Št. 76 (14.472) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija1 pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja Številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
ČETRTEK, 18. MARCA 1993
BRUSELJ /ALARM ZARADI SLINAVKE IN PARKLJEVKE
BALKAN / ZOPET SREČANJE V OZN
Stroge omejitve ES do Italije
Virus je doslej okužil živino v Bazilikati, Kampaniji, Apuliji, Kalabriji in Venetu
RIM, BRUSEL Pryega ugotovlj Primera okužbe včeraj so na cel italijanskem ozem beležili 32 zarise miie slinavke Parkljevke. Dve ■ rajini Verona na s ostala žarišča pa v italijanskih pokr otenza, Catanzar tara, Avellino, Ci ln Lecce.
Tako je včeraj s mstitut za preveni valskih bolezni I
zooprofilattico iz Padove, ki je pojasnil, da je v pokrajino Verona virus prišel z okuženo živino iz pokrajine Matera, v samo Italijo pa naj bi bolezen razširila iz neke vzhodne države. Inštitut ni natančno povedal, katera naj bi ta država bila, drugi italijanski viri pa najpogosteje omenjajo Hrvaško in Turčijo.
Kakor koli že, je italijanska vlada že odredila zaporo uvoza mesa iz vzhodnoevropskih
Zaradi epidemije slinavke se je cena mesa v tržaški Pokrajini povišala za 30 %
TRST - Kot je bilo treba pričakovati, je s mavka in parkljevka vplivala tudi na iraško ponudbo me-Sa' Podatkih, ki sm° jih lahko zbrali včeraj, se je meso v Prodaji na drobno že vceraj podražilo za
Približno 30 odstotkov, vendar ne Vključujejo dodatnih Podražitev. Tej podražitvi verjetno bo-rujeta dve dejstvi: prvo. da se je cena mesa rta debelo podražila, ker je zaustavljeno Uvažanje po avtonom-?ern računu, drugo pa le treba verjetno iskati udi v špekulaciji mesarjev, ki pač izkoriščajo dejstvo, da so carinske kontrole zelo stroge in da mesa ni več mogoče kupovati v mesnicah v Sloveniji.
Seveda je težko napovedovati, kako dol-
go bo trajalo to stanje. Sedaj je že povsem jasno, da je slinavka in parkljevka v Italiji in ne v Sloveniji, kot je bilo mogoče razbrati iz prvih poročil italijanskih zdravstvenih oblasti. To pomeni, da je italijanski ukrep neosnovan in da je upravičena prepoved izvoza mesa iz Italije, ki jo je odredila Evropska skupnost. Zato je zelo verjetno, da je za italijanskimi ukrepi tudi nekaj političnega prizvoka.
Ob tem pa je treba povedati, da na Tržaškem in Goriškem niso zabeležili primerov slinavke in parkljevke in je, v kolikor bodo ukrepe, ki so jih uvedli v drugih deželah Italije spoštovali, ni nevarnosti, da bi se slinavka in parkljevka pojavili tudi v naših krajih.
držav, po drugi strani pa je EGS uvedla podobne omejitve v odnosu do Italije. Ze od torka je namreč prepovedan izvoz živine iz Italije v druge države EGS, včeraj pa je izvršna komisija EGS po nujnem postopku uvedla prepoved izvoza tudi za meso živali, zaklanih od 1. februarja do 31. marca v Bazilikati, Kalabriji, Kampaniji, Apuliji in v Venetu, se pravi v petih deželah, v katerih se je epidemija razširila. Italijanski kmetijski minister Gianni Fontana je proti temu ukrepu protestiral, češ da je bil sprejet brez predhodnega zaslišanja živinozdrav-niškega odbora, kot je predvideno. Vodsvo EGS se obnaša tako strogo očitno zato, da bi preprečila nadaljnje širjenje bolezni, ki sicer ni nevarna za človeka, predstavlja pa pravo kugo za živinorejce.
Zaradi vseh teh ukrepov se je cena mesa ponekod v Italiji že povišala. V Trstu so cene na drobno poskočile za 25 do 30 od sto. To je izzvalo protest združenja potrošnikov, po katerem naj bi poviški večinoma ne bili utemeljeni. V zvezi z epidemijo slinavke in parkljevke pa se je včeraj oglasil tudi furlanski poslanec Gabrielle Renzulli. Dejal je, da Italija zdaj plačuje zaradi neurejenosti nadzornih služb na mejah. Renzulli pa se je tudi zavzel za to, da bi ponovno uvedli preventivno cepljenje, ki je bilo med drugim v Italiji ukinjeno po navodilih EGS.
V New Yorku obnovili mirovna pogajanja
Dramatičen poziv generala Morillona iz Srebrenice
NEW YORK, SARAJEVO, SREBRENICA - V palači OZN v New Yorku so v sredo obnovili pogajanja bosanskih Muslimanov, Hrvatov in Srbov oziroma ločene pogovore pogajalcev Vancea in Owna z Izetbegovičem, Bobanom in Ka-radžičem. Lord Owen je že pred prvim srečanjem - s predstavnikom Hrvatov Bobanom - odločno izjavil, da mirovnega načrta ne bodo spremenili in da bodo Srbi še pod večjim pritiskom, če ga Karadžič ne bo podpisal.
Opazovalci sicer ocenjujejo, da je tokrat več možnosti za dosego sporazuma o podpori Vanceovemu in Ovvnovemu mirovnemu načrtu, vendar se zdi pomenljiva in blizu resnici trditev srbskega poglavarja Karadziča, da so Srbi že zavzeli sedemdeset odstotkov ozemlja in da se zato lahko pogajajo s pozicije
močnejšega.
Poznavalci bosanskih razmer menijo, da je Karadzičeva samozavest posledica pomembnih vojaških uspehov na vzhodu Bosne, kjer utegne v srbske roke že v nekaj dneh pasti Srebrenica, sodeč po ocenah iz Sarajeva, pa že v naslednjih dveh ali treh tednih tudi Tuzla. Francoski general Philippe Morillon, ki je v Srebrenici že ves teden, je ob pomoči radioamaterjev dramatično pozval srbsko stran, naj vendarle dovoli vstop konvojem s človekoljubno pomočjo, kajti v mestu, v katero je pribežalo skoraj petdeset tisoč ljudi iz krajev, ki so jih zavzeli Srbi, zaradi lakote in mraza umira na tisoče otrok.
Srbi niso uslišali ne Morillono-vih prošenj ne zahodnih groženj, da bodo poostrili pritiske na Srbijo. Srbska propaganda celo skuša pre-
pričati svet, da se za prehod konvojev zavzemajo miloševičevci in karadzičevci, nagajali pa naj bi samo lokalni vojaški poveljniki. Sarajevski radio je v sredo zvečer poročal, da so štiri srbska letala bombardirala okolico Srebrenice. Predstavnik Visokega komisariata OZN za begunce, ki je bil nekaj dni v Srebrenici, pa je izjavil, da so razmere še hujše, kot je mislil doslej, in da so se začeli obupani Muslimani pobijati med seboj v boju za hrano, ki jo vsako noč s padali odmetavajo ameriška vojaška letala.
Kaj se dogaja v vzhodni Bosni, na trinajsti strani piše posebni poročevalec Republike Emil Hladnik Milharčič, ki se je prebil do Tuzle, kjer doživlja vso tragedijo Tuzlan-cev in tisočev beguncev, tudi njihov strah, da bodo ves vzhodni del Bosne pregazili srbski tanki.
SLOVENIJA
RIM / LASTNINA ISTRSKIH BEGUNCEV
BRUSELJ / LANSKI MUNCHENSKI SKLEPI NISO SE OPERATIVNI
Kulturni zbor gre nad parlament
LJUBLJANA -Včeraj dopoldan je v Cankarjevem do-Inu protestno zboroval slovenski Kulturni zbor.
Svoje glasove so združili predstavni-Lj različnih kulturah ustanov in akcij, ua bi javnost opozo-tili na škodo, ki jo b(? njihovi dejavnosti prizadejala morebitna parlamentarna Potrditev vladnega Predloga delitve sredstev iz državnega Proračuna.
Namesto za stavko in kulturni molk, kar so predlagali oajbolj ogorčeni, so Se odločili za pogovore z vodji poslanskih klubov, delegatsko pobudo za odložilni veto na Proračun ter ustanovitev posebnega sklada za sredstva, zbrana z davki na Prodajo kulturnega blaga. Več o zborovanju na 5. strani.
Italija: Slovenija in Hrvaška delujeta v nasprotju z načeli ES
RIM - Ljubljana in Zagreb naj se izogneta ravnanju, ki bi bilo težko v skladu z njuno zaželjeno postopno integracijo v Evropo Dvanajsterice. To opozorilo je italijansko zunanje ministrstvo naslovilo Sloveniji in Hrvaški v zvezi z zakonskimi predlogi, o katerih naj bi razpravljala parlamenta sosednjih držav, ki zadevajo tudi pravni položaj »dobrin, ki so bile v povojnih letih zaplenjene italijanskim državljanom«.
Novico o diplomatski noti je zunanje ministrstvo izdalo najbrž tudi pod pritiskom vprašanj, ki so jih rimski vladi naslovili predstavniki ezulskih organizacij z opozorilom, da »Slovenija in Hrvaška prodajata imovino beguncev«. Sporočilo zunanjega ministrstva trdi, da je italijanska stran tudi ob začetku pogajanj z obema državama za revizijo osimskih sporazumov opozorila tako Ljubljano kot Zagreb, da Italija pri-
pisuje, primeren pomen rešitvi vprašanja o imo-vini beguncev. Prav zaradi tega, poudarja zunanje ministrstvo, bi vsaka zakonska pobuda, ki bi preprečila dosego tega cilja, lahko onemogočila pogajanja, ki jih »Italija misli voditi poglobljeno in ob spoštovanju legitimnih interesov obeh strani«.
Da bi preprečilo vsakrSno nerazumevanje ob tako občutljivem vprašanju in da bi zajamčilo uspeSnost pravkar začetih pogajanj, nadaljuje tiskovna nota, italijansko zunanje ministrstvo pozorno sledi razvoju dogodkov in si prizadeva, da bi se izognili ravnanju, ki bi bilo težko uskladljivo z vse večjim integriranjem Slovenije in Hrvaške v Evropsko skupnost.
Nota zaključuje, da je Italija po ustreznih diplomatskih kanalih že seznanila Ljubljano in Zagreb s svojimi stališči in se zavzela za pojasnitev stanja. (V.T.)
»Sedmerica« mora poseči da se ne ponovi Černobil
Zapreti bi morali 25 zastarelih JE
BRUSELJ - V srednji in vzhodni Evropi obratuje 58 jerskih elektrarn sovjetskega tipa, od teh jih 57 ne izpolnjuje zahodnih varnostnih standardov. Do sedaj je Evropa uspešno posodobila le reaktorje na tlačno vodo (VVR) v bolgarski JE Kozludi, povečala je tudi varnost nekaterih drugih reaktorjev na tlačno vodo, a ji še ni uspelo doseči zahodnih varnostnih standardov. Zahodni izvedenci so prepričani, da bi bilo najbolje zapreti vsaj 10 elektrarn s 440-megawattnimi reaktorji na tlačno vodo starega tipa VVER-230, saj bi posodobitev zahtevala ogromne izdatke. Lažje bo z elektrarnami, ki imajo 1000-me-gavvattne reaktorje na tlačno vodo sodobnejšega VVR tipa, ker lahko vanje brez večjih težav vgradijo zahodno varnostno opremo. V takih reaktorjih je hladilno sredstvo voda pod tako visokim pritiskom, da v reaktorju ne nastane para. To proizvaja toplotni menjalnik, ko skozenj prehaja hladilno sredstvo.
Poglavje zase je 15 grafitnih elektrarn tipa RBMK, ki se nahajajo na tlu nekdanje SZ, ker so jih uporabljali tudi za proizvodnjo jedrskega orožja. Kot pove že samo ime, je v teh reaktorjih moderator grafit, hladilno sredstvo pa ogljikov dioksid. S plinom hlajeni grafitni reaktorji so prave tempirane bombe, kjer le majhna napaka lahko povzroči težke nesreče, ki se lahko izrodijo v prave katastrofe, kot se je to zgodilo v Černobilu.
BRUSELJ - Strah pred novimi jedrskimi katastrofami, ki bi podobno kot černobilska pred sedmimi leti ogrozile Evropo in svet, bo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja sedmih industrijsko najbolj razvitih držav v Tokiu. Izvedenci Evropske skupnosti so namreč prepričani, da se bo nevarnost nesreč v jedrskih elektrarnah sovjetskega tipa s časom še povečala, tako da je treba takoj poskrbeti za posodobitev 57 jedrskih elektrarn v srednji in vzhodni Evropi. Julija 1992 je »sedmerica« v Miinch-nu sklenila v prihodnjih treh letih porabiti 580 milijonov ECU-jev za posodobitev in varnostne sisteme reaktorjev sovjetske izgradnje. Sredstva pa le počasi pritekajo, tako da so z izvajanjem programa v precejšnji zamudi. ZDA so se doslej obvezale za 24 milijonov ECU-jev, Japonska za 19, 5 in Kanada za 19 milijonov. Za
nameček je Evropska skupnost Ze začela uresničevati projekte v skupni vrednosti 300 milijonov ECU. Kljub zastojem pa bi morala sanacija dobiti novega zagona, ko bo »sedem velikih« nakazalo prvih 60 milijonov ECU-jev v sklad, ki ga bo upravljala Evropska banka za obnovo in razvoj.
Evropa sodeluje pri posodabljanju jedrskih elektrarn v okviru dveh programov: Phare za srednjo Evropo in Tacis za nekdanjo SZ. V okviru prvega so leta 1990 modernizirali reaktorje bolgarske jedrske elektrarne v Kozludiju. V letih 1991 in 1992 so posodobili nekaj jedrskih elektrarn na Češkem, Slovaškem in v Litvi ter izvedli prve posege na madžarskih elektrarnah. Po začetnih težavah postaja operativen tudi projekt Tacis, saj se ukrajinske in ruske oblasti zavedajo nevarnosti svojih jedrskih elektrarn.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Na Padriče s helikopterjem!
Na vzhodnem Krasu poteka tačas izkopavanje jarka za novo plinsko omrežje. Dela povzročajo mnogo težav domačemu prebivalstvu zaradi zaprtja številnih razritih cest za promet. Se največ nevšečnosti imajo na Pa-dričah, ki se jim prav zaradi trase novega plinovoda pišejo še hudi časi.
.....................stran 6.
Protislovensko vdušje v Nadiških dolinah
V gorski skupnosti Nadiških dolin je špetrski župan Marinig opozoril na nevarnost ponovnega protislovenskega vzdušja in s tem v zvezi predstavil tudi resolucijo, ki tako vzdušje obsoja. Resolucijo so demokristjani zavrnili.
.....................stran 4.
Pogovor z Grazianom Pasgualom
Ob novih grožnjah, ki prihajajo za obstoj tržaške železarne se je Drago Gašperlin pogovoril z deželnim tajnikom sindikalne organizacije CGIL Grazianom Pasqualom, ki opozarja, da je nujno potrebna sanacija industrijskega sektorja.
.....................stran 5.
VViller Bordon o
Demokratičnem
zavezništvu
Willer Bordon, dinamični tržaški poslanec in nekdanji miljski župan, predstavlja svoje demokratično zavezništvo, katerega neprikrit cilj je združitev levice.
......................stran 5...
Projekt Dolga Krona: morda miljska rešitev
Skupnost S. Martino al Čampo je brez polemik sprejela vest, da je dolinska uprava suspendirala postopek za uresničitev centra za narkomane na Dolgi kroni. Govori se o možnosti, da bi ta objekt zgradili v Miljah.
......................stran 6...
Starši za ohranitev kakovostnega pouka v OŠ na Vrhu
Starši na Vrhu so zaskrbljeni nad usodo osnovne šole. Zaradi znižanja števila učencev bo v prihodnjem šolskem letu tu predvidoma le enorazrednica. Začeli so odločno akcijo, da bi šolo ubranili pred postopnim zapiranjem, kajti v prihodnjih letih bo v šoli spet nekaj več otrok.
.......................stran 8...
Islamski integralizem na pohodu
Zahod se ponovno boji vala bližnjevzhodne-ga terorizma, ki bi imel sedaj islamsko-funda-mentalistični predznak in bi bil zato še nevarnejši, ker ni jasno, kako bi ga zaustavili. Egiptovske in alžirske izkušnje niso spodbudne, saj tu kljub uspehom varnostnih sil verski skrajneži še stopnjujejo svojo ofenzivo.
.......................stran 12...
Indija zopet okrvavljena
V Kalkuti je včeraj ponoči eksplodiral močan peklenski stroj; življenje je izgubilo najmanj 50 ljudi, 200 pa je bilo ranjenih. V Indiji se nevarno zaostruje spopad med hindujci in muslimani, ki je od decembra lanskega leta terjal že 2000 človeških življenj.
...................... stran 16...
Spet slavje Milana
Na osrednji tekmi včerajšnjega bogatega nogometnega pokalnega sporeda je Milan v pokalu prvakov premagal Porto s.
......................stran 19...
Četrtek, 18. marca 1993
DOGODKI - MNENJA
jr-
OBRAMBNA POLITIKA
Slovenija se lahko vključuje v vojaške zveze
Vlado o nacionalni varnosti - J. Janša o proračunu
Miran J. Lesjak
Janez Janša: Odgovornost morajo prevzeti drugi...
NOVICE
Padec angolskega Huamba pravi pokol za prebivalstvo
LIZBONA - Dopisnik neke portugalske televizijske mreže je včeraj po prihodu v Lizbono povedal, da je padec angolskega mesta Huamba v roke uporniškega gibanja UMITA terjal 12 tisoC mrtvih in veC kot 20 tisoč ranjenih samo med civilnim prebivalstvom. Pekel v Huambu je trajal dolgih 56 dni, kdor ga je preživel sedaj beži iz tega prekletega mesta. (Ansa)
SLS Ajdovščina:
Liberalističen pristop je nevaren
AJDOVŠČINA - Nacionalne napetosti in vprašanja pridobitve državljanstva je potrebno reševati na podoben način kot v drugih evropskih državah, je bilo rečeno na sinočnjem pogovoru o nacionalni zavesti kot pozitivnem gibalu naroda, ki ga je organizirala Slovenska ljudska stranla. Pogovora so se udeležili predsednik SLS Marjan Podobnik, predstavnika neodvisne poslanske skupine (SNS) Stefan Ma-tuš in domačin Marijan Poljšak ter mladinski duhovnik Vinko Kobal. Podobnik je uveljavljanje nacionalnega interea v SLS utemeljeval predvsem s staliSča kmetstva kot nosilca nacionalne zavesti. Val poudarjanja nacionalnega interesa se je začel zaradi liberalizma pri podeljevanju državljanstva, je menil Stefan Ma-tus. Ob socialnih napetostih bo tudi vladna koalicija prisiljenapo parlamentarni poti reševati nakopičena vprašanja, predvsem zakon o državljanstvu. (A.L.)
LJUBLJANA - Slovenija je tudi na obrambnem področju pripravljena prevzeti vse pravice in odgovornosti, ki bi izhajale iz njenih morebitnih vključevanj V mednarodne oziroma evropske povezave.
Tako pravi eden izmed členov Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, ki jo je minuli ponedeljek sprejela slovenska vlada, njeno vsebino pa je včeraj predstavil obrambni minister Janez Janša. Resolucija je prečiščeno besedilo Izhodišč za zasnovo nacionalne varnosti, dokumenta, ki ga je že pred Časom sprejelo nekdanje slovensko predsedstvo, vendar pa ga parlament v prejšnji sestavi ni nikoli obravnaval. V primerjavi s prvim dokumentom vsebuje Resolucija dve pomembni novosti. V Izhodiščih predsedstva RS je namreč pisalo, da se Slovenija zavzema za koncept oborožene nevtralnosti, torej za koncept, ki ga je najbolj jasno zagovarjal slovenski vojaški strovnjak dr. Anton Bebler. Resolucija vlade pa implicitno pomeni, da se je Slovenija načeloma pripravljena pogovarjati tudi o sodelovanju v mednarodnih vojaško-politicnih organizacijah. Druga novost, ki jo prinaša Resolucija, je, da se s tem dokumentom skrb za vodenje in koordinacijo na-cionalno-vamostne politike prenaša na vlado Republike Slovenije.
Resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti mora sprejeti državni zbor. Minister Janša je povedal, da je Resolucija temeljni doktrinarni dokument s področja nacionalne varnosti, ki se dopolnjuje z ustavnimi določbami, zakoni in že veljavnimi ali prihodnjimi doktrinarnimi dokumenti s tega področja.
Odgovoriti je moral tudi na vprašanje, v kolikšni meri so načrti o razvoju obrambnega sistema skladni z deležem sredstev, ki naj bi jih ministrstvo prejelo iz proračuna za letošnje leto. Menil je, da snovalci proračuna pri določanju deleža sredstev za njegovo ministrstvo niso upoštevali osnovnih razvoj-no-programskih potreb obrambe: nabave sredstev za obrambo pred napadi iz zraka in z morja, protioklepne oborožitve in sredstev iz sistema zvez. Ministrstvo za obrambo bo tako letos zabeležilo največje znižanje, saj se bo delež proračunskih sredstev v primerjavi z lanskim letom realno zmanjšal za 14 odstotkov. Odmerjeni proračunski denar bo tako zadoščal za izvajanje rednega vojaškega usposabljanja v minimalnem obsegu in za delno formiranje enot mirnodobne in rezervne sestave. Odgovornost za takšno stanje je minister pripisal »tistemu, ki je tak proračun predlagal, in tistemu, ki ga bo sprejel«.
TOKIO / VRH »SEDMERICE«
Veliki obrnili hrbet Jelcinu
Le Francija še vztraja
TOKIO - Glasnik japonske vlade Johei Ko-no je včeraj izjavil, da je nesprejemljiv predlog francoskega predsednika Mitterranda o predhodnem izrednem vrhu »sedmerice«, ki bi bil v celoti posvečen ruskim težavam. Japonska trdi, da večina »sedmerice« ne podpira tega srečanja, ki bi moral biti po francoski zamisli po ameriško-ru-skem vrhu med Clintonom in Jelcinom 3. in 4. aprila v kanadskem Vancouverju. Resnici na ljubo je odločno proti temu vrhu le Japonska, Nemčija in Kanada imata pomisleke prav zaradi japonskega nasprotovanja. V Tokiu so seveda besni na Mitterranda, ki je v Moskvi
predlagal, da bi bil lahko v skrajnem primeru tak predhodni vrh tudi brez kakega člana »sedmerice«. Z velikim poudarkon navajajo, da so v Hong Kongu »operativci« sprejeli sporazum o refinanciranju ruskega dolga, ki je izredno ugoden.To pa ne bo rešilo ruskega gospodarstva in z njim Borisa Jelcina, ki ne more čakati na julijski tokiski vrh. Tedaj bo nedvomno že prepozno, saj bosta prihodnja dva meseca odločilna. Ce v tem obdobju Jelcin ne prejme finančne injekcije, je njegova usoda zapečatena. To je še včeraj jasno poudarjal francoski zunanji minister Dumas.
NEMČIJA / PRAVNA BITKA V VZHODNEM BERLINU
Denacionalizacija na nemški način
Podjetje, ki je sodelovalo z Goeringom, zahteva vrnitev zaplenjenega premoženja
KOMENTAR
BERLIN - Tudi Hermann Goering in nacistični zemljeknjižni urad metropole Tretjega Reicha sta sestavni del pravnih bitk, ki v teh dneh potekajo na sodiščih in v odvetniških pisarnah Berlina za priznanje posesti nepremičnin velikih vrednosti v zgodovinskem središču mesta, ki so v zadnjih desetletjih kar nekajkrat zamenjale gospodarja zaradi prevzema oblasti strani Hilterja, razpada Hitlerjeve Nemčije, nastanka Nemške demokratične republike in končno razpada te komunistične države. V Berlinu je takih poslopij približno 1500 in o tem sta se v zadnjih dneh obširno razpisala tednik Focus in levičarski berlinski dnevnik Tageszeintung, bolje poznan kot Taz. Kakih 1500 parcel naj bi namreč sovjetske okupacijske sile razlastile med letom 1945 in letom 1949, ker so lastnike teh parcel obdolžile, da so »vojni zločinci ali nacistični aktivisti«.
Po padcu berlinskega zidu se je s tem vprašanjem začela ukvarjati mestna vlada. Na osnovi določil, ki jih vsebuje pogodba o združitvi obeh Nemcij, je sklenila, da teh zemljišč in poslopij, ki stojijo na njih, ne bo vr-
nila lastnikom, ki so bili po vojni razlaščeni. Slednji pa seveda s tako odločitvijo niso bili zadovoljni in so poverili odvetnikom nalogo, da zaščitijo njihove interese. Vložili so priziv na upravno sodišče in sedaj, ko sodstvo te prizive rešuje, z zadovoljstvom ugotavljajo, da jim sodstvo priznava lastinsko pravico.
Med velikimi razlaščenci je veriga veleblagovnic VVertheim, ki, kot poroča dnevnik Taz, zahteva vrnitev velikega poslopja v Rosenthaler Strasse. Podoben je primer, o katerem poroča Focus: gre za velik industrijski koncern iz Hannovra Preussag Ag, ki terja od berlinske občine poslopje, ki ga cenijo skoraj 70 milijonov mark. Zanimivo je, da se Preussag sklicuje na Cas, ko je bilo to podjetje solastnik poslopja skupno z drugim podjetjem, ki je bilo last samega Hermanna Goeringa. Poslopje je danes »dom demokracije«, velika štirinadstropna hiša v Frie-drichstrasse, v strogem centru Berlina. V tem poslopju ima danes sedež Gibanje za človekove pravice v bivši Nemški demokratični republiki. Vendar, kot naglasa munchenški tednik Focus, je bil od leta 1941
do konca vojne v tistem poslopju sedež Obersch-lesische Steinkohlesyn-dakat (OSS), organizacije, ki je stimulirala nemški vojaški stroj. Tednik dodaja, da so elani te organizacije med drugim tudi oskrbovali s premogom uničevalno taborišče Auschvvitz, še zlasti pa izpostavlja informacijo, da je bila poleg Preussaga glavna Članica OSS tovarna Rei-chsvverke Hermann Goering, ena izmed številnih zasebnih podjetniških pobud feldmaršala, ki je bil zadolžen za gospodarsko načrtovanje Tretjega Reicha.
Predstavniki hanno-verskega koncerna so v pravni bitki že dosegli prvi uspeh. Zvezni urad za še nerešena premoženjska vprašanja je namreč to točko vključil v seznam vprašanj, ki jih bo moral obravnavati. To sicer še ne pomeni nobene končne odločitve, vendar dejstvo, da na osnovi pogodbe o združitvi NemCij tega vprašanja niso arhivirali že samo po sebi kaže na možnost, da želijo sodne oblasti samostojno obravnavati vprašanja v zvezi z zaplenjenem pr-moženjem in ne nameravajo kar tako sprejemati pogodbe o združitvi Nemcij. To seveda ne velja samo za Preussag,
Najboljši
so
padli
Lela B. Njatin
* vi
... bi bilo mogoče parafrazirati litanije Jožeta Ostermana, ki je v imenu Ministrstva za kulturo govoril na včerajšnjem shodu Kulturnega zbora. Njegovo dolgotrajno naštevanje, česa vsega Ministrstvo ob morebitni parlamentarni potrditvi vladinega predloga proračuna ne bo moglo financirati, je izzvenelo kot nizanje osmrtnic, saj so edino, česar ni omenil, osebni dohodki zaposlenih v kulturnih institucijah in nadomestila za socialno in pokojninsko zavarovanje samostojnih kulturnih delavcev. Ustvarjalno strukturo bo torej mogoče vzdrževati, sredstev pa bo zmanjkalo za tisto, kar naj bi ustvarila.
Na ta način je država prepoznala menjalno tržno vrednost kulture kot zanemarljivo, saj jo je onemogočila, da bi nastopila kot tvoren dejavnik tistega, kar pričakujemo kot slovenski nacionalni program. Predvideni delež proračunskih sredstev je pravzaprav invalidnina za slovensko kulturo.
Vendar če kultura v parlamentu izterja višjo ceno svoje storitve, kakor se je končno kljub predlogom za splošni kulturni Strajk odločil kulturni zbor, ali ne bo s tem samo spremenila invalidnine v rento, ki jo spet plačuje država, namesto da bi pridobila dejanski interes za svojo živo dejavnost? Žrtve najboljših kulturnikov, ki si že leta prizadevajo za suverenost kulture na račun lastne ustvarjalnosti, bodo namreč upravičene Sele takrat, ko kultura ne bo več vzdrževanka oblasti, pač pa se bo napajala iz neodvisnih virov financiranja. Sklad, v katerega bi se stekala sredstva iz davščin na promet kulturnih dobrin in za ustanovitev katerega se je zavzel tudi Kulturni zbor, je le slutnja poti k taksni družbeni organiziranosti, saj Se ni osvobojen državnega posredovanja. In Sele neodvisna bo kultura lahko državotvorna na sebi lasten način: kot prostor duhovnega prestiža in iz njega izhajajočih pridobitev.

ISTRA / NOVE CESTE IN ŽELEZNICA
Po kateri poti v svet?
Hrvati zahtevajo avtomobilsko cesto Novi Vinodolski - Reka - Trst
REKA - Hrvati nočejo odstopiti od svojega namena, da bi Istro, ki je za Zagreb postala zelo potresno politično področje, čim prej priključili k preostalim delom države, z novimi cestnimi in železniškimi povezavami. Istra, ki jo Učka in drugačna zgodovinska preteklost ločuje od preostalega dela države, s svojimi glasnimi zahtevami po avtonomiji, povzroča Tu-dmanu resne skrbi. Začasni sporazum je predsednik Hrvaške pred kratkim dosegel z Istrskim demokratskim saborom (-IDS) Ivana Jakovčiča. Zaradi močnega regionalizma na polotoku in velikanskega gospodarskega pomena Istre, pa si Zagreb zdaj prizadeva, da bi prometno tesneje povezal
Goran Moravcek
»neubogljive« regije. Načrti so narejeni, Čeprav se zaenkrat poleg problemov z denarjem, ki ga nima dovolj, Hrvaška sooča tudi z drugačnimi interesi svojih sosed.
V načrtih za gradnjo novih hrvaških cest, je najbolj sporen odsek od Reke do Trsta, ki bi moral deloma prečkati tudi slovensko državno ozemlje. Hrvaška predlaga, naj bi šla trasa bodoče avtoceste proti Italiji v smeri Novi Vinodolski - Reka - Trst, Slovenci pa imajo bistveno drugačne zamisli in predlagajo smer Koper -tunel Učka - Reka - Novi Vinodolski. Druga slovenska različica raCuna tudi na Ilirsko Bistrico, kot na
večje cestno križišče od Trsta do Kopra in Reke. Takšne cestne smeri Hrvatom ne ustrezajo, ker traso podaljšujejo, hkrati pa ne gredo mimo Kopra, pristanišča, ki je najresnejši poslovni konkurent najveejemu hrvaškemu morskemu pristanišču za ladje. Jasno je, da brez soglasja Ljubljane ni mogoče začeti z gradnjo cesti od Trsta do Reke, tako da so načrti zaenkrat zamrznjeni, Čeprav hrvaški cestarji zatrjujejo, da je nekaj slovenskih, avstrijskih in italijanskih podjetij zainteresiranih za to gradnjo. V teh dneh, v odmevih na razpravo o reviziji Osimskih sporazumov, na Reki omenjajo tudi mo-
žnost, da bi namesto odškodnine beguncem iz Istre italijanska gradbena podjetja dobila prednost pri gradnji avtoceste Reka - Trst. Vse glasnejše namreč postajajo zahteve okrog 40.000 istrskih beguncev, da jim vrnejo odvzeto premoženje po 2. svetovni vojni na področju Istre, Reke in Dalmacije. Nekdanja SFRJ se je v Osimskih sporazumih zavezala, da bo plačala zahtevke v višini 110 milijonov dolarjev za približno 600 posestev. V času vlade Anteja Markoviča je bilo Italijanom izplačanih komaj 16 milijonov dolarjev, dolg približno 94 milijonov dolarjev pa morata zdaj v večjem deležu
izpacati Hrvaška in v manjšem deležu Slovenija. Obstaja veC predlogov, kako naj bi poravnali te obveze, kmalu pa bo tudi jasno, ali bodo »vgrajeni« tudi v nove kilometre avtoceste Reka - Trst.
Poleg cest v Istri, ki naj bi ta turistični polotok kmalu povezale z Evropo in ostalimi deli Hrvaške, pospešeno potekajo priprave tudi na gradnjo nove železniške proge. Zagrebu je nesprejemljivo, da gredo vlaki iz Pule do Zagreba skozi Ljubljano, zato predlagajo vrtanje novega tunela skozi Učko, Načrtujejo gradnjo jadranske železnice, ki naj bi bila z novimi kilometri avtoceste ob morski obali gospodarski in tudi politični dokaz trdnosti nove države.
POŠTA
Oglasil sem se zaradi pritiskov na kolege v Vidmu in okolici, na znance in svojce. Usodi Vidma, v kateri sem sodeloval tudi sam, bi rad s tem vrnil nekaj treznosti.
NajveCji problem Vidma je, da »uspešno« izgublja domači trg. Kupci se enostavno bojijo navezave na Videm kot najve-ejega dobavitelja. O razlogih takih bojazni je bilo napisanih mnogo strokovnih člankov in tudi kritik o ravnanju posameznikov.
Ponovno poudarjam, da smo si v vodstvu na začetku mandata zastavili zahteven cilj: preusmeritev
podjetja v poslovni sistem. Vedeli smo, da s papirjem in celulozo ni mogoče zaslužiti in preživeti, zato smo vlagali v znanje in iskali nove partnerje. Osnovnega problema, to je pridobitve zadostnega obratnega kapitala, nismo mogli rešiti, zato smo izgubljali moc pri preusmeritvi podjetja. Na trgu in tudi znotraj podjetja pa smo uživali vse manj kreditibil-nosti.
Pred leti in se danes le redki razumejo, kako težko je Videm preusmeriti na zahodno tržišče, kjer vlada recesija. Najboljše papirniško podjetje v Evropi da-
Časopisi na papirju, ki ni iz Krškega
nes odpušča 2500 delavcev! Toda: je to glede na tedanji položaj v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in svetu kaj presenetljivega? In koliko bank danes vlaga v ta sektor?
Zaradi vsega tega mora vlada hitro preveriti, Ce lahko najde kakšno drugo možnost. Prenehanje celotnega poslovanja ni smiselno. To bi povzročilo porast cene papirja iz uvoza (predvsem Časopisnega) in tudi porast cene celuloze. Prav tako se bi spremenilo razmerje cen za surovine.
Ce bo država preverila, kaj in koliko je Videm vlagal v Slovenijo v preteklih
desetih letih - z davki, s carinami in z visokim zaposlovanjem v celotni repro-verigi, si bo lahko prizadevala za rešitev Vidma. Prepričan sem, da je imela slovenska družba v preteklih desetih letih veliko veC koristi, kot je sedaj potrebni obratni kapital za zagon. Znano je, da v cvetu obratujejo in prodajajo tudi slabše opremljeni obrati, kot je Videm, vendar po drugačni obrestni meri in z višjo produktivnostjo. Ne dvomim, da se bo vloženi kapital povrnil, Ce se bodo le nekateri agregati (tudi obrestna mera) ustrezno prilagodili dolgo-
ročnim investitorjem.
Prihod gospoda Normana ni mogel rešiti kaj posebnega, ker je tudi on dobil premalo obratnega kapitala in ker mu zaposleni, ki imajo v Vidmu veliko moc, niso bili naklonjeni.
Kako to, da sindikat ne zahteva pomoti pri financiranju raznih programov? Vprašanje, kdo bi te programe vodil, je kajpak na mestu, saj je veliko strokovnih delavcev zaradi slabega vzdušja ali prisilno zapustilo podjetje. Mislim tudi, da bo moral sindikat temeljito spremeniti obnašanje.
Videm lahko uspe, Ce
bo sindikat podpiral eno vodstvo vsaj tri leta. Direktorji v podjetja običajno ne prihajajo samo zaradi denarja. In direktorje odstavlja upravni odbor, ne pa sindikat pred vrati. Zato se sprašujem: kateri podjetnik ali banka bi danes vlagala v Videm? Novice iz Krškega se hitro sirijo po vsem svetu.
Ce se povrnem v obdobje mojega vodenja: moj cilj je bil, da Videm ne izgubi strokovnega kadra in tržišča ter da pridobi Cim veC partnerjev za skupne nastope na trgih (tudi finančnih). Te cilje smo poskušali doseči v finan-
čno blokiranem podjetju. Delali smo tako, kot je bilo možno. Živel sem v prepričanju, da se bo le našel kdo, ki bo to cenil. In tukaj sem se zmotil. Da podjetje ni slo v stečaj že prej, se moram zahvaliti svojim sodelavcem, ki so v Vidmu »zabili« veliko dolgih ur. Tudi takrat smo govorih o stečaju, toda dobili smo priporočila, da to ni najbolj pametna varianta - še zlasti, ker smo tako ah drugače morah končati investicijo PS-1. In kljub težkim razmeram smo jo zaključili.
V nasprotju s tem lahko danes beremo Časopise, ki niso natiskani na papirju
iz Krškega. Na osebne obtožbe tukaj nisem odgovo-rjal. Zagovarjal sem se pred ustreznimi organi in verjetno se bom moral še. Cas bo pokazal, kaj direktor sme delati in česa ne.
Cas bo tudi pokazal, kako se merijo rezultati poslovanja v tako razgibanem času vodenja, kot je bil moj v Vidmu.
Franc Čargo Leskovška 27, Krško
LIKOVNA UMETNOST / POGOVOR S TADEJEM POGAČARJEM
Nezanesljivi kompasi
Alije danes, v scientiziranem in tehniziranem 20. stoletju, mogoč objektiven pogled no svet? Zokoj nom vedno znova spodleti, ko skušamo z znanstvenimi instrumenti zgrabiti resničnost?
To so nekatera vpi Sanja, ki jih sprožajo r stavitve Tadeja Pogat rja. Mladi slikar v lj mjanski Mali galer razstavlja dve postav vi: Kopernikovo hišo Laboratorij. Pogačar med drugim etnolog
TlITlfitn notJ _______j_____•
~ je aipiom na oddelku za slikar; na ALU, leta 1990 končal podiplomski ni) slikarstva na isti i
—‘uusu. isiega le ustanovil Muzej mc 9e umetnosti, inšti j0, M naj simulira ^giko, sistem v , »konca zgodovine« govarjala sva se v k; niškem vzdušju Ne fiika. Pred pogovc SVa si s Tadejem pc n° ogledala kiparski f alacijo Romana Me ta v Mali galeriji.
Zgodovina slikai
--umevanja p
Poster, ki ga zgradila renesai ^Cel rušiti v f.°- stoletja. Kal J!®1 mstalacijar
. ^ao koga ( !n kdo slednji raj^i konec, vprašanje. Got-se koncept pro zl.icnih civiliz nikalno sprem entrični rei Prostor s kon
Perspektive ii
V,n° točko je nustracija teda °vanja sveta a' kljub temu
llJ> pa e samo navzd lz8iuil iz s
ekrobje, pa ,
drobljen ir Času izgublji ne se ljudjf
Lesti, reda
,e opazei dvodimer karske pc štor. Na r Pru so ni
steno si
Tea Štoka
Tadej Pogačar (Foto: Tihomir Pinter)
bne poličke s pigmentom. Od kod pobuda za sirjenje v prostor?
Do sestopa iz stene je prišlo že v zgodnjih delih, verjetno zaradi zelje po tem, da bi gledalca cim neposredneje nagovoril. Seveda pa je ta nagovor lahko tudi slepo zavajanje. »You must be certain of the Devil,« sporoča ena od slik iz leta 1989. Ob tem pa »umetniških«, in »neumetniških« artefaktov ne uporabljam zgolj zato, da bi poudaril njihov umetnostni ali zunaju-metnostni značaj. Bistven je trk razlik, asociacij, vsebin, emocij. V igri je sinhronost, ki ukinja hierarhijo, a tudi ovira empatijo. Pomembno je, da objekti ohranijo svojo lastno identiteto.
S posebno umestitvijo slike na galerijsko steno oziroma na zid se spremeni njen ontološki status. Nosilec umetniškega dela zdaj postane zid galerije in ne več slikarsko delo. Kaj se pravzaprav zgodi s sliko, Ce jo tako premestiš?
Tadej lahkotno lista po Makšetovem katalogu, iščoč morebitno iztočnico za odgovor.
Noben umetniški artefakt se ne nahaja v nevtralnem oziroma abstraktnem prostoru. V zadnjih postavitvah je poudarjal kontekst, v katerega je umeščena umetnina. Ta kontekst je pomemben, saj v veliki meri določa pomen. Ze srednjeveške zbirke ekscentričnih zbiralcev so bile imaginarni muzeji, podobno kot Ducham-pov prenosni kovček, ki je bil popotna muzejska zbirka. Muzej je okvir in na podoben način kot okvir tudi zamejuje in določa »klasično« sliko. Umetnine, ki so uvrščene v Muzej, so tako avtomatično dobile status nečesa večnega.
Skušam si priklicti v spomin nenavadne zbirke srednjeveških pa tudi sodobnih zbiralcev. Nekje sem prebrala, da je italijanski pisatelj Italo
Calvino zbiral pesek, ki ga je prinašal z različnih potovanj po svetu.
Tvoje instalacije aso-ciirajo na zemljevide, na posebno polje imaginarnega. Zemljevid od-slikava realnost, hkrati pa jo transcendira v smislu gledalčeve telesne gibljivosti, dejanske in simbolične. Od kod
vsi ti globusi, zemljevidi in risbe kontinentov? Gotovo niso tu zgolj po naključju, saj jih obsesivno, vztrajno vnašaš v svoje instalacije?
Nekatere zgodnejše slike, ki so bile razstavljene na sarajevski Do-cumenti, so bile pravzaprav veliki pejsaži. Velika polja so učinkovala
kot pejsaz, ki ga je izdolbla narava. Oddelek za geografijo pa hrani dela, ki se ukvarjajo s projekcijo. Geografski leksikon je prenos medija, knjige v sliko. Toda v njegovi postavitvi in v sosledju znakov ni nikakršne logike, zato so ti povsem neuporabni. Leksikoni in zemljevidi
naj bi nam pomagali pri orientaciji v svetu, hkrati pa naj bi bili tudi interpretacija sveta, saj z načinom svoje izdelave, velikostjo, obliko govorijo tudi o pozieji subjekta. Podobno je s skupino kompasov. Ob tem ko so na steno pritrjeni v strogem sosledju, kažejo vsak v »svojo« smer; tudi z njimi si ne moremo kaj prida pomagati, saj so kot »objektivni« instrumenti zatajili.
V svoje postavitve vpeljuješ konkretne predmete, ki so nekakšen ready made. Kakšen je njihov status v polju umetnine? V čem se tvoj način izrabe ready ma-dea razlikuje od Duc-hampovega?
Pri Duchampu gre za avantgardistično gesto, za gesto preboja, širjenja umetniškega polja, da bi z njo prodrl v nove svetove, v nova kraljestva oziroma da bi sesul status umetniškega objekta, ga zbanaliziral. Pri Duchampu je ready made šok, pri meni pa je izbrani predmet avtonomno vkomponiran v postavitev. Ce gre za sprehajalno palico ali pigment, gre za pigment s točno določenim vsebinskim nabojem, kar nosi zahtevano vsebinsko logiko. Pigment je eno najstarejših izraznih sredstev, saj so ga že v paleolitiku polagali v grobove, obenem pa je to material, iz katerega potencialno nastane slika ali kip.
Ali ima telesnost ustvarjalca v odnosu te-lo-instalacija kakšno vlogo? Kako doživljaš svoje telo, svojo figuro v prostoru instalacije? Katera je tvoja lega? Je to telo izginilo, da bi poudarilo občutek fizične odsotnosti ali praznega prostora? Kakšne so posledice opazovanja lastne fizične prisotnosti za samo umetniško delo?
Slike, ki so nastale okrog leta 1988, so bile vendo večje od velikosti človeka in so že takrat s svojo »panoramskostjo« težile k temu, da bi se
izognile običajni gledalčevi površnosti. Vedno me je motilo, da lahko sliko odpraviš z enim samim pogledom. Ce pa gre za večjo dimenzijo in fragment, te slika pri-slili, da se ob njej sprehodiš. Potrebno je gibanje in ogledovanje. Postavitev od gledalca zahteva, da se skoznjo sprehodi, da bi jo doživel. V tem smislu je odločilna hoja oziroma subjekt, ki se giblje, in to ne le na ravni »očesa« in mentalnega, pač pa povsem telesno, torej subjekt, ki je fizično navzoč. V Laboratoriju je to še bolj izraženo z materiali, ki so naravni, ob katerih se lahko raniš.
Prostor kavarne se polagoma polni. Ozračje se polni s klepetom, naročili natakarjem, žvenketom kozarcev, posode. Dnevno svetlobo izpodriva prozoren mrak. Po stopnicah se prižigajo neonske luči.
Navsezadnje: čemu vse to slikarstvo? Nekje do 20. stoletja je bila umetnost v službi cerkve ali države, danes je njena vloga drugačna, kar različni umetniki rešujejo na različne načine. Je njena vloga Cisto formalistična, recimo, slikarstvo ima smisel le znotraj svojih vsebin in oblik, ali pa morda v odkrivanju izgubljene mitske razsežnosti v profanem svetu, morda v tem, da bolj razločno pokaže bistvo resničnosti? Kako ta problem rešuješ ti, kje je tvoje slikarstvo?
Umetnost je fikcija in govori o realnem in simbolnem. Ze dejstvo, da se ukvarjam z institucijo muzeja, ki nosi s seboj konkretne civilizacijske razsežnosti, je dovolj zgovorno. Mitska razsežnost se prav tako navezuje na kolektivno, družbeno dimenzijo, bodisi zavedno ali nezavedno. Toda tudi ko gre za najbolj intimna, krhka dela, lahko ta učinkujejo družbeno afirmativno.
Literarna nagrada Kresnik 93
Društvo slovenskih pisateljev in časnik Delo razpisujeta nagrado za naj-boljsi slovenski roman
KRESNIK 93
v vrednosti
10.000 mark
Žirija Sklada Kresnik v sestavi Peter b°žic, Igor Bratož, peter Kolšek, Ma-|®,VŽ Kos, Tomo ”irk, Franc Zadra-t'ec in Vlado Žabot no upoštevala vse r°mane, ki imajo letnico izida 1992.
Založbe ali samo avtorji pošljejo po 2 lzvoda romana (romanov), s katerim (i) 2enjo kandidirati za Lagrado, najkasneje do 15. aprila 1993 na naslov Društvo sloveskih pisateljev, Tomšičeva 12, M000 Ljubljana.
Nagrada Kresnik 93 bo podeljena 19. junija 1993 na Muljavi.
IZŠLO JE... / PLOŠČE
Glasba celjskega kvarteta z lastnim izrazom
Švedski rock na pohodu
Strelnikoff - Heavy Mentally Retarded
(Onomatopoeia, 1993, CD)
Ponavadi je nekaj let delovanja skupine, ki še ni izdala velike plošče, vedno zagotovilo, da bo ta plošča nekaj posebnega in celjski kvartet Strelnikoff je to dejstvo le še potrdil.
Dosedanje petletno glasbeno delovanje skupine je bilo prej premišljeno ustvarjalno kot hi-perproduktivno. Strelnikoff so izdali le dve plošči, mini LP On 45 (-SKUC-FV, 1990) in sin-gle 45% (Beyoop, 1990), sodelovali na več kom-pilacijah ter odigrali okoli 80 koncertov, predvsem v tujini. Zato niti ni čudno, da je tudi prva CD plošča skupine izšla pri švicarski neodvisni založbi Onomatopoeia, ki je izdala tudi plošče nenavadnih ameriških instrumentalcev F/L
Glasba kvarteta Strelnikoff je v današnjih hibridnih časih slovenske-
Dario Cortese
ga rocka in sorodnih tokov predvsem glasba z lastnim obrazom. Veliko naših skupin išče svoj izraz na Zahodu in se mu podreja tudi v jeziku. Pri tem s petjem v angleščini tudi Strelnikoff niso izjema, vendar je njihova glasba dovolj samosvoja in aktualna za zahtevna in razvajena zahodnoevropska glasbena ušesa. Pravzaprav tudi dovolj agresivna in originalna, da bo poživila zasanjano dogajanje na domači glasbeni sceni.
Ritem mašina, programirani bas, sintesajzer, saksofon, električna kitara in dva vokala so osnovni
glasbeni arzenal, ki ga Strelnikoff zlijejo v zvočni udar prve vrste. Čeprav v njem tu in tam slišimo znane elemetne, je končni vtis na srečo neopredeljiv, katera koli oznaka pa se konča v namišljenih konstruktih tipa Big Black na spiritualnem tripu. Med trinajstimi skladbami sta na plošči tudi dve priredbi - Too Drunk To Fuck skupine Dead Kenndys in črnska duhovna pesem I’m Gonna Walk Dem Golden Stairs, ki jo je izvajal tudi New Swing Quartet -, ki pa v poskusu izpeljave primerjalnega kompleksa predvsem zmedeta. Kljub temu je očitno osnovno ro-ckovsko izhodišče, končni vtis pa aktualen in sodoben zvok, a ne za nežna ušesa.
Na hitro ritmično podlago gradi kitara svoj zvočni zid, ki ga še dodatno zapolnijo ostali instrumenti. Cez vse hrumi vokal, saksofon pa s svojo vlogo priigra njihovi glasbi posebno mesto. Glede na vse to bi mogoče lahko sodili, da gre za še en ropotajoč bend, ki si s kita-
ro in hitrostjo maže izraz, vendar gre pri kvartetu Strelnikoff ravno za nasprotno. Kljub zvočnemu udaru so v njem ohranili raznolikost in, kar je najpomembnejše, slišnost posameznih sestavnih delov. Končna podoba glasbe se tako ne konča v zamazanosti, ampak v razdelanosti zvočne energije in struktur s poudarjeno basovsko-ri-tmicno linijo. S ploščo Heavy Mentally Retarded smo končno spet dobili dober izdelek domačega benda (čeprav je izšel v tujini), Strelnikoff pa so se z njim utrdili v prodoru navzven (kar je cilj večine domačih skupin). Po redkih znanih in uspelih slovenskih imenih v tujini - zaenkrat sta zaščitni zank sodobne slovenske glasbe še vedno le Laibach in Borghesia, medtem ko sta na začetku prodora navzven obtičali skupini Miladojka Vouneed in Demolition Group - so zdaj na potezi Strelnikoff.
Ploščo lahko pri nas kupite za 2100 tolarjev v trgovini RecRec na Resljevi 2 v Ljubljani.
STRELNIKOFF
i
HFAVY
HFAVY MENTALL? RE1ARDE
Milko Postrak
Union Carbide Producti-on, Svving, MNW - Road-runner, 1993
Svving je popolnoma primemo poimenovana četrta velika plošča švedske novo-rockovske zasedbe Union Carbide Productions. Union Carbide Productions bodo pri nas nastopili v sredo 21. aprila letos. Zato je za nas toliko bolj razveseljivo, da je plošča Svving remek delo, gotovo ena najpomembnejših rock plošč tega leta, čeprav se je to šele dobro začelo. Člani zasedbe so na tej plošči v razviti in dorečeni obliki zgostili vse tisto, zaradi Cesar so bili že s svojimi prejšnjimi tremi izdelki ena
najzanimivejših in tudi najbolj samosvojih zasedb novega rocka. Vplive in izhodišča (predvsem Stooges in vse, kar sodi v ta okvir) vsaj v primerjavi s prejšnjo ploščo z natančnim naslovom Fram Influence To Ignorance začutimo le v osnovi, v podtonih. Na podlagi tako čvrstih izhodišč pa so si člani zasedbe Union Carbide Productions dali duška in naredili enourni »tour-de-force«, ki jim ga je pomagal usmerjati znani ustvarjalec (in gotovo tudi njihov istomisljenik) Steve Albini, siva eminenca glasbene scene, in to ne le v Chicagu. Ime Steva Albi-nija povezujemo s tako imenovanim »hrupnim kitarskim rockom«, ki verjetno tudi predstavlja del navdiha članom zasedbe UCP, vendar tokrat ni tako izrazit. Tudi prispevek Steva Albinija je predvsem bolj subtilne in »tehnične narave«. To izvrstno ploščo lahko za ceno 1850 tolarjev že kupite v trgovini Rec Rec.
NA KRATKO
Najpomembnejši italijanski sejem stripa
TRBIŽ - Junaka stripov Corta Malteseja ne bo več mogoče dobiti v kioskih. Ilustrator Hugo Pratt je namreč v nedeljo, 14. marca v Trbižu povedal, da ne bo več risal svojega junaka, znanega in priljubljenega po vsem svetu. To je izjavil na posvetu o stripih, ki spremlja Ze osemnajsti sejem italijanskih založb stripov v Trbižu. Sejem je postavljen na več prizoriščih in odprt do vključno 21. marca. V častitljivi dvorani mestne palače »Palazzo dei Trecento« so v okviru sejma razstavljeni reprodukcije in originali stripov Italijanskih avtorjev, med njimi Altana, Bonvija, Calligarija in Jacovittija. V »Časa dei Carraresi« pa so na ogled dela slikarjev stripov iz drugih evropskih dežel: Lea Baxendala, Franka Margerina, Morrisa, Joosta Svvarteja, Thea Van den Boogaarda, Georgesa VVolinske-ga. Poleg stripov so razstavljeni tudi reklamni plakati, ilustracije knjig, umetniške slike, itd. V »Časa dei ricchi« so na ogled ameriški stripovski junaki. V prostorih redakcije domačega dnevnika Tribuna di Treviso je izobešenih 30 slik beneškega fotografa Paola Della Corte, ki je v svojo kamero ujel avtorje italijanskih junakov stripa.
Podoba sejma ne bi bila popolna, če ne bi priredili še borzo stripov. V prostorni hali Trgovinske zbornice, kjer se običajno.zbirajo podjetniki in kmetje, so konec tedna svoje stojnice postavili trgovci s posebne vrste starinami. Tu si lahko našel tudi pol in še več stoletja stare stripe, takšne, ki jih običajno najdeš le Se med kupi papirja na zaprašeni kašči. Za marsikateri star zvezek so zbiralci plačali tudi več desettisočlir-skih bankovcev.
Na že omenjenem založniškem posvetu so postregli še s podatki o italijanskem trgu stripa: na prvem mestu glede na prodajo je tednik »Topolino« (italijansko ime za Walt Disneyevo Miki Miško) s 400.000 izvodi in četrtino trga. V Italiji sicer izhaja kar 4.600 časopisnih naslovov s stripi. Tržišče je super nasičeno, predvsem s prevedenimi stripi iz tujine.
Prireditev v Trbižu je najpomembnejša med podobnimi v Italiji. (M.W.)
Pariški knjižni sejem
PARIZ - Trinajsti salon knjig, največjo frankofonsko knjigarno, so odprli v sredo v pariški Grand Palais. Letošnji častni gost je Indija, država v kateri govorijo 15 glavnih jezikov, kjer 7000 založnikov izda letno približno 40000 naslovov.
Razstavljenih bo 600 indijskih del, pretežno v angleščini. Ta veliki sejem je odprl Francoski minister za izobraževanje in kulturo Jack Lang. Kljub založniški krizi pričakujejo približno toliko obiskovalcev kot lansko leto, 150000. Letošnji knjižni sejem bo postavljen na 15000 kvadratnih metrih površine, na 430 stojnicah bo razstavljalo 1200 založnikov, med njimi 851 francoskih. Predstavilo se bo deset dežel, med njimi tudi Norveška, Izrael, Italija, Romunija in Vietnam. Pričakujejo okoli 700 domačih avtorjev, povabili pa so tudi 150 tujih pisateljev in prevajalcev iz 35 držav iz vse Evrope. Poezija, ena osnovnih tem Salona bo posebej predstavljena v poetskih ateljejih, ki bodo vsak dan sprejeli kakih sto pariških gimnazijcev. (AFP, V.S.)
Teden mladega italijanskega filma v Nici
NICA- V okviru Mednarodnega sejma v Nici, bodo dnevi med 12. in 22. marcem posvečeni stvaritvam mladih italijanskih režiserjev novejšega datuma. Teden mladega italijanskega filma so odprli s projekcijo filma Francesca Nu-tija Le donne con le gonne, do 22. marca pa bodo predvajali še Pummard Michelea Placida, II prete bello Carla Mazzacuratija, Verso sera Francesca Archibugija in La domenica special-mente, delo štirih režiserjev Tornatoreja, Giordane, Bertoluccija in Barillija. Poleg omenjenih filmov bodo predstavili tudi nekatere, ki so nastali pred nekaj leti - La settimana della sfinge Daniela Luchettija, Turne Gabriela Salvatoresa, La stazione Sergia Rubinija in Ragazzi fuori Marca Risija.
Po projekcijah filmov bo diskusije vodil eden vodilnih francoskih poznavalcev italijanske kinematografije Jean A. Gili. (V.S.)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 18. marca 1993
NOVICE
ITALIJA / IZGREDE OBSOJAJO NA LEVI IN NA DESNI
ČEDAD / V NADISKIH DOLINAH
Raziskati pokole
RIM - Parlament mora cimprej obnoviti posebno komisijo, ki je raziskovala dosedanje pokole v Italiji, poleg tega pa mora Cimprej razpravljati o dokumentu glede petoveljskega atentata, ki ga je SKP vložila že lani poleti. Tako trdi v odprtem pismu predsedniku poslanske zbornice Giorgiu Na-politanu, poslanec Komunistične prenove Gio-vanni Russo Spena.
V	svojem pismu Russo Spena poudarja, da je s predlogom resolucije SKP zahtevala takojšnjo razrešitev svetnika predsedstva vlade, za varnost admirala Fulvia Martinija, ki je bil pred Časom na Čelu italijanske obveščevalne službe. Poslanec SKP se v utemeljevanju svoje zahteve sklicuje na izsledke beneškega sodnika Feliceja Cassona, po katerem bi bilo možno, da je bil peklenski stroj za petoveljski atentat pripravljen z razstrelivom, ki ga je tajna organizacija Gladio hranila v svojih skrivnih skladiščih. Martini naj bi manrec beneškemu sodniku prikril resnico prav o skrivnih depo-tizih Gladia.
Tudi zaradi tega Russo Spena meni, da mora zbornica razpravljati Cimprej o tem vprašanju in opozarja, da je predlog resolucije naslovil predsedstvu Ze 6. avgusta lani, doslej pa dokument še ni prišel na dnevni red zbornice.
»Obsojen« na dopust
po 28 letih nepretrganega dela
BENETKE - Predsednik beneškega prizivnega so-disca Luca Santoro je včeraj podpisal odredbo, s katero je pozval pretorja v Adrii v pokrajini Rovi-go, naj posije na dopust tamkajšnjega funkcionarja, ki si že od leta 1964 ni privoščil počitnic. Temu svojevrstnemu Stahanovu je ime Athos Ba-gatin, star je 60 let, na preturi v Adrii pa je zaposlen kot asistent v uradu za urokbe.
V	zadnjih 28 letih Bagatin ni nikoli Sel na počitnice, tako da se mu je zdaj nabralo kar 900 dni dopusta, se pravi skoraj 4 leta. Časnikarjem je izjavil, da se nikakor ne Čuti žrtev. »Dopustov si nisem privoščil, da bi lažje vzdrževal družino, poleg tega pa mi je delo všeč,« je dejal. »Sicer pa vodim urad in imam velike odgovornosti. Ce bi Sel na počitnice, bi bilo kot da bi Agnelli zapustil Fiat. Ko bi se vrnil, bi našel vse v neredu,« je Se pristavil.
Prevozniki se bodo udeležili splošne stavke
RIM - Sindikati prevoznikov FILT, FIT in UIL-TRASPORTI so se včeraj v Rimu dogovorili tem, kako se bodo prevozniki udeležili splošne stavke 2. aprila. Na splošno bodo vsi stavkali po 4 ure, le mornarji bodo zakasnili odhod ladij za 2 uri. Sindikati so poudarili, da zahtevajo začetek pogajanj za obnovo zapadlih delovnih pogodb.
Še polemike o torkovih izgredih v parlamentu
Mnogi se sprašujejo, če so poslanci še »častitljivi«
Vojmir Tavčar
RIM - Morda je slo za ironijo usode ali pa za hoteno naključje, dejstvo je, da je v torek le nekaj ur po izgredih v poslanski zbornici, kjer so mi-sovci prekinili predsednika vlade Giuliana Amata s kričanjem in metanjem spužv, zastopniki Severne lige pa s psovkami in z vrvjo zvezano v obliki vislic, neka italijanska Časopisna agencija objavila anketo o vprašanju, ali je za italijanske parlamentarce Se umesten vzdevek »onorevole« - Castitiljivi. Vprašanje so novinarji agencije zastavili nekaterim vidnim zgodovinarjem in odgovor je bil nedvoumen: ne, ker je prilastek anahronističen, a ne tudi zato, ker ga del italijanskega vodilnega razreda ne zasluži.
Polemika o tem, kar se je zgodilo v torek v poslanski zbornici, le dober teden prej pa v senatu, v Italiji se plamti. K izgredom, predvsem pa k simbolu vislic, so se včeraj povrnili predstavniki skoraj vseh političnih strank tudi v luči dejstva, da je po predsedstvu zbornice svojega mladega somišljenika Luco Leoneja Orseniga kaznoval tudi lider »lumbardov« Umberto Bossi. Predsednik vlade
Amato je res provociral, je v bistvu menil tajnik Severne lige, toda mladi Leone Orsenigo se je pregrešil zoper dostojanstvo parlamenta. In legi-sti, ki so Se v torek branili mladega poslanca, so se prilagodili sklepom voditelja. »Odločitve tajnika so vselej najboljše,« je dejal podpredsednik »lumbardskih« poslancev Marcello Staglieno. Proti Bossiju si odkrito ni upal niti politolog Gianfranco Miglio. Leone Orsenigo je zgrešil, je dejal, toda »naši somišljeniki so nedvomno cenili gesto«. In pribil, da »odpravljanje gnilega ne ogroža demokracije. Vem, da je kot bi govoril o vrvi na domu obešen-ca, a saj sem v tem specialist...«
Italijanske poslance je ostro pokaral vatikanski Osservatore romano, predstavnik KD Luigi Granelli pa je pozitivno ocenil Bossijevo strogost, vendar dodal, da »bo to samo krpica, Ce Liga ne bo konkretno razmislila o svojem ravnanju, predvsem pa o svoji srednje in dolgoročni strategiji«. V ta del dogajanja se ni spustil mi-sovski tajnik Gianfranco Fini, ki se je omejil na obrambo svojih kričačev in jim izrekel solidarnost
Predsednik poslanske zbornice Girgio Napolitano
»za odločne protestne akcije v senatu in poslanski zbornici«.
Ogorčena je bila tudi bivša predsednica Nilde Jotti, medtem ko je predsednik Giorgio Napolitano z običajno umirjenostjo ugotovil, da se »kriza države odraža tudi v parlamentarnih debatah, ki so večkrat napete in včasih degenerirajo«. Takoj pa je pripomnil, da se pomen dela o moralnem vprašanju meri »po kakovosti razprav in sprejetih dokumentov, na pa po incidentih«.
Bistvo je v svojem razmišljanju o vzdevku Ča-
stitljivi, zadel zgodovinar Alessandro Galante Garrone, ki je menil, da gre za prilastek kot je toliko drugih. »Ce pa se kdo od poslancev vede nečastno, naj vzdevek odvzamejo volilci, ki naj ne pošiljajo v parlament ljudi, ki tega niso vredni«. Nedvomno bodo današnji parlamentarci morali dati volilcem v pretres svojo »castitiljivost« veliko pred zapadom mandata. Vendar tisti, ki so uprizorili izgrede, bi želeli, da bi do tega prišlo takoj pred sprejetjem novih volilnih pravil. (VT)
Protislovenstvo na pohodu
Resolucija Firmina Mariniga proti rasizmu ostala brez podpore v gorski skupnosti
Rudi Pavšič
SPETER - Zadnja seja gorske skupnosti za Na-diske doline je ponovno potrdila, da je v teh krajih protislovenstvo Se živo in da ni slučaj, Ce smo v zadnjem Času priče naraščanju protislovenske gonje.
Po nekaj urah običajnih razprav, ki so zadevale razdelitev sredstev s strani gorske skupnosti raznim ustanovam in samim občinam, se je seja razživela ob prvem od petih pismenih dokumentov, ki jih je vložil špetrski župan Firmino Marinig. V njem se Mari-nig zgraža nad zaskrbljujočimi pojavi rasizma, nacionalizma in ksenofobije, ki smo jim priče ne samo v raznih državah Evrope, marveč tudi v naši deželi in v samih Nadiskih dolinah. Nacionalistična mržnja do slovenskega prebivalstva je vse bolj očitna in Številni dogodki pričajo o tem. Dovolj je, da se spomnimo na uničenje slovenskih smerokazov, na oskrunitev nekaterih grobov, na protislovenske mazaške akcije ter seveda na fašistične pohode po dolinah v obrambo italijanstva.
Zaradi vsega navedenega je Marinig zahteval, naj gorska skupnost zavzame do teh dejanj ostro
staliSCe in naj se izreCe proti taksnim nacionalnim ekscesom.
Marinigove prošnje je večinski del gorske skupnosti zavrnil, saj so se zanjo izrekli le Štirje predstavniki PSI (Marinig, Mazzola, Ciccone in Crainich), zastopnik DSL Peter Zuanella in Ezio Gosgnach (KD), vzdržala sta se po en predstavnik PSI in PSDI, vsi ostali (KD) pa so bili proti s predsednikom Giusep-pom Chiabudinijem na Čelu. Povedati gre, da je predsednik gorske skupnosti predstavil svoj dokument, ki ni govoril o nacionalni nestrpnosti v Benečiji. Porajanju fašističnih in nacističnih
teorij v svetu pa je dodal Se komunistične in leninistične.
Ob robu samega dogodka pa velja povedati, da je razprava okoli tega dokumenta jasno pokazala, kakšno je staliSCe Kršcaske demokracije do teh vprašanj. Z izjemo Ezia Gosgnacha, načelnika KD v občini So-vodnje, so vsi ostali, tudi tisti, ki se ob nekaterih priložnostih izrekajo v korist slovenstva, pokazali, kako gledajo na ta vprašanja v dolinah.
Zanimivo bo torej vedeti, kako bodo ti svetovalci ocenili ostale Štiri dokumente, ki jih je vložil Firmino Marinig in o katerih bodo spregovorili na prihodnji seji gorske skupnosti.
Gre v bistvu za dokumente, s katerimi Marinig zahteva, naj se gorska skupnost izreče glede lažnih vesti o premikanju mej ter o »političnem terorizmu«, ki je temu sledil ter da se zavzame za ustanovitev proste industrijske cone na območju Nadiskih dolin in Gornjega Posočja. Ob tem si špetrski župan
prizadeva za ustanovitev
gorske skupnosti Julij' skih Predalp, ki bj zaobjela celotno območje vzdolž meje, kjer živi slovensko prebivastvo.
Nakupovanje
*	$ * * * s v *
m m m	** W„ * * ->* V *
je tod pravi uzi v mojem mest povsod središ tudi v predrti
TRST / OB IZIDU NJEGOVE KNJIGE
Prof. Habjan o delu A. Martina Slomška
Pogled na pomemben del zgodovine
Damiana Ota
večeru šlo veliko dlje od obravnave Slomškove osebnosti in dela: avtor knjige, ki je nastajala v Ljubljani med leti 1971 in 1987 in je tako dolgo čakala na izid, je skozi Slomškov lik razkril pomemben del slovenske zgodovine, ki je niti laik ne more obravnavati mimo vloge cerkvene oblasti. Med drugim je prof. Habjan odprl Se veliko vprašanje o slovenskem cerkvenem središču v samem Trstu, kjer so organizirano in vidno zastopane vse priseljene verske skupnosti. Slovenci, ki upravičeno zagovarjamo svojo samoniklost, pa podobnega središča pravzaprav nimamo. Po njegovem mnenju gre za resno pomanjkjivost, saj bi ta dosežek nedvomno pripomogel tudi k bogatejšemu vsestranskemu kulturnemu razvoju slovenske manjšine.
S torkovega večera v Slovenskem klubu (Foto Križmančič? KROMA)
TRST - Na predsi-nočnjem večeru je Slovenski klub imel v gosteh prof. Vlada Habjana slovenskega zgodovinarja in imenitnega poznavalca lika in dela škofa Antona Martina Slomška. Prof. Habjan je spregovoril o tej veliki slovenski osebnosti. Slomšek je po ustvarjalnosti in sposobono-stih odločno izstopal v tedanji družbi cerkvenih dostojanstvenikov. Znal se je približati ljudem s spoštovanjem njihovega okolja, točno se je zavedal razsežnosti in mej okolja, v katerem je deloval in v tem je njegov veliki uspeh. Slomšek je tudi v tedanjih nenaklonjenih razmerah zagovarjal nerazdruzljivost dušno-pastirskega poslanstva z zavestjo narodnostne pripadnosti. Njemu gre torej zasluga, da se je ob namestitvi Škofijskega sedeža v Mariboru začelo razvijati in zato krepiti pomemb-
no slovensko okolje.
Povod za torkov veCer Slovenskega kluba je pravzaprav bil nedavni izid Habjanove knjige z naslovom Anton Martin Slomšek. Razgovor, ki se je razvil ob spretnem posredovanju najprej Ravla Kodriča, nato Se ob sodelovanju prisotnih, pa je malodane objel zgodovino cerkvene organizacije na Slovenskem: Sele pred kratkim je Slovenija pridobila tudi lastno Škofovsko konferenco. Dolga stoletja pa je bil slovenski narod podrejen tudi cerkveni oblasti, ki je seveda »vzgajala« v nemškem oziroma italijanskem duhu. V tem okolju je Slomšku uspelo uveljaviti cekveno oblast s slovenskim predznakom, ki je sredi prejšnjega stoletja okrepila sicer politično podrejen slovenski narod. Prav tako kot v sami knjigi je Habjanovo razmišljanje na torkovem
r___TRST / JAVNI POSVET
Kam s svetovnim slovenskim kongresom?
TRST - Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa je za vse svoje elane kakor tudi vse zainteresirane pripravil srečanje z naslovom ”Kam s Svetovnim slovenskim kongresom”. Ob tej priložnosti naj bi v živi razpravi preverili opravljeno delo organizacije, ki je bila v Furlaniji Julijski krajini ustanovljena pred skoraj dvema letoma v Gorici. Junija 1991 so se v Ljubljani srečali predstavniki Slovencev iz celega sveta in tedaj je, kot je znano, izbruhnila vojna znotraj bivše Jugoslavije. Potem so se vrstili glavni odbori v Ljubljani, v Celju, na Bledu in spet v Ljubljani. Pokazalo se je, da je osamosvojitev Republike Slovenije in njeno mednarodno priznanje izpolnilo skoraj polovico programa Svetovnega slovenskega kongresa. Ta srečna okoliščina je postavila pred organizacijo nove naloge: povezovanje Slovencev sirom po svetu, približevanje različnih političnih stalisc, ki sicer lahko usodno ločujejo pripadnike našega naroda. Dalje prizadevanje za pravičnejši zakon o državljanstvu, priprava na zakon o Slovencih brez državljanstva, ustreznejši volilni zakon za Slovence, ki živijo izven meja matične domovine. Med novimi nalogami velja omeniti tudi varovanje mlade slovenske države, pri Čemer velja vso pozornost posvetiti
preprečevanju morebitnim mednarodnim
zaostritvam, ki bi lahko prizadele slovensko državo in s tem tudi narod v zamejstvu oziroma izseljeništvu.
V naši deželi je Svetovni slovenski kongres med drugim Se posebej izpostavil vprašanje in nujo skupnega organa različno mislecih Slovencev, ki bi lahko edini učinkovito deloval za naSo pravico v težkih časih velikih sprememb Sirom po svetu. Se posebej velja v tej točki omeniti prelomno politično krizo v Italiji, ki prav gotovo ne bo ugodno vplivala na položaj in vlogo slovenske manjšine, zaradi Cesar bi bilo skupno vsenarodnostno nastopanje toliko bolj zaželeno in skorajda nepogrešljivo. Med siceršnjimi nalogami deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa pa je prav gotovo tudi močnejše vplivanje na vse tiste institucije v matični domovini, ki lahko bistveno prispevajo k boljšemu povezovanju
Slovencev doma in po svetu. Nemara pa kongres Čakajo se odgovornejše naloge. V živi in odkriti razpravi na srečanju, ki ga bo uvedel prof. Jože Pirjevec z naslovom "Kam s svetovnim slovenskim kongresom”, naj bi poiskali novih spodbud in idej, ovrednotili opravljeno delo, predvsem pa zastavili nove načrte.
J.P.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 18. marca 1993
PALERMO / SODNA OBRAVNAVA PROTI RUNI
Televizija lahko snema proces
Obtoženec se smatra za žrtev skesancev Praska med predsednikom in tožilcema
Palermo - Te
zija lahko prosto si ln Predvaja zasliSe’ Mafijskega bosa T Kirne na vseh so obravnavah pod
gojem, da se mu ol zatemni. To so od sodniki tretje sekcij rotnega sodisca, ki j oi Oiovanni Pueli: zavrnili zahtevo bi ca Maurizia Bellai na) se prepove vidi zvočno snemanje,
gaCehodo rekn Poklja Riina iz s faVoran,e kaka spo t v" ^aktevi so se Mko javna tožilca anm Harda in G
chino Natoli kot odvetniki prizadetih strank, CeS da noben zakonik ne prepoveduje novinarjem snemanja in poročanja o procesu. Tembolj Se, kakor je dodal Puglisi, ker gre za odmeven dogodek, ki narekuje družbeni nadzor. Pred včerajšnjim zaslišanjem Rii-ne v dvorani najvecje varnosti v Ucciardoneju ob nadaljevanju procesa zaradi uboja policijskih funkcionarjev Ninnija Cassaraja in Giuseppa Montane ter agenta Roberta Antiochie, ki naj bi ga naročil poleti 1985 sam obtoženec kot elan
mafijske »kupole«, so sodniki sprejeli zahtevo obeh tožilcev, naj se Rii-ni pripise zločin ponavljanja enakih hudodelstev skozi leta, medtem ko se se niso izrekli o zahtevi, da se pripišeta obtožencu tudi »težnja k zločinstvu« in »profesionalnost pri izvajanju prekrškov« ter da se ga označi kot »običajnega hudodelca«.
Riino so zasliševali eno uro, njegovi odgovori pa so bili enaki kot na prejšnjih zasliševanjih, tako se je Riina znova primerjal pokojnemu Enzu Tortori, Ces da je žrtev »skesancev«, ki da ga obtožujejo, ker bodo imeli od tega gotove prednosti. Dejal je tudi, da je med »skrivanjem« redno delal v Palermu in Trapaniju za neko gradbeno podjetje proti zaslužku tedenskih 400.000 lir in da ga ves Cas nihče ni iskal.
Med zasliševanjem so si oba tožilca in predsednik sodisca nekajkrat skočili v lase zaradi načina zastavljanja vprašanj: »Na taksna vprašanja bo paC tako odgovarjal,« sta očitala tožilca predsedniku, ki ju je zavrnil, da že sam ve, kako je treba zasliševati.
Ta proces se bo nadaljeval 24. marca, toda Riina bo moral spet na zatožno klop jutri zaradi umora bratov Puccio.
TRST / MNENJE DEŽELNEGA TAJNIKA CGIL GRAZIANA PASQUALA
Iz krize le s sanacijo industrijskih podjetij
Ob nujni pomoči Dežele in rimskih oblasti
Drago Gašperlin
TRST - Tovarniški svet ske-denjske železarne je izdal takoj po včerajšnjem sestanku z upravnim komisarjem De Ferro izredno ostro sporočilo, ker je delavstvo že dolgo na prepihu, njegova usoda pa iz dneva v dan bolj vprašljiva - tudi in predvsem zaradi tega, ker je računski dvor v Rimu naenkrat zamrznil nedavni sklep medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje (CIPI), ki pooblašča bančni sistem za posojilo, brez katerega bi bilo treba obrat takoj zapreti, se pravi, da zagotavlja kritje posojila. Tovarniški svet zahteva spričo tega nujnostim srečanje s tržaško občinsko upravo, prefektom in deželno vlado.
Skedenjski primer je seveda le kamenček v skalnati gmoti, ki je navalila na deželni industrijski siL stem in le eden od dokazov postopne razindustrializacije obsežnih predelov Furlanije-Julijske krajine, kakor so zdajšnje razmere označili na zadnji seji deželnega vodstva CGIL ob grenki pripombi, da propadanje velikih proizvajalnih obratov, združeno s stisko malih in srednjih podjetij strašno znižuje zaposlenostno raven. Deželni generalni tajnik omenjenega sindikata Graziano Pasqual, s katerim smo se pogovarjali včeraj, je ponazoril, da se je delež zaposlenih v industriji glede na celovitost aktivnih delovnih moCi na Tržaškem zmanjšal samo v zadnjih dveh letih kar za 7 odstotkov in znaša komaj 16, 8 odstotka. Ce pojde tako naprej, bo sekundarna gospodarska veja v tej
pokrajini praktično izginila. Kaj storiti?
Graziano Pasqual: »V prvi vrsti je treba sanirati podjetja z državno udeležbo in vsedržavnih razsežnosti - Tržaški arzenal sv. Marka, Tovarno velikih motorjev, železarno Temi, podjetji Chimica del Friuli, Selečo itd. - vendar z usklajenim izkoriščanjem promocijskih oziroma finančnih mehanizmov, kakor so Frie, Friulia, Ezit, Sklad za Trst, sredstva in bencinskega sklada idr., oziroma z enotnim, nerazdrobljenim upravljanjem teh sredstev, za kar naj bi bilo zadolženo deželno ofi-bornistvo za industrijo.« Seveda ne gre tu samo za denarne injekcije, ampak tudi za spremne posege, kakršen je lahko zagon poklicnega izobraževanja. »Toda treba je pohiteti, kajti bližajo se volitve in z njimi brezvladje, a tedaj bi se sleherno ukrepanje paraliziralo,« meni generalni tajnik CGIL s pripombo, da bi v taksnem primeru krizna pajčevina takoj postopno zajela vso Julijsko krajino, zaCenSi pri Tržiču.
Sočasno s postavljanje velikih podjetij na noge pa je treba priskočiti na pomoč manjšim, kajti temelji celotnega gospodarskega ustroja v deželi tičijo ravno v njihovi soodvisnosti, v interakciji. Majhne in srednje velike firme je poleg že znanih težav prizadela zdaj se blokada prispevkov in podpor v skladu z določili Evropske skupnosti, sicer pa so podkapitalizirana in tudi hudo pešajo kar zadeva organizacijske in proizvajalske inovacije, od Milj
pa do Trbiža. Pasqual: »Pomagati jim je treba prvenstveno s servisiranjem na področju komerciale, administracije in raziskav, drugače bodo vse manj konkurenčna, kar bi bilo v popolnem nasprotju s strategijo, ki jo narekuje odstranitev meja znotraj dvanajsterice«.
Nič manj žgoCe pa ni vprašanje industrije oziroma primarnih in terciarnih dejavnosti na hribovitih in goratih območjih, kjer je treba recimo za prevoze in ogrevanje odšteti 30 odstotkov vec kakor drugje in kjer se vasi in zaselki iz leta v lqto bolj izpraznjujejo, ker potujejo ljudje s trebuhom za kruhom v inozemstvo. NaCrt deželne uprave, da bi na podlagi zakona 32 oziroma preko agencije Agemont razvili ondod industrijo, je po zatrdilu Pasquala skoraj propadel, saj industrializacije ne gre forsirati, temveč jo je treba uskladiti z ovrednotenjem naravnega okolja ter razvojem turizma in drobnega kmetijstva. Tem območjem, kakor vsemu tistemu delu dežele, ki meji s Slovenijo, pa bi se dalo pomagati tudi s krepitvijo kooperacije s Slovenijo, kakor to predvideva pravzaprav že državni zakon St. 19 za razvoj severovzhodnih obmejnih območij Italije. Sploh pa je treba po Pasqualovem mnenju izkoristiti vse možnosti za prodor na vzhodnoevropska tržišča, drugače bo ostala Furlanija-Julijska krajina resnično odrezana od polovice sveta. To pa je odvisno tudi od tega, Ce in koliko bo deželna vlada pritisnila na odgovorne ministrske kroge v Rimu.
NOVICE
Višarje: Dežela naj poseže za žičnico
VIDEM- Deželni svetovalec stranke Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je pozval deželno vlado, naj se angažira za ponovno obratovanje žičnice za ViSarje. Obrat je zaradi stečaja delničarske družbe Lussari ustavljen že približno eno leto, kar povzroča veliko škodo krajevnemu gospodarstvu in turizmu. Deželna vlada se je že lanskega junija obvezala, da bo poiskala rešitev za to vprašanje, ki pa ostaja do danes žal Se nerešeno.
Jevnikar je zaradi tega naslovil deželnemu odboru svetovalsko vprašanje s ponovnim pozivom, naj se zadeva premakne s sedanje mrtve- točke. Zimska sezona je v bistvu že kompromitirana in upati je, da bo žičnica začela obratovati vsaj pred pričetkom poletne sezone.
Osimo: ofenziva begunskih združenj
TRST- Združenja nekdanjih istrskih beguncev bodo objavila v slovenskih, hrvaških, avstrijskih in nemških časopisih plačane oglase o vprašanju vračanja imovine in nepremičnim Istranom, ki so zapustili rodno zemljo. To je povedal predsednik Združenja beguncev odv. Paolo Sardos Albertini, ki je znova pozval Ljubljano in Zagreb, naj ne prodajata imetja, ki je bilo nekoč last beguncev.
Deželni svetovalec Liste za Trst Gianfranco Gam-bassini, ki je tudi predsednik tega gibanja, je medtem pozval Rim, naj takoj blokira vse pogovore z Ljubljano in Zagrebom, hi to zaradi "nejasnih Stališč" teh dveh držav do vprašanja odškodnin za begunce.
Evropska skupnost išče strokovnjake
TRST- Evropska skupnost bo zaposlila strokovnjake iz živinorejskega sektorja, ki imajo univerzitetno diplomo in vsaj dveletno delovno izkušnjo na tem področju. Natečaja za sprejem v službo se-lahko udeležijo državljani ES, ki so rojeni po 28. aprilu 1957 in ki obvladajo vsaj dva jezika držav Članic skupnosti.
Rok za vložitev prošenj zapade konec letošnjega aprila. NateCaj je bil pred kratkim objavljen v uradnem vestniku Evropske skupnosti. Vse informacije nudijo v deželnem uradu za zunanje odnose v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 37- tel. 040/337-5074).
V Bruslju iščejo tudi tehnike za javne konference, manifestacije in videoprojekcije. Gre predvsem za strokovnjake na področju elektronike in naprav za ozvočenje. Kandidati morajo imeti višješolsko izobrazbo in vsaj dveletno delovno izkušnjo na tem področju. Vse inoformacije tudi v zvezi s tem natečajem nudijo na zgoraj omenjenem naslovu deželne uprave.
TRST______
V letošnjem letu pomembne obletnice
Q ^ST - Vodstvi KGZ in Združenja aktivistov OF ter vojnih invalidov sta na sestanku razpravljali o pomembnih obletnicah, ki potekajo v letošnjem letu. t>re za nekatere izredno pomembne mejnike, ki so bili postavljeni v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja, pose-oen poudarek pa gre ključnim dogodkom na fuhnorskem, kjer poteče letos petdeset let od razpada fašizma, ter vseljudske vstaje po ce-Irtstoletnern odporu Primorcev, ki so se prvi v Evropi uprli fašizmu.
Pred petdesetimi leti je splošen razmah partizanskega gibanja odločno zaznamovala Goriška fronta, povsem izjemen
doprinos pa predstavlja v osvobodilnem gibanju na Primorskem rojstvo Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika, ki je začel izhajati novembra 1943 kot edini dnevnik osvobodilnih sil v okupirani Evropi.
SKGZ in Združenje aktivistov dajeta pobudo, da se omenjene, kakor tudi druge obletnice, ki so v zgodovini NOB slovenskega naroda izjemnega pomena primemo zabeležijo in v ta namen načrtujeta vrsto pobud, vključevanje v osrednje proslave, ki bodo potekale v Sloveniji pa bo na dnevnem redu srečanje z republiškim odborom Zveze borcev.
OB KONCU TEČAJA
Papež Janez Pavel II. in novopečeni policaji
Janez Pavel II. je včeraj ob koncu njihovega šolanja Prejel najboljše gojence policijske častniške šole (AP)
______RIM / INTERVJU S POBUDNIKOM_
VViller Bordon predstavlja Demokratično zavezništvo
Vojmir Tavčar
RIM - »Vse to je sad sa-mofinansiranja.« VViller Bordon je ponosen na skromni sedež gibanja ”Do demokratičnega zavezništva”, prvo številko biltena, predvsem pa na pobude, ki so bile narejene in ki bodo dosegle višek to soboto z istočasno skupščino v Catanii, Rimu in Turinu.
Rojeva se Za demokratično zavezništvo. Kaj je to, nova stranka na že obljudeni italijanski politični sceni?
Ne. Mi nismo in nočemo biti ne strankica ne velika stranka na sceni, kjer prevladuje proporC-ni volilni zakon. Mi smo politično gibanje, ki si je postavilo nek cilj: spodbuditi Demokratično zavezništvo. A tudi Demokratično zavezništvo ne bo stranka proporcio-nale, paC pa novi politični subjekt italijanske scene, potem ko bo sprememba volilnih pravil v večinskem smislu korenito reformirala stranke same.
Na tem področju nekateri že delujejo, na primer vladna levica ali napovedana Martellijeva Demokratična stranka.
Mi si seveda ne lastimo monopola raziskovanja, zato sem vesel, da tudi drugi iSCejo v to smer. Vendar bi podčrtal nekaj bistvenih razlik: 1. mi smo edino gibanje, ki ima svojo široko osnovo; 2. naši elani in nase vodstvo ni sestavljeno samo iz profesionalnih politikov, pač pa iz navadnih državljanov. Zavedamo se, da nimamo večine v državi, smo pa gibanje, ki namerava graditi na tem in omogočiti naprednemu polu, da pride do večine.
Toda zametek tega poskusa, Demokratična Uga v Trstu, ni obrodil navdušujočih samov...
Ne soglašam s to oceno. Tedaj so se ustvarila pričakovanja, ki so nedvomno presegala nase cilje. Demokratična liga v Trstu je nastala, da bi tržaška desnica ne imela monopola nad parlamentarnim predstavništvom. In ta cilj je bil dosežen. Medtem ko je bila bolj vprašljiva izkušnja na občinskih volitvah, saj v tem primeru cilji niso bili tako jasni. Toda Demokratična liga ni Demokratično zavezništvo, ker se slednje obrača na veliko širši družbeni, politični in kulturni spekter.
Na primer...
Na primer na republikance. Ce ponazorim s tržaškim primerom: In to je pozitivno. Ce poenostavim: naveličan sem boriti se za pravilne cilje in biti
vselej porazen. Zato si raje zastavim raje bolj omejene cilje, da lahko zmagam. To je mogoCe le, Ce se "levici Doc” približajo Se drugi. Le tako bomo morda spremenili tržaško stvarnost.
Toda kako namerava Demokratično zavezništvo uskladiti vse svoje duše, ki imajo na primer v gospodarstvu različne poglede?
V dramatični fazi, ki jo preživlja Italija se mi zdi, da obstaja vsaj nekaj vprašanj, o katerih se lahko zedinimo. Na tem delu naša programska skupina, v kateri so različni ljudje: od levih do katoliških ekonomistov," od sindikalistov do podjetnikov. Ta skupina obravnava 4 vprašanja: avtonomija in federalizem; državni primanjkljaj in novi davčni sistem; socialna država brez birokratizacije in asistencializ-ma; kako težiti k razvoju in zaščiti zaposlitve. Postopno prihajamo do rezultatov. Naj pojasnim na ceni dela: delodajalca stane delovno mesto 200 lir (najvisja cena v Evropi), uslužbenec pa dobi komaj 80 lir (najnižji sorazmerni iztržek k Evropi). Oboji so zainteresirani zato, da se tistih 120 lir ne izgubi v neučinkovitosti države. To je možnost združevanja različnih.
Pri tem pa bi dodal Se nekaj: politično osebek bodočnosti bo različen od tistega, ki smo ga vajeni danes, saj bo sestavljen iz različnih osebkov, ki se bodo na določenih problemih združevali s program-
skimi dogovori. Vsak od teh pa bo ohranil svojo identiteto in svobodo, da si prizadeva za večji vpliv v Širšem gibanju.
Toda v Italiji ni tradicije, ki bi tako stališče opravičevala...
Začnem z dvema ugotovitvama. Stanje v Italiji je dramatično in sedanji sistem, s temi strankami je faliral. Treba je nekaj narediti. Kaj? Začnimo s takim volilnim zakonom, ki bo današnjim strankam omogočil, da se spremenijo, napredne sile pa spodbujal k združevanju. Samo tako lahko imajo perspektivo zmage.
Od tod pomen, ki ga pripisujete referendumu?
Referendum je odločilen. Pa ne zato, ker bo spremenil volilni zakon. Bolj zato, ker lahko deblokira sistem. Zato pozivamo vse, naj volijo DA.
In Se zadnje, bolj osebno vprašanje. VViller Bordon prej Član KPI in nato Se Član radikalne stranke, nato zavzet zagovornik nastanka DSL, sedaj zagovornik referenduma in Demokratičnega zavezništva. Ali ne naslavljate ljudem zmedenega sporočila?
Šaljivo bi lahko trdil, da se doslednost meri po vrednotah in ne po sredstvih, ki se jih nekdo poslužuje. Zdi se mi, da DSL, Demokratična liga in sedaj Demokratično zavezništvo nakazujejo isto perspektivo, moja angažiranost v njih pa je bila vezana na prav to perspektivo: omogočiti naprednemu polu, da pride na vlade. Zato se ne Čutim nedoslednega.
ITALIJA / OBISK IZ BUNDESTAGA
Siissmuthova pri Scalfam
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro je včeraj sprejel predsednico nemškega parlamenta Rito Sussmuth (na sliki AP), ki je trenutno na obisku v Italiji. Govor je tekel o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, o problemih odnosov v okviru Evropske skupnosti ter o napovedanih reformah volilnega sistema v Italiji. Siissmuthova je v teku včerajšnjega dneva imela se celo vrsto sestankov in pogovorov s predstavniki obeh domov italijanskega parlamenta, s katerimi se je prav tako pogovarjala o možnih reformah volilnega in političnega sistema v Italiji.
S svoje strani je predsednik Scalfaro včeraj sprejel tudi novoimenovanega predsednika državnega inštituta za jedrsko fiziko prof. Maianija.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja I, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.(XX) LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG

NOVICE
V	soboto v Nabrežini prvi ekološki dan
V	soboto bo potekal v Nabrežini prvi ekološki dan, ki ga prireja nižja srednja Sola Iga Grudna pod pokroviteljstvom občinske uprave, sodelujejo pa tudi dijaki italijanske srednje Sole Marchesetti in uCen-ci petih razredov osnovnih sol.
Občinska in Šolska uprava sta se spet ujeli v skupnih naporih za varovanje okolja, tokrat pri vzgojni pobudi, ki naj Solarje in njihove starše opozori, da spadajo smeti na določena mesta in ne kamorkoli. Poleg tega pa je ekološki dan tudi priložnost za skupno akcijo med slovenskimi in italijanskimi solarni. Vzgoja k sožitju namreč sloni na skupnih interesih in na skupnem delu ter predvsem v odnosu do okolja, v katerega so mladi vključeni.
Iz vseh teh razlogov bo prvi ekološki dan v Nabrežini primemo poudarjen. V soboto zjutraj bo ob 9. uri pred srednjo Solo v Nabrežini krajša slovesnost. Udeležence in goste bodo pozdravili najprej ravnatelj nižje srednje Sole in organizator pobude prof. Zvonko Legisa, nato pa Se občinska odbornica za Šolstvo, šolski skrbnik in predsednica zavodskega sveta. Nato se bodo uCenci razdelili v štiri skupine in očistili Štiri zanemarjena področja v okolici. Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo nudila organizacijsko podporo v zvezi s prevozom učencev in z odvažanjem odpadnega materiala. Pri akciji bo sodelovala tudi ekipa prostovoljcev.
Jutri o tržaški Cerkvi in slovenski manjšini
Skupina 85 organizira jutri popoldne konferenco o odnosih med tržaško katoliško Cerkvijo in slovensko manjšino. O tej temi bosta spregovorila profesorja Paolo Blasina in Tomaž SimCiC, sledila pa bo razprava s prisotno publiko. Srečanje bo v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8, začela pa se bo ob 18. uri.
Srečanje predstavništev ZSŠDI in Slovenske skupnosti
V preteklih dneh sta se srečali predstavništvi ZSS-DI in Slovenske skupnosti. Prisotni so bili predsednik ZSSDI Jurij Kufersin in Radi Pečar, za SSk pa deželni in pokrajinski tajnik Ivo Jevnikar in Martin Brecelj. Pogovarjali so se o slovenskem športu v Italiji, predstavnika krovne Športne organizacije pa sta orisala položaj in predstavila delovanje Zveze, poudarila sta predvsem potrebo, da bi Šport v večji meri upoštevale tudi politične organizacije. Predlagala sta, da bi vključili v zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji tudi postavko o ovrednotenju Športnih organizacij in njihovih dejavnosti. Na tem področju namreč deluje veliko Število Slovencev.
Ivo Jevnikar je zagotovil podporo SSk tej zahtevi in povedal, da je kot predsednik komisije za kulturo in šport deželnega sveta na razpolago za morebitne predloge in informacije. Nasploh pa se je strinjal z ugotovitvijo, da je treba polagati večjo važnost športu.
Ansambel Gašper! danes na Radiu Opčine
Nasledniki Avsenikov bodo danes popoldne gostje Radia Opčine. Mladi elani ansambla Gašperi, ki deluje pod nekakšnim pokroviteljstvom Slavka Avsenika in so prav pred kratkim izdali svojo kaseto, bodo gostje v studiu od 18. ure dalje. Poslušalci bodo lahko stopili v stik z njimi preko telefona na štev. 212658
Pokrajinski kongres KD v drugi polovici aprila
Pokrajinski kongres Krščanske demokracije bo v drugi polovici aprila. Tako je sklenilo pokrajinsko vodstvo KD, ki se je sestalo v palači Diana pod predsedstvom sekretarja Sergia Tripanija. V skladu z novimi pravili, ki jih je izdelal vsedržavni tajnik Martinazzoli, bodo prve dni aprila kongresne skupščine, ki bodo istočasno po vseh sekcijah pokrajine in ki bodo določile delegate na kongres, pa tudi novega pokrajinskega tajnika, ce bo kdo od kandidatov zbral vec kot polovico glasov. Sicer pa mora te datume ter dnevni red kongresa odobriti Se pokrajinski odbor, ki se bo sestal 22. marca.
Tudi v Trstu uradi družbe Gardaland
Delniška družba Gardaland, ki upravlja znani park ob Gardskem jezeru, je odprla svoje uradno predstavništvo za Furlanijo - Julijsko krajino, na katerega se bodo lahko obrnili vsi, ki jih zanima obisk znamenitega parka. Predstavništvo je v uradih združenja OTIS v Ul. del Toro 8, tel. 363258.
Gianni Morandi prihodnjo nedeljo v Rossettiju
Znani popevkar Gianni Morandi bo nastopil v tržaškem gledališču Rossetti v nedeljo, 4. aprila, in ne dan zatem, kot je bilo prvotno najavljeno. Do spremembe je prišlo zaradi zdravstvenih težav. Medtem se nadaljujejo rezervacije in predprodaja vstopnic za druge prireditve v sklopu cikla »teatra mušica«, ki ga prireja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. Prvi koncert bo na sporedu to soboto, 20. marca, ob 21. uri, Slo pa bo za recital Or-nelle Vanoni, ki bo predstavila najboljše pesmi iz svojega repertoarja, pa tudi pesmi iz zadnjega Lp »Stella nascente«. Od 26. do 28. marca bo nastopil Sandro Massimini z muzikalom »My fair lady«, a v soboto, 3. aprila, bo v Rossettiju pel Fabrizio De Andre. Rezervacije za predstavo »II teatra canzone di Giorgio Gaber«, s katero se bo 29. in 30. aprila zaključil omenjeni cikel, pa bodo možne od 29. marca dalje.
Iz urada v koronejski zapor
»Obisk« dveh starih znancev policije, Sele dvajset let starih C.A. ter I.M. na sedežu finančne družbe SAFTI v Ul. Geppa 9, se je končal nedaleč stran, v koronejskih zaporih. V uradu sta namreč ukradla denarnico, vendar ju je osebje kvrsture, ki jima je bilo verjetno na sledi, takoj zatem prijelo. Denarnico so vrnili lastniku, tatica pa pospremili v zapor.
PROJEKT DOLGA KRONA / MORDA NOVOSTI
Na nitki 380 milijonov Ali gre Vatla v Milje?
Trezno javno stališče skupnosti S. Martino al Čampo
Skupnost S. Martino al Čampo je zelo mirno sprejela uradni dopis dolinskega Zupana Marina Pecenika, ki ji sporoča, da je občinska gradbena komisija suspendirala postopek za gradnjo terapevtskega centra za narkomane na Dolgi Kroni. Duhovnik Mario Vatta noCe sploh ničesar slišati o polemikah in o sporih z upravo, saj je trdno prepričan, da predstavlja dialog edino sredstvo za pozitivno rešitev tega spornega vprašanja. Njegova skupnost se je včeraj omejila le na skopo tiskovno sporočilo o tej zadevi, novost pa predstavlja vsekakor vest o pogovorih in pogajanjih, da bi načrtovani center za rehabilitacijo mami-laSev namesto na Dolgi kroni, zgradili na območju miljske občine.
Skupnost je poslala Časopisom vsebino (kratkega) županovega dopisa s pripisom, da se bo Cimprej prilagodila zahtevam regulacijskega načrta dolinske uprave. To pomeni, da bo moral prošnjo za gradbeno dovoljenje podpisati državljan, ki je vpisan v uradni seznam kmetovalcev oziroma "neposrednih obdelovalcev zemlje". Sporno pa je
vrašanje, ali lahko skupnost S. Martino al Čampo gradi na območju, ki je last EZIT-a, pri Čemer pa ima pooblastilo te ustanove.
Dosti bolj zaskrbljujoče pa je sporočilo, ki ga je skupnost pred nekaj dnevi dobila od generalnega tajništva za ljudske gradnje pri ministrstvu za javna dela. V njem Rim spet zahteva takojšnjo gradbeno dovoljenje za Dolgo krono, v nasprotnem primeru bodo Vatta in sodelavci izgubili že obljubljenih 380 milijonov lir za to strukturo. Danes je ta denar torej Se razpoložljiv, jutri - Ce se zadeva ne resi - ga bodo najbrž namenili drugim projektom. V skupnosti S. Martino al Čampo so zaradi tega upravičeno zaskrbljeni, ker so ta finančna sredstva (namenjena so le za Dolgo krono) edina gotovost, s katero danes razpolagajo.
Zadovoljni s sklepom dolinske gradbene komisije, ki ga ocenjujejo za "tehničnega", pa je odbor iz Frankovca in Za-velj, ki je od vsega začetka nasprotoval projektu Maria Vatte. Mauro Žerjal, ki je bil med pobudniki tega odbora, Čeprav ni vec v ožjem vodstvu, zavrača
Mario Vatta (f. KROMA)
očitek, da je odbor nastal le iz nasprotovanja načrtovanemu terapetskemu centru. »Ustanovili smo ta odbor, ker je dolinska uprava popolnoma pozabila na to nase območje. V programu imamo vrsto pobud, med katere sodi tudi nasprotovanje načrtu don Vatte. A ne zato, ker smo aprioristicno proti tej pobudi, a zato, ker smo prepričani, da je lokacija na Dolgi kroni popolnoma neprimerna«, nam je dejal Žerjal. Domačini iz zavelj in
Frankovca tudi upajo, da jim bo Vatta (oni pravijo, da tega Se ni naredil) enkrat za vselej pojasnil svoj sistem zdravljenja in rehabilitacije narkomanov.
V Miljah se kot možno alternativno lokacijo za naCrt S. Martino al Čampo omenja področje ob jezercih na Orehu, ki je deloma last ustanove EZIT. Občinski odbornik Galliano Donadel nam je povedal, da uprava uradno ni vzela v pretres tega vprašanja enostavno zato, ker je o tem ni nihče nic vprašal. Občinski svet se je sicer že nekajkrat ukvarjal s to zadevo, a le na osnovi nekaterih svetovalskih vprašanj.
»Zadeva je v vsakem primeru zapletena. Prvič, ker je ministrstvo obljubilo denar za Dolgo krono, drugič pa, ker bi bilo treba preveriti, Ce je območje okrog jezero res primerno za strukturo, ki jo namerava uresničiti Vatta«, nam je dejal Se Donadel.
Imamo vsekakor občutek, da se miljski upravitelji v tem trenutku nočejo preveč ukvarjati s to zapleteno zadevo. "Vroči kostanj" raje prepuščajo dolinskim kolegom. Morda pa bi bilo res dobro, da bi to važno vprašanje skuSali rešiti na pokrajinski ravni.
Gradnje v Trstu spet v hudem kaosu
Danes bo na tržaški občini vrh, na katerem bodo preučili stanje, ki je nastalo, potem ko je deželno upravno sodišče v teh dneh ponovno sprejelo priziv proti splošni varianti st. 25 splošnega tržaškega občinskega regulacijskega načrta. Zupan Staf-fieri ter odbornika za prostorsko načrtovanje Annalisa De Comelli in za javna dela Nicola Assanti bodo sprejeli prve odločitve, s katerimi naj bi preprečili, da bi na gradbenem področju prišlo do popolnega kaosa.
Omenimo naj, da je deželno upravno sodiSCe že leta 1991 sprejelo podoben priziv proti varianti 25, ki jo je tržaška občina odobrila leta 1981. Zadevo je pozneje za silo uredila deželna uprava v sklopu novega deželnega urbanističnega zakona. Kako bo zdaj, pa je težko reci. Po mnenju mnogih naj bi do nadaljnjega veljal stari regulacijski naCrt iz leta 1969. Zaskrbljenost zaradi nastalega položaja je včeraj izrazila tržaška DSL.
SODIŠČE / TR2ASKO PRISTANlSCL
Danes zjutraj Michele Zanetti na zaslišanju
Cividin še v hišnem priporu
»Zašita« usta. Taksen je bil vtis, ki je vCeraj prevladoval v tržaški sodni palači, kjer so bili tudi razni odvetniki (da ne govorimo o sodnikih) izredno redkobesedni. Tako je Se največ odmeval varnostni nalog, ki ga je predvčerajšnjim prejel bivši predsednik Tržaške pristaniške ustanove (EAPT) Michele Zanetti (KD), ki je v Trstu in tudi Širše zaslovel z mednarodno konferenco o manjšinah leta 1974. Zanetti se je pridružil dolgemu seznamu tistih, ki so vpleteni v »afero Menegon«, zaradi katere so se vedno v hišnem priporu Luigi Ro-velli, bivši glavni direktor Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT), Vincenzo Mari-nelli, bivši konzul Enotne kompaije pristaniških delavcev (CULPT) ter Aldo Cuomo, funkcionar EAPT. Zanettija bodo zaslišali danes zjutraj, krožijo pa glasovi, da tudi njega Čaka hišni pripor.
Zanetti je pristaniško ustanovo vodil od aprila 1977 do aprila 1990. Pogodba »Menegon« je bila sklenjena leta 1989 in je bila v veljavi do 4. marca letos, a zanjo naj bi vedela tako Zanetti kot Fusaroli, ki mu je nasledil. Slednji pa je že sporočil, da mu je bil dogovor neznan in da bo po-
stopal proti tistim, ki trdijo drugače. Ob vsem tem se vsiljujejo domneve, da je morda v ozadju vse te afere se kaj drugega, drugačno razmerje si v samem pristanišču.
Prav včeraj zjutraj je sodiSCe svobode, ki mu je predsedoval Mario Trampuš, razpravljalo o zahtevah, da bi preklicali hišni pripor za Rovei-lija in Marinellija. Sodišče je po daljši razpravi za zaprtimi vrati sklep odložilo. Zagovornik Al-da Cuoma je podobno zahtevo predložil Sele vCeraj.
Kakšnih bistvenih premikov ni niti glede druge, verjetno dokaj p°' membnejše preiskave, m sicer glede Čistilne naprave v Zavljah. Gradbenik Cividin je se vedno v hišnem priporu, danes zjutraj pa naj bi sodnik za preliminarno preiskavo D’Amato odločal o zahtevi po preklicu pri' pora. O inženirju De-Monacu, ki je v koronejskih zaporih, kot o Bia-vaschiju, ki je bil pra' tako aretiran, ni nobenih vesti. Morda sodniki iz Trsta čakajo na poročila iz Monze, kjer naj bi se bil jezik razvezal glavnemu protagonistu afere. Giuseppu Zaccherii. predsedniku upravnega sveta »Ecologia Sp A«, ki je skupaj s Cividinorn sodelovala pri gradnji čistilne naprave.
VZHODNI KRAS / ZARADI GRADNJE PLINSKEGA OMREŽJA
Na Padriče $ helikopterjem!
Velike težave v prometu zaradi zaprtja cest - Tresljaji ogrožajo hiše, najhujše pa še pride
Marjan Kemperle
Delavci so postavili doslej v jarek na kilometre cevi za plin in vodo ter električne kable (f. Križmančič/KROMA)
Tržaška občinska uprava je pred skorajšnjim referendumom postavila tudi v bližini bivšega begunskega taborišča pri Padricah ob pokrajinski cesti, ki pelje od Padrie proti Bazovici, vrsto kovinskih panojev za referendumsko propagando, a plakate za ali proti referendumskim vprašanjem bo do 18. aprila, dneva referenduma, le malokdo videl. Ne zato, ker so bili do včeraj panoji Se deviško sivi, pac pa zato, ker je ta odsek ceste že dalj Časa zaprt za promet. Namesto avtomobilov, motornih koles, tovornjakov in avtobusov se po polovici ceste, tisti na strani bivšega begunskega taborišča, že od lanskega oktobra počasi premikajo bagri, kopalniki, nakladalniki in druga težka vozila, ob njih pa je promet dovoljen le Se avtomobilom stanovalcev. Druga polovica ceste je
začasno prenehala s svojim prometnim poslanstvom: postala je jarek, tri metre širok in poldrugi meter globok, v katerega postavljajo stroji in delavci na kilometre cevi in kablov, skozi katere bodo -ko bo vse to krtsko delo dokončano - stekli voda, plin in elektrika za vzhod-nokraške vasi in (predvsem?) za sinhrotron pri Bazovici.
Vožnjo po pokrajinski cesti od Trebe proti Bazovici zaustavi v Padricah cel kup opozorilnih cestnih znakov. Zadnji, krvavo rdeči, zapoveduje vozniku, naj pri padriški cerkvici zavozi desno proti Hudemu letu, ker je cesta od cerkvice pa do bazovskega pokopališča zaprta za promet zaradi postavljanja cevi za plinsko omrežje. Ti-
sti, ki bi se »spozabil« ali pa pregrešil nad prepovedjo, bi lahko prevozil po cestni »polovički« ob globokem jarku na desni le nekaj desetin metrov: po blagem ovinku za cerkvijo bi se moral ustaviti, sicer bi tvegal nehvaležno »srečanje« z vectonskim kopalnikom.
Težki kopač je včeraj popoldne s svojim jeklenim vratom v pravcatem žerjavskem slogu postavljal v jarek dolgo cmo cev. V jarku sta cev pričakala dva delavca, jo pritisnila ob konec druge cevi in konca zvarila. Jeklena votla kača se je v nekaj minutah podaljšala Se za kakih deset metrov.
Vso operacijo je z roba ceste opazoval moški. Bil je vodja gradbišča, geometer podjetja Mari Mazzaro-
li, ki ima v podzakupu dela na tem odseku. Svojega imena ni hotel povedati (»...ker noCem končati na časopisu«), povedal pa je marsikatero zanimivost o gradnji plinskega omrežja na vzhodnem Krasu.
Dela so se začela konec oktobrp, do septembra 1994 bi jih morali dokončati pri Banih. Projekt je dokaj zahteven. Ze izkopavanje je povzročilo podjetju velike težave zaradi kraskega kamna, kar pa je bilo v načrtu tudi predvideno. »Ce bi izkopavali le zemljo, ne pa žive stene, bi nas stalo tretjino vloženega Časa in denarja,« je obrazložil geometer. »Pred izkopom celotnega jarka smo morali postaviti nekakšno nadomestno vodovodno cev, pravcat by-pass, za dobavo vode Padricam in -v prihodnosti - tudi drugim prizadetim vasem,« je nadaljeval, in se naposled lotil srži vse zadeve. V jarku ne bo »tekla« le plinska cev, paC pa ob njej Se cel kup drugih cevi in kablov. V globini poldrugega metra postavljajo delavci 400 milimetrsko cev vodovodnega omrežja; ob njej je vedno v isti globini postavljena 200 milimetrska cev za plin pod visokim pritiskom, na drugi strani pa se vijejo Se po Štiri ožje cevi in 20.000 voltni kabel ENEL za električno napeljavo. Ko bodo vse te cevi pokrili s peskom in gruščem, bodo v globini metra 20 postavili Se 200 milimetrsko cev plinskega omrežja, ki bo služila za gospodinjske priključke.
Geometer je priznal, da je kopanje povzročilo težave prebivalstvu. Ob vrtanju strojev so se namreč tresljaji zlahka razširjali po
podzemski kameni plasti, zato jih je bilo občutiti tudi na vec desetin metrov razdalje. A drugače ni bilo mogoče, je dodal.
Nadaljnjo nevšečnost, morda najbolj vidno, je predstavljalo zaprtje ceste. Avtomobilski promet je bil, kot zapisano, preusmerjen po Hudem letu; avtobusni pa od Padrie preko Gropade do Bazovice. Ta teden je za dodatno nevšečnost »poskrbelo« zaprtje odseka ceste, ki pelje od bivše mitnice na cesti za Bazovico proti Boljuncu do križišča s cesto za Katinaro.
»Odslej se bomo lahko pripeljali v PadriCe le s po-
močjo helikopterjev,« je ironično komentirala sedanje padriske prometne bridkosti Mira Grgič. V pa-driskem baru Guštin so bile cestne zapore in plinske cevi včeraj popoldne pravcati »slagerji sezone«. Zapore so bile tako »brihtno« zamišljene, da mora avtomobilist, ki je s Padrie namenjen v Boršt, zapeljati po Hudem letu navzdol do Ceste za Bazovico, po tej cesti navzgor do Bazovice, od tod mimo fojbe do Jezera in nato navzdol v Boršt. Kakšna potrata Časa in denarja!
A to Se ni vse.
Dela na odseku pa-driska cerkvica-bazovsko
pokopališče bi morah dokončati v teku aprila-Kopaška akcija se bo nato nadaljevala naprej proti Banom. Seveda vedno p° cesti, ki pelje skozi vas. Cesto bodo zaprli; geometer je napovedal, da so se o tem že domenili z domačim jusarskim odborom. avtobusnim podjetjem ACT in Pokrajino (saj gre za pokrajinsko cestoJ-Za promet bodo usposobili nekatere makadamske p°' ti. Ena od teh naj bi bil kla-nec, ki se od ostrega ovinka sredi vasi odcepi prot) Gropadi in se pri gropajsD Soli vključuje na tamkajšnjo asfaltirano cesto-Menda naj bi promet sredi vasi stekel celo po izredno ozkem odseku prav mimo bara Guštin in hiše St. 8. Ce bo ta varianta obveljala, bo gotovo povzročila velike težave tako avtomobili' stom kot stanovalcem.
A tudi to se ni vse, in morda tudi ne najhujse.
Za Padricarje predstavljajo najveCjo nevarne; st sami kopalni stroji- b svojimi rilci bodo vrtali v neposredni bližini stanovanjskih hiš, oddaljeni le dva do tri metre od domov, ki stojijo v vasi ze od začetka stoletja. Bodo te hiše, grajene po gradbenih običajih in možnostih, ki so veljali pred osemdeset in vec leti, zdržale rop0; tajoci naval tresljajev? Kaj se bo dogodilo v primeru-da bi tresljaji razmajali poslopje ali ko bi prišlo do razpok? Kdo bo poravnal morebitno škodo?
Ta vprašanja si sedaj zastavlja marsikateri Pa; dricar. Časa za odgovor m veliko. Največ do konca aprila. Zatem se bo veliki jarek že zagozdil v vaško jedro.
Globoki jarek se je zaenkrat ustavil pri padriški cerkvici (foto Križmančič/KROMA)
SKLAD
MITJA ČUK
Ali nudimo otrokom
mm
dovolj opore?
Jelka Cvelbar


Ko beremo o nezaslišanem umoru, ki sta ga storila desetletna otroka nad dveletnim malokom se zgrozimo, Prej ali slej pa pomislimo, da se je to pac zgodilo v drugi državi, tako daleč od nas...
Tudi za mamila smo do nedavnega mislili, da so tako zelo daleC od nas, da so nekaj, o čemer beremo le v dnevni kro-mki, a se nas pravzaprav ne tiče Se zares. Dnevno krajevno dogajanje pa nas vedno na novo postavlja na laz.
Hkrati pa lahko opažamo, kako vse vec mladih ljudi, neredko Se otrok, Čedalje pogosteje *T2iva alkohol.
Vse vec otrok in mladostnikov se navdušuje nad nasilnimi igrami, pri katerih se v obliki lutk, elektronskih naprav ali računalniških iger lahko zneses nad prebivalcem-drugega planeta, posa-stjo, ali pa tudi nad sočlovekom. Seveda le v imaginarni realnosti, s katero pa se Čedalje pogosteje in globlje spozna-Vajo, tako da se že prepleta z njihovim vsakdanjim življenjem.
Kaj torej storiti, proti Vsem nevarnim razvadam, ki prežijo na nase otroke? Kaj pravzaprav otroku manjka, kaj se z našim otrokom dogaja, kaj je narobe?
Odgovor je kaj enosta-Ven. Našim otrokom - se-vpda ne vsem, toda mnogim - manjka nekaj vec
opore. To lahko zatrdimo, Ce primerjamo, kako so nekoč živeli otroci in kakšne opore so bile deležne nekdanje generacije.
Vzgoja otrok je v našem Času naloga, ki sloni izključno na ramenih starSev. Pred tem, recimo do sredine tega stoletja, se je ob starših pojavljala vrsta vzgojnih pomočnikov, ki so jim stali ob strani pri njihovem težavnem vzgojnem delu.
Nekatere lahko kar na hitro povzamemo po spominu: družine so bile večje in vzgojo otrok so si sorodniki delili. Pri vzgoji mlajših so sporazumno in samoumevno pomagali tudi starejši bratje in sestre, ki jih sedaj največkrat sploh ni vec. V veliko pomoč so bile staršem tudi soseske, ki so imele občutek za skupne probleme.
Tudi sola je tedaj imela Se funkcijo in možnost, da je otroke učila pravil sožitja in zahtevala, da se jih držijo. Kasneje pa je postala le izobraževalno svetišče. Med pomembne nekdanje faktorje vzgoje pa moramo uvrstiti tudi Se Cerkev in vero. Cerkev kot zunanjo silnico in vero kot neke vrste notranjo instanco obnašanja. Ne glede kako gledamo na religijo in Cerkev, moramo priznati, da je tistemu, ki veruje, lahko vera v veliko oporo, ker mu daje gotovost zunaj tega sveta. To
nam paradoksalno lahko dokazuje tudi sedanje privrženstvo najrazličnejšim sektam v iskanju metafizične opore.
Seveda, ko vse to ugotavljamo, Se ne pomeni, da na vsak način želimo, da bi prišli nazaj stari časi. Ce smo našteli vse nekdanje faktorje vzgoje je zato, da bi poudarili, koliko različnih vzgojnih silnic je nekoč delovalo hkrati, koliko različnih možnosti je imel nekoč otrok za socializacijo in za vzgojo in koliko vec možnosti so imeli starsi za to, da si odpočijejo od bremena vzgoje otrok.
Danes nudimo namesto vseh teh vzgojnih pomočnikov nove idole, morijce, pornozvezde, poboje, seks. Dovolj je, da pritisnemo na gumb in prižgemo televizor. In Ce ne bomo šli vase in razmislili o vsem tem, kar se dogaja in sklenili, da bomo svojim otrokom odslej v večjo oporo, jih bomo kaj težko obvarovali pred prežečimi nevarnostmi našega Časa.
Predvsem pa razmislimo, ali otrokom nudimo dovolj občutka varnosti in zavetja v krogu družine, Ce v otroku vzbujamo dovolj zanimanja za pozitivne pojave v življenju, Ce smo sposobni otroku dopovedati, katerih življenskih pravil se mora držati za to, da bo lahko živel z drugimi ob spoznavanju in sprejemanju njihovih potreb in zahtev.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
in
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE s sodelovanjem KD F. PREŠEREN
PRIMORSKA POJE’9 J
v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Nastopajo:	Oktet France Bevk iz Otaleža
MoPZ Pergula iz Pirana Vokalna skupina Sovodenjska dekleta MePZ Adriatic od Hrvatinov MoPZ Mirko Filej iz Gorice MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi elane in prijatelje na predavanje RAJKA SLOKARJA
LEPOTE GRAN SASSA IN ABRUŠKEGA NARODNEGA PARKA
s prikazom diapozitivov. Predavanje bo danes, 18. marca ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
KD VALENTIN VODNIK
v okviru 3. niza »Spoznavajmo vas in okolico« vabi na
RAZMIŠLJANJE OB DIAPOZITIVIH 0 KRAJEVNI ARHITEKTURI
MASSIMA FERLUGE
absolventa fakultete za arhitekturo
jutri, 19. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini
IZREDNA
RAZPRODAJA
Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20
Obiščite nas, ne bo Vam žal!
^{VkULTURNEM DOMU / SKUPNA POBUDA ZAMEJSKIH SKAVTOV IN TABORNIKOV RMV h
Juhi odprtje razstave o skavtizmu in gozdovništvu
Marljivi Srnjak (SZSO - TS)
Člani Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta (SZSO-TS) in taborniki Rodu modrega vala (RMV) smo se letos domeni, da bi skupaj organizirali razstavo o skavtih in gozdovnikih na Slovenskem. Po Pravici rečeno sta razstavo pripravila kustosa muzeja narodne osvoboditve iz Maribora Mira Grašič in Marjan Matjašič. Po veclet-nem intenzivnem zbiranju gradiva sta prvič Predstavila razstavo občinstvu 18. decembra 1990 v mariborskem muzeju. Tržaškim skavtom in tabornikom pa se je zdelo pri-ruerno, da si tako strokovno pripravljeno razstavo ogleda Cim vec ljudi, zato smo si Prizadevali, da bi uredili vse obrobne zadela m razstavo prepeljali v Trst. Ne brez truda. a končno nam je le uspelo. Jutri ob 18. dri bo uradna otvoritev razstave v prostorih hžaskega Kulturnega doma. Razstava bo °dprta do 13. aprila; ogled bo možen vsako soboto, od 10. do 12. ure, pol ure pred ^sako gledališko prireditvijo v Kulturnem d°mu ali kadarkoli, po dogovoru z organizatorji (za dogovor tel. 215086 SZSO ali 632663 RMV). Poskrbljeno bo za ogled z vodičem (razen pred gledališkimi predstavami). Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza, katerima se Se enkrat zah-valjujemo.
Avtorja razstave sta vec Časa zbirala Pričevanja, dokumente, slike, stare kroje in druge predmete. Zbrala pa sta toliko gradi-va, da nista mogla vsega razstaviti. Zato se oo laliko komu zdelo, da je zamejski del skromen, Čeprav je tudi veliko dokumentov iz arhiva SZSO-TS. Tudi sedanji skavtizem v Matični domovini je krajše predstavljen, vse pa‘daje dokaj nazoren prikaz, kakšni so Ploh bili začetki skavtskega in gozdov-Uiskega gibanja med Slovenci. Zal so skavti * matici delovali le 19 let (1922-1941), naSa ^Z-letna tradicija (v Trstu smo slovenski skavti prisotni od leta 1951) ponuja podob-mm razstavam veliko blaga, a razstava je Zgodovinska, zato je njena teza na predvojnih organizacijah.
Z ogledom razstave bomo lahko spozna-U kdo so sploh bili gozdovniki in skavti, .daj sta se gibanji razširili v Sloveniji. Kot e skavte v Angliji ustanovil na začetku štorija Lord Baden-Powell, tako si je leta 1902 zamislil in ustanovil gozdovnisko organiza-C1]° v Ameriki Ernest Thompson Seton, na-
ravoslovec, pisatelj in slikar. Da se ne bi Čudili, kako to, da so se na začetku 20. stoletja ustanavljale mladinske organizacije, ki so potem dosegle svetovni obseg, je treba poudariti, da je bila to velika potreba Časa. Tako skavtizem kot gozdovnistvo sta nastala kot posledica zastarelih in neustreznih vzgojnih metod za mladino in nenaravnega, Ce Ze ne razčlovečenega življenjskega prostora v industrijskih središčih. Mladina se je v velikih, prenatrpanih mestih, potepala po cestah brez ciljev in daleč od narave. Nihče se ni zmenil zanjo. Industrija se je tedaj zelo hitro razvijala in razen prostorske stiske so v velikih mestih imeli tudi velike ekološke težave, predvsem zaradi zastrupljanja ozračja in okolja. Tako so imela takrat mladinska gibanja, ki so kaj kmalu prerasla v organizacije, ki so skrbele za bolj zdrav razvoj mestne mladine in večje približevanje naravi, zelo rodovitna tla. Na tak način ni bil marsikateri fant vec prepuščen škodljivim vplivom ulice.
Po tej krajši razlagi pa nekaj besed o gozdovnikih: Ernest Thompson Seton si je gozdovnistvo zamislil kot gibanje ljubiteljev narave in indijanskih tradicij. Prva gozdov-niska enota je nastala leta 1902, kmalu pa se je razširila v svetovno gozdovnisko taborniško gibanje. Gozdovnistvo je imelo (kot tudi skavtizem) zelo visoke ideale. Plemenitost, skromnost, preprostost, prijaznost, Čistost, veselje, so le nekateri zakoni, po katerih si je gozdovnik urejeval življenje. Gozdovniki so mnogo prevzeli od Indijancev, in sicer iz želje, da bi se učili od ljudi, ki se niso Se odtujili naravi. Kar so pri skavtih veščine (nekakšni izpiti za dosego določenih spretnosti), so pri gozdovnikih orlova peresa. Simbol gozdovnikov je bil bel okrogel scit z modrimi rogovi. Mnogo pa je bilo podobnosti med skavti in gozdovniki, čeprav sta organizaciji nastali v tako različnih deželah, kot sta Anglija in Amerika.
Na Slovenskem je gozdovniska organizacija nastala leta 1925. Zanimivo je, da so na Slovenskem skavti in gozdovniki najprej delovali enotno, nato so se ločili, a so vedno ostali v dobrih odnosih. Od leta 1929 se je gozdovniska organizacija v Sloveniji preimenovala v Jugoslovansko gozdovnisko ligo, srediSCe pa je ostalo v Sloveniji, kjer se je najbolj razcvetela v Mariboru. Slovenska organizacija je bila tako močna, da se je je s
pozdravnim pismom ob ustanovitvi spomnil sam Seton. Tako skavte kot gozdovnike pa je prepovedal in ukinil nemški okupator aprila 1941. Gozdovniska organizacija se po vojni ni veC obnovila.
Skavtizem je nam nekoliko bližji kot gozdovnistvo, zato ga bomo opisali le v glavnih obrisih. Kot gibanje je skavtizem nastal na začetku tega stoletja v Angliji. Zasluge za razvoj organizacije ima Lord Robert Baden-Povvell, ki je mladino navdušil s svojo knjigo Scouting for boys, ki je bila najprej namenjena vojakom. Po prvem taboru na otoku Brovvnsea so se skavtske skupine začele samostojno organizirati, dokler niso dosegle današnjega obsega (skoraj pet milijonov skavtov po celem svetu). V Sloveniji so prvi skavti nastajali leta 1922. Skavtizem se je v nekaj letih razmahnil iz Ljubljane in Celja po vsej Sloveniji. Slovenski skavti so izdajali svoje revije, skavtske priročnike in celo knjigo Skavt (prevod Baden - Povvello-ve knjige); prirejali so poletne tabore in imeli tedenske sestanke. Nastali so po zaslugi skupine dijakov klasične gimnazije v Ljubljani; ti so se zgledovali in navduševali po poljskih, beograjskih in bosanskih skavtih. Slovensko skavtsko organizacijo, ki je Stela že skoraj 1500 elanov, je nasilno prekinila okupacija leta 1941, ki je tudi zaplenila ali uničila vso opremo in premoženje, kar ni že skavtom uspelo predati Rdečemu križu. Po vojni ni nova oblast dovolila, da bi se v Sloveniji skavtska organizacija obnovila, tako da so Slovenski skavti delovali lahko le Se v zamejstvu, Argentini in Kanadi. Ko so se zaceli Časi spreminjati, so v Sloveniji spet Zrasle nove skvatske skupine (tudi s pomočjo slovenske zamejske skavtske organizacije) in tako so 31. marca 1990 v Ljubljani uradno ustanovili Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS), ki se Se vedno zelo naglo razvija.
Ogled razstave priporočamo vsakomur. Danes, ko živimo v mestih in skoraj brez stika z naravo, je lepo opazovati, kako so se skupine navdušenih ljudi učile živeti na drugačen način. Skavti so Se vedno vzgojna organizacija. Skavtska organizacija ima tudi danes, kot nekoč, za cilj duhovno in telesno rast elanov v zrele osebnosti, odgovorne elane družbe, zavedne Slovence, poštene državljane, dosledne katoličane in zveste pripadnike svoji organizaciji.
KINO
ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri:
16.00.	18.05.2010.22.15 »Sommersby».
EKCELSIOR - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »L’ar-mata delle tenebre«, r. Sam Raimi.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton.
NAZIONALE 1-16.30. 18.05, 19.40, 21.05, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Ch-ristopher Lambert.
NAZIONALE 2 - 16.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me«, r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bovvie.
NAZIONALE 3 - 15.20,
17.00.	18.45, 20.25, 22.15 »Trappola in alto m are«, i. Števen Seagal.
NAZIONALE 4 - 15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris.
GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II di-stinto gentiluomo«, i. Ed-die Murphy.
MIGNON - 17.30-21.00 »Malcolm X», r. Špike Lee, i. Denzel VVashington.
EDEN - 15.30, 22.10 »Femmine bianche, stallo-ni neri«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.20,
19.40,22.00 »Luna di fie-le».
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Non chia-marmi Omar«, r. Sergio Staino, i. Ornella Muti, Ste-fania Sandrelli, Barbara D’Urso, Corinne Clery, Ga-stone Moschin.
RADIO - 15.30, 21.30 »Eccitazioni oscene«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
18.	marca 1993 EDVARD
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 12.02 - Luna vzide ob 3.43 in zatone ob 13.45.
Jutri, PETEK,
19.	marca 1993
JOŽEF
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Liccari, Elisa Zangrando, Maria Bencardino.
UMRLI SO: 86-letna Er-menegilda Pilot, 73-letna Nada Razzini, 64-letna As-sunta Di Benedetto, 62-let-ni Paolo Rizzi, 65-letni Sergio Isidoro Giuliano, 70-letni Giuseppe Randis, 91-letni Augustino Scrigner, 81-letni Vittorio Bortolin, 92-letna Virginia Blenio, 78-letni Virgilio De Ganeva, 71-letni Giuseppe Euge-nio Miccoli, 84-letna Vida Pahor, 27-letna Daniela Slama, 72-letna Dorotea Degrassi, 86-letna France-sca Drekonja, 91-letna Antonia Luin, 57-letni Aldo Bernobich, 56-letni Milan ' Radojcic.
LEKARNE
Od ponedeljka, 14., do
nedelje, 21. marca 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA	(tel.
200466) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
S PRIREDITVE
FOTO TRST 80 vabi na predvajanje diapozitivov ZENSKI AKTI IN GORIŠKA S PTIČJEGA ZORNEGA KOTA. Gost večera bo Marjan Bažat, mojster fotografije, elan Foto kino kluba iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi knjigo TRENUTKI V GORIŠKIH BR-
DIH s fotografijami Marjana Bažata in besedilom Marjana Breclja. Srečanje bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11 nadstr.J.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in TABORNIKI RMV v sodelovanju z muzejem NOB v Mariboru prirejata razstavo SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM, ki bo v Kulturnem domu od 19. 3. do 13.4. 1993. Otvoritev bo jutri, 19. t. m., ob 18. uri.
SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Mladinska gledališka skupina posveča 25- letnici društva mladinsko igro GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija, adaptacije, songi in koreografija	Edita
Frančeškin, glasba Nevio MiklauCiC, scena Magda Tavčar. Premiera jutri, 19. t. m., ob 20.30, ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri.
V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (Ul. Do-nizetti 3) bo v soboto, 20. t. m. na sporedu POGOVOR O PROBLEMU DROGE MED MLADIMI. Vodila
ga bo socialna delavka Kristina Martelanc, ki bo pri tem izhajala tudi iz svojih izkušenj pri nudenju pomoči od mamil prizadetim mladim. ZaCetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni!
GODBA NA PIHALA iz
Ricmanj priredi v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Jožefa PROMENADNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 21. t.m., ob 14. uri na ricmanjskem trgu. Dirigira Darij Pobega, sledi ob 18. uri v ricmanjski cerkvi celovečerni koncert TROBILNE SKUPINE GLASBENE SOLE GODBE. Toplo vabljeni!
TRŽAŠKI VZPI - ANPI
organizira v sodelovanju z ZZB NOV iz Nove Gorice VSAKOLETNO MANIFESTACIJO v spomin na padle Garibaldince v Temnici na Krasu v nedeljo, 21. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta Giorgio Marži- podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI -ANPI in Franc Leskovec -podpredsednik ZZB NOV iz Nove Gorice. Sodeloval bo TTPZ P. Tomažič.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TR-
STU vljudno vabi na mladinsko zborovsko revijo PESEM MLADIH 1993 v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri v gledališču Miela Reina (TS-Trg Duca degli Abruz-zi).
3 OBVESTILA
ODBOR SD PRIMOREC
sklicuje jutri, 19. t.m. redni občni zbor Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni elani.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Furlanijo-Julijsko krajino, vabi vse elane na javno posvetovanje »Kam s svetovnim slovenskim kongresom« danes, 18. marca, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Pro-seska ul. 109 (nasproti cerkve na bližnjem trgu Brdina).
SD SOKOL in KD I. GRUDEN prirejata v soboto, 20. t.m., ob 20.30 DRUŽABNI VEČER. Ob prigrizku in domači kapljici bo priložnost za poravnavo članarine.
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI z Repentabra priredi v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu ha Colu SIRSE SREČANJE ČLANOV IN SOMIŠLJENIKOV. Srečanje bo posvečeno krajevnim vprašanjem in obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstavniki stranke. Vabljeni!
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem-doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na Šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iztekom leta 1992. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na
razpolago na sedežu sindikata, Ut. Carducci 8, tel. St. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15. do 16. ure.
E3 ČESTITKA
Pri Cjakih imamo novopečenega doktorja prava. TATI ANI PERTOT - SEDMAK iskreno Čestitajo zgornji sosedje.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO ima odprto Vladimir Caharija iz Nabrežine St. 22.
OSMICO ima Just Škerlj
_ Colpri 44
‘ OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici St. 25, odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21.
OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči belo in Črno vino.
OSMICO ima DuSan Guštin - Repen 22.
PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefon (040) 273337 po 15. uri.
GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat rit-mo prodam. Tel. ob uri kosila na St. (0481) 78188.
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. St. (040) 421508 od 13. do 13.30.
PEDIKERKA - ma-nikerka nudi usluge na dom. Telefon (040) 229347.
NUDIM instrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688.
BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iščemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. St. (040) 361286 ali (040) 420807 od 19.30 do 20.30.
DELAVEN in mlad fant nujno iSCe delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoč pri sestavljanju pohištva. Tel. St. (0481) 78188 v večernih urah.
HIŠO na Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. St. 660377.
Upravni odbor in delovni kolektiv Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje izrekata iskreno sožalje Mariu Gregoriču in družini ob izgubi žene Barbare
Ob težki in nenadomestljivi izgubi drage Barbare sočustvujemo z Mariom, Andrejem in Janom
Tanja, Gnido, Andra in Deana
Ob izgubi drage Barbare izrekajo iskreno sožalje Mariu, Andreju in Janu
Inko, Gerdi, Mitja in Anja ter Neva in Paulo z družino
Ob nenadni izgubi mame Barbare izrekajo Janu in družini iskreno sožalje
soSolci 5. C razreda znanstvenega liceja
Ob izgubi drage Žene iztekata Mariu globoko sožalje
Gnido in Mario Cain z družinama
Ob prerani izgubi Barbare Kralj - Gregorič sočustvujejo z družino Nino Bole in otroci
Posebna misel Anamariji v tem nepričakovanem in žalostnem trenutku Tanja
Dotrpela je naSa draga
Vida Pahor vd. Werk
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v skedenjsko srediSCe, odkoder bo krenil sprevod na skedenjsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo hci Marta z možem Frankom, vnuka Peter in Igor z Matejema ter sestra Marcela
Skedenj, 18. 3. 1993
Ob izgubi drage mame izrekajo Marti Werk -Volk in družini iskreno sožalje
Deziderij, Ada, Atilij in Miranda
MePZ in KD Primorsko - MaCkolje izrekata občuteno sožalje Marti Werk in družini ob izgubi drage mame Vide.
Zaprepadeni ob nenadni in boleči izgubi drage
Bariče Kralj - Gregorič žalujejo
teta Mila Jogan, Etko, Boris in Igor z družinami
Drago Barico objokuje
stric Mirko z Dorino in Theo
Ob boleči izgubi drage Barbare izrekata Mariu, Andreju in Janu iskreno sožalje
Franca in Franco Vincenzi
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje prijatelju Janu Gregoriču in družini
Krožek Cluba ’59
Ob izgubi Barbare sočustvujeta z družino
Miranda in Atilij Kralj
Dr. Mariu Gregoriču, svojemu dolgoletnemu direktorju, in sinovoma Andreju in Janu izreka ob izgubi drage žene in mame Barbare iskreno sožalje
Pokrajinsko združenje rejcev
NOVICE
ŠOLSTVO / SESTANEK STARSEV IN UČITELJEV
KRIZA
GLASBA / ČLANICE PRIHAJAJO IZ TREH CELIN
Vsedržavno posvetovanje o športni medicini
V Krminu bodo 23. in 24. aprila gostili 4. državni posvet o športni medicini. Prireja ga združenje CMS, pod pokroviteljstvom Občine. Tema posvetovanja bo tokrat športna dejavnost odraslih in starejših oseb. Posvetovanje se bo odvijalo v nekdanji kinodvorani Italia.
Rajonski svet v Podturnu razpravlja o preureditvi prometa
Rajonski svet za Podturn in Sv. Ano se bo sestal danes, ob 18. uri. Razpravljal bo o osnutku načrta preureditve prometa. Na seji bo prisoten poveljnik mestnih redarjev Armido Žaro, srečanja pa se bodo udeležili tudi strokovnjaki - načrtovalci.
Jutri zvečer v Sovodnjah koncert Primorska poje
Letošnja revija Primorska poje bo jutri zvečer pristala na Goriškem. Ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Sovodnjah nastopili moški nonet Bača iz Podbrda, mešani pevski zbor Topničar iz Tnovega, moški pevski zbor A. Paglavec iz Podgore, mešani zbor Orehovlje-Bilje-Miren, mešani zbor Jože Srebrnic iz Deskel, in moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice. Sest zborov pa bo jutri, ob 20. uri, nastopilo v domu TVD Partizan v Dornberku. Med nastopajočimi bo tudi Tržaški oktet.
Občinski svet bo 23. marca
Goriški občinski svet se bo spet sestal v torek, 23. t.m. V skladu z dogovorom, doseženim na zadnji seji med načelniki svetovalskih skupin, bodo na seji razpravljali o dokumentu, ki ga je predstavila DSL glede odobritve pravilnikov predvidenih po statutu, o dokumentu glede mešane proste industrijske cone ter o dokumentu, ki ga je glede izvedbe posvetovalnega referenduma predložil svetovalec zelenih Genovese. Na dnevnem redu bodo tudi interpelacije, občinski svet pa bo razpravljal tudi o denarnih nadomestilih nekdanjim uslužbenecem, ki niso bili v rednem delovnem razmerju. Seja je napovedana za 17. uro.
Smotrno urediti volilne sedeže
Gez mesec dni bomo šli na volišča, za referendume. V zvezi z napovedanim glasovanjem je občinski svetovalec DSL Lamberti pisal županu in ga zaprosil, naj eimprej poskrbi za preureditev volilnih sedežev, da se zmanjša število volišč, da naj se za volišča izberejo prostori, ki ne služijo šolski dejavnosti in naj se, v primerih ko je res potrebno, uporabi šolske stavbe, vendar tako, da se ne prekine redna dejavnost. Predlagana preureditev bi pomenila lep prihranek v denarju, izogniti bi se bilo mogoče tudi prekinitvi pouka na številnih šolah.
Vihovci v skrbeh za njihovo šolo
Zarodi manjšega števila učencev v jeseni le še enorazrednica? Nastop pri skrbniku
Pojasnilo
SSk
o zadnjih izbirah
Perspektive
Vrhovci se nameravajo odločno zavzeti za ohranitev njihove šole in za ohranitev dosedanjega načina poučevanja. O tem so razpravljali na ponedeljkovem srečanju, na pobudo predstavnika staršev, Ludvika Devetaka. Pod vprašajem v tem trenutku ni toliko obstoj šole, nego kakovost pouka, ki bi se v prihodnjem šolskem letu bistveno spremenila, Ce bi tudi dejansko ukinili eno učiteljsko mesto. Sola bi se spremenila v eno-razrednico. Spričo takega stanja pa bi bilo treba nujno prilagoditi naCin pouka. Spremenjeni pogoji poučevanja pa bi najbrž sprožili tudi začetek osipa otrok. Zato so krajani toliko bolj odločeni narediti vse, kar je v njihovi moCi, da do tega ne bi prišlo.
Na srečanju staršev, ki se ga je udeležila tudi ravnateljica Nataša Pavlinova, so poudarili, da bo kritično, glede števila uCencev namreč, le prihodnje šolsko leto, to je 1993/94, saj bo že naslednje šolsko leto v šoli spet vec otrok in tudi za naslednja leta je mogoče predvidevati podoben trend.
Nova določila predvidevajo za šole, kjer je število učencev nižje kakor deset, samo enega učitelja. In prav takšna situacija se nakazuje za vrhov-
Starši na ponedeljkovem srečanju o vrhovski šoli
sko šolo v prihodnjem šolskem letu in, kakor smo izvedeli, je šolsko skrbništvo že predvidelo krčenje organika.
Danes bodo o tem aktualnem vprašanju razpravljali na seji okoliškega sveta, v prihodnjih dneh pa bo delegacija staršev obiskala goriškega šolskega skrbnika ter mu obrazložila razloge ter posredovala podatke o predvideni šolski populaciji v naslednjih letih.
Ob tem velja upoštevati, da so na Vrhu doslej uspevali uspešno izvajati, že od vsega začetka, novi šolski program in
uCencem, tudi zaradi sodelovanja s šolo v Rupi, ponuditi kakovosten pouk s številnimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse to bi v primeru odprave drugega učiteljskega mesta odpadlo. Na šoli bi se vrnili k 24-urnemu tedenskemu pouku, k staremu načinu dela, ki se je ohranil le še pri kakih štirih odstotkih osnovnih šol.
Prav projekcije o številu otrok, ki bodo v prihodnjih letih zreli za solo naj bi po mnenju staršev bil dovolj prepričljiv razlog, da bi le našli sprejemljivo rešitev.
Pokrajinsko vodstvo Ssk pojasnjuje stališče do dogajanj na krajevni ravni, kakor tudi v odnosu do Dežele. V tiskovnem poročilu piše: ”Kot je vsem znano je zaradi vsesplošnega preiskovanja bil posredno vpleten v sum tudi odbornik naše stranke Marjan Brescia. SSk je od vsega začetka zahtevala naj ves občinski odbor odstopi. Zupan Tuzzi pa je zahteval le odstop našega in socialističnega odbornika Del Bena, ki je tudi prejel sodno obvestilo. SSk je zagrozila, da bo izstopila iz večine in po številnih sejah in kontaktih med strankami so se stranke, ki sestavljajo večino na goriški občini domenile, da naj odstopi celoten odbor in naj se po preverjanju, ki ga bo vodil župan Tuzzi izvoli nov ožji občinski odbor. Vse to mora biti izvršeno tekom aprila. SSk je na take pogoje pristala in bo še nadalje skušala sodelovati z drugimi strankami, da se ohrani v Gorici še vnaprej strpnejše vzdušje."
SSk je svoje stališče tako zastavila tudi zato, ker je uspela preprečiti namero deželne vlade, glede priziva proti razsodbi Deželnega upravnega sodišča, v zvezi s statuti. Stranka izraža priznanje in podporo odborniku Brescii.
Kulturni dom pobudnik gostovanja Tria Ekos znane glasbene skupine
Prvi koncert bo 25. t.m. v Sovodnjah
Kulturni dom iz Gorice je pobudnik turneje - pri nas v zamejstvu in po Sloveniji - mednarodno priznane skupine “Trio Ekos”, ki jo sestavljajo kitajska klarinetistka Lee I-Nin, avstralska Čelistka Anthea Scott-Mitchell in pianistka Chiara Migliari iz Rima.
Skupina se bo mudila pri nas od 25. do 30. marca in bo v tem Času opravila štiri nastope. Uvodni nastop bo Trio Ekos imel prav na Goriškem in sicer v Sovodnjah (Kulturni dom) v Četrtek, 25. marca ob 20.30. Kvalitetno glasbeno prireditev v So-
vodnjah prirejajo poleg goriškega Kulturnega doma, še KD Sovodnje, go-riška Glasbena matica in Zveza slovenskih kulturnih društev. Pokrovitelji manifestacije pa so Občina Sovodnje, Goriška pokrajinska uprava in Posojilnica in hranilnica v Sovodnjah.
Naslednji nastop skupine bo v petek, 26.3. na gradu Dobrovo v okviru glasbenih večerov “Hitove muze” Večer bo snemala slovenska radiotelevizija. V nedeljo 28.3. ob 10. uri pa bo skupina nastopila na Opčinah, 29. marca pa bo Trio Ekos
zaključil svojo turnejo v Velenju.
Skupina bo izvajala skladbe Ludviga van Beethovena, M. Brucha ter kot posebnost skladbo sodobnega kitajskega skladatelja Shing Kwei Tzenga “Nostalgija I 111 II”, ki bo prvič predstavljena v Evropi.
Naj k zgornjemu kvalitetnemu glasbenemu dogodku, ki bo prav gotovo pritegnil pozornost ljub1' teljev tovrstne glasbe, dodamo še, da bo takoj p° evropski turneji klarin6' tistka Lee I-Nin opravila vrsto gostovanj na Japonskem, Tajwanu itd. (iti
Apel za zadrugo
Nuova Frontiera v velikih finančnih težavah
Vlado Klemše
Zadruga Nuova frontiera bo konec meseca prekinila sodelovanje z Goriškim zelenim križem, zato da reši vsaj nekaj delovnih mest. V nezavidljivem položaju se je znašlo kakih petdeset uslužbencev, od katerih Četrtina s svojim delom omogoča delovanje Goriškega zelenega kriza. Glavni razlog krize je, kakor piše v odprtem pismu Don Ruggero Di Piazza finančnega značaja. Doslej je vodstvo zadruge le nekako krilo stroške za izplačilo osebnih dohodkov in socialnih dajatev. Goriški zeleni kriz dolguje zadrugi okrog tristo milijonov
lir, kar ni malo. Z najemom kreditov in v upanju, da bo goriška javna ustanova le poskrbela za plačilo dolgovanega zneska, so pri zadrugi do konca decembra uspeli izplačati osebne dohodke in socialne prispevke, p° novem letu pa samo še socialne prispevke. Stanje ni prav nie rožnato, in bodo v prihodnjih tednih, v kolikot medtem ne bo prišlo do poravnave obveznosti, morali poseči po drastičnih ukrepih in prekiniti dejavnost. Z drugo besedo to pomeni, da bo brez dela nekaj deset oseb in v socialni stiski prav toliko družin.
OB 8. MARCU / ZANIMIVA POBUDA UPOKOJENCEV
RONKE / PREDSEDNIK JE JULIJA ODSTOPIL
Obiskali so znamenito staro mestece Asolo
Potrebno je čimprej oživiti delovanje slovenske komisije pri Javnem kulturnem centni
Težave zaradi priprave novega Statuta konzorcija

Spominski posnetek udeležencev izleta v Asolu - ob letošnjem 8. marcu
Člani goriškega Društva upokojencev so 8. marca obiskali Asolo, prijetno mestece v Venetu. Mestece je grajeno na okrog 200 metrov visokem griču, kjer je tudi mogočna trdnjava La rocca di Asolo. Kraj živi od turizma in trgovine, saj je v ozkih uličicah mogoče kupiti marsikaj, od tipičnih obrtniških izdelkov, Čipk, vezenin, keramike, do posebno oblikovanega kruha, slaščic itd.
Izletniki so si ogledali cerkev, graščino, se sprehodili po starih ulicah in se nato napotili proti kraju Castelfranco Veneto, kjer jih je čakalo okusno kosilo in zatem Se prijetna zabava. Saj je bil ponedeljek 8. marca, pravzaprav praznik žena.
Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah že dalj Časa ne deluje. Julija lani je namreč predsednik komisije in hkrati predstavnik doberdobske občine Marko Jarc podal ostavko. Takrat se je delovanje komisije začelo zatikati. Občina Doberdob še ni poskrbela za zamenjavo, oziroma nadomestitev svojega predstavnika v odstopu, drugi elani komisije niso utegnili premostiti krize. Zadeva se je zdela predsedniku JVKC Piz-zamigliu zaskrbljujoča in je zato predlagal sestanek z županom občine Doberdob in odbornikom za kulturo. Vendar se še ni nic premaknilo iz mrtve točke. Piz-
zamiglio nam je povedal, da je bil sestanek nujen, da bi prišlo Cim-prej do zamenjave bivšega predsednika, ker Zeli in ker je prav, da bi slovenska komisija zopet zaživela in da bi se prekinil vec kakor polletni premor v delovanju. Pizzamiglio je tudi mnenja, da je treba takoj začrtati in uresničiti nekaj novih pobud, v okviru delovanja Centra in ki so posebej namenjene slovenski manjšini. Pri takem načrtovanju pa je sodelovanje in soodločanje slovenske komisije nujno potrebno. Druga dva elana komisije Karel MuCiC in Lilijana Vižintin prav tako poudarjata pomen obnovitve in delovanja komisije.
Zupan dr. Mario Lavrenčič nam je povedal, da bodo na prvi seji občinskega sveta, predvidoma konec tega meseca, razpravljali o novem statutu JVKC. Končno bo premošCena ovira, ki jo je narekoval zakon 142 o preureditvi, konzorcijev. Glede zamenjave občinskega predstavnika v slovenski komisiji, je župan povedal, da ni lahko najti ustrezne osebe. Vendar zadeve še niso poglobili, ker so Čakali prav na preureditev JVKC. Občinska uprava se bo vsekakor eimprej potrudila.Tako pravijo občinski upravitelji in ni razlogov, da jim ne bi verjeli. Komisijo so ustanovili prav po prizadevanjih doberdobske občinske uprave.
KOLEDAR / LJUDSKE BANKE FJK
400 let Palmanove
Zanimivosti starega mesteca utrdbe
Deželna zveza ljudskih bank - članica je tudi Kmečka banka - je poskrbela za tisk stenskega koledarja, ki je posvečen 400-letnici ustanovitve mesta Palmanova. Koledar, ki so ga tiskali v 25 tisoč izvodih, bodo v prihodnjih dneh razdelili dijakom višjih srednjih šol. Na šestih straneh velikega formata je prikazana zgodovina trdnjave, grajene v obliki zvezde (odtod tudi naslov, Palmanova, nascita di una stella), značilnosti in zanimivosti, tako med gradnjo, kakor po dograditvi, opis orožja in rodov
vojske, ki je bila tu nameščena, prikaz razširjenosti jezikov, ki so jih govorili ob nastanku Palmanove na območju FJK.
Pri oblikovanju koledarja so sodelovali trije priznani strokovnjaki: Alessandro D’Osualdo, kot avtor grafike, Alberto Prelli, zgodovinar, dober poznavalec vojaške zgodovine, Fulvia Giust, raziskovalka iz Pordenona, ki se je poglobila v študij dokumentov o gradnji utrdbe.
Kakor znano, so Palmanovo zgradili kot obrambno točko pred Turki.
SLIKANJE / SEMINAR MEDNARODNE AKADEMIJE
Potekal bo v Gorici v mesecu aprilu Namenjen je študentom likovne vzgoje
Približno mesec dni bo v Gorici trajal seminar za dijake šol za umetniško oblikovanje, za slikarje in svobodne poklice, ki ga prireja mednarodna akademija lepih umetnosti v sodelovanju z Občino in pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice.
Lekcije bodo v prostorih Državnega zavoda za umetniško oblikovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. ure do 19.30. Seminar bo potekal pod vodstvom prof. Paola Cervija Ker-vischerja, sicer znanega likovnika. Tečajniki se
bodo seznanili s tehniko risanja, oziroma upodabljanja figur in objektov. Udeležbo na seminarju priporočajo zlasti dijakom, ki se odločajo za študij na Beneški akademiji za likovno umetnost.
Mednarodna akademija lepih umetnosti je nastala pred tridesetimi leti v Salzburgu, na pobudo Oskarja Kokoschke in Luigija Daneluttija in je edina tovrstna insti-tutcija na območju delovne skupnosti Alpe-Ja-dran. Namenjena je predvsem študentom, ki bi • radi izpopolnili
znanje osnovnih veščin likovnega upodabljanja in vsem, ki se želijo po-bliže seznaniti z različnimi izraznimi oblikami umetnosti. V Gorici bo letošnji seminar že peti. V prejšnjih so se slušatelji seznanili z akvarel-no tehniko pa tudi z restavriranjem umetnin.
Prvo srečanje bo 29. marca, zadnje pa 30. aprila. Prijave sprejemajo v tajništvu Akademije, v Trstu, ul. Roma-gna 35/1 (tel. 040/362043). Število mest je omejeno, zato naprošajo interesente da svojo udeležbo potrdijo.
GORICA/RAZSTAVA
Deset likovnikov
Od jutri do 3. aprila v Katoliški knjigarni
V galeriji Katoliške knjigarne bodo jutri ob 17. uri odprli skupinsko razstavo desetih goriških likovnikov, zelo različnih po načinu izražanja, starosti, izobrazbi. Druži jih skupni imenovalec: vsi so iz goriškega prostora in v glavnem iz pretežno slovenskega okolja. Do 3. aprila bodo tako na ogled dela Oskarja Beccie, Nadje Bevcar,	Silvana
Bevcarja, Bogdana Butkoviča, Patrizie De-vide, Roberta Faganela, Vanje Franka, Hijacinta Jusse, Vladimirja Klanjščka in Andreja
Kosiča. Kakor lahko že iz seznama razberemo, gre za v zadnjem Času zelo dejavne umetnike, nekateri med njimi pa se po daljšem Času spet vraCajo v javnost. Tako se recimo spet predstavlja v pravem smislu besede, Bogdan Butko-vic, ki je v Času molka razvil in izpopolnil novo tehniko slikanja. Razstavo z naslovom Srečanje desetih goriških umetnikov prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete in Katoliška knjigarna. Na ogled bo ob dneh in urniku odprtja knjigarne.
-J PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi na predavanje o manjšinj-ski problematiki, danes, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo Rudi Pavšič.
SKRD JADRO iz Ronk prireja na sedežu v Romjanu tečaj praktične astrologije. Trajal bo deset lekcij, prva bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih društva na Trgu sv. Stefana v Romjanu. Informacije na tel. štev. 779331 in 482015.
FOTOKROZEK CIFI prireja v petek, 19. t.m., ob 21. uri na sedežu v Ul. sv. Klare 15 predvajanje diapozitivov o Srednji Ameriki. Predvajal bo Ri-naldo Gorini.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja v soboto, 20.	t.m.,
čiščenje bregov Vipave. Zbirališče ob 14.30 v gostilni Rubijski grad. Informacije nudi Rudi Petejan.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 26. t.m. ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v dvorani KD Briški grič na Bukovju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi. Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu.
POKRAJINSKI ODBOR CONI obvešCa, da je veljavnost posebnih izkaznic za prost dostop na športne prireditve, izdane v letu 1992, podaljšana do 30. junija 1993. Prošnje za nove izkaznice je treba poslati na osrednje vodstvo CONI v Rimu, skupaj s fotografijo.
POKRAJINSKI ARHIV IN KNJIŽNICA (sedež imata v palači Attems na Komu) sta odprta ob delavnikih od 9.30 do 12.30.
S SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča elane, da bo tradicionalni Seminar slovenskega jezika, u-terature in kulture v Ljubljani od 28. junija do !'■ julija. Prošnje je treba vložiti do konca meseca.
SSS obvešCa učitelje, ki se pripravljajo na izp1' te za vstop v stalež, da lahko opravijo tudi izpu iz tujega jezika (angleSO' na, nemščina), kar jim b° lažje omogočilo vstop v stalež ali vsaj, da prido bijo na točkah.
""kino
ORICA
TTTORIA 20.45»Se* Zen - il tappeto da ;hiera di čarne«. Pr® . edan mladini pod 1°' m.	c
lORSO 17.30-19.45' )0»Trauma«. ReZ- Da Argento.
'ERDI 18.00-20.00'
TRŽIČ
EKCELSIOR 17.30 ' 22.00»Buchi stretti«. Pre' povedan mladini.
;; lekarne
DEŽURNA LEKARNA V
GORICI
MARZTNT Korzo Itab8 89-tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa' bris), Ul. C. Cosulich H7 -tel. 711315	,
POGREbj
Danes, ob 9.30, Maria Duca iz bolnišnice sv. Justa ob 10.10, Antonio Lussi, iz splošne bolni® niče v Tržič, ob 11- oj1’ Miroslav Bregant, lZ splošne bolnišnice v P°d goro, ob 12.30, Francesca Battisti iz splošne bolni® niče v Standrež, ob 13.15, Maria Miclausig vdova Brumat iz splošne bolni® niče v Faro.
PRIMORSKA
Četrtek, 18. marca 1993
PO VOLITVAH / NOVA GORICA PRED SVETOM IN SAMO SEBOJ
Ostali brez župana v najslabšem trenutku
Že danes o razdelitvi (premajhnega) proračuna
Rajko Novak (Foto: 0'Flara)
VARNOST / UNZ POSTOJNA
Gospodarski kriminal hitreje narašča
Za četrtino več prestopkov
Mateja Godejsa
nova gorica -
Kako so potekale volitve novega novogoriškega župana, smo poročali vCeraj. To, da niso bile uspešne, vemo. Občane v tem trenutku "brezvladja” vendarle skrbi, kako naprej. Prav zdaj se pred občino postavljajo zelo občutljiva vprašanja ako na mednarodnem prizorišču kot doma. Zato smo se obrnili na nekatere trezne in premišljene sogovornike, da nam povejo, kako oni gledajo na to.
Danes objavljamo izjavi dveh, v tej zadevi ključnih mož: Rajka No-vaka bivšega podpredsednika občinske skupščine in enega od štirih
kandidatov za predsednika občine, in Tomaža Marušiča, vodjo poslanskega kluba opozicional-nih strank.
Rajko Novak: Pred vodstvom in pred skupščino vidim štiri ključne naloge: nadaljevanje razvojnih in socialnih vprašanj, strokovno priprava vseh vprašanj, ki so povezana na pogovore z Italijo, vprašanja, povezana z reorganizacijo občin in lokalno samoupravo in da se do konca izpeljejo dejavnosti tega mandatnega obdobja. Pokazalo se je, da so bili goli strankarski interesi močnejši od vsebinskih skupnih vprašanj. Ne strinjam se z Marušičem
in še kom, da se lahko primerjamo z Ajdovščino, Idrijo in še kom. Nova Gorica je vedno imela višje razvojne ambicije. Ima lego ob meji, hotela je biti (in upam da to še vedno hoče) regijsko središče itd. Vse to so stvari, ki zahtevajo odgovorno obnašanje. Ce ni bilo vsaj minimalne podpore za predsednika, nisem videl niti možnosti za podpredsednika, zato sem dal nepreklicen odstop tudi s te funkcije. Kako iz tega? Mislim da je najprej potreben temeljit pogovor na nivoju vodij poslanskih klubov, oziroma strank, da bi ozke strankarske ineterse vendarle podredili širšim .
Tomaž Marušič: Izhajam predvsem iz dejstva,
da je bil prvi krog volitev absolutno strankarski, drugi je bil odraz večjega razmišljanja o osebnosti novega župana, zadnji krog pa je pokazal nezaupanje odbornikov do stranke (SDP), ki je v teh dveh letih vodila skupščinsko politiko. Trdim, da strankarskih prestižev ni bilo. Odborniki Zbora krajevnih skupnosti so bili jeziček na tehtnici, ker niso obremenjeni s politiko. Predlog o neprofesionalnem predsedniku skupščine je star že dve leti, a je bil preglasovan.Kako iz sedanje krize, nisem razmišljal. Današnja seja skupščine je zelo pomembna, ko bomo govorili o proračunu. Morda bomo o tem, kako naprej, kaj več razmišljali po njej.
A
smo
Tomaž Dimic
Cmi dim se v kosmih Se danes suklja iz novogoriške skupščine. Odborniki so zmogli celo dvotretjinsko vedno. Samo da bi volili in izvolili novega Zupana. In v marsičem je bil občinski megaparlament resnično podoben otroškemu vrtcu oziroma cirkusu izpred treh let, le da oznaka ni vec žaljiva, kot je bila takrat. Gospodarsko stanje v občini ni veC tragično, bogati mednarodni odnosi niso tako pestri, družbene dejavnosti niso tako razvejane, uprava nima toliko dela kot pred leti... Zupan je lahko ljubiteljsko prometnik dela skupščini, ki ukazuje izvršnemu svetu, takorekoc nepomembna, zgolj Častna funkcija. In zakaj potem taksna sklepčnost, zagretost pri stirikroZnem glasovanju, nenehni odmori, "time outi” za medstrankarske kuhinje? Samo zato, da so odborniki igrali navidezno vplivne može in da so pokazali svojo navidezno moC...
POSTOJNA - Načelnik uprave za notranje zadeve Postojna Alojzij Pavlic je skupaj s sodelavci v torek, 16. marca, javnost seznanil z varnostnimi razmerami in delom organov za notranje zadeve na območju občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna v letu 1992. Splošna ugotovitev je, da so delavci UNZ v lanskem letu kljub zahtevnemu varnostnemu položaju, predvsem zaradi uvedbe meje z republiko Hrvaško, uspeli ohranjati sorazmerno ugodne varnostne razmere.
Najbolj so se povečali prekrški v zvezi s prehajanjem državne meje in s tujci, kar pa je bilo spričo nove meje in novega mejnega režima pričakovati.Ti prekrški (411) so se od leta 1991 povečali kar. za 2283 odstotkov in predstavljajo od 1089 prekrškov slabo polovico.
Pri splošni varnosti ljudi in premoženja so se policisti lani pogosteje srečevali z najavami o podtaknjenih diverzantsko terorističnih sredstvih v raznih objektih, vendar so v vseh šestih primerih ugotovili, da so bile lažne. Zoper upirajoče se kršitelje so policisti lani v sedmih
primerih uporabili silo, le v enem primeru pa je prišlo do preprečitve uradnega dejanja (v lokalu Bar Bor v Postojni). Občani so se na delo policistov pritožili sedemnajstkrat, vendar so bile pritožbe utemeljene le v štirih primerih. V postopku se je znašlo tudi 9 policistov, od katerih so bili štirje izključeni iz policijskih vrst, zoper enega pa je bila podana kazenska ovadba zaradi tihotapstva.
Kriminalna dejanja so lani na območju UNZ porasla za 25 odstotkov, kar ne odstopa od republiškega povprečja. V največji meri je šlo za poslovne goljufije, pri čemer sta si dva podjetnika privoščila kar za 160 milijonov tolarjev na račun drugih podjetij in ustanov. Značilen je tudi porast mladoletne kriminalitete in na splošno boljša raziskanost vseh vrst kaznivih dejanj. V lanskem letu so na UNZ obravnavali tudi 17 osumljencev kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s mamili in osem oseb osumljenih omogočanja uživanja mamil. Ob tem so zasegli 5.2 kg marihuane, večjo količino-tablet exstasy (prvič v Sloveniji) in drugo.
Tomaž Marušič (Arhiv PN)
JDRUa - ALMADEN / NIC VEC PRESTIŽNEGA TEKMOVANJA
Iz starih spominov se porojeva novo sodelovanje
Kriza ni zadela samo Idrije, tudi španski rudnik zapirajo
Tomaž Pavšič
IDRIJA -otrok slišal,
živega sreb nas je vednc
vprašanje, k največji. Vs ni vedel, da den v Špani zvedeli, na zanimalo, ki )e tisti Aln
Podatkov okrajno m
dad Real zahodu dežele N kot piše »Ljubko
den, ki j nih preč rene.«R
ime žari
Al-mad
rem vel noval S
Prilash rej Aln azogue sPansk srebro
tudi leži i
stom
Idriji
V Idriji se lahko vsak hip prepričate o zgodovini rudnika (Foto: R. Bric)
ne. V 16. in 17. stoletju je tu delalo tudi do 4.000 rudarjev (pri izkopu, v žgalnici in topilnici), rudnik pa je takrat imela v zakupu družina nemških Fuggerjev (iz Ausburga), ki so kot delničarji in trgovci vplivali tudi na idrijski rudnik. Idrijska rudniška zgodovina se velikokrat prepleta z Almadenom, bodisi da je šlo za tekmovanje bodisi za sodelovanje, saj sta nekaj stoletij imela monopol nad proizvodnjo in prodajo živega srebra pač Alma-den in Idrija. Kot poroča Marija Verbič (Idrijski rudnik skozi stoletja, 1990), je bil idrijski rudnik res drugi, a vsekakor pomemben: “Samo rudnik živega srebra v španskem Almadenu je večji in starejši od njega, saj so ga iskoriščali Se stari Grki in Rimljani in je de-
lujoč še danes. Ko se je v 17. stoletju proizvodnja živega srebra v španskem Almadenu zaradi pogostih požarov v rudniku začasno prenehala, je izpad španske proizvodnje živega srebra v celoti nadomestil idrijski rudnik s tri do petkrat večjo proizvodnjo na leto.«
Lani junija je bil na enomesečni praksi v idrijskem rudniku mladi rudarski strokovnjak iz Madrida Antonio Martin Pascual, ki je svoje vtise iz Idrije posredoval španskim montanistom. Na tega inženirja se sklicuje tudi prof. Luis Mansilla Plaza, rektor univerzitetne Politehniške šole v Almadenu, ki deluje v sklopu Kastiljske univerze v La Manctii.
Geologinji Martini Pišljar je pred kratkim pisal ljubeznivo pismo,
da bi mu posredovala idrijske zamisli o preureditvi rudnika za mu-zejsko-turistične oglede. Prof. L. Mansilla Plaza pravi, da stojijo pred podobno problematiko in da si želijo tudi v novih razmerah skupno delovati v obojestransko korist. Zelo si želi, da bi vzpostavili prijateljske stike.
Tudi španski profesor je iz Idrije prejel prijazen odgovor in potrebne podatke, hkrati s tem pa tudi povabilo, da si Idrijo in njene rudniške znamenitosti osebno ogleda. Morda se s tem začenja novo obdobje sodelovanja med Idrijo in Almadenom, s tem pa tudi med Slovenijo in “deželo Špansko". Njega dni sta bila mesti z živo-srebrnima rudnikoma tekmeca, danes pa...
GORE / KO PRIDE DO NESREČE
Bovški člani GRS so vedno pripravljeni pomagati, ko so ljudje v gorah v stiski
Lani so praznovali 45 let svoje človekoljubne dejavnosti.
Miran Mihelič
BOVEC - Bovška Gorska reševalna služba deluje takorekoc v samem osrčju Julijskih Alp in je glede na nizko število prebivalcev številčna in dobro usposobljena. Na akcije so pripravljeni v vseh letnih časih. Sedaj imajo v svojih vrstah 40 aktivnih reševalcev, štiri inštruktorje, minerja snežnih plazov, tri zdravnike, pet reševalcev-letal-cev in vodnika lavinskega psa ter sedem pripadnikov.
Veliko gorskih nesreč se še vedno zgodi zaradi slabega poznavanja in ocenjevanja nevarnosti v primeru poslabšanja vremenskih razmer v gorah. Pa tudi zaradi neizkuše-
nosti, zaradi česar pride včasih tudi do precenjevanja zmožnosti. Letos so imeli reševalne akcije na Krnu in celo v pozimi dokaj zahtevnem Jalovcu. Zal se v dveh primerih ni dalo več pomagati...»Zaradi težkega in včasih tudi neprehodnega terena v naših gorah pogosto priskoči na pomoč tudi helikopter letalske enote slovenske policije. Največkrat hiter prevoz v bolnišnico še reši marsikatero življenje, « je povedal predsednik bovške GRS Iztok Mlekuž.
Bovška GRS je lani konec leta tiho in delovno-proslavila 45-letnico svojega nesebičnega in humanega delovanja.
Na varno (ArhivPN)
_____POSLANSKE PISARNE /______
Poslanska pisarna v Tolminu dobro deluje, v Idriji pa se malce zatika
TOLMIN, IDRIJA - Po tem, kako so stike med volilci in poslanci rešili po drugih slovenskih občinah so se ravnali tudi v teh dveh krajih. Medtem, ko je tolminski svetnik Fedja Klavora v Tolminu že odprl poslansko pisarno v občinskih prostorih, kjer uraduje vsak drugi ponedeljek v mesecu (naslednjič bo sprejemal stranke 12. aprila), se z idrijskim občinskim vodstvom o tem se dogovarjajo.
Tudi sedanji urnik svetnika je le začasen, saj naj bi ga uskladil Se s poslancem LDS Jožefom Školčem in sicer potem, ko bo določil svoj termin za kontakt s tolminskimi volilci. Idrijski župan in poslanec SLS Janez Podobnik bo volilcem na razpolago vsak teden ob sredah, ob petkih pa naj bi se poslancema Podobnikovima pridružil tudi svetnik Fedja Klavora
iz'Tolmina, ki v državnem svetu zastopa interese obeh občin. Po njegovih besedah se na nov način kontak-tiranja preko poslanskih pisarn volilci še niso navadili. Kljub temu bo potreb in dela dovolj, saj so v pripravi številni zakonski akti, ki posegajo na temeljna področja bodočega razvoja občin, okolja in podeželja, kjer se bo kot predstavnik zelenih aktivno vključeval.
Klavorova tolminska poslanska pisarna je dobro obiskana. Že prej kot strokovnjak-arhitekt, zdaj pa Se kot politik, ki se zavzema izrazito za gospodarski napredek demografsko ogroženih, je pridobil med občani vseh političnih barv velik ugled in zaupanje. Poslanska pisarna v Tolminu je odprta v prej omenjenih dneh med 14. in 15. uro. (R.B in M.M.)
NOVICE
Je večanje naselij res pravi napredek?
SLAP OB IDRIJCI - V tolminski občini je le 13 naselij kjer se v zadnjih desetletjih prebivalstvo ni zmanjšalo. V kar 1016 pa je padec prebivalstva in neugodna starostna struktura več kot očitna. Eno od srečnejših naselij je tudi Slap ob Idrijci, kjer demografskega problema ne čutijo in se kraj razvija v večje naselje. Da se kraj povečuje gre zasluga predvsem večjemu priseljevanju prebivalcev s Šentviške planote in Trebuše. Ti ljudje se torej selijo v dolino, bliže boljšim pogojem, ki jih država na višjeležečem svetu še vedno ne stimulira dovolj. To pa je že druga “zgodba", ob kateri se je treba zamisliti, kot pa se je veseliti, čeprav je zdaj v dolini priseljenim lažje. Trdega dela v težavnem okolju vajeni Planotarji zdaj naselje v dolini oživljajo na vseh področjih. Za nje je to uspešna zgodba, za državo pa neuspeh, ker se je naš svet na Šentviški planoti in Trebuši skoraj že izpraznil in zarasel. (M.M.)
“Frajtonarica” priljubljena predvsem med mladimi
POSTOJNA - Na nedavnem srečanju harmonikarjev na diatonično harmoniko v motelu Proteus v Postojni so vse nagrade odšle prav v roke mladih godcev. Prvo nagrado leseni spominski krožnik je osvojil 11-letni Postojnčan Vili Marinšek. Drugo nagrado je občinstvo namenilo Alenki Hladnik iz Hraše, tretjo pa Denisu Novatu iz Trsta. Vsi trije so učenci svetovno znanega harmonikarja Zorana Lupinca iz Sempolaja. Na srečanju, ki ga je organiziralo Društvo ljudskih godcev Molk iz Unca, je sodelovalo 33 tekmovalcev. Največ je bilo Primorcev in Notranjčev, prišli pa so celo iz Kranja in zamejstva. Prireditev si je ogledalo veliko obiskovalcev. (O.K.S)
Pestra ponudba Avditorija
PORTOROŽ - Koncerti, gledališke predstave, okrogle mize, odlična filmska ponudba itd. se kar vrtijo in ne mine teden brez vsaj dveh, treh prireditev v njihovi organizaciji. Tudi v prihodnje seveda ne bo nič manj zanimivo, posebne pozornosti pa je zagotovo vreden zadnji marčevski vikend (od 26. do 28. marca), ki bo ponudil več kot običajni. V okviru projekta “Štirje letni časi mesta Piran" bo v petek (26. marca) koncert zbora Opere Maribor pod vodstvom dirigenta Maksimiljana Feguša; predstavili bodo dela slovenskih skladateljev. Svojevrstna atrakcija, ki bi jo bilo škoda zamuditi, se obeta v nočeh s petka na soboto in s sobte na nedeljo, ko bo z zvonika piranske stolpnice v izvedbi Slovenskega kvarteta trobil zazvenela Gallusova in Tartinijeva glasba. V soboto, 27. marca ob 17. uri bo v cerkvi Sv. Frančiška v Piranu orgelski koncert Primoža Ramovša, istega dne v Avditioriju pa še koncert simfonikov RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter sodelovanjem igralcev Jurijem Součkom, Natašo Barbaro Gračner in Tanjo Ribič. Bogat program v marcu bodo v nedeljo (28. marca) ob 10. uri sklenili Ljubljanski kvartet trobil, Slovenski kvintet trobil, pevca Dunja Sprunk (sopran) in Jurij Reja (tenor) ter pianista Leon Engelman in Andrej Jarc. (A.N.)
Amaterska kultura druži
TOLMIN - V okviru tolminske Zveze kulturnih organizacij deluje 14 pevskih zborov, pihalni orkester, štiri folklorne skupine in dve kulturni društvi v katere je vključenih več kot 700 članov. V lanskem letu so vse skupine pripravile 150 javnih nastopov in drugih kulturnih prireditev na celotnem območju te, po večini največje slovenske občine. Zveza kulturnih organizacij pripravlja tudi gledališki in glasbeni abonma, v katerega je vključenih 465 občanov, kar kaže na veliko zanimanje. V lanskem letu so začeli tudi s filmskim abonmajem in izborom najboljših filmov. Tudi za mali abonma, ki je namenjen najmlajšim vlada veliko zanimanje, vanj pa so vključene razne lutkovne in gledališke predstave, ki jih obiskujejo otroci do četrtega razreda vseh štirih osnovnih šol. Očitno so niti amaterske kulture med ljudmi v teh odmaknjenih in hribovitih krajih na Tolminskem zelo močne. Za dober obisk predstav in lastno udejstvovanje pa kaže pohvaliti tudi prizadevne kulturne organizatorje in druge akterje, ki imajo za kulturno dejavnost dovolj posluha (R.B.)
Zimski grajski večeri zaključeni bližajo se poletni
ŠTANJEL - Zimski grajski večeri, ki jih je letos že tretjič zapored organiziralo domače turistično društvo, so se zaključili z literarnim večerom ob 40-letnicio izid apesniške zbirke Pesmi štirih. Svoja dela pa so pred številnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo Spacalovo galerijo v štanjelskem gradu, brali avtorji Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. O tretjem ponatisu zbirke Pesmi štirih, ki je izšla pri založbi Mihelač, je spregovoril domačin, dober poznavalec vseh štirih pesnikov Jože A. Hočevar, glavni urednik in direktor založbe Lipa. Otroški pevski zbor podružnične Sole iz Štanjela je pod vodstvom Majde Zgonik zapel nekaj pesmi. Predstavnica turističnega društva Štanjel Anica Sva-gelj je občinstvo obvestila, da se s to prireditvijo izteka program zimskih večerov v štanjelskem gradu, ld so bili po odzivih sodeč uspešni in da se intenzivno pripravljajo na že preizkušeno obliko poletnih grajskih večerov, ki se bodo začeli konec junija. (O.K.S.)
"Idrija na starih razglednicah” na razstavi v mestni galeriji
IDRIJA - V idrijski mestni galeriji bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo starih razglednic z upodobitvami mesta in posameznih motivov Idrije. Razstavljenih bo več kot 500 razglednic; najstarejša sega v leto 1870. Razstavo sta pripravila idrijski mestni muzej in Muzejsko društvo. Po besedah predsednika društva Milana Trušnovca je razstava razglednic, ki so jih prispevali meščani Idrije prikaz razvoja tega mesta in njihovega spoštljivega odnosa do častitljive preteklosti, s katero se ponašajo današnji prebivalci Idrije. (R.B.)
GOSPODARSTVO
Četrtek, 18. marca 1993
FNAkOŽBE / VZAJEMNI SKLADIn
Najbolj
priljubljena
oblika
varčevanja
Borut Istenič
LJUBLJANA - Pri težko pričakovanem lastninskem preoblikovanju podjetij bodo vsi slovenski državljani hočeš nočeš postavljeni v vlogo investitorjev ali delničarjev. V večini primerov bodo upravičenci do kupona tega uporabili za nakup delnic podjetja, v katerem so zaposleni, nemalo pa se jih bo odločilo za vlaganja v vzajemne investicijske sklade. Tovrstno investiranje je v zahodnih, finančno razvitejših ekonomijah že ustaljena oblika posrednega vlaganja v vrednostne papirje, ki jo je narekovala potreba po novih investitorjih iz vrst nižjega in srednjega družbenega sloja. Ti ljudje so bili prav zaradi visokih stroškov nakupa in obsega (minimalno sto delnic na borzah na zahodu) prikrajšani za investiranje in s tem za večje dobičke od obresti v bankah. Izhod iz tega položaja se je pokazal v združevanju kapitala majhnih investitorjev; ti so za upravljanje angažirali profesionalnega upravitelja sklada, ki je za provizijo gospodaril z vrednostnimi papirji v skupni la-
sti investitorjev.
Medtem ko se pri nas možje na ministrstvu za finance še ukvarjajo s pisanjem zakonodaje za področje investiranja in trgovanja z vrednostnimi papirji, pa je na Zahodu postalo investiranje v vzajemne sklade nadomestek za varčevanje v bankah in tako preraslo v najbolj priljubljeno obliko varčevanja. Ta razmah je potegnil za seboj celosten razvoj ponudbe na tem področju - od tako imenovanih skladov državnih vrednostnih papirjev do skladov hitre rasti. Seveda pa je ponudba skladov odvisna predvsem od tega, kako pestra je ponudba vrednostnih papirjev na trgu. Tako je zdaj opazna temeljna razlika med našim trgom vrednostnih papirjev, na katerem prevladujejo obveznice, in trgom vrednostnih papirjev na Zahodu, kjer prevladujejo delnice. Izhajajoč iz ponudbe vrednostnih papirjev sta tako pri nas mogoči le dve vrsti vzajemnih skladov, in sicer sklad obveznic in uravnoteženi sklad, v katerem poleg obveznic obstajajo tudi naložbe v delnice.
Na katerega konja staviš? (Foto: Z. Dolenc - Stražar)
________VELIKA BRITANIJA / PRORAČUN (2)__
Manjša obdavčitev za veliko kraljičino strast
Konjske dirke so dobile precejšnjo spodbudo, ko je finančni minister umaknil visoke davke na prodajo konj
Peter Millership/ Reuter
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta je »odjahala precej hudo ježo« spričo svojih družinskih problemov in drugih težav v minulih mesecih, hkrati pa je tudi zmagovalka britanskega proračuna.
Konjske dirke - ki so ena njenih velikih strasti - so dobile precejšnjo spodbudo, ko je finančni minister umaknil hude davke, ki so bremenili prodajo rasnih konj in stroškov za njihovo urjenje.
Spremembe, ki so jih najavili v torek, so z velikim veseljem sprejeli v pešajoči industriji čistokrvnih konj, v kateri je propadlo kar nekaj lastnikov, ki se ukvarjajo s prodajo enoletnikov na Irskem in v Franciji, kjer so prometni davki manj hudi kot v Veliki Britaniji.
»Vsak lastnik, od naj-skromnejšega do Njenega veličanstva kraljice in Maktumov, bo ob teh novicah nadvse zadovoljen,« je povedal eden vodilnih menedžerjev konjskih dirk. »To nas je nekoliko odmaknilo od roba prepada«. Maktumi so vladajoča družina v Du-baiu, ki je omogočila ohranitev »kraljevskega športa« v Britaniji; med občinstvom konjskih dirk so povzročili preplah, ko so napovedali, da bodo nekoliko zmanjšali svojo dejavnost v Veliki Brita-
niji, da jo bodo povečali drugod. Vrhunski konje-rejski zavod Tattersalls je grozil, da bo svojo dejavnost prenesel na Irsko. Zdaj je kraljica bliže Ma-ktumom, saj ima kot lastnica samo še 20 čistokrvnih kobil in 12 enoletnikov v svoji kraljevski žrebčami na jugu Anglije, čeprav je njena ljubezen do tega športa strastna in dolgotrajna. Je lastnica cele vrste konj, ki na tekmah nastopajo z zelo različnimi rezultati. Tudi kraljica mati je velika privrženka konjskih dirk in ima pravljično uspešno vrsto preskakovalnih prvakov. Lastniki konj so se žolčno pritoževali nad britanskim 17, 5-odsto-tnim davkom na dodano vrednost, ki je bil povsem neprimerljiv z 2, 5-odsto-tnim davkom na Irskem in 5, 5-odstotnim v Franciji.
Starejši tajnik Jockey Cluba, lord Hartington, je izjavil: »To pomeni velikansko spodbudo za vzrejo konj in za prirejanje konjskih dirk v Britaniji. Tega se veselimo že vnaprej«. Ko so se začele cheltenhamske dirke, so ob teh novicah odprli šampanjec. »Proračunska izhodišča so za Tattersalls velika spodbuda, da povpraša svoje stranke, ali naj ohranijo houg-
htonsko prodajo, prvi evropski semenj enoletnikov v Nevvmarktu, kjer se je leta 1993 tudi začel,« so povedali pri Tattersall-su. Prireditelji britanskih konjskih dirk so se v minulih letih srečali s številnimi izzivi drugih evropskih držav, kot sta Italija in Francija. Tudi v ZDA je prirejanje tekem cenejše, dostopni stroški so nižji in sredstva za nagrade postajajo vse večja. Dirke, kot sta Royal Ascot in vsakoletni Chelten-hamski festival, sleherni
dan v tednu, ko trajajo, pritegnejo 30.000 ljudi, in so v celoti ohranile ves blišč tega športa, saj so hkrati šesti delodajalec po vrsti, ki pa ga je prav tako hudo prizadela recesija. Čeprav je kraljica ena najbogatejših lastnic tekmovalnih konj, je vselej vztrajala, da mora vsak za svojega najljubšega »konjička« plačati sam-Do pred kratkim se ji je s kombinacijo sredstev, ki jih je prejela za nagrade in s pametno prodajo, nekako posrečilo uravnotežiti stroške za vzdrževanje črede in jih pripeljati do pozitivne ničle.
LONDON - Britanski finančni minister Norman Lamont je včeraj o britanskem proračunu za leto 1993/94 povedal, da naj bi se bruto domači proizvod v koledarskem letu 1993 povečal do 1, 25 odstotka. Britanska vlada v tekočem fiskalnem letu, ki se konča aprila, pričkuje nižji proračunski deficit od pričakovanih 35 milijard fiintov (50 milijard USD). Po besedah finančnega ministra bo britanska vlada prihodnje leto uvedla davek na dodano vrednost pri domačem gorivu in energiji, kar je med državljani povzročilo precej negodovanja. Od aprila 1994 ga bodo zaračunavali po 8-odstotni stopnji, od aprila 1995 pa po standardni stopnji davka na dodano vrednost 17, 5 odstotka. Finančni minister Lamont je povečal carino za cigarete na 6, 5 odstotka, carina za pivo in vino pa se je povečala na 5 odstotkov. Carine za Lamontove najljubše pijače (viski in druge žgane pijače) pa so ostale nedotaknjene, poroča agencija Reuter. Carina za bencin se bo dvignila na 10 odstotkov. Lamont je predstavil načrt, po katerem naj bi 60.000 dalj časa nezaposlenih dobilo delo s skrajšanim delovnim časom v lokalnih skupnostih, in pa predloge za pomoč še 40.000 brezposelnim.
CARINE / NEKATERE CARINSKE STOPNJE BODO NI2JE
RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA / ZAGORSKI PREMOGOVNIK _
Slovenski državljani imajo lahko pri sebi največ tisoč nemških mark, ko prestopijo mejo
Zdomec lahko enkrat letno uvozi blago v vrednosti največ 700 ameriških dolarjev -Tujci brez izvoznega dovoljenja ne smejo iz Slovenije odnašati umetniških del in starin
Alenka L. Jakomin
LJUBLJANA - Vlada je' nedavno sprejela uredbo o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopne »prosto« pri uvozu blaga v letošnjem letu. Uredba, ki bo začela veljati 1. aprila 1993, med drugim predvideva, da lahko pravne osebe, zasebniki in kmetje uvažajo opremo po 80 odstotkov nižji carinski stopnji, kot je predpisana v carinski tarifi. Vendar bo to veljalo le pod pogojem, da se uvožena oprema zahtevanih karakteristik v zahtevanih količinah ne proizvaja v Sloveniji, in sicer na podlagi potrdila Gospodarske zbornice Slovenije. Uredba bo veljala za uvoz strojev, aparatov, naprav, prevoznih in prenosnih sredstev, instrumente
in za drugo opremo, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti pravnih oseb, zasebnikov in kmetov. To bo veljalo tudi za nadomestne dele in za začasni uvoz opreme, ki se uvaža zaradi uporabe pri proizvodnji blaga in storitev. 80-odstotno znižanje veljavne carinske stopnje je določeno tudi pri uvozu mineralnih gnojil, krmil, sredstev za varstvo rastlin, komponent za njihovo proizvodnjo ter semen, ki se v Sloveniji ne proizvajajo. Sicer pa uvoz in izvoz na splošno določa nedavno sprejeti zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki opredeljuje tudi pravice fizičnih oseb.
O tem, koliko gotovine
imajo lahko pri sebi slovenski državljani pri prehodu meje, smo se pozanimali pri Republiški upravi za carine. Slovenski državljan ima lahko pri prestopu meje največ 1000 nemških mark v gotovini ah pa protivrednost v kakšni drugi valuti. Tisti državljani, ki prestopajo mejo z maloobmejno prepustnico, pa lahko mesečno nesejo čez mejo največ 70.000 italijanskih lir ali protivrednost v kakšni drugi valuti, kar pa ni niti 100 mark. Uvozne davščine se ne plačajo v primeru, če uvoženo blago ni vredno več kot 30 ameriških dolarjev. Ce znesek preseže to vrednost, mora fizična oseba plačati cari-
no po carinskih tarifi, predvideni za posamezno blago. Ne glede na vrednost pa se carine na plača za revijalni tisk in knjige, kakor tudi ne za osebno prtljago in osebne potrebščine. Obrtniki plačujejo carine za blago oziroma uvoženi repromaterial tako kot podjetja. Zdomcem je enkrat letno dovoljen uvoz blaga (televizija, pohištvo ...) v vrednosti 700 ameriških dolarjev, toda le, če imajo slovenski potni list. Ce se zdomec vrača v Slovenijo za stalno, lahko s seboj prinese blago v vrednosti največ 3000 ameriških dolarjev, pri tem pa mora imeti potrdilo konzulata, da je v tujini delal najmanj dve le-
ti. Ce s seboj prinese blago, ki omenjeno vrednost preseže, plača carino od vrednosti blaga. Tujci-turisti lahko v Slovenijo prinesejo osebno prtljago, športne rekvizite, kamere, fotoaparate, ki jih le ustno prijavijo obmejnim carinskim organom in zanje carine ne plačajo. Ce pa se v naši državi zadržujejo več kot 6 mesecev, morajo na primer predmete za gospodinjstvo začasno uvoziti. Za tujce pri prenosu denarja iz ah v Slovenijo ni posebnih omejitev, vendar morajo - če cariniki pri pregledu najdejo večje količine denarja - dokazati njegov izvor. Iz Slovenije tujci brez izvoznega dovoljenja ne smejo iznašati umetnin in starin večjih vrednosti, pri uvozu pa plačajo carino.
VARSTVO POTROŠNIKOV / VLADA PRIPRAVLJA NOV ZAKON
Potrošnik potrebuje Nacionalni program, Urad za varstvo potrošnikov, instrument razredne tožbe in ombudsmana
Irena Pirman
LJUBLJANA - Med zakoni, ki jih pripravlja slovenska vlada, je tudi zakon o varstvu potrošnikov. Zveza potrošnikov Slovenije je do zdaj med drugim uspela v amandmajski obliki dopolniti prehodne in končne določbe, po katerih zakon o blagovnem prometu ostaja v veljavi v tistih členih, ki ščitijo potrošnika, dokler ne bo sprejet zakon o varstvu potrošnika.
V veljavi bo tako denimo ostala določba, ki obvezuje trgovca oziroma proizvajalca, da v primeru zahteve po
predplačilu kupcu v celoti obračuna obresti za vloge na vpogled od dneva plačila kupnine do dneva dobave.
»Pripraviti bi bilo treba nacionalni program varstva potrošnikov, ki bi opredelil naloge državnih organov na tem področju ter naloge vzgoje, informiranja, svetovanja in primerjalnega ocenjevanja, ki jih opravljajo neprofitne potrošniške organizacije, država pa iz proračuna zagotavlja le sredstva za izvajanje
tega dela programa,« je povedala Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.
Nov zakon o varstvu potrošnikov bi moral vsebovati tudi upravno inštitucijo za varstvo potrošnikov.
Ustanoviti bi bilo treba urad za varstvo potrošnikov, ki bi bedel nad pripravo in izvajanjem zakonodaje, tesno sodeloval z vsemi (ne samo tržnimi) inšpekcijami ter vzpostavil institucionalno mednarodno
sodelovanje.
»Zakon o varstvu potrošnikov potrebuje inštrument razredne tožbe (class action).
O tem nas prepričujejo številni primeri, ki jih je mogoče reševati na sodišču le za vsak primer posebej, ne glede na to, da gre za enak množičen pojav. Tak inštrument potrebujemo pri tožbi proti SKB banki, Cimosu in Les banki,« je še dejala Breda Kutin. Za spore manjših vrednosti pa naj se ustano-
vi posebno sodišče, ki bi razbremenjevalo redna sodišča in dejansko omogočalo razsojanje v potrošniških sporih brez dragih in zamudnih postopkov.
Za ustrezno varstvo potrošnik potrebuje še inšitut varuha potrošnikovih pravic, potrošniškega ombudsmana, saj ima le-t'a v svetu poleg svetovalne vloge tudi pooblastila za ukrepanje.
Prav na slednjo nalogo ombudsmana so pripravljale! novega zakona o varstvu potrošnikov pozabili.
Negotova usoda zagorskega premogovnika in 630 zaposlenih
Medobčinski vodnogospodarski inšektorat z zadnjim dnem marca prepoveduje izpuščanje odplak separiranega premoga v Medijo
Medobčinski vodnogospodarski inšpektorat občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje je konec letošnjega januarja izdal odločbo, s katero z zadnjim dnem marca prepoveduje izpuščanje odplak mokrosepariranega premoga v zagorski potok Medija. Direktor Rudnikov rjavega premoga Trbovlje (RRPS) Aljoša Kink je poudaril, da je omenjena odločba prenagljena, da ne upošteva dosedanjih naporov RRPS in da bi njeno uresničevanje v bistvu pomenilo zapiranje zagorskega premogovnika že letos, za kar pa ni predvidenih sredstev. Ob takojšnjem prenehanju obratovanja bi v prvi fazi brez službe ostalo 70 delavcev, kasneje pa vseh 630 zaposlenih. Vodstvo RRPS se je zato zoper tako odločbo pritožilo na Republiški vodnogospodar-stveni inšpektorat. V pritožbi po Kinkovih besedah navajajo, da so že leta 1988 sprejeli sanacijski program postopnega zmanjševanja količine separacijskih odplak v potok Medija. Opravili so že dve fazi tega programa; rovni premog Masirajo in mokro separirajo le debelejše vrste premoga, obnovili pa so tudi tehnolo-šM proces separiranja premoga, s čimer so zmanjšali odvzem vode iz potoka. Sa-nacijsM program predvideva še izvedbo zadnje faze pri separaciji premoga v zagorskem premogovniku - to je čiščenje odpadne vode s čistilno napravo. ZagorsM premogovnik naj bi sicer prenehal s proizvodnjo že leta 1996. Zato je tudi z ekonomskega vidika vprašljiva izdelava in namestitev čistilne naprave.
Danijel Jerman, inšpektor v Medobčinskem vodnogospodarskem inšpektoratu, je
Mile Cuk
ob tem poudaril, da so omenjeno odločbo izdali na podlagi predpisa, M določa, da je dovoljena vsebnost trdih ' delcev, M nastajajo pri mokri separaciji, le 0,80 grama na liter. Leta 1986 so namerili 11 gramov na liter, lani pa je bilo v litru vode še vedno 7, 5 grama trdih delcev. Sicer pa so že leta 1988 izdali odločbo, da je treba urediti postopka separacije v trboveljskem in zagorskem rudniku. S tem bi
izboljšali kakovost reke Save (v katero se izliva potok Medija), kar je pogoj za normalno delovanje HE Vrhovo, M naj bi jo dokončali letos. Odločba vodnogospodarskega inšpektorata po Jermanovih besedah ni nikakršen pritisk na predčasno zapiranje zagorskega premogovnika. V njem so tudi sicer zmanjšali proizvodnjo separiranega premoga s 157.000 ton v letu 1988 na 83.000 ton lani, le-
tos pa je načrtujejo le Se 60.000 ton. Seveda pa je poglavitna naloga tega inšpektorata nadzorovati kakovost voda v zasavskih potokih in ustrezno ukrepati' RRPS imajo možnost prositi za podaljšanje obratovanja, kar je v pristojnosti Medobčinskega vodnogospodarskega inšpektorata. Po Jermanovem mnenju obstajajo tudi druge rešitve; mokro separacijo bi iz zagorskega premogovnika denimo lahko prenesli v trboveljskega, kjer imajo ustrezne čistilne naprave.
Do kdaj bodo v Zagorju Se kopali premog?
GOSPODARSTVO
Četrtek, 18. marca 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
17. marec 1993
JTenjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
ABanRa	‘	64,80	66,80	9,10	9,45	6,59	6,87
plus	65,50	66,30	9,00	9,30	6,65	7,00
/WToniša	65,20	66,00	8,90	9,50	6,20	6,75
Grosuplje	65,20	66,10	9,20	9,40	6,60	6,95
						
oanka Vipa	64,79	65,95	9,18	9,35	6,57	6,76
DObr Fužine	65,60	66,10	9,25	9,50	6,60	7,00
DODr Trzin	65,60	66,00	9,25	9,50	6,60	7,00
Dic terminal Sežana	65,10	66,00	9,15	9,40	6,60	6,75
°1'- a.d. Ljubljana*	64,60	65,90	9,00	9,30	6,60	6,90
Burin Moste	65,30	66,80	9,00	9,50	6,45	6,85
Durin Center	65,40	65,80	9,05	9,30	6,45	6,85
						
Lome 2 Us*	65,30	66,15	9,15	9,40	6,50	6,80
						
‘-'om kafre Domžale*	65,50	65,90	9,27	9,40	6,70	6,95
u°m kaffe Kranjska gora*	65,20	65,90	9,20	9,40	6,60	6,85
u°ni na trgu	65,50	65,89	9,24	9,34	6,73	6,83
r„						
Emona Globtour	64,45	66,40	9,13	9,42	6,25	6,70
tros Ljubljana	65,50	66,00	9,20	9,40	6,70	6,80
cros Kranj	65,30	66,00	9,20	9,40	6,70	7,00
Euroservis Sežana	65,40	66,00	9,00	9,30	6,70	6,80
Eurotours International*	65,25	65,95	9,25	9,50	6,50	6,90
						
Feniks Markovec Koper*	64,80	66,15	8,95	9,40	6,45	6,90
reniKs Koper*	64,90	66,30	9,00	9,45	6,50	6,99
teniks Portorož*	64,90	66,20	9,12	9,50	6,6U	6,99
riDa Firadas	65,00	66,00	8,90	9,32	6,60	6,80
	65,25	66,30	9,20	9,36	6,40	6,75
Galileo-Kozina						
	65,00	66,00	9,00	9,30	6,68	6,78
Golfturist Ljubljana	65,00	65,95	9,10	9,40	6,55	6,85
v>oinurist Domžale	65,40	66,00	9,10	9,50	6,65	7,00
						
	65,60	65,70	9,27	9,32	6,74	6,79
^Potekamo banka Koper*	64,50	66,30	9,00	9,45	6,50	7,00
Hranilno kreditna služba	65,05	66,30	9,13	9,40	6,6z	7,05
Hram Rožice	65,55	65,75	9,20	9,35	6,70	6,80
						
‘uila Sečovlje	65,30	66,45	9,25	9,50	6,60	6,95
jriKa Ilirska Bistrica	64,50	66,2U	9,00	9,30	6,50	6,80
lirika Slovenj Gradec	65,27	65,90	9,21	9,30	6,60	6,86
»inka Postojna	65,32	66,20	9,11	9,34	6,71	6,80
Ulrika Sežana	65,48	66,20	9,11	9,35	6,70	6,80
»aidesign*	65,10	65,60	9,17	9,35	6,70	6,80
						
wb Slovenijales	65,35	66,00	9,25	9,34	6,70	6,90
1 0 1 i n	64,80	66,15	9,10	9,50	6,50	6,85
^umpas Hertz Celje*	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,80
kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin*	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,80
	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,60
Kompas Hertz Krško*	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	65,20	65,90	9,15	9,35	6,50	6,80
Kompas Fintrade	65,40	65,75	9,30	9,36	6,55	6,89
i i	65,40	65,90	9,20	9,40	6,6U	6,90
						
uoertas Koper* ljubljanska banka d.d. Lj.	65,00 64,65	66,00 66,50	9,05 9,13	9,37 9,45	6.58 6.59	6,82 6,88
Dolenjska banka d.d.	65,00	66,20	9,10	9,40	6,55	6,90
tB Banka Zasavje Trbovlje |-B Komercllna banka NG d.d. LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* LB Kreditna banka Mb d.d.*	64,50 63,20 65,00 63,02	66,50 66,05 66,50 66,17	9,17 8,89 9,10 8,84	9,45 9,45 9,45 9,30	6,45 6,36 6,52 6,28	6,88 6,79 7,05 6,77
	64,80	66,80	9,15	9,45	6,00	7,00
						
	65,20	66,00	9,00	9,40	6,70	7,00
Madal*	65,10	66,00	9,12	9,40	6,71	6,80
Medla*	65,30	66,20	9,20	9,40	6,70	6,90
						
'-'tok Bled	64,91	66,34	9,18	9,40	6,61	6,80
						
panna	65,50	65,90	9,20	9,35	6,70	7,00
Petrol*	65,50	65,90	9,23	9,35	6,60	6,80
I i I. h	64,90	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
r|gai Kobarid*	64,90	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
r|9al Obutek*	64,90	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
n9al Diskont*	64,90	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
Poštna banka Slovenije*	63,50	65,80	8,90	9,29	6,20	6,79
Probanka d.d. Maribor	64,30	66,40	9,15	9,50	6,65	7,00
^bjikum Ljubljana	65,70	65,89	9,25	9,39	6,70	6,89
Publikum Celje	65,10	65,65	9,20	9,35	6,6u	6,89
Publikum Dobova	64,60	65,99	9,08	9,28	6,39	6,80
‘"Ublikum Kostanjevica Publikum Krško	64,60	65,99	9,08	9,28	6,39	6,80
	64,60	65,99	9,08	9,28	6,39	6,80
^ublikum Maribor	65,00	65,85	9,21	9,32	6,60	6,79
Publikum Metlika	65,60	66,39	9,20	9,35	6,55	6,82
^ublikum Mozirje	65,20	65,80	9,16	9,35	6,6U	6,90
l ii I	65,10	65,80	9,00	9,40	6,50	6,80
^uuiiKum Piran	64,80	65,99	9,13	9,30	6,60	6,80
Publikum Tolmin	65,28	65,84	9,17	9,34	6,65	6,74
“Ublikum Sevnica	65,00	66,00	9,10	9,30	6,45	6,79
^ublikum Šentilj	65,00	65,89	9,21	9,32	6,30	6,79
Publikum Šentjur pri Celju	65,15	65,65	9,19	9,29	6,60	6,82
Publikum Trebnje	64,70	65,95	9,10	9,30	6,45	6,79
Publikum Zagorje	65,40	66,35	9,18	9,40	6,65	6,85
publikum Žalec	65,21	65,69	9,18	9,29	6,58	6,82
D						
Noja	65,45	66,00	9,10	9,45	6,70	6,85
Sit - on						
	65,00	66,80	9,12	9,42	6,20	7,00
SKB d. d. Ljubljana* **	65,25	65,58	9,27	9,32	6,68	6,85
Slovenijaturist Ljubljana	65,40	65,90	9,26	9,36	6,67	6,82
S ovenijaturist Jesenice Slovenijaturist Zel. postaja Mb.* Slovenijaturist žel. postaja Lj.* S ovenska investicijska banka* SL hranilnica in posojilnica Kr.	65,00	66,40	9,10	9,41	6,63	6,74 6,70 6,77 6,90 6,90
	65,00 65,40 65,35 65,10	67,00 66,20 66,20 65,70	9,10 9,15 8,85 9,10	9,40 9,35 9,30 9,40	6,10 6,50 6,40 6,50	
Sonce	65,40	65,70	9,25	9,40	6,75	6,90
SZKB	65,05	66,30	9,13	9,40	6,62	7,05
						
Tartarus Postojna	64,50	66,32	8,98	9,13	6,56	6,83
Tentours Domžale	65,30	66,00	9,20	9,50	6,70	7,00
Tori*	65,50	66,00	9,20	9,42	6,60	7,10
Tourist Service Portorož	64,35	66,15	8,90	9,40	6,50	6,90
nas	65,50	65,80	9,20	9,30	6,65	6,80
						
upimo	65,50	65,70	9,26	9,36	6,75	6,85
-16<-Qi velja danes: * Zaračunava	o provizijo					
MENJALNICA H IDA
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni C as: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 53 z dne 17. marca — Tečaji veljajo od 18. 3. 1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	73,7933	74,0153	74,2373
Avstrija	040	šiling	100	894,2145	896,9052	899,5959	|
Belgija	056	frank	100	305,6423	306,5620	307,4817
Kanada	124	dolar	1	83,5011	83,7524	84,0037	|
Danska	208	krona	100	1638,3132	1643,2429	1648,1726
Finska	246	marka	100	1741,4942	1746,7344	1751,9746	|
Francija	250	frank	100	1851,2812	1856,8518	1862,4224
Nemčija	280	marka	100	6291,5251	6310,4565	6329,3879	(
Grčija	300	drahma	100	—	46,5901	46,7299
Irska	372	funt	1	—	153,4072	153,8674
Italija	380	lira	100	6,5212	6,5408	6,5604
Rep. Hrvaška	385	h n/, dinar	100	—	8,0000	1
Japonska	392	jen	100	89,6542	89,9240	90,1938
Nizozemska	528	gulden	100	5598,8282	5615,6752	5632,5222 j
Norveška	578	krona	100	1479,1375	1483,5883	1488,0391
Portugalska	620	escudo	100	68,1372	68,3422	68,5472	|
Švedska	752	krona	100	1344,4990	1348,5446	1352,5902
Švica	756	frank	100	6872,2329	6892,9116	6913,5903	|
Velika Britanija	826	funt šterling	1	151,6258	152,0820	152,5382
ZDA	840	dolar	1	104,6344	104,9492	105,2640	|
Evropska Skupnost	955	ECU	1	122,0933	122,4607	122,8281
Španija	995	peseta	100	88,1443	88,4095	88,6747	|
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za Izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18. MARCA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v ŠIB			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1 BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993:				1,000,000	617,720	619,967	1,237,687
84		123,5440%	123,9934%	123,7687%	100,000	61,772	61,997	123,769
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
17.MAREC 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	6,50	7,90
Fiba	6,00	8,80
Hida	6,00	8,30
Idila	6,50	8,50
llirika Ilirska Bistrica	7,00	9,90
Libertas	6,00	9,00
LB Banka Zasavje Trbovlje	6,00	10,00
Ma Vir	6,00	9,00
Otok	3,96	8,48
Sonce	6,00	8,30
Tori	7,00	9,00
Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo		**;
		
17. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1580,00	1630,00
nemška marka	955,00	977,00
francoski frank	278,00	288,00
holandski gulden	845,00	870,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2285,00	2350,00
Irski šterling	2306,00	2380,00
danska krona	247,00	255,00
grška drahma	6,60	7,50
kanadski dolar	1260,00	1300,00
japonski jen	13,30	13,90
švicarski frank	1040,00	1062,00
avstrijski šiling	135,00	139,00
norveška krona	223,00	230,00
švedska krona	202,00	209,00
portugalski escudo	10,00	10,80
španska pezeta	13,00	13,90
avstralski dolar	1115,00	1150,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	*■	0,80	1,20
		
		
17. MAREC 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,5000	12,0000
kanadski dolar	9,2000	9,6000
britanski funt	16,6500	17,4500
švicarski frank	754,0000	784,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7075	0,7475
danska krona	178,5000	185,5000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	146,5000	153,5000
finska marka	189,5000	199,5000
portugalski escudo	7,5000	7,9000
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,7500	10,1500
slovenski tolar	10,3000	11,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto v	0,0700 alute.
		
17. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1578,00	1618,00
nemška marka	955,00	975,00
francoski frank	279,00	289,00
holandski gulden	845,00	865,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2285,00	2335,00
irski šterling	2320,00	2370,00
danska krona	247,00	257,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1268,00	1308,00
švicarski frank	1043,00	1063,00
avstrijski šiling	134,70	138,70
slovenski tolar	14,25	14,95
		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	929,5302	932,3728
Francija Nemčija	frank marka	100 100	1924,3950 6540,0000	1930,2800 6560,0000
Italija	lira	100	6,7787	. ■ 6,7994
V.Britanija	funt	1	157,6140	158,0960
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	108,7667 stnih poslih je mo; viz oz. poseben c	109,0994 Lno odstopanje dogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	65,05	65,30
SKB Banka d.d.	DEM	65,30	65,50
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanje,			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij TeCaj velja dne 18. marca 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt- Nova banka	DEM	65,20	65,50
Bank Austria	DEM	65,10	65,45
UBK banka	DEM	65,10	65,45
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa Je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah.	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr na katere ezati proč renutni te<	65,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku banke ne rr ajati valuto :aj preverite	65,50 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj oremo vpli-do objavlje-pri pristojnih
			
17. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta C)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1604,620	—
ECU	—	1871,790	—
nemška marka	— .	964,780	—
francoski frank	—	283,930	—
funt šterling	—	2327,020	—
holandski gulden	—	858,500	—
belgijski frank	—	46,860	
španska pezeta	J —	13,510	—
danska krona	—-	251,150	— .
irski funt	—	2344,350	—
grška drahma		7,120	—
portugalski escudo		10,440	—
kanadski dolar	—	1280,830	—
japonski jen	—	13,710	—
švicarski frank	—	1053,940	hhhhbi
avstrijski šiling	—	137,110	—
norveška krona	—	226,880	—
švedska krona	—	206,860	—
finska marka	—	267,260	
avstralski dolar (’) indikativne kotaciie zavi	Dda Banca d'l	1132,860 talia	
			
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
17. MAREC 1993	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,663	-
			
francoski frank	-	29,425	-
			
nizozemski gulden	-	88,990	-
			
belgijski frank	-	4,858	-
			
španska peseta	-	1,401	-
			
danska krona	-	26,040	-
			
kanadski dolar	-	1,327	«
			
japonski jen	-	1,425	-
			
švicarski frank	-	109,230	-
			
avstrijski šiling	-	14,213	-
			
italijanska lira	-	1,036	-
			
švedska krona	-	21,370	-
			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
17. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,25	14,95
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	,	15,00
			
					
1 17. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6400,5848	64391,8443	6439,1038
Francija	frank	100	13254,4230	13294,3060	13334,1890
Nemčija	marka	100	45058,6510	45194,2330	45329,8160
Italija	lira	100	46,5162	46,6562	46,7962
Švica	frank	100	49193,9680	49341,9940	49490,0200
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1077,1314	1080,3725	1083,6136
Opomba: povzete	| po Reuterju.				
NARODNA BANKA HRVAŠKE
17. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	11916,0997	11951,9556	11987,8115
Kanada	dolar	1	1114,1682	1117,5208	1120,8734
Francija	frank	100	24663,7171	24737,9309	24812,1447
Nemčija	marka	100	83847,7000	84100,0000	84352,3000
Italija	lira	100	86,8662	87,1276	87,3890
Japonska	jen	100	1182,3364	1185,8941	1189,4518
Švica	frank	100	91605,7923	91881,4366	92157,0809
Velika Britanija	funt	1	2005,1339	2011,1674	2017,2009
Slovenija	tolar	100	-	1310,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar račun carir	1 in starega	1391,0333 deviznega varče	1395,2190 vanja.	1399,4047
					
| 8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					1
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1141,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
SVET
Četrtek, 18. marca 1993
NOVICE
Slovenski veleposlanik tudi na Malti
LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je veleposlanik Republike Slovenije v Italiji Marko Kosin v sredo predsedniku Republike Malte predal akreditivno pismo in tako postal prvi slovenski veleposlanik v tej otoški državi. Slovenija bo Malto diplomatsko zastopala iz Rima, sporoča ministrstvo.
Avstrija vojska noče v sile ZN in poostritev ukrepov proti ZRJ
DUNAj - General avstrijske vojske Friderich Hessel se je v torek zavzel, da avstrijski vojaki ne bi sodelovali v akcijah mirovnih sil ZN. Avstrija je za udeležbo le pri tistih misijah ZN, ki bodo temeljile na zaupanju, in ne na oboroženih spopadih.
Avstrijska vlada pa pripravlja zakonska dopolnila, s katerimi bodo poostrili zakonodajo na področju izvoza in tako otežili kršitve embarga proti ZRJ. Embargo kršijo predvsem tuja podjetja s sedežem v Avstriji, poslujejo pa v tretjih državah, sporoča ministrstvo za gospodarstvo na Dunaju. (AFP, STA)
Kuba želi noimalbdrali odnose z ZDA
WTT.T.TAMBTTRG - Fidel Castro je v tri strani dolgem pismu, odgovoru na pismo slušateljev virginijske gimnazije, pozval k normalizaciji odnosov med Kubo in ZDA. V intervijuju za televizijsko mrežo ABC pa je Castro povedal, da se je pripravljen srečati z ameriškim predsednikom Clintonom. (AFP, STA)
Neuspešna pogajanja o Somaliji
ADIS ABEBA - S poveljstva vojaškega poveljnika generala Mohameda Faraha Ajdida v Mogadišu so v sredo sporočili, da general prekinja svoje sodelovanje na konferenci o narodni spravi, ki pod vodstvom Zahoda poteka v Adis Abebi. Preostalih enajst somalskih frakcij si sicer želi s pomočjo ZN storiti vse za nadaljevanje konference, vendar je to brez sodelovanja Ajdidove skupine neizvedljivo. General Ajdid je konferenco zapustil, ker njegov nasprotnik Mohamed Said vztrajno krši sporazum o premirju. Zahteva, da mednarodne sile v Somaliji pod ameriškim poveljstvom zagotovijo prenehanje napadov in izženejo Mohamedovo milico iz Ki-smaja. Samo pod temi pogoji se bo Ajdidova frakcija pridružila mirovni konferenci. (STA, Reuter)
SEVERNA KOREJA
Panični strah pred Zahodom
Pjongjang od 9. marca v popolni vojni pripravljenosti
Janet Snyder / Reuter
PJONGJANG - Severno- korejske oblasti so v torek brez pojasnila za 24 ur pretrgale vse telefonske zveze v državi in s tujino in prebivalce glavnega mesta obvestile, naj se pripravijo za evakuacijo, ker državi grozi letalski napad. Neki ameriški državljan, ki živi v Severni Koreji, je ob tem dejal, da sploh ne ve, kam naj bi ljudje bežali, saj je le 60 kilometov od prestolnice velik vojaški industrijski kompleks, kjer naj bi, kot sumi Zahod, Severna Koreja izdelala jedrsko orožje in ki bi bil ob morebitnem napadu prvi cilj. Ze od sobote v Pjongjanjgu od Četrti do Četrti sirene razglašajo nevarnost za letalski napad. Povsem je omejeno gibanje po mestu, le nekaj vojaških avtomobilov kroži po ulicah. Omejili so tudi nakup živil. Promet s tujino je prepovedan; ostale so le povezave s Pekingom. Samo kitajska letalska družba je prodajala karte za Peking, vozili so tudi vlaki proti Kitajski. Vojaški poveljnik Kim Joung Li, sin in desna roka severnokorejskega predsednika Kim II Sunga, je svoji 640.000-glavi vojski napovedal popolno bojno pripravljenost. Časopisi po državi že od 9. marca objavljajo komentarje in
pozive ljudstvu, da se Severna Koreja ne sme ustrašiti nikakršnih pritiskov niti ekonomskih sankcij.
Ta izolirana »stalinistična« azijska država je razglasila vojno stanje na dan, ko sta Južna Koreja in ZDA pričeli z vojaškimi vajami, znanimi kot Team Špirit. Razmere so postale še boj napete, potem ko je Pjongjanjg izstopil iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja in je vlada prepovedala vstop vsem tujcem v državo, še najmanj pa vojaškim strokovnjakom Mednarodne organizacije za atomsko energijo, ki naj bi pregledale domnevne severnokorejske jedrske potenciale. V sredo je napetost za kanček popustila. Severna Koreja vendarle privolila v pogovore z ZDA, vendar v Pekingu. Najverjetneje bo pri vsem tem Kitajska igrala vlogo posrednika, toda glavni kljuC za razrešitev problema imata ZDA in Severna Koreja.
Mednarodna organizacija za jedrsko energijo pa je za četrtek sklicala nujno sejo držav Članic, da bi se pogovorili o nastalem položaju in o možnosti, da bi primer Severne Koreje predala Varnostnemu svetu Združenih narodov.
SND / GRUZIJA
Spopadi v Abhaziji se stopnjujejo
Rusko letalstvo pustoši Suhumi
MOSKVA - Pripadniki gruzinskih oboroženih enot so v sredo z raketami obstreljevali ruske položaje v predmestju glavnega mesta Abhazije Suhumija. Med bombardiranjem gruzinskih Cet so tri osebe izgubile življenje, poroča agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na sporočilo tiskovnega središča abhazijskega parlamenta. Glavni cilj napadov sta bila znanstveni laboratorij, ki ga varujejo ruski padalci in rusko obrambno ministrstvo.
Moskva je vsem svojim Četam, ki so nameščene v Gruziji, ukazala, naj na vsak nov napad gruzinskih oboroženih enot najostreje odgovorijo. Suhumi je že od nedelje tarča letalskih napadov ruskih lovcev Sukhov 25, ki so mesto hudo opustošili. Abha-zijski vojaški viri menijo, da so njihove Čete nameščene na območju reke Gumista, 20 kilometrov od Suhumija, medtem ko gruzijski vojaški viri o položaju svojih sil niso poročali. V torek pa je Eduard Sevarnadze iz gruzinskega parlamenta v Tbilisiju sporočil, da je v zadnji ofenzivi abha-
zijskih Cet v Suhumiju ia ranjence je vse teže poskrbeti (Telefoto: AP) umrlo 70 ljudi, razmere
se ne umirjajo. Gruzinci nister je pri ruskem mi- Gruzije. Gruzija je prosi-imajo položaj v mestu nistrstvu vložil protes- la za sprejem vseh potre-povsem pod kontrolo. tno noto proti akcijam bnih ukrepov za zausta-Gruzinski obrambni mi- ruskih Cet na ozemlju vitev agresije.
AMNESTV INTERNATIONAL^
Sodišče za vojne zločince
Sojenja brez smrtne obsodbe, predvsem pa pravična
Dejan Zagorac	_„
LONDON - Nevladna organizacija Am-nesty International (Al) poziva Združene narode, naj zagotovijo, da bo mednarodno ad hoc sodišče za vojne zločince v nekdanji Jugoslaviji delovalo po strogih mednarodnih standardih poštenosti in pravičnosti, pri Čemer naj ne bi bilo ustanovljeno zgolj za zadovoljitev kratoročnih političnih interesov posameznih držav.
Združeni narodi bi prav tako morali izrecno določiti, da bo ad hoc sodišče za nekdanjo Jugoslavijo prvi korak k ustanovitvi stalnega mednarodnega sodnega telesa, ki bo pripravljeno za sojenje v primerih hudih kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava, kjerkoli bo do njih prišlo.
»Žal nam izkušnje kažejo, da so ad hoc sodišča vse prepogosto ustanovljena in obvladovana tako, da služijo političnim interesom posameznih držav,« opozarja Am-nesty International. »Ad hoc sodiščem pogosto manjkata resnična neodvisnost in nepristranskost,
bstaja pa tudi resna evarnost, da ne pravijo osnovnega reizkusa pravičnosti
va.«
Amnesty International navaja enajst osnovnih naCel, po katerih bi se morali ravnati pri pripravi navodil za ustanovitev sodišča.
Med poglavitnimi so, da mora biti izbira
sodnikov, preiskovalcev in tožilcev nepristranska in razvidno neodvisna od profita posameznih držav ah skupin držav.
Se posebej v sodniški strukturi morajo biti široko zastopane različne države ij1 pravni mehanizmi-Organizacija poudarja, da mora biti sojeno tako voditeljem km njihovim podrejenim in v nobenem primeru ne sme biti izrečena
smrtna kazen.
Ustanovitev kazenskega sodišča mora spremljati mehanizem za izvajanje pravic žrtev ali njihovih družin, dokler ne bi prl'
šlo do rehabilitacije za kršitve humanitarnega prava ali prava človekovih pravic.
_________ISLAM / NA UDARU PREDVSEM EGIPT IN ALŽIRIJA_
Islamski inlegralizem na pohodu Zahod se boji novega vala terorizma
Bližnjevzhodne teroristične skupine enačijo z islamizmom
Tuji turisti v Egiptu po valu atentatov postajajo že prava redkost (Telefoto AP)
KAIRO, AL2IR - Dva policista in deset islamskih integralistov so izgubili življenje v srditem spopadu, ki je včeraj od 3. ure zjutraj do 12. ure pretresal Asiut v osrednjem Egiptu. Med ubitimi je tudi vodja teroristične integralistiCne organizacije Džamaa islamija za Asiut in Dai-rut - Ahmed Zaki Selim. Po policijskih podatkih so se verski skrajneži zabarikadirali v Selimo-vem stanovanju v asiut-ski četrti Feriel, kjer so imeli pravi arzenal orožja in municije, tako da so lahko devet ur kljubovali policijskemu napadu. To nesporno dokazuje, da so napad pričakovali, potem ko so varnostne sile v ponedeljek izvedle pravi »lov na integralista« v pokrajini Al Badari, 65 kilometrov jugovzhodno od Asiuta. Ubiti Ahmed Zaki Selim je po trditvah policije glavni krivec za atentate proti turistom in Koptom v srednjem in zgornjem Egiptu. 3. marca naj bi ubil nekega policijskega oficirja in njegovega osemletnega sina.
Včerajšnji uspeh varnostnih sil je precej borna tolažba ob neustavljivem valu nasilja, ki so ga muslimanski verski skrajneži sprožili proti egiptovskemu turizmu in Koptom. Džamaa islamija je včeraj prevzela odgovornost za torkov atentat, ki je pred kairskim arheološkim muzejem poškodoval šest turističnih avtobusov, ne da bi terjal človeške žrtve. Za skrajneže je bil atentat »pravi-
čna kazen za pokol neoboroženih vernikov v asuanski mošeji Al Rahma«, ki so ga varnostne sile izvedle pred tednom dni. Džamaa islamija že napoveduje, da bo Kairo postal »kraj kazni in maščevanja« zaradi policijske represije in izrednega stanja na območju med Asiu-tom in Al Badarijem. V nekajmesečni teroristični ofenzivi muslimanskih skrajnežev proti »nevernemu Mubarakovemu režimu« so življenje izgubili trije tuji turisti, vec jih je bilo ranjenih, tako da je v Egiptu tuji turizem nazadoval za veC kot 50 odstotkov.
Položaj je nedvomno hujši, kot ga skušajo omiljeno prikazati oblasti. Podatki o mrtvih in ranjenih v boju z islamskimi integralisti so torej do skrajnosti poman-kljivi in protislovni, ker oblasti priznavajo le ti-
ste atentate, v katere so bili vpleteni tujci, medtem ko o drugih vztrajno molčijo.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v Alžiriji, kjer pa so zaradi stroge cenzure poročila še bolj pomankljiva. Policija je v torek najprej sporočila, da so verski skrajneži Islamske fronte narodne rešitve ubili ministra za šport Abdelhaderja Ha-mrija, kasneje so sporočili, da je bil ubit nekdanji minister za šolstvo Džilali Liabes, medtem ko je bil minister za delo Tahar Hamdi le laže ranjen. Veljavnosti teh podatkov ni mogoče preveriti, ker varnostne sile preprečujejo vsak dotok informacij. Dnevno objavljajo le poročila o uspehih varnostnih sil v boju proti islamskim integralistom, ki pa ne prepričujejo nikogar, še najmanj Alžirce.
Egipt in Alžir sta trenutno glavni tarči islam-
skih skrajnežev. Ofenzivo verskih fanatikov v obeh državah so povzročili predvsem notranjepolitični razlogi, marsikdo pa navaja, da do tega ne bi prišlo, Ce ne bi bilo iranskega zgleda. Teokratski Iran je tisti detonator, ki povzroča izbruh islamskega inte-gralizma med zatrto muslimansko rajo predvsem v prozaho-dnih ali laično usmerjenih muslimanskih državah.
Ob teh »verskih vzgibih« pa ne moremo mimo dejstva, da je terorizem, ta »jedrska bomba revnih držav«, sredstvo, s katerimi skušajo razni arabski in muslimanski režimi doseči svoje politične cilje. V priloženem zemljevidu s seznamom »fundamenta-lističnih skupin« je jasno razvidna zahodna vizija tega problema, ki v vsaki skrajni bli-žnjevzhodni teroristični
skupini vidi islamski integralizem. Islamsko fundamentalistične so v bistvu le Božja stranka proiranskih libanonskih hezbolahov, palestinski Hamas in razni džihadi (svete vojne). Habaševa in Abu Nidalova frakcija sta laični, Ce ta termin lahko sploh uporabimo na tem območju, kjer se zavezništva sklepajo in razdirajo čez noč. Ob iranski ima nedvomno še največ odgovornosti za to nenadzorovano bohotenje verskih skrajnežev »laična« Sirija, ki v svojem vazalskem Libanonu pušCa proste roke tako hezbolahom kot borcem za islamsko sveto vojno.
Libija pa kot eno najpomembnejših oporišč za bližnjevzhodne skrajneže s pojavom fundamentalizma zgublja vlogo, ki jo je imela pred leti. Zamenjal jo je v bistvu Sudan, prva afriška država, kjer je koransko pravo postalo temelj državne zakonodaje. Sudanska šaria pa je le »pragmatična vizija« sudanskih oblastnikov, ki z njo skušajo zadušiti upor krščanskega in animističnega juga. V Kartumu niso še nobenemu tatu odrezali roke, prav tako niso kamenjali prešuštnic, kot se to dogaja v Savdski Arabiji. Sudan si je nadel le fasado »pravoverne muslimanske države«, da lahko dobiva pomoč od raznih skupin skrajnežev, ki v Sudan pošiljajo svoje pristaše na teroristično in gverilsko usposabljenje.
»Islam ni bil in ne bo nikoli sovražnik in ni
Raj islamskih fundamentalističnih skupin
Nekatere bližnjevzhodne države nudijo zavetišče in podpirajo islamske fundamentalistične skupine, ki so odgovorne za številna teroristična dejanja po svetu.
LIBIJA nudi zatočišče frakcijam Abu Nidala, LFOP-GP* in Fronti za osvoboditev Palestine. Proti Libiji so uvedli ekonomske sankcije, ker ni hotela izročiti osumljencev mednarodnih terorističnih akcij.
SIRIJA nudi zatočišče fundamentalističnim skupinam tako znotraj države kot tudi v Dolini Bekaa v Libanonu, ki jo nadzira. Med temi skupinami so Hezbolah, Islamska džihad,
Abu Nidalin LFOP-GP.
IRAN pomaga LFOP-GP, Abu Nidalu in palestinskim frakcijam kot sta Hamas in Islamska džihad
SUDAN je tesno povezan z Iranom. Postal je svetišče in vežbališče za teroriste.
DOLINA BEKAA v Libanonu je postala dom nekaterih skupin, kot sta Islamska džihad in Hezbolah
*Ljudska fronta za osvoboditev Palestine Glavno poveljstvo
AP / Wm. J. Castello
nikomur nevaren,« je svečano razglasila kairska deklaracija 21. januarja. Po vsem sodec, pa so to bile to le pobožne Zelje višjega sveta islamske univerze Al Azhar, najuglednejše verske ustanove sunit-
skega islama. Pozivi vsem, ki »živijo pod zastavami islama, naj ne stopijo po poti nasilja in terorizma«, so ostali le mrtva črka na papirju. Tudi poziv, naj Zahod ne prevali krivde na islam zaradi »neka-
terih muslimanov, ki so onečastili same sebe, ko so stopili na pot nasilja«, niso obrodili sadov.
Strah Zahoda pa ni neupravičen. Val atentatov, od eksplozije v newyorškem Sveto-
vnem trgovskem centru do umora predstavnika laične opozicije, teokratskemu Iranu v Rimu dajejo slutiti, da smo pred novim valom bli' žnjevzhodnega in is-
lamsko-integralisticne-
ga terorizma, (voc)
VZHODNA BOSNA
NOVICE
Tuzla utegne postati kaotično stičišče vojsk in milic
Tuzlancine morajo Unproforjevih vojakov, kise prepirajo o evakuaciji umirajočih
TUZLA - Na tuzlan-skem vojaškem letališču so včeraj zaceli priprave za začetek helikopterske premestitve 400 najtežjih ranjencev iz obkoljenega mesta Srebrenice. Nekdanje vojaško letališče, ki je ostalo nedotaknjeno - JLA )e ob umiku imela Cas s seboj vzeti le nekaj bistvenih delov navigacijske opreme - bo petnajst strokovnjakov usposobilo za normalno obratovanje.
Združeni narodi so se dogovorili za zračni koridor, po katerem naj bi v teh dneh zaceli tudi z letali dovažati človekoljubno pomoč iz Splita. Operacijo motijo nenehni topniški napadi na okolico letališča, s katerimi srbska vojska opozarja modre Ce-ade, da je odprtje letališča odvisno le od njihove dobre volje. V sredo zjutraj so tri granate padle v neposredno bližino zgradbe, v kateri je sedež britanskega kontingenta modrih čelad.
v ponedeljek so britanski oficirji govorili, da nodo helikopterji vzleteli z ameriške letalonosilke ermedy in da bodo ope-!?cii° Speljali Američani.
e v torek pa so najavili, na bo evakuacija potekala okviru enot OZN in da ]o bodo izpeljali francoski Pi oti z logistično pomo-cjo Angležev. »Morillon J?.y Preteklem tednu nare-nu veliko napak in zdaj °do Francozi poskušali
oprati njegovo Čast,« je izjavil eden od množice funkcionarjev različnih mednarodnih organizacij, ki se motajo po Tuzli. General Morillon je pri prebivalcih Vzhodne Bosne te dni vsaj toliko nepopularen kot srbski general Mladic. Predvsem mu zamerijo neodgovorne izjave ob njegovi vrnitvi iz Cerske, ko je trdil, da tam ni videl nikakršnih sledov nasilja, in zagotovilo, da naselje Konjevič Polje, kamor so se zatekli begunci iz Cerske, ni v nikakršni nevarnosti.
Huso Culebič iz Cerske je eden od ducata težkih ranjencev, ki so jih Bosanci s svojima dvema helikopterjema prepeljali iz Srebrenice, preden so jim Srbi enega sestrelili, Britanci pa prepovedali leteti z drugim. MoCno izčrpan in z amputirano nogo zdaj leži na intenzivnem oddelku klinike v Tuzli, kjer je v torek povedal, da se general Morillon ni mogel svobodno gibati po Cerski in da mu je srbska vojska onemogočila dostop do naselij, kjer so izvedli poboje. Konjevič Polje je padlo dan potem, ko je francoski general dajal pomirljive izjave o njegovi neo-groženosti in v Tuzli so njegove besede razumeli kot poskus prevare.
Obnašanje Unproforja pri meščanih Tuzle vzbuja nemajhno začudenje. Ravnajo, kot da so okupa-
Ervin Hladnik-Milharcič
cijska vojska v državi tretjega sveta. Tuzla je po besedah vodje delegacije Visokega komisariata za begunce v vzhodni Bosni »najbolj civilizirano mesto v BiH. Civilna oblast tukaj za vojne razmere deluje brezhibno, oficirji modrih Čelad pa jo ignorirajo. Velika napaka je bila poslati sem samo vojake -vojake v okviru Unproforja in vojake v okviru evropskih opazovalcev.
Pri Srbih so vzbudili neutemeljen strah pred vojaškim posegom, pri Bosancih pa prazne upe. Vojaki komunicirajo z drugimi vojaki, ne pa s civilnimi oblastmi. Kadarkoli vojaki organizirajo pogajanja, jih organizirajo s predstavniki drugih vojska. Vojaki se ne znajo pogovarjati s civilnimi oblastmi, ne razumejo jih in jim ne zaupajo. Zato vsa komunikacija med na terenu navzo-
čimi Združenimi narodi in BiH poteka po vojaških kanalih. Civilne oblasti so izključene. Rezultat tega je legitimizacija vojaških struktur in zmanjševanje vloge civilnih oblasti. V nasprotju z deklariranimi cilji se z navzočnostjo Združenih narodov družba militarizira tudi tam, kjer je doslej poskušala ohraniti svojo civilno strukturo oblasti.«
Tuzla se na vso moc
upira, da bi postala vojaško mesto. Na vhodih mesta ne stojijo vojaki, ampak policaji v starih jugoslovanskih modrosi-vih uniformah. Nobene potrebe ni po prepoznavanju simbolov in ugotavljanju, Ce je postava hrvaška ali muslimanska, ker so policaji edini uniformiranci brez nacionalnih oznak. Predstavljajo izginjajočo državo BiH, ne pa katerega od njenih narodov. Tudi ne brskajo zvedavo po prtljažnikih avtomobilov, da bi našli
kaj uporabnega zase, ampak od vseh reci na svetu preverjajo, Ce so vozniški dokumenti v redu in Ce je avtomobil pravilno registriran. V položaju, ko mleko dobi le vsaka tretja Četrt v mestu, ko mestni avtobusi vozijo samo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, brana pa je racionira-na, poskušajo ohranjati Cim vec civilnih struktur in tudi petdesetim tisočem beguncem, ki so se zatekli sem, zagotoviti Čimbolj normalne življenjske razmere.
V mestne strukture, od bolnišnic do begunskih centrov, so že teden dni v stalni pripravljenosti, ker pričakujejo množičen naval v svoje mesto iz Srebrenice. Srbska vojska vse močneje pritiska na zadnjo muslimansko enklavo v tem delu Bosne, zadnji srbski uspehi pa so prekinili še zadnje pešpoti, po katerih so Muslimani dobivali nekaj munici-je. Hrana, ki jo s padali spuščajo Američani, je edina realna pomoč, ki so jo muslimanske enklave dobile. Vsemu posmehu in kritikam nad njihovo natančnostjo navkljub pa so ameriška padala preprečila množično umiranje. »Pred tem smo mešali suho listje in oves, ker je vsega drugega zmanjkalo, je povedal Mensur Cu-hič iz Srebrenice, ki s prestreljenimi pljuči leži v bolnišnici v Tuzli.
Karikatura: M. Alaševič
Zahodnoevropska unija bo sodelovala pri ukrepih proti ZRJ
BRUSELJ - Strokovnjaki Zahodnoevropske unije razmišljajo o morebitni napotitvi hitrih motornih čolnov in policistov, ki naj bi nadzorovali spoštovanje embarga na Donavi, ki ga je VS ZN uvedel proti ZRJ, poročajo diplomatski viri iz Bruslja. Italija, ki je zdaj predsedujoča WEU, je že navezala stike s podonavskimi državami, ki so pozitivno ocenile idejo o pomoči držav Članic WEU. Veleposlaniki dijžav Članic WEU so v torek sklenili, da se bodo še ta konec tedna sestali vojaški strokovnjaki unije in preučili vse podrobnosti tega vprašanja. WEU se namerava povezati tudi z Kevsom, ki pa za zdaj o tem Se ni sprejela nobene odločitve. Strokovnjaki WEU preučujejo tudi druge načrte, povezane s konflikti v nekdanji jugoslaviji. (AFP, STA)
Miloševič:
»Nihče ne bo tepel Muslimanov!«
BEOGRAD - V torek se je srbski predsednik Slobodan Miloševič povsem nepričakovano pojavil v Prijepolju, kjer je Muslimanom v slogu velikih govorov zatrdil, da bo poiskal pred tednom ugrabljene Muslimane, ugrabitelje pa označil kot zločince, ki jim bo treba soditi. Prebivalcem Prijedorja je obljubil tudi popolno varstvo. Ni treba spomniti, da je Miloševič zaCel svojo politično kariero prav na etnično mešanem področju, z obljubo kosovskim Albancem, da jih ne bo nihče tepel. Te njegove besede pa so v zadnjih letih dobile dodatek: »Razen mene.« Kaj se torej obeta Muslimanom v Sandžaku, lahko samo ugibamo. (N. G.)
Pomoč Makedoniji
SKOPJE - Na skopsko letališče je v torek prispela nova pošiljka človekoljubne pomoči, ki jo Evropska skupnost Makedoniji pošilja v okviru programa zdravstvene pomoči. Vrednost pošiljke znaša
1.777.000	ekujev. V njej so med drugim aparati za dializo, kirurški pripomočki, insulin in antibiotiki ter reagenti za ugotavljanje okuženosti z aidsom. Makedonsko ministrstvo za informiranje je sporočilo, da v Četrtek pričakuje še eno pošiljko pomoči iz Velike Britanje v vrednosti
250.000	funtov. (STA)
Iz Krajine prispeli novi begunci
OTOCEC - V lisko mestece Otočec je v sredo iz Krajine, natančneje zbirnega centra Vrpolje, prispelo 180 hrvaških beguncev. V Vrpolju na odhod na Hrvaško Čaka še približno 500 Hrvatov. V bližini vasi DragaliCa pri Novi Gradiški pa je v sredo potekala izmenjava ujetnikov. Srbi so hrvaški vojski v zameno za 13 Srbov iz Požege predali 45 oseb, večinoma hrvaške narodnosti. Izseljevanje ljudi zaradi nenehnih bojev poteka na vsem območju Dalmacije in Slavonije. (G. M.)
madžarska in Romunija
Trgovci z otroki
Oddaja novorojenčka 100, _jiakup 20.000 dolarjev
___Julia Borbelv / AFP
BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem je izbruhnil Škandal potem, ko je direktor Madžarskega sklada za zaščito otrok Na-Psugar Mihaly Almaszy razkril, da že dve leti po-. a zelo donosno trgovanje z madžarskimi otroki, jih prodajajo v Združene države Amerike.
Od srede leta 1990 je , v ZDA po ilegalni Poti prodanih na stotine Madžarskih otrok, saj si am kar dva milijona prebivalcev želi posvojiti otroka, je povedal za tisk ^PiistiCni duhovnik Mihaly Almaszy.
Trgovci z otroki, ki so dobivali obvestila od nekaterih zdravnikov v bolnišnicah, so prihajali na obisk k materam, ki niso hotele obdržati svojega otroka, in jim predlagali, naj dajo novorojenčka v Posvojitev tujemu zakonskemu paru.
»Cena za vsakega novorojenčka se je dvignila na približno 20.000 dola-rjev, od cesar je sla večina v žepe posrednikov, Matere pa so prejele le neznaten ostanek,« je povedal Mihaly Almaszy.
Madžarska je postala Pred kratkim center za preprodajo otrok v srednji Evropi, je zagotovil Potem, ko so pri romunskih otrocih ugotovili veC Primerov obolelosti za aidsom, kar je prestrašilo Morebitne posvojitelje.
Tudi pastorja Alma-szyja so nagovarjali k te-Mu dejanju. Iz New Zorka so mu po telefonu °bljubljali pomembno fi-naricno pomoč za njegov sklad. »Taksne pomoči
seveda ne moremo sprejeti iz etičnih razlogov,« je poudaril. »Trgovci z otroki« izkoriščajo trenutno madžarsko zakonodajo, ki dopušča anonimno posvojitev, kar pomeni, da se mati lahko odreče svojemu otroku že ob rojstvu v korist družini, ki ga bo posvojila, in se tako izogne dolgotrajni proceduri posvojitve.
Razkritja pastorja Almaszyja so v začetku marca pripeljala do še enega škandala, ki zadeva otroke romunskega porekla, rojene v Szegedu blizu romunske meje.
Romska dekleta romunskega porekla so prihajala rojevat v szeged-ske bolnišnice, kjer so se za 100 dolarjev odrekale svojim novorojenčkom. Finančna sredstva je zagotovil krajevni urad ameriškega sklada Adam Children‘s Found s sedežem v Romuniji, ki je tem otrokom hotel najti adoptivne starše v ZDA. Madžarski minister za zunanje zadeve je približno 30 novorojenčkom zagotovil državni nadzor, da bi tako preprečil njihovo nelegalno prodajo v ZDA. Obtožene so bile tudi druge madžarske organizacije za varstvo otrok, med njimi združenje v Gyorju (v zahodnem delu Madžarske), ki je prejelo 250.000 danskih kron (40.000 dolarjev), potem ko je spravilo na Dansko 120 madžarskih novorojenčkov večinoma romskega porekla med leti 1989 in 1991.
VOJNA KRAJINA JE SAMO STRELJAJ OD SLOVENSKE MEJE
Begunsko središče KaMovac
Slovenska delegacija z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom na čelu je obiskala Karlovac in se v Zagrebu pogovarjala o odnosih med Slovenijo in Hrvaško

Barbara Kramzar in Jože Suhadolnik (Foto)
KARLOVAC, ZAGREB - Karlovac je samo pol ure oddaljen od skoraj idilično mirnega slovenskega mesteca Metlike, a kljub temu živi v vojni. NekoC v pradavnini je bil priljubljeno letoviško mesto zagrebške aristokracije, danes pa je videti kot zanemarjeno in obubožano zatočišče balkanskih revežev in nesrečnežev. Z 11.715 begunci, kolikor so jih po besedah občinskih voditeljev našteli v sredo, mesto tudi ni nic drugega kot zatoCišCe.
Prav zanemarjenost obiskovalca v Karlovcu najbolj presune, kar kriči namreč o odrezanosti od nekdanjega bosanskega in slovenskega zaledja. Prvo so izgubili zaradi vojne, drugo zaradi meje in iskanja novega naCina preživetja, ko sta nenadoma nastali dve novi državi. Da »gospodarstveniki politikom ne bi očitali nesposobnosti«, je slovenski zunanji minister Lojze Peterle med sredinim obiskom v začasni stavbi občinske uprave predlagal gospodarsko povezovanje Bele Krajine s karlovškim območjem. Toda s 50-odstotno nezaposlenostjo, begunci in 14 tisoč poškodovanimi ali porušenimi stanovanji si Karlovac še dolgo ne bo povrnil nekdanjega blišCa nakupovalnega središča, v katerega so radi zahajali tudi nakupovalci z druge strani meje.
Na sprehodu po mestu lahko vidiš hiše brez
pročelij in zaradi številnih beguncev pa dobiš občutek nekakšne začasnosti vsega okrog tebe. Begunci ne hitijo po svojih opravkih, ampak pohajkujejo po središču mesta in skrivajo svojo žalost ter strah pred tem, da jih bo kdaj v prihodnosti morda spet dosegla vojna. Toranj, naselje, ki je samo poldrugi kilometer oddaljeno od središča Karlovca, je bilo v sredo zaradi ostrostrelcev in nevarnosti topniškega obstreljevanja prenevarno, da bi ga obiskal slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Zupan občine Karlovac Ivan Benič slovenski delegaciji ni dovolil narediti niti tistih nekaj korakov do mesta, kjer se začenja tako imenovano rožnato območje. Pol občine je zasedene. Srbski prebivalci Karlovca so še pred izbruhom vojne izpraznili 2600 družbenih stanovanj in tisoč hiš ter zapustili 6000 delovnih mest zato, da so lahko zaceli streljati na svoje nekdanje sosede. »Srbi niso mogli prenesti, da v samostojni Hrvaški ne bodo uživali neštetih prednosti,« trdi predsednik občinske vlade Mijo Laid in navaja: od 80 tisoč predvojnih prebivalcev mesta je bilo Srbov 26 odstotkov, toda v rokah so imeli kar 80 odstotkov najpomembnejših političnih in gospodarskih mest.
VeCina Srbov je odšla v nevarno mestno soseščino, zato pa je Karlo-
	■fvv	■	s ■	■ 1
y		■ . ”
		mi
h.	iji
u' _ ^ ■	
vac preplavilo na tisoče beguncev. Nekateri so se naselili v izpraznjenih srbskih hišah, drugi pa životarijo v nekdanjih mestnih vojašnicah. Na vratih vojašnice v samem središču mesta so nalepljena sporočila, na enem od njih nekega Dragana prosijo, naj poklice Elviro v London, na drugem sprašujejo mimoidoče, ali kaj vedo o pogrešanem Darku. Sporočila s table ob vratih in neznosen duh stare vojašnice odsevajo tudi v oCeh tavajočih ljudi brez domov, brez dela in brez domovine. V novem naselju za begunce nekaj metrov stran je drugače. Zenske stojijo v vrsti za posteljnino, da bi svojim lahko vsaj približno pričarale občutek doma. Ljubica Malkovič iz porušenega in požganega Drežnega pri Plitvinah lahko v relativni zasebnosti kontejnerskih hiš celo v miru spije svojo kavo in plete.
Hrvaška prestolnica, v katero se je slovenska delegacija z zunanjim ministrom Peterletom na Čelu odpravila iz Karlovca, je kljub ranam in ponižanjem bližnje vojne videti veliko bolj normalna in polna življenja. Slovenska delegacija se je zato lahko v Zagrebu s hrvaškimi predstavniki, ki pa jih zaradi bolezni ni vodil zunanji minister, pogovarjala o tako prozaičnih stvareh, kot so go-podarstvo in meje. Skupaj so »izrazili optimistični pogled na prihodnost«, Čeprav je treba po besedah Lojzeta Peterleta ta »optimizem tudi rafiticirati«. Povedali so, da sta skupini strokovnjakov glede spornih meja že skoraj dosegli sporazum in da sta zdaj na vrsti vladi, ki morata urediti v zadnjem obdobju že nevarno poslabšane odnose med Slovenijo in Hrvaško.

NOVICE
PRŽVANI SVET / SOOČANJE Z ZAKONI
Altan Wendt -
veleposlanik ZDA v Sloveniji
VVASHINGTON - Iz Bele hiše so v torek sporočili, da je ameriški predsednik Bill Clinton dosedanjega odpravnika poslov ZDA, akreditiranega v Sloveniji, povišal v veleposlanika. VVendtova diplomatska kariera se je začela pred 30 leti. Kot diplomat ZDA je služboval v Kairu, Bruslju, Sa-igonu in Diisseldorfu. Leta 1981 je bil VVendt namestnik ameriškega ministra za mednarodne odnose, na oddelku za strateško energetiko.
Peterle sprejel bavarskega ministrskega svetnika
LJUBLJANA- Bavarski ministrski svetnik, ki je v bavarskem državnem uradu zadolžen za bilateralno sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško, Češko in Poljsko, je včeraj obiskal slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta in ga seznanil z delom mešane komisije za sodelovanje s Slovenijo pri delovni skupnosti Alpe-Adria. Poudaril je, da si bavarska deželna vlada prizadeva za poglobitev odnosov s Slovenijo. (STA)
Komisija DS za regionalni razvoj o zakonu o gozdovih
LJUBLJANA- Člani komisije za regionalni razvoj so včeraj na svoji prvi seji obravnavali predlog zakona o gozdarstvu in razpravljali predvsem o varovanju gozdov, pravicah in dolžnostih lastnikov ter lokalnih in gozdnih cestah. Predsednik komisije Dušan Plut je menil, da bi morala v času, ko bo v zasebni lasti 80 odstotkov gozdov, vsaj javne funkcije gozda varovati država in ne lastnik.
V zvezi s predlogom zakona o visokem šolstvu so svetniki pozdravili projekt univerze na Obali, skupaj z ustanavljanjem visoke Sole za turizem, če je to finančno upravičeno. Poleg tega je komisija na pobudo državnega svetnika Fedje Klavore sklenila predlagati vladi ustanovitev medresorske skupine, ki naj bi v sodelovanju s predstavniki občine Tolmin proučila vprašanje gradnje hidroelektrarne na potoku Krajcarica. Gradnja je v skladu s prvotnim dovoljenjem že stekla, nadaljnja dela pa so zaradi odloka kulturnega ministrstva o razglasitvi potoka za naravno zanamenitost ustavili. (STA)
Tokrat brez veta
Razprava minila brez večjih pripomb - Kritično o zakonu o gozdovih
LJUBLJANA - Državni svet je na včerajšnji seji obravnaval devet predloženih zakonov, s katerimi se bodo poslanci državnega zbora ukvarjali na prihodnji seji. Precej zakonov so podprli brez bistvenih pripomb, največ pa so razpravljali o predlogu zakona o gozdovih. Zakon je pravzaprav političen kompromis, ki poskusa pomiriti interese javnega in privatnega sektorja. Državni svet je menil, da je treba bolj natančno opredeliti, kakšne so pravice in dolžnosti lastnikov gozdov, pa tudi, kdo bo financiral gozdne ceste, saj lokalne skupnosti že zdaj ugotavljajo, da nimajo dovolj de-
narja zanje.
Glede predloga zakona o gospodarskih javnih službah pa je državni svet menil, da ga je treba zaradi Številnih nedodelanosti vrniti v fazo osnutka, posebno zato, ker se zdaj ne vemo, kaj bo prinesla reforma lokalne samouprave in državne uprave.
Svetniki so obravnavali tudi memorandum Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga je ta predložil ob koncu mandata. Predsednik sveta dr. Ljubo Bavcon je uvodoma dejal, da Sloveniji ni mogoče očitati
Spremeniti zakon: za sodelovanje vlade s svetom
Državni svet bo državnemu zboru predložil spremembe zakona o vladi, v katerih naj bi opredelili razmerja med vlado in državnim svetom. Po predlogu svetnikov naj bi vlada sodelovala pri njihovem delu in delu njihovih komisij takrat, ko bi se odločili, da državnemu zboru predložijo katerega od zakonov. Ministri naj bi se prav tako udeleževali sej sveta takrat, ko se ta odloča o odložnem vetu, saj bi tako imeli možnost pojasniti svoje pripombe in bi lahko tako eventuelno vplivali na drugačno odločitev sveta.
Državni svet tudi predlaga, da se ustanovi svet za nacionalno varnost pri predsedniku republike kot posvetovalni organ, saj ni prepričan, da je dobra rešitev, po kateri bo delo VIS nadzorovala tričlanska vladna komisija.
Majda Vukelič
grobih kršitev človekovih pravic. Nasa država se je torej izognila nevarni iluziji, da bo zamenjava nosilcev politične oblasti na volitvah leta 1990 že zagotovila tudi spoštovanje človekovih pravic. Problem, s katerim nikakor ni mogoče odlašati, pa je pravna (ne) varnost delavcev. Mogoče bo k rešitvi tega vprašanja pripomogel zakon o varuhu človekovih pravic - v postopku je predlog za izdajo zakona - ki ga je državni svet podprl. Predlagali sotudi, da je treba proučiti vprašanje, ali je smotrno za posamezna po-
dročja zaščite človekovih pravic določiti posebne varuhe, denimo varuha za zaščito ekonomskih in socialnih pravic zaposlenih.
Peter Glavič je dal pobudo, naj državni svet pri ustavnem sodiSču sproži ustavni spor v zvezi s 24. in 41. členom zakona o poslancih, ki govori o poslanskih plačah in drugih privilegijih poslancev državnega zbora. Glavic je sicer pobudo že vložil pri ustavnem sodiSču, zdaj pa predlaga državnemu svetu, naj jo podpre. O tem se bo svet izrekal na prihodnji seji, ko
bodo Stališča do pobude izrekle komisije državnega sveta.
Lahko se zgodi, da bo Peter Glavič pred ustavnim sodiščem sprožil tudi spor zaradi nadomestil in funkcijskih dodatkov svetnikov. Ob koncu seje se je namreč državni svet spet ukvarjal s spremembami sklepa o začasnih merilih za izplačevanje nadomestil in povračil stroškov za nepoklicno opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta. Po nasprotujočih si predlogih, koliko naj bi znašali ti zneski, je podpredsednik sveta Polde Bibič sejo hitro zaključil.
Državni svet: tokrat preventivno, a nič manj ostro (Foto : TRIO)
»Svet si ni uzurpiral pristojnosti«
Državni svet Republike Slovenije se je seznanil z izjavo dr. Franceta Bučarja, ki je objavljena v časopisu Republika dne 11. marca 1993: »Karkoli si Državni svet Republike Slovenije prilašča, je zgolj uzurpacija na račun kršitve ustave.«
Ugotavljamo, da DS Republike Slovenije vse svoje naloge opravlja na podlagi izrecnega ustavnega pooblastila. Ustava izrecno določa Državnemu svetu Republike Slovenije naslednje pristojnosti (97. člen):
»Državni svet lahko:
-	predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov;
-	daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti;
-	zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem Se enkrat odloča;
-	zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. člena;
-	zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena.
Na zahtevo Državnega zbora mora Državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi.«
Od petih pristojnosti iz prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije doslej na sedmih sejah uporabil samo prve tri:
-	zakonodajno iniciativo je izkoristil trikrat;
-	različna druga mnenja in predloge je dal osemkrat;
-	od 34 zakonov, ki jih je predsednik Državnega zbora pred razglasitvijo dostavil Državnemu svetu, je Državni svet Šestkrat vložil suspenzivni veto.
Očitno si teh pristojnosti Državni svet Republike Slovenije ni »uzurpiral na račun kršitve ustave«, ampak je izpolnjeval svoje ustavne pravice in dolžnosti.
Državni svet Republike Slovenije izraža začudenje nad navedeno izjavo dr. Franceta Bučarja, ker je nestrokovna, žaljiva in tendenciozna. Zato je Državni svet Republike Slovenije proti tej izjavi prisiljen javno protestirati.
Predsednik Državnega Sveta Dr. Ivan Kristan
Bogo Brvar in Joško Morič (Foto:Srdjan Živulovič/TRIO)
SLOVENSKO - HRVAŠKI ODNOSI
Kmalu sporazum o skupnem boju prati kriminalu
Uspešno srečanje policijskega vrha Slovenije in Hrvaške
Mua Gačnik
OTOCEC - »Odnosi med slovenskim in hrvaškim ministrstvom za notranje zadeve so tako dobri, da se sestajamo že na nižji ravni, kot je ministrska,« je uvodoma dejal Božo Truden, predstavnik za stike z javnostjo ministrstva za notranje zadeve. Včerajšnji delovni sestanek Boga Brvarja, državnega sekretarja za javno varnost v slovenskem ministrstvu za notranje zadeve, z Joškom Moričem, pomočnikom ministra za notranje zadeve Hrvaške, pomeni korak bliže k meddržavnem sporazumu o skupnem boju proti najtežjim oblikam kriminala. Sporazum - besedilo naj bi obe strani uskladili naj-
kasneje v desetih dneh -bo urejal način skupnega boja proti terorizmu, mamilom, organiziranemu kriminalu in vsem drugim vrstam kriminalnih dejanj. Pogovarjali so se tudi o sporazumu, ki bi urejal vprašanja vračanja oseb na meji. Besedilo tega sporazuma naj bi predvidoma uskladili na naslednjem sestanku. Obravnavali so problematiko vse pogostejših incidentov na slovensko-hrvaški meji. »Ugotovili smo, da te kršitve niso povzročile materialne škode. Večinoma gre za gibanje in opravljanje del ljudi, ki živijo
ob meji. Te kršitve niso problem, ki bi poslabšal odnose med državama, kaj Sele med notranjima ministrstvoma,« je povedal Joško Morič. Bogo Brvar je menil, da so povzročitelji mejnih incidentov predvsem organi oblasti, ki opravljajo svoje delo ob meji. Dogovorili so se, da bodo na to problematiko opozorili pristojna ministrstva in komisije, čimprej pa je treba izdelati jasno navodilo za delo organov oblasti na meji. Pripravili bodo tudi stalna srečanja organov za notanje zadeve, ki so zaposleni na meji, saj se tu-
ristična sezona vse bolj približuje; prvi sestanek bo 15. aprila na Hrvaškem. Včerajšnji delovni sestanek so izkoristili za izmenjavo mnenj in podatkov o ilegalnih migracijah. Hrvaški predstavniki so opozorili na eno izmed teh poti, ki poteka prek Madžarske in Hrvaške v Slovenijo. Hrvaška je omenjeno pot že uspela preprečiti. Slovenija je bila s tem problemom že prej seznanjena, je povedal Brvar, ki je dodal, da je naša država že sprejela vrsto ukrepov za preprečitev taksnih ilegalnih migracij. »Skupne patrulje na meji so le Se vprašanje prihodnosti,« je menil Bogo Brvar.
STALIŠČE POSLANSKEGA KLUBA DEMOKRATOV / SLOVENSKO - ITALIJANSKI ODNOSI
V	zadnjem Času se v Italiji, se posebej pa v Furlaniji-Julijski krajini, pojavljajo nekateri pogledi, ki zahtevajo resen premislek o slovenski politiki do zahodne sosede. Demokratski poslanci sodimo, da mora o tej politiki čimprej razpravljati in sprejeti ustrezne smernice Državni zbor Republike Slovenije, pred tem pa mora o nekaterih odprtih vprašanjih povedati svoje mnenje tudi strokovna in politična javnost.
V	italijanski javnosti se odpirajo naslednja vprašanja: zadoščenje za medvojne sovražnosti s strani jugoslovanske vojske in KP do italijanskih državljanov (»fojbe« in podobno); revizija Osimskih sporazumov v zvezi s premoženjem Italijanov, ki so se po vojni izselili iz Istre in Dalmacije, torej iz današnje Slovenije in Hrvaške; pogojevanje italijanske pomoči Sloveniji pri vključevanju v evropske integracijske procese s spremenimo slovenske ustave, zakonodaje in politike glede možnosti, da bi tujci postali lastniki nepremičnin v Republiki Sloveniji, predvsem zemljišč.
1. Fojbe in druge sovražnosti, ki jih je zagrešila jugoslovanska vojska, spadajo med sklepna dejanja H. svetovne vojne. V isto kategorijo spadajo tudi domači pokoli domobrancev, s to razliko, da je Slo za dve vrsti sovraštva: za ideološko sovraštvo med komunisti in nekomunisti in za nacionalno sovraštvo. To sovraštvo se je sprožilo že davno, ob koncu Avstro-Ogrske in ob vzponu fašizma. Fašizem - o tem je veliko dokumentov - je zatiral Slovence in izvajal etnično čiščenje že v dvajsetih letih. Takrat se je veliko primorskih Slovencev preselilo v Jugoslavijo. Dejstvo je, da je bila etnična struktura tržaškega ozemlja pred letom 1918 bistveno drugačna, kot je bila po njem ah celo po IL svetovni vojni. Slovencev je tu živelo mnogo več. Zmagoviti in evforični komunizem je bil nasilen do Italijanov, tudi če niso biti fašisti, to je treba priznati. Nobenega smisla nima primerjati nasilnosti fašizma in komunizma. Oba sta bila nečloveška. Navsezadnje so bili fašisti okupatorji ljubljanske province in tako naprej. Sicer pa bi bilo treba dodati tudi teror nad Slovenci na Tržaškem pred vojno, italija-
nizacijo slovenskih imen, sistematično uničevanje slovenske kulture in tako dalje. Toda, kam pridemo, če se začnemo sklicevati na zgodovino. Od katerega datuma naprej bomo šteli žrtve na eni in drugi strani?
2.	Drug problem so »ezuli« in »optanti«. Dejansko je šlo za izseljevanje Italijanov iz Jugoslavije, pa naj je bilo nasilno, stimulirano z manj grobimi sredstvi, ali pa je šlo za izbiro. V štiridesetih in petdesetih letih jih je bilo veliko - in to ne samo Italijanov - ki so bih veseli, da so se lahko rešili revščine in komunističnega terorja Tudi vzhodni Nemci so bežali na Zahod. Veliko Slovencev je zbežalo v Italijo skupaj z Italijani, še več pa jih tega ni moglo narediti in so pristati v socialističnih zaporih. Usoda teh beguncev ali optantov ni bila samo tragična, za vedno je poskrbela italijanska država (pokojnine, službe...). Na tej meji je šlo tudi za primerjavo sistemov in za demonstra-djo superiornega ekonomskega sistema Zahoda. Kako so se vedle jugoslovanske oblasti, je dmgo vprašanje. Jugoslavija je premoženjske probleme, ki so izhajali iz te selitve, uredila z osimskimi sporazumi. Slovenija kot naslednica Jugoslavije in teh sporazumov ni ničesar dolžna.
3.	Osimski sporazumi so velika pridobitev za Slovenijo (in seveda Hrvaško). Italija jih je sprejela in naš interes bi moral biti, da se jih ne dotikamo. Radikalni predlogi gredo celo v smer zahtev po spreminjanju meja, ces da je to (če je sporazumno) mogoče celo v kontekstu KVSE. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije so zahteve po spreminjanju meja povzročile vojno. Ne bi tudi smeli pozabiti, da je danes Italija gospodar ozemlja, na katerem zgodovinsko živijo Slovend (Trst, Gorica, Videm). Ce bi dopustili razpravo o spreminjanju meja v našo škodo, bi dolgoročno ne delali le proti slovenskim nadonalnim interesom, ampak tudi proti Slovencem, M živijo v Italiji. Izolirali bi jih sredi italijanskega etničnega ozemlja.
4.	Pogosto se v razpravah v Italiji omenjajo »evropske meje«, ki so lahko prehodne in tako dalje. Ta ideja je vsekakor imenitna, vendar
nevarna. Predvsem gre za mejo med Slovenijo in Hrvaško, ki vznemirja nekatere kroge v Italiji in Hrvaški. Slovenska strategija v sedanjih razmerah mora biti strog mejni režim med Slovenijo in Hrvaško in pri tem je treba biti nepopustljiv. Bistvena strategija Hrvaške je »evropeizacija« slovensko-hrvaške meje. S takšno »evropeizadjo« bi Slovenija prav lahko tvegala vrnitev v Jugoslavijo. Odprta, nenadzorovana meja s Hrvaško v sedanjem trenutku pomeni grožnjo z begun-d in prodiranje balkanskega problema k nam. Seveda se postavlja vprašanje, ali je Italija zares zainteresirana za nenadzorovano mejo med Slovenijo in Hrvaško? S tem bo Italija na meji balkanske vojne.
5.	Pogosto se omenja podpora Sloveniji in Hrvaški pri integradji v Evropsko skupnost in pogojevanje te podpore. Ce bi se Italija postavila v enako vlogo, kot jo igra Grtija proti Makedoniji, bi nastala velika nevarnost. Kaže, da bi nekateri v Italiji najrajši videli Slovenijo v navezavi s Hrvaško, o čemer pričajo zahteve o enotnosti italijanske manjšine v obeh državah. To enotnost je mogoče vzpostaviti le v primeru, če sta Slovenija in Hrvaška mednarodno v enakem položaju. To bi pomenilo, da bi morala Slovenija čakati Hrvaško pri vstopanju v evropske integadje. Toda razlika med Slovenijo in Hvaško postaja za ostalo Evropo vse bolj očlitna, medtem ko v Italiji nekateri Se vztrajajo pri enakem odnosu do obeh držav. 2e spet se torej kaže nujnost postavitve prave strategije in iskanja novih rešitev v odnosih z Italijo.
6.	Za urejanje odnosov z Italijo sta potrebni jasna strategija in pa zavest, da je ta država pomemben gospodarski fektor in da so slovenski interesi z italijanskimi v veliki meri skladni. Važna je na primer cestna in železniška strategija, transverzala Italija - Slovenija - Madžarska. Italija pritiska, ker se boji nemškega vpliva. Nasa naloga je ohraniti neodvisnost in sodelovanje z Italijo pogojevati z njeno podporo hitrim korakom Slovenije v smeri proti Evropski skupnosti. Pri tem mora biti Slovenija samostojna in svoje zunanje politike v nobenem primem ne sme podrejati interesom kogarkoli drugega.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
Tretji podpredsednik zbora ni več vprašljiv
Soglasje k imenovanju predsednika Vrhovnega sodišča - IS občine Piran zahteva razrešitev sodnika
Ivanka Mihelčič .
LJUBLJANA - V izvolitev tretjega podpredsednika državnega zbora, za katerega kandidira poslanec Zelenih Slovenije Vladimir Topler, skorajda ne kaže veC dvomiti. Z njegovo kandidaturo namreč tokrat tudi pisno soglaša pet parlamentarnih strank ( tudi vsi koalicijski partnerji), samostojna poslanska skupina SaSa Lapa in oba predstavnika narodnosti. Drugačno mnenje ima Se naprej le Slovenska ljudska stranka, ki bo na seji državnega zbora prihodnji teden tudi uradno predlagala, naj bi mesto tretjega podpredsednika sploh ukinili. Z vsemi temi dejstvi so se včeraj seznanili elani komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki pa so že na svoji prejšnji seji predlagati Toplerja tudi kot uradnega kandidata Kviaza.
Sicer so se na včerajšnji seji v glavnem ukvarjali z dajanjem soglasij k različnim razrešitvam in imenovanjem. Tako je, med drugim, Kviaz soglašal s predlogom Sodnega sveta, po katerem naj bi državni zbor za predsednika Vrhovnega sodišča Slovenije izvolil Borisa Strohsacka. Njegovo kandidaturo je podrobneje predstavil predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije Jože Petrič, ki je sicer včeraj sodeloval pri obravnavi kar treh točk dnevnega reda. Dokaj naporno je zanj bilo zlasti pojasnjevanje zahteve izvršnega sveta piranske občine, naj državni zbor razreši sodnika koprskega temeljnega sodiSCa Borisa Sušca. Pirančani se namreč prito-
žujejo, da sodiSCe ni zarubilo Slavnikovih avtobusov, s katerimi je bila zavarovana terjatev občine do podjetja Slavnik, ki znaša 20 milijonov tolarjev. Gre namreč za pravnomočno razsodbo, z njeno izvršitvijo pa sodišče odlaša, kot so zapisati, že štiri mesece. V tem Času je Slavnik že šel v stečaj in občina je izgubila ne tako zanemarljivo vsoto sredstev, do katerih je bila upravičena. Člani Kviaza so želeti izvedeti za podrobnosti in se seznaniti z ozadjem zahteve po razrešitvi tamkajšnjega sodnika, vendar jim Jože Petrič glede tega ni mogel ustreči. Opozoril jih je le na formalnopravno formo zahteve piran-
skega izvršnega sveta, ki nima zakonske osnove. Razrešitev sodnika temeljnega sodišča lahko namreC predlaga le predsednik sodišča, minister za pravosodje ati državni zbor, a le na lastno pobudo, ne pa na pobudo občine.
Tega pravnega določila včeraj tudi Kviaz ni mogel prestopiti, zato so se njegovi elani vendarle dogovorili in predsednika Sodnega sveta zadolžili, naj jih v kratkem seznani tudi z drugimi podrobnostmi v zvezi s piranskim primerom, a le zato, da bi vedeli, kako naj ravnajo naprej, in ne morebiti zato, ker bi hoteti posegati v neodvisnost tamkajšnjega sodišča.
Visoke plače tudi bivšim ministrom
Kviaz je včeraj sprejel ugovor bivšega ministra za informiranje Jelka Kacina na odločbo o pravicah do nadomestila plaCe in njene višine. PlaCo bo prejemal toliko Časa, dokler ne dobi druge zaposlitve, a največ leto dni od prenehanja funkcije. Kacin jih je opozoril, da mu pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemal, Ce bi opravljal funkcijo, ne pa nadomestilo v višini plače, ki jo je prejemal kot minister. Razlika je namreC očitna, saj ministri nove vlade dobivajo plačo po zakonu o poslancih, ki je zato občutno višja od nekdanje. Kviaz je soglašal s spremembo odločbe. Hkrati je sprejel sklep tudi za druge bivše (zdaj se brezposelne) ministre in skupino 45 nekdanjih poslancev, ki so se vedno brez dela ati pa se niso mogli upokojiti. To pomeni, da bodo ti poslanci za zdaj dobivati nadomestilo v višini osnovne poslanske plače (okrog 130 tisoč tolarjev), bivši ministri pa v višini najnižje ministrske plaCe, ki ji pripada tudi minimalni funkcijski dodatek.
AVSTRIJA, KOROŠKA
Četrtek, 18. marca 1993
- KOROŠKA / ŠOLSTVO
Privoščite deželi mir
Odločna fronta proti FPO
,__ Ivan Lukan
AVSTRIJA / AFERA NOR1CUM
Zakaj stojijo politiki
pred sodniki?
Besedo imajo zdaj branilci
Igor Schellander
CELOVEC / BIVŠI KONZULAT SFRJ
“Čimprej v last Slovenije"
Zadeva močno odmeva v Avstriji
Ivan Lukan
CELOVEC - S prošnjo Privoščite naši deželi delček miru" je Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov odgovorila na najnovejsji napad koroške svo-bodnjakske stranke oz. njenega deželnega poslanca Fritza Schretter na dvojezično Šolstvo na Koroškem. Predsednik DS lomaz Ogris in kandidatka za koroški deželni zbor Ani Blatnik v izjavi Poudarjata, da je skoraj neverjetno, toda
pda’ se Haiderjeva rPO spet pojavlja s pre-°gom po ustanovitvi središčnih manjšinskih ° ’kot se je to zgodilo Pred desetimi leti. Takrat ^ Podlogu svobodnjake sledila tudi ljudska zahteva koroškega “Heimat-diensta". Tako predlog C kot zahteva Heimat-!ensta sta takrat nevarno zaostrila vzdušje v deželi ter otežkocila sožitje med obema narodoma na Koroškem. Na koncu pa da ]e stala reforma manjsin-s ošolskega zakona (z ločevanjem otrok - op 9red'), opozarjata Ogris !n. Blatnikova v tiskovni lz)avi. Namen takih akcij Pa da je jasen, namreč vnesti nemir v dvojezično solo, poudarjata zastopnika Delovne skupnosti slovenskih socialdemo-Kratov na Koroškem.

L_____________J
Tomaž Ogris
Kot smo poročali, sta najnovejsi napad na dvojezično šolstvo odločno zavrnila tudi Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista. Zahteve da so, tako predsednik Enotne liste Andrej VVakounig, “zabloda v Čase, ki smo jih smatrali pred pol desetletjem za premagane". Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Marjan Pipp, pa je v tiskovni izjavi označil Sch-retterjevo zahtevo po središčnih Šolah za posledico spodletelega svobodnjaškega referenduma proti tujcem.
DUNAJ - Včeraj so prvič imeli besedo branilci obtoženih bivših državnih politikov. Z veliko pozornostjo so pričakovali zlasti zagovor staroste avstrijskih odvetnikov, predsednike odvetniške komore VValterja Schuppi-cha, ki v opravnavi o aferi Noricum zastopa obtoženega bivšega zveznega kanclerja Freda Sinowatza.
Schuppich se ni podajal v podrobnosti, temveč je skušal obtožbe in proces ovreči kar z načelno' konfrontacijo: ali je to sodišče sploh pristojno?, ali je v obtožnici sploh dovolj indicov in dokazov, da bi lahko dokazali krivdo njegovega mandanta? Bivši kancler, tako Schuppich, nikakor ni najvisja in odločilna instanca za dovoljevanje kupčij z orožjem. Kot kancler tudi ni odgovoren za celotno delovanje svoje vlade in svojih ministrov, temveč je samo 'primus inter pares’, prvi med enakimi. Njegova takratna funkcija mu tudi ni dajala pristojnosti za vmešavanje v posle kakršnih koli podjetij, pa naj so to bila tudi državna podjetja. Tudi glede iz-
voza orožja v Iran, ki je zdaj predmet sodne obravnave, takratni ni imel pristojnosti glede poteka ali mogoče ustavitve teh poslov. Tako Sinovvatz danes tudi ne stoji kot uradnik, vezan na vodila, pred sodnikom. temveč kot politik. In zato kazensko sodišče tudi ni pristojno soditi o morebitnem napačnem ukrepanju politika, temveč samo ustavno sodišče v svoji vlogi kot državno sodišče.
Hkrati pa je branilec Schuppich nakazal zelo prefinjeno sredstvo, kako bi ali bo njegov mandant lahko postavljal nadaljnji obravnavi meje in prepreke: na mnoga vprašanja Sinovvatz enostavno ne bo odgovarjal. Pravni zastopnik bivšega zunanjega ministra Gratza, Riedl, je argumentiral enako. Izpostavil pa je zlasti protislovje, da so in-volvirani menedžerje državne industrije v zvezi z afero Noricum bili obsojeni med drugim prav zaradi tega, ker so moCno prevarali takratne politike. Zakaj so le-ti zdaj pred sodiščem, hoCe vedeti Riedl.
CELOVEC - “Želimo, da se zadeva okoli poslopja bivšega generalnega konzulata SFRJ v Celovcu čimprej uredi v našo korist". S temi besedami je generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj v razgovoru za Republiko komentiral začasen prevzem nadzorstva nad poslopjem bivšega konzulata v Radetzky-strasse v Celovcu. Jeraj je s tem v zvezi tudi povedal, da si zeli vrnitev konzulata v last Slovenije še pred sukzesijo, ter da se Slovenija počuti ogoljufana s strani Srbije, od katere je pričakovala, da se bo le-ta drugače obnašala.
Kot smo v včerajšnji izdaji Republike poročali, je celovški Zupan Leopold Guggenberger - v dogovoru z avstrijskim zunanjim in notranjim ministrstvom ter s pristankom koroške deželne vlade - prevzel nadzorstvo nad poslopjem, v katerem trenutno biva ena oseba, bivši vicekonzul SRFJ v Celovcu, Dušan Barač.
Problem mesta Celovec je sedaj, kako sprazniti poslopje, ker diplomat iz Beograda baje ni volje zapustiti Celovec, Čeprav mu je že meseca oktobra lani potekla diplomatska legitimacijska
izkaznica, tako da po mnenju pravnikov nima veC pravice do bivanja v tem poslopju. Vrhu tega konzulat sploh ne veC deluje, saj opravlaj vse konzularne posle v zvezi s Koroško generalni konzulat SFRJ (tako na pismu in na žigu) v Gradcu.
Vodja graškega generalnega konzulata Velimir Slana se celovškemu poslopju noče odpovedati. Odgovornim mesta Celovec je napisal obširno stališče o zadevi bivši
generalni konzulat SFRJ v Celovcu v katerem poudarja, da spada poslopje v last Srbije, ker se je le-to kupilo z denarjem, katerega je Srbija - še pred vstopom v kraljevino SHS - dobila za prodajo nekega poslopja v Annagasse na Dunaju. V pismu celovškemu Zupanu generalni konzul SRFJ v imenu Zvezne Republike Jugoslavije tudi zahteva, da mu v roku 15 dni izročijo kljuCe za poslopje, v drugačnem primeru bi moral postopati po pravni poti...
Celovški župan se pisma ni ustrašil. V razgovoru za avstrijski O RF je poudaril, da ne misli na vrnitev ključev za poslopje in temu dodal, da bo z dokončno odločitvijo počakal do sklepa konference o pravnem nasledstvu bivše Jugoslavije. Ti sklepi da bodo za njega obvezni, je poudaril celovški župan.
Spor okrog poslopja bivšega generalnega kon- — zulata SFRJ v Celovcu medtem močno odmeva tudi v avstrijskih medijih. Celo osrednja večerna televizijska informativna oddaja ORF “Cas v sliki" je zadevi namenila obširen prostor.
KEOROškA
/ JEDRSKA ENERGIJA-I
JE Krško: da ali ne?
AVSTRIJA / 900 MEST
Prosta mesta za begunce
Akcija bo kmalu stekla
Ivan Lukan
CELOVEC - Slovenska vlada naj končno pove, ali je pripravljena se odpovedati jed-ski energiji ali ne! To je na tiskovni konferenci v Celovcu povedal socialdemokratiCni deželni poslanec Peter Kaiser. Sloveniji je hkrati očital, da v zadevi jedrske elektrarne v Krškem prakticira politiko zavlačevanja.
Kaiser je v zvezi z JE v Krškem na slovensko vlado naslovil štiri yprašanja: Prvič, ali bo izveden napovedan referendum, drugič, ali je Slovenija pripravljena se odpovedati koriščenju jedrske energije v slučaju medna-
rodne podpore, tretjič, ali je jedski reaktor sploh varen, in Četrtič, ali bo veriga savskih elektrarn res zgrajena kot nadomestilo za jedrsko elektrarno v Krškem?
Socialdemokratski poslanec poleg tega predlaga, da se kot prvi korak v Sloveniji izvede anketa, v okviru katere se naj bi temeljito razpravljalo o različnih možnostih izstopa iz jedrske energije. Istočasno naj se bi tudi preverjale možnosti mednarodnega sodelovanja na področju koriščenja alternativne energije.
DUNAJ - Nad 9000 prostih vajenskih mest v Avstriji, za katere ni avstrijskih vajencev, naj bi bili na razpolago beguncem iz Bosne in Hercegovine. To je predlagala referentka za begunce pri avstrijski ljudski stranki, državna poslanka Marlies Fleming.
Kot je Flemingova dejala, je poklic slikarja na koncu lestvice med avstrijskimi vajenci najbolj priljubljenih poklicev, podobno je s poklici inštalaterja ter ličarja. Nad 60 odstotkov inozemskih mladinec se trenuto šola v prav teh poklicih, ker s strani avstrijske mladine ni interesa. Le-ti so usmerjeni bolj v tehnično poklicno izobrazbo, so pokazale
najnovejše analize na delovnem trgu.
Kot je Flemingonva na tiskovni konferenci na Dunaju dejala, bi nekaj tisoč podjetij v Avstriji takoj nastavilo vajence, med begunci iz Bosne in Hercegovine v Avstriji pa da je skoraj 5000 v vajenski starosti.
Socialni minister He-soun je s tem v zvezi povedal, da njegovo ministrstvo že preverja vse možnosti vključevanja mladih beguncev v avstrijski vajenski sistem. Razčistiti da bo treba samo še nekaj podrobnosti, je poudaril avstrijski socialni minister. S prvimi konkretnimi ukrepi da je računati že meseca aprila letos.
__CELOVEC
Vugo-MIG
v muzej?
CELOVEC - Medtem, k0 se preostanek bivše Jugoslavije in samostojna lovenija borita za poslopje diplomatskega zastopstva v Celovcu (beri zgoraj), je neko drugo, za . J sporno vprašanje o-Otno že pozabljeno. Jugoslovanski Mig, s katerim le konec leta 1991 v času vojne na Hrvaškem pobegnil hrvaški pilot iz ju-go-armade ter pristal na celovškem letališču, še vedno stoji na Koroškem, ^■daj najneravajo, da bi Prestavili lovca na Dunaj, 111 ga tam razstavljali v vojnozgodovinskem muzeju...
Pozabljeni lovec tipa MIG jugoslovanske vojske stoji na celovškem letališču
SUHA / PODELITEV JANEŽIČEVIH NAGRAD
Priznanje za strokovno delo
Alois Angerer
Prav na široko se je razplamtel te dni prepir o namembnosti javne denarne podbore slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Krščanska kulturna zveza je tudi pred takim političnim ozadjem potegnila kulturno delo nazaj na znanstvena tla in z izbiro Janežičevih nagrajencev jasno usmerila vrednotenje raziskovalno delo za narodno skupnost.
Vsi nagrajenci so delali v smislu velikega narodnega buditelja prof. Antona Janežiča (1828 - 1869), prvega rajnika novo ustanovljene Mohorjeve družbe in urednika Slovenske Bcele. Kot profesor slovenščine na celovški gimnaziji je načrtno kultiviral javno uporabno slovenskega jezika, pospeševal izhajanje slovenskega Časopisja, podpiral rodoljubno pi-sateljsto in soustvaril iz dvojezičnega Celovca eno najpomembnejših žarišč slovenstva.
Janežičevo priznanje prejemejo letos prof. dr. Peter Fister, prof. Majda Fister, dr. Marija Makarovič, Jana Dolenc prof. Breda Turk-Vilhar in mag. Engelbert Logar, podelitev pa bo danes ob 19.30 uri v jedilni "Motschulablick” na Suhi. Dr. Peter Fister, profesor za zgodovino arhitekture in varstva arhitekturne dediščine na ljubljanski univerzi je eden vodilnih kon-zervatorjev v Sloveniji, strokovnjak za ohranje-
vanje starih mestnih in vaških naselij ter za ljudsko arhitekturo. Njegova raziskovalna naloga na Koroškem je bila analizirati in ovrednotiti značilnosti arhitekture nemestnega prostora na dvojezičnem ozemlju. V letih 1984 -1989 je tako nastala zgo-dovinsko-razvoja podoba koroškega stavbarstva z zna Ciinimi zakonitostmi razvoja, oblikovanja prostora in njenega vpliva na družbene odnose na tem prostoru. Podrobno izdelana razvojna študija je izšla kot monografija o Arhitekturi Zilje, Roža in Podjune v slovenščini in nemščini.
Etnološke raziskave za to obširno znanstveno nalogo je prispevala njegova soproga, prof. Majda Fister, etnologinja in skromna, a neumorna spremljevalka dela za varstvo narodne dediščine. Z številnimi danki in strokovnami publikacijami (njega knjiga Rož obsega etnološka spoznanja o tem področju) je znatno dopolnila narodopisne raziskave v prid narodnostnega razvoja njenih prijateljev, koroških Slovencev.
Se bolj tesno povezana z človekom po vsej južni Koroški je dr. Marija Makarovič, etnologinja in kustosinja Etno-grafskeg muzeja v Ljubljani. Znana je zaradi vodilnih socioantropo-loških raziskav slovenskih vasi (n.pr.Strojna,
Pregrad, Črna, Sele), predvsem pa zaradi temeljitega življenskega raziskovalnega dela na področju slovenskih noš, posebej iz kmečkega okolja. Na Koroškem je začela sistematične raziskave noše in oblačilne kulture leta 1988 in je preromala vse kotičke dvojezičnega ozemlja, obiskovala neštete družine na oddaljenih hrobovskih kmetijah in tako odkrivala in osvajala koroško dušo. Rezultat so monografije o Slovenski ljudski noši v besedi in podobi, ze objavljena je v slovenščini in nemščini Zilja, Ze zakluCeno je delo v Rožu in v polnem razmahu so raziskave v Podjuni.Njena zvesta, pridna sodelavka je bila vsa leta akademska slikarka Jana Dolenc, mlada umetnica, ki se je na mnogih razstavah že vsidrala svoje mesto v slovenski umetnosti.
Neopazno, a nic manj utrudljivo, za narodno skupnost dragoceno delo opravlja umetnostna zgodovinarka prof. Breda Turk-Vilhar. Prvo raziskovalno področje je bila gotska arhitektura in freske srednjeveške umetnosti v Zilji.
Mag. Bertej Logar je glasbeni etnolog na Graški univerzi in bo ob tej priliki še predstavil svojo novejšo narodpis-nosno delo: brošure in kaseto v seriji: Vsaka vas ima svoj glas.
NOVICE
Pomanjkljivi embargo proti ZRJ
DUNAJ - Zakonske spremembe naj bi v Avstriji zdaj omogočile boljše nadzorovanje embarga OZN proto Srbiji in Cmi gori. Pretekli teden je bila na delovnem obisku na Dunaju delegacija finančnega ministrstva iz ZDA, ki je Avstriji odtavala, da zaradi vrzeli v zunanjetrgovinskem zakonu, anonimnosti bančnih kont in pomanjkljivega nadzorovanja prihaja do kršitve določil o gospodarski blokadi. Avstrija je zagotovila zaostritev zakonskih določil in tocnejšo kontrolo iz voznih dovoljenj.
Ministrovo opravičilo
DUNAJ - Avstrijski minister za zdravstvo, Korošec Michael Ausservvinkler, zaradi svojih iniciativ proti tobaku in alkoholu stalno v žarišču javnosti, se je pred dvema tednoma močno zameril gradiščanskim delavcem, ki se iz slabo razvitih objemnih regij dnevno ali tedensko vozijo na delo na Dunaj. Na reki politični prireditvi je ostrojezicni minister razlagal, da je v mnogih regijah le težko uveljaviti redno in dobro zdravstveno oskrbo, nenazadnje zaradi individualnih navad prebivalstva. Pri tem je kot primer navedel gradiščanske delavce - dnevne migrante-, o katerih je dobesedno dejal, da se v petkih, ko se vračajo z dela, ponavadi najprej podajo v gostilno, in da tam posedajo včasih tudi do nedelje. Zamera zaradi tako enostranskega prikaza zivljen-ske situacije delovnih ljudi v nic kaj zavidnem ekonomskem in socialnem položaju je bila velika - sledil je val razburjenja in protestov na Gradiščanskem. Ausservvinkler je nato sprevidel, da je šel le predaleč, in sklenil, da bo napravil pokoro. Včeraj, ob polpetih zjutraj je med začudenimi jutranjimi delavci-vožaCi na kolodvoru v Heiligenkreutzu (nekaj kilometrov od madžarske meje) Čakal na jutranji vlak za Dunaj še nekoliko zaspani minister. Med vožnjo v vlaku je imel priložnost, da se svojim petdesetim sopotnikom opraviči za svoj verbalni spodrsljaj, hkrati pa se je lahko informiral o dejanski situaciji in problemih gradiščanskih delavcev-nihaCev.
Pred gospodarsko recesijo?
DUNAJ - Ponovna revizija gospodarskih prognoz! Pred nekaj dnevi je dunajski institut za gospodarske raziskave (VVTFO) sporočil, da bo treba prognoze o gospodarski rasti ponovno treba revidirati -navzdol. V torek je dunajski inštitut za višje študije v svoji redni analizi gospodarske situacije podal'se dosti bolj slabe izglede: ne samo, da bo gospodarska rast nadalje upadala - LHS za letos celo napoveduje recesijo. Do zdaj so gospodarske raziskovalne inštitucije izhajale iz malenkostne gospodarske rasti (1, 3 prozent). IHS pri svoji napovedi o nazadovanju gospodarske rasti izhaja iz prognoz Nemške banke, ki za letos v Nemčiji predvideva nazadovanje gospodarske produktivnost (- 2 prozent). To naj bi imelo tudi znatne posledice za avstrijsko gospodarstvo, ki se močno opira na izvoze v Nemčijo. Predsednica Avstrijske narodne banke Maria Schaumayer je s tem v zvezi izjavila, da se glede trdne povezanosti avstrijskega šilinga s tečajem nemške marke ne bo kaj spremenilo, možno pa naj bi bilo znižanje obrestnih mer.
Študenstki dom za Celovec
CELOVEC - Deželni poslanec socialdemokratske stranke v koroškem deželnem zboru Peter Kaiser zahteva gradnjo novega študentskega doma v Celovcu. Mladi politik utemeljuje svojo zahtevo s tem, da je za Celovec potrebno izgraditi adekvatno infrastrukturo, če je resen namen, da celovška univerza postane nadregionalna univerza, ki naj pritegne tudi študentke in študente iz drugih držav.
Medijske rošade
DUNAJ - Nazadovanje dunajskega dnevnika “Ku-rier" v zrcalu medijske analize “Optima ’92“ je terjalo svojo prvo Žrtev: odstavili so glavnega urednika Franza Ferdinanda VVolfa, kot se je zvedelo predvsem na pritisk nemškega solastnika, založniške skupine WAZ. “Kurier" je sicer v preteklosti pri bralcih že nekaj šaša nazadoval, vendar je imel vedno nad milijon bralcev. VVolfu naj bi sledil Peter Rabi, nekdanji vodja televizijskega notranjepolitičnega magacina pri ORF, ki je tudi po družinskih odnosih povezan z generalnim intendantom ORF, Gerdom Sacherjem. Po odhodu iz ORF je Rabi bil nekaj Časa izdajatelj neodvisnega političnega tednika “profil", dokler se ni moral s te funkcije posloviti zaradi nesoglasij z uredništvom. Prevzel je mesto poslovodje založniškega konzorcija ZVB, ki poleg “profila" izdaja vrsto drugih, konkurenčnih ma-gacinov, kar ni bilo najbolj skladno z istočasno izdajateljsko funkcijo pri “profilu". Rabi, ki je poleg glavnega urednika prevzel tudi funkcijo izdajatelja ter poslovodja redakcijske družbe “Kurierja", je ob nastopu nove službe napovedal modernizacijo časopisa v smer kvalitetnejše vloge napram bulevar-skemu tisku.
Heinz Felsbach oddal funkcijo
CELOVEC - Heinz Felsbach je oddal funkcijo deželnega intendanta celovškega študija ORF. Vzrok za to je potrditev prvotne sodbe proti suspendiranemu intendantu s strani višjega deželnega sodišča v Gradcu. Felsbacha je deželno sodišče v Celovcu lani avgusta obsodilo zaradi spolnega delikta z odvisnim, mladoletnim nastavljencem na pogojno zaporno kazen osmih mesecev in dodatno denarno kazen. Felsbach bo ostal v službi ORF, toda ne veC v koroškem deželnem Studiu.
3sot - 3 dežele, 1 spored
DUNAJ. Vse večja konkurenca na področju televizije ter procesi medijske koncentracije v Evropi da so izziv za novo urejanje in koncentracijo na področju satelitskih dejavnosti. V tem soglašajo televizijske postaje ZDF, ORF in SRC, sta izjavila generalni intendant ORF Gerd Bacher in generalni direktor SRC Riva na njunem zadnjem sestanku. Tako Bacher kot tudi Riva sta zato podprla ponudbo intendanta ZDF Stoltena drugi nemški televizijski postaji ARD, naj se tudi ta vključi v satelitski televizijski kanala 3sat. Televizijski signal 3sat trenutno lahko sprejemajo v 33 deželah, število gledalcev pa je 32 milijonov.
Četrtek, 18. marca 1993
LJUDJE IN DOGODKI
NOVICE
INDIJA / ŠTIRI DNI PO VALU ATENTATOV V BOMBAYU
H ZDA / VIHAR STOLETJA IH
FBI na sledi četrtemu teroristu zaradi atentata na WTC
NEVV YORK - FBI naj bi bila na sledi četrtemu teroristu v okviru preiskave na newyorški Svetovni trgovski center (TWC). Po trditvah neke newyorške radijske postaje, naj bi bil »četrti osumljenec« neki taksist iz Brooklina, ki je baje vodja neke teroristične celice palestinskega islamsko-integralističnega Hamasa.
Šefu Pentagona vstavljajo srčni spodbujevalec
NEW YORK - Obrambnega ministra ZDA Les Aspina so sprejeli v vvashingtonski Georgetovvn University Hospital, kjer mu bodo operacijsko vstavili srčni spodbujevalec (pace-maker). Les Aspin ima namreč lažjo srčno napako, ki se je poslabšala zaradi bronhitisa.
Premier Wingti se zavzema za pomiritev Nove Gvineje
SYDNEY - Bougainvilleska »secesijska vojna« je končala v parlamentu Papue-Nove Guineje, kjer je premier Paias VVingti obljubil upornikom pomilostitev, če se bodo predali vladnim varnostnim silam. Kot poroča avstralska tiskovna agencija AAP je VVingti prvič pokazal tako »spravljivost«, ker mu je končno postalo jasno, da po štirih letih državljanske vojne ne bo kos upornikom. Sedaj bi hotel čimprej vzpostaviti mir in obnoviti izkop v pomembnem rudniku bakra v Panguni. Izvoz bakra je namreč predstavljal kar 17% vsega izvoza.
Bostonski župan Raymond Flynn veleposlanik ZDA v Vatikanu
NEW YORK - Bostonski župan Raymond Flynn se je odpovedal svoji funkciji, ker bo postal ameriški veleposlanik v ZDA. To je solznih oči zaradi ganjenost in zadovoljstva sporočil med improvizirano tiskovno konferenco po maši v cerkvi svoje mestne četrti. 53-letni Flynn, ki hodi vsak dan v cerkev in je oče šestih otrok, je ostro nasprotoval poskusom protestantov, da bi ZDA zaprle svoje veleposlaništvo v Vatikanu.
Atentat v Kalkuti
Peklenski stroj porušil dve stanovanjski hiši: najmanj 50 mrtvih in kakih 200 ranjenih - Zelo verjetna povezava z atentati v Bombayu
Reševalci na delu na kraju eksplozije (Telefoto AP)
KALKUTA - V bombnem atentatu v Kalkuti je včeraj ponoči, štiri dni po seriji atentatov v Bombayu, izgubilo življenje najmanj 50 oseb, kakih 200 pa je bilo ranjenih. Zrušili sta se dve stanovanjski hiši v središču mesta. Policija v tem indijskem mestu trdi, da še ni mogoče ugotoviti, ali je bil res nastavljen peklenski stroj, ali pa je eksplodiralo razstrelivo, ki je bilo skrito v eni od obeh hiš. Komisar Tušar Talukdar je pojasnil, da bo treba počakati na izsledke preiskave, prav tako pa je povedal, da zaenkrat še ni mogoče zatrditi, da je atentat poivezan z nedavnimi atentati v zahodnem Bombayu, čeprav te možnosti ne izključujejo.
Trditev, da bi lahko šlo za eksplozijo razstreliva, ki je bilo tam vskladiščeno, izhaja iz dejstva, da je kraj eksplozije blizu kalkut-ske borze in da so bili že pred dnevi opozorjeni na možnost atentatov, s katerimi naj bi se ponovno razvneli spopadi med hindujci in muslimani. Policija je tudi ugotovila, da je lastnik ene-
SUPRAKASH ČHOSHAL, REUTER
ga izmed porušenih poslopih človek, ki ga imajo za muslimanskega gangsterja. Policija je aretirala pripadnika krajevnega podzemlja Sheika Rashida, ki naj bi bil povezan z bom-baysko mafijo, podrobnosti o vzrokih aretacije pa niso sporočili.
Reševanje ranjencev se je nadaljevalo! včeraj ves dan in policija je prepričana, da je število žrtev še večje in da so pod ruševinami še številna trupla. V obeh hišah je živelo približno 125 ljudi in le malo stanovalcev je na seznamu ranjencev,
tako da se bojijo, da bo končni obračun žrtev zelo visok, morda blizo 100 ljudi.
V mestni četrti, kjer je prišlo do atentata, v zadnjem času ni bilo spopadov med hindujci in muslimani.
Po tem atentatu je že povsem jasno, da se odnosi v Indiji nevarno zaostrujejo in da tega zaostrovanja ni mogoče omejiti samo na eno ali dve mesti. Sicer pa je bilo od lanskega decembra v spopadih' med muslimani in hindujci ubitih najmanj 2.000 oseb.
Arabsko
morje
500 km
Bengalski
zaliv
SRILANKA
Tildi vihar je lahko biznis...
NEW YORK - »Vihar stoletja«, kakor so poimenovali strašno snežno ujmo, ki je prizadela atlantski del Združenih držav Amerike, naj bi po prvih cenitvah povzročil za 800 milijonov dolarjev škode. V tem znesku pa niso vračunani snopi zelenih bankovcev, s katerimi so se založili podjetneži - tisti, ki so znali obrniti posledice neurja v svoj prid... Vzemimo dvigalce uteži in njim podobne mišičarje: ti se gnetejo na terenskih vozilih, s katerimi krožijo po New Yorku in pomagajo reševati v led vkleščene ali pod snežnimi kopami pokopane avtomobile ter čistiti vzpetinaste garažne izhode. »Predragi so, zato ne maram njihove pomoči,« je potožil George Ognjan in rajši kar sam z lopato odstranil sneg s svojega vozila Toda marsikateremu Newyorčanu je cena 30 dolarjev za vsak rešen avto več kot dostopna in nekateri ponujajo »katero koli plačilo v gotovini«, da jih silaki le rešijo snega pred hišo.
Lepo služijo tudi trgovine, ki dajejo v najem video aparate: »V petek sem vzela v najem vse mogoče filme za otroke, zdaj pa bom še druge, saj so sole kar naprej zaprte,« je povedala Arlene Bright pred vhodom v vvashingtonsko prodajalno. Ta čas gre v promet tudi vsak tuj film,
ki bi ga sicer nihče ne gledal. Nasprotno so zdajšnje razmere naravnost porazne za veleblagovnice, pač pa si manejo roke marketi, kjer je pravi naval zaradi potrebe po kruhu in mleku - a tudi pomfiiju in popcomu, ki sta kot nalašč za pred televizijski ekran... Obilno gredo v promet seveda tudi sveče in toaletni papir, z druge strani pa so ljudje pokupili fotografske tokove, da bi ovekovečili »vihar stoletja«.
Povsem drugače se godi zavarovalnicam: »Ne bomo dosegli sicer 15 milijard dolarjev, ki jih je bilo treba žrtvovati za kritje dobrin, poškodovanih ali uničenih zaradi orkana Andrevv, toda kakih 800 milijonov pa bo vendar treba odšteti,« zagotavlja John Snyder, poddirektor A. M. Best Company, agencije, ki se bavi s cenitvami kreditov na zavaro-valninskem področju. In tudi to pot bo zaradi uničenih pridelkov in poplavljenih ali podrtih hiš spet potegnila krajši konec Florida
Tokrat je uničenje mnogo večje kot ob novembrskem tornadu, ki je prizadel enajst zveznih držav, in ob decembrski hudi uri, ki je opustošila široke predele obale od Maineja do North Caroline - tedaj je znašala gmotna škoda 425 oziroma 650 milijonov dolarjev.
ZDA / NEW YORK POST NOČE NOVEGA LASTNIKA
Pakt Hitler - Stalin v verziji bratov Manc
NEW YORK - Včerajšnja naslovna platnica prikazuje Alexandra Hamiltona, ki je leta 1801 ustanovil časopis »New York Post«, z veliko solzo na desnem licu, na tretji strani pa močan naslov, ki jasno odraža razmere v uredništvu: »Kdo je ta norec?« Ne samo, na šesti strani, ki je znana po čenčah na račun Big Appla, kraljuje velika vinjeta, na kateri je videti domnevni bodoči lastnik časnika zaprt v kletki in vklenjen v prisilni jopič. »Abe Hirschfeld,« piše pod njo, »upravlja Post s slogom in dostojanstvom, ki stav letih postala njegova vizitka.« Vseh 700 uslužbencev najstarejšega ameriškega dnevnika je uprizorilo revolt, kakršnemu ni para. V nedeljo so stavkali, tako da list prvič v 15 letih ni izšel, včeraj pa pripravili kaj svojevrstno izdajo: prvih 20 tabloidnih strani je posvečenih domnevnim zlikovstvom »zadnjega rešitelja« časopisa, 74-letnega gradbenika Hirschfel-da. Uredniki utemeljujejo bralcem svoj protest z enim samim stavkom: »Prepričani smo, da ne pozna Hirschfeld ni-
ti osnovnih pravil tega dela in se jih tudi noče naučiti: to pa pomeni, da bo časopis v nekaj dneh dokončno mrknil.«
New York Post je že več mesecev na robu stečaja (lani je prodaja upadla za 10 odstotkov na kakih 400.000 izvodov), tabloid pa je sredi hudega legalnega spora, v katerem si stojijo nasproti: Peter Kalikovv, bivši lastnik, ki je zahteval nadzor nad upravo časopisa; finančnik Števen Hoffenbeig, ki je osumljen goljufije in se še v petek potegoval za nakup časopisa; ter Abe Hirschfeld, Zid poljskega porekla, ki si je nabral okoli 100 milijonov dolarjev premoženja z gradnjo garaž in parkirišč. Potem ko je bil Hoffenbergov zaveznik, si je Hir-schgfeld pred dnevi premislil in dosegel sporazum s Kalikovvom, ki mu je odstopil nadzor nad časnikom, ter odslovil Petra Farisa, že od leta 1980 dejanskega upravitelja založniške hiše. Ne samo, odslovil je tudi šele pred tremi tedni zaposlenega odgovornega direktorja Peteja Hammilla in njegovo mesto zaupal VVilbertu Tatumu, »črne-
mu novinarju«, ki izdaja Amsterdam News, večkrat obtožen antisemitizma
Kolumnist Jack Nevvfield je zapisal: »Zdaj prisostvujemo nekakšnemu paktu Hitler-Stalin v verziji bratov Manc. Skoda le, da predstavlja tokrat Poljsko ”Post“.« Značilno je, da sodi tudi-Nevvfield v seznam 71 nameščencev, ki jih je treba nemudoma odsloviti, kakor sta menila Hirschfeld in Tatum, a brž nato 50 odpustov preklicala »Prejšnji teden mi je Hirschfeld obljubil, da me bo predlagal za Pulitzerjevo nagrado, zdaj pa me pošilja na cesto,« je izjavil co-lumnist.
Sicer je treba priznati Hirschfeldu dobršno dozo iskenosti: »Pravzaprav bi rad kupil samo hišo, v kateri je uredništvo, kajti na časopise se sploh ne spoznam.« In medtem ko poskuša guverner Mario Cuomo na vrat na nos najti skupino novih investitorjev, upravnik Stephen Sumbaca ne prikriva obupa: »Ce ne dobimo takoj 1,5 milijona dolarjev, bomo zaprli redakcijo še ta teden.«
ZDA / NOČNI PP2AR V CHICAGU
Dramatično reševanje gostov iz starega hotela v plamenih
CHICAGO - Preplah v čikaški noči: zgorel je hotel Paxton, v katerem je prenočevalo 120 brezdomcev. Štirinajst jih je umrlo, najmanj 26 je ranjenih.
Plameni so začeli švigati okoli 4. ure zjutraj v sobi v prvem nadstropju štirinadstropnega hotelskega poslopja in so takoj zajele vse poslopje. Zamrežena okna so večini gostov, ki plačujejo 70 dolarjev tedensko za prenočišče, onemogočala, da bi zbežali iz hotela. Skozi okna so se razlegali kriki na pomoč in nekateri gostje so potrgali mreže in skočili skozi okno. »Videla sem Zensko skočiti skozi okno; pri padcu si je zlomila roke in noge, nato pa je morala precej časa čakati na reševalce, ogrnjena v
staro odejo,« je povedala neka očividka.
Požar je zajel protipožarne stopnice in tako preprečil stanovalcem, da bi zapustili poslopje. V eni sami sobi se jih je nagnetlo 25 in prerivali so se pred zamreženim oknom ter hlastali za svežim zrakom. Nekateri so iz rjuh izdelali zasilne vrvi in se spustili s četrtega nadstropja, starši so otroke vrgli v naročje reševalcem. Reševanje je otežilo dejstvo, da se je vdrla streha starega poslopja, katerega lastnik je bil že kaznovan zaradi slabih varnostnih ukrepov.
Vzrokov požara še niso ugotovili, policija pa zaslišuje enega izmed gostov, invalida, ki je baje prižgal kuhalnik in nato zadremal.

	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. slovenski pesnik, rojen na današnji dan leta 1904 (Srečko, Integrale), 8. odstranitev česa v škodo celote, 10. Zenski pevski glas, 11. dolga os, 12. kar se pritrdi kot olepšava na steno ali strop, 14. stara prestolnica Babilonije ob reki Evfrat, 15. vrtilni moment, 17. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 18. želatina iz alg, agaragar, 20. kratica za trade mark, 21. kratica za grand prix, 23. stari Slovani, 25. osvežilna pijača, 27. hitrostno tekmovanje, 30. ime ameriškega predsednika Clintona, 32. majhno plovilo, 33. zveza držav vzhodne Azije, 35. kitajsko glasbilo s strunami, 36. rojstvo, geneza, 38. izdvajanje koloidov od kristaloidov v raztopini.
Navpično:
1. mejna reka med Slovenijo in Hr-
vaško, 2. osmi ton od osnovnega, 3. kemijski znak za stroncij, 4. nekdanji japonski telovadec (Takaši), 5. citroenov avtomobil, 6. nauk o nravnosti, 7. kraj v Slovenskih goricah, 9. francoski filmski režiser, predhodnik novega vala (Roger, ... in Bog je ustvaril žensko), 10. antični prebivalec Beocije, 13. okrogel športni rekvizit, 16. južnoafriška denarna enota, 19. ozek konec polotoka, 21. gliva kukmakovka z debelim klobukom in trebušastim betom, 22. gnojna okužba, 24. pripadnik skupine jezikovno sorodnih indijanskih plemen v Severni Ameriki, 26. francoski voznik formule 1 (Jean), 28. manjša skupina ljudi, ki se iz koristoljubja med seboj podpirajo, 29. ime nekdanje angleške filmske igralke Blyth, 31. deska v plotu, 34. kraljevič v indijskem epu Mahabharata, 37. kemijski znak za nikelj.
ezpeip ‘^aueiseu ‘up[ ‘NV3SV ‘upa ‘pig ‘e^np ‘ero ‘p -uy ‘dD ‘JALL ‘aeSe ‘iiy ‘joabu ‘pe^y ‘zedo ‘euiso ‘;jb ‘Aapurp ‘[3aoso)} :ouAeropo/y
Aansra
a b c d e t g h | Naloga 55 Naloga 56 ^
8
7 6 5 4 3 2 1
a ti c d e t g n
Šahovska naloga St. 55
TARRASCH - KONZULTANTI / Neapelj 1914
Na daminem krilu je črni kralj zavarovan pred napadom belih figur po c liniji. Vendar pa se beli, ki je na potezi, ne sprijazni s takim stanjem in poskuša na vsak način zlomiti obrambo črnega. To mu uspeva s spretnim manevrom, ki ga odkrijete pri pravilnem reševanju.
Šahovska naloga St. 56
HORVATH - EPERJESI / Madžarska 1971
Po odprtih linijah ima beli možnost obetavnega napada na črnega kralja, ki pa je še dobro zavarovan.
Naloga reševalcev: ugotoviti, kako je uspelo belemu, ki je na potezi, na učinkovit način razrahljati obrambni obroč črnega in matirati nasprotnika.
Rešitev naloge St. 53
Capablanca na poučen način uveljavi prednost črnega kmeta v drugi vrsti in najprej ponudi zamenjavo trdnjav l...Tfl + ! Po izsiljenem 2.Tfl: sledi Se začasna Žrtev dame 2...Dh2+l! 3.Kh2:, ki je smiselna Sele po promociji črnega kmeta v skakača. 3...gflS+ šeh! in beli se je vdal, saj črni skakač obračuna z belimi kmeti na daminem krilu.
Rešitev naloge St. 54
V matno kombinacijo vodi črnega poteza l...Tel + . Na pripravljalno potezo črnega l...Lh3 beli to prepreči z 2.Te3 ali 2.Le4. Po umiku kralja 2.Kg2 Tgl+! sledi prva žrtev črnega, ki pomeni dirigiranje belega kralja na zeleno polje in vstop črne dame v igro. 3.Kgl: Del+ 4.Kg2 Dfl + U To je jedro kombinacije! 5.Kfl: Lh3+6. Kgl Tel mat!
KOMUNIKACIJE
iimi
Satelit na dlani kot telefon
Fani Polanc
Prostrana podeželska območja, redko naselje-na ali nenaseljena, težko dostopna, so ena od zadnjih vrzeli v globalni komunikacijski mreži. V boj za zapolnitev te vrzeli so se minuli teden po odlocitivi ameriške zvezne komisije za komunikacije podala tri vvashingtonska podjetja: neprofitna Volunteers in Technical Assistance (VITA), Orbital Science Corp. in Starsys Inc., vsa z enakim predlogom - sistemom nizko orbitalnih satelitov, ki bi prenašali tipkana sporočila, klice v sili, znanstvene podatke in druge ne-govome komunikacije. Zmagalo pa bo tisto, katerega sistem bo tehnološo in ekonomsko najlažje izvedljiv.
Ce bodo njihove ideje izvedljive, bodo ti sistemi nova vrsta mobilnih komunikacij. S pomočjo ročnih naprav, ki bi delovale kjerkoli na našem planetu, bi ljudje lahko pošiljali sporočila - resda ne glasovna - od kjerkoli na svetu, hkrati pa bi bilo moe ugotavljati njihovo natan-Cno geografsko lokacijo.
Tako bi bilo zlahka izslediti turiste, ki bi se izgubili v gozdu ali planince, ki bi zašli v gorah, avtomobilisti bi lahko poklicali vlečno vozilo, ce bi jim avto obstal na kaki samotni cesti, prebivalci z osamljenih kmetij bi lahko poklicali zdravnika, policijo itd., naprave z oddaljenih naftnih ploščadi bi se lahko avtomatsko javljale, Rdeči Kriz bi bil lahko v stiku s svojimi reševalci na še tako nedostopnih območjih ...
Skratka, obetajo se neskončne možnosti uporabe - in tudi neskončni dobički tistemu, ki bo prvi posegel v to vrzel. Toda Časa ni veliko. V bistvu, kot menijo nekateri specialisti za komunikacijo, je vlhk za nizko orgitalno satelitske sisteme že zamujen. »Kontinentalni« komunikacijski sistemi namreč danes že nudijo številne storitve, ki jih obeta omenjeni satelitski sistem, resda zgolj znotraj metropolitskih regij. A svoje tipalke že širijo tudi navzven.
Ce bi se omenjena tri podjetja s svojimi idejami o satelistkem sistemu pojavila pred desetimi leti, ko celičnih telefonov še ni bilo, bi bile danes trdno zasidrane na trgu komunikacijskih storitev. Toda šele lani je bilo na mednarodni ravni dogovorjeno, da se del komunikacijskega sistema nameni takim satelitom.
Sateliti so oznanili začetek dobe globalnih komunikacij pred 30 leti. Danes so največ v rabi geostacionarni sateliti, ki so v dobrih 25.000 kilometrov oddaljeni orbiti videti stalno na isti točki neba nad Zemljo. Ker so tako zelo daleC, s° za oddajanje in prestrezanje njihovih signalov potrebne velike, težke in drage satelitske antene. Nizko orbitalni sateliti pa bi nasprotno omogočali veliko cenejše komunikacije. Ker bi bili ne nekaj sto kilometrov oddaljeni od Zemlje, bi terminal na Zemlji ne bil večji od človeške dlani in ne dražji od 100 dolarjev.
Ameriška zvezna komisija za komunikacije je uradno za tehničnega pionirja na tem področju označila neprofitno organizacijo VITA. Glede na ta status bo imela različne prednosti. Svojo bazo ima v Arfingtonu, predmestju Washingtona, 600 prostovoljcev pa ima po vsem svetu. Z idejo o nizko orbitalnem satelitskem sistemu kot sredstvu, ki bi ji omogočal biti v stiku s svojimi po vsem svetu raztresenimi sodelavci, se ukvarja od srede osemdesetih let m je za to porabila ze dobrih dva in pol milijona dolarjev. Zdaj ima že en eksperimentalni satelit v orbiti. Ko gre satelit preko določene države, sprejme podatke, jih shrani v elektronskem spominu in jih nato odda, ko je nad ciljno državo. »Shrani in posreduj« je delovno geslo. Ameriška agencija za mednarodno pomoč je že na primer uporabila ta satelit za posredovanje Podatkov o sušnih razmerah v Djibutiju. Satelit tudi prenaša podatke iz raziskovalnih postaj na Antarktiki. Ze naslednje leto nameravajo poslati še tri nove satelite v nizko orbito. Sčasoma uaj bi njihovo število naraslo na 15 do 20, kar bi omogočalo prenos sporočil kamorkoli po svetu v zgolj eni uri. Ker ne gre za profitno organizacijo, njihov sistem ni namenjen komercialnim uporabnikom, marveč pretežno znanstvenim in humanitarnim organizacijam in »posamezniku v koci iz blata, M nima telefona ali drugega komunikacijskega sistema«, je izjavila njena podpredsednica Helena Wisniewski. Toda ostala dva podjetja sta odkrito zazrta v komercialno uporabo. Science je prejšnji mesec poslal v vesolje majhen, 20-kilogramski eksperimentalni satelit, prvega v sistemu 22 satelitov. Upajo, da bo njihov sistem že čez dve leti v komercialni uporabi.
Pri tem mislijo na številne možnosti. Ena od ujih je na primer alarmno stikalo v družinskem avtu. Proizvajalci avtomobilov bi kot dodatno opremo avtomobilov ponudili oddajniško napravo, ki lahko javi natančno lokacijo vozila, ce obstane nekje v okvari ali snežnem zametu itd. Prevozniška podjetja bi na primer s tako napra-y° lahko imela natančen pregled, kje se nahajajo njihova vozila.
Pri razvoju roCnih terminalov Orbital že sodeluje z vec proizvajalci potrošniške elektronike. Napovedujejo, da bodo stali od 100 do 400 dolarjev. Svoj sistem nameravajo vgraditi v kontinentalne sisteme. Ce bo nekje v bližini antena, bo sporočilo prišlo preko nje. Ce je ne bo, bo do uporabnika ubralo dražjo satelitsko pot. Tretje podjetje Starsys ima podobne naCrte s svojim 24 satelitskim sistemom. Predvidevajo, da se bodo Cez tri leta pojavili na trgu. Trenu-tao eksperimentalno delajo z najetim satelitom bi si prizadevajo pridobiti investitorje. Vendar Pa jim njihova konkurenca Orbital že oCita, da z večinskim francoskim lastniškim deležem niso primerni za prevzem licence v ZDA. Starsys se brani, da imajo vodilne niti njihove firme v rokah Amerikanci. Kakorkoli že, spoprijem bo očitno neizprosen.
ZNANOST IN TEHNOLOGIJA / ODLOMKI IZ RAZPRAVE NA POSVETOVANJU
Filozofija razvojne strategije Slovenije
Ko se je Slovenija osamosvojila in odločila, da prevzame demokratični politični in gospodarski sistem, se je opredelila, da se izpostavi svetovnim vrednostnim kriterijem. Odslej bosta njen razvoj in položaj v mednarodni skupnosti odvisna od tega, kako uspešno bo te kriterije dosegala in izkoriščala zaostajanja drugih v svoj prid.
Zamislimo si lahko dve skrajni možnosti: ali se bo tokovom prepustila ali pa bo nanje reagirala. Gre torej za izbiro med nekakšnim lagodnim državnim liberalizmom in med aktivno nacionalno organiziranostjo. Po težavah, povezanih s preobrazbo av-
stvu folklorna samobitnost, temelječa na lagodnem liberalizmu, po domače razpuščenost, najbrž večini prebivalstva in njegovim tradicionalnim vrednotam kar ustrezala, in žal je zelo verjetno, da bo tudi obveljala, je gotovo vprašljivo, Cernu je bila osamosvojitev sploh potrebna. Bistvo osamosvojitve vidim prav v tem, da prevzamemo kot celota, kot narod, odgovornost za usodo Slovenije in vsakega njenega prebivalca. Najbrž ne more biti sporno, da bi pri opisanem razpuščenem razvoju lahko govorili le še o gospodarstvu
Aleksander Bajt
nega projekta je odvisen od zavzetosti vseh ljudi, predvsem seveda vseh tistih, ki so potencialni intelektualni nosilci družbenega in gospodarskega razvoja. Z aktivno nacionalno strategijo je mogoče doseči, da Slovenija ne bo ostala samoten obrobni spremljevalec sicer do-brostojeCega in napredujočega sveta, ampak bo s sistematičnim izboljševanjem kakovosti lastnih produkcijskih tvorcev, vključno z ustvarjanjem lastnega kapitala, svojo majhnost odločilno nadomestila s kakovostjo in se tako uvrstila med intele-
eni generaciji preobrazijo v materialne sile, tehnologijo in zagotovijo visoko gospodarsko raven. Danes pri iskanju primerov nismo vec omejeni na dvakrat dotolčeno Nemčijo in enkrat dotolčeno Japonsko, ki sta se v eni generaciji dvignili na drugim nedosegljivo raven. Tu so tudi vzhodnoazijski zmaji, ki se jim je to posrečilo iz nic.
Česa takega seveda ni mogoče doseči s pozivi na patriotizem, s komisijami in strateškimi študijami, podjetniškimi inkubatorji, meseci in leti kakovosti, dva tisoč mladimi razi-
tarkicnega psevdosociali-sticnega sistema v sodobno gospodarstvo bo postalo življenje v Sloveniji, predvsem tudi življenjska raven njenega prebivalstva, v vsakem primeru, torej tudi brez vsake aktivne politike, podobno tistemu drugod po srednji Evropi. Temu se preprosto ne bo mogoče izogniti.
V prvem primeru bi si zagotovili srednjeevropski podobno življenjsko raven kot srednje dobro plačani mezdni delavci, z brezposelnostjo, ki ne bi padla pod deset odstotkov, kot manjši kmetje in obrtniki, živeči na robu preživetja, kot menedžerji in uslužbenci nižjih ravni, zaposleni večinoma v podjetjih v tuji lasti, dober del družbenega proizvoda pa bi se prelival v tujino tudi prek obresti za velika državna posojila na svetovnem trgu kapitala. To bi zaposlovalo neučinkovite družbene službe in podkupljivo administracijo, ki bi z elitnimi sloji prebivalstva, predvsem politicno-kulturniškimi, skrbele za ohranjanje samobitnosti slovenskega naroda s pomočjo državne redistribucije v svojo korist.
Čeprav bi takšna, v bi-
na slovenskem ozemlju, torej ne o slovenskem gospodarstvu, in da bi bila tudi nacionalna samobitnost Slovenije le še vse bolj zbledeli spomin iz preteklosti.
Sedanji razvoj nedvomno poteka v to smer. Odvzem tretjine trgov industriji in hkratna izpostavitev gospodarstva uničujoči svetovni konkurenci, ki sta poslala doslej na cesto petino vseh delavcev, potekata vzporedno z vodotesno zaščito države, družbenih služb in tradicionalnih elit. Pri tem ni najusodneje, da se imajo za izključujoče poosebljenje slovenske nacionalne samobitnosti, gospodarsko pa za nekakšne fiksne stroške, ki ne morejo priti pod vprašaj. Odločilna je neprizadetost do dogajanj v gospodarstvu, ki ga je na natezalnico tržnega prestrukturiranja v najbolj neugodnih razmerah poslal prav obstoječi oblastniški sloj. Ta dokazuje, da se povsem odpoveduje svoji vlogi v doseganju bistvenih osamosvojitvenih ciljev, zavrača odgovornost zanje, celo vec, povsem se distancira od gospodarskih delov družbe in naroda.
Uspeh osamosvojitve-
ktualno in gospodarsko vodilne narode. To bo mogoče le, Ce bo postal nacionalni raziskovalni program pobudnik nenehnega povečevanja znanja in inovacij na vseh področjih. To niso majhne ambicije. Toda Ce jih ne bomo imeli, Ce ne bomo poskušali iztisniti iz sebe vsega, kar premoremo, bomo ostali na repu.
Ni izključeno, da se bodo politične elite še kar naprej ukvarjale same s seboj. Toda tudi Ce se ne bi, so jim z nacionalno delitvijo dela, ki je na doseženi razvojni stopnji ni mogoče prezreti, postavljene dokaj toge meje. Zato brez samoaktiviranja vsakega posameznika, ustanove in družbenega sloja ne bo šlo. V vsakem od nas se mora zbuditi stremljenje po izboljšanju, odličnosti in popolnosti. Narediti moramo vse za odličnost nas samih, naše znanosti in tehnologije, raziskovalcev nasploh, s tem pa potegniti za seboj tudi druga področja. Četudi ni linearne zveze med znanostjo in produkcijo, kaj šele med domačo znanostjo in domačo produkcijo, je vendar res, da se povečano znanje in sposobnosti v že manj kot
skovalci in podobnim. Edini mehanizem, ki je sposoben to preprečiti, je trg in vzpostavitev takšnih razmer, ki bodo zagotavljale nenehno konkurenco, tekmovanje znanja in sposobnosti med posamezniki, od rojstva naprej; omogočale prevzem večjih odgovornosti uspešnih in zaposlovanje manj uspešnih pri delu. To pomeni razširitev prestrukturiranja od gospodarstva na vso produkcijo, tudi nematerialno z raziskovanjem vred. Večine te produkcije sicer ni mogoče neposredno izpostaviti svetovnemu trgu. Mogoče pa je svetovni trg simulirati z uveljavitvijo mednarodnih kriterijev znanja in sposobnosti v državnem financiranju raziskovanja. Politika pospeševanja znanja s pomočjo konkurence se ne more izkazati za napačno. Čemur koli bodo služili odlični raziskovalci, pospeševali bodo razvoj v nakazani smeri. Le upamo lahko, da ne bodo služili le »znanosti kot taki«. Toda celo v tem primeru bodo prek visokega šolstva, kjer bodo pretežno zaposleni, skrbeli za oblikovanje najboljših strokovnjakov, s tem pa se bo
odličnost raziskovalcev prej ali slej prenesla na odličnost proizvodnje -tako materialne kot nematerialne. Vsaj v šoli bodo njihovi celo najbolj teoretični dosežki postali neposredno uporabljena znanost in razvoj.
Nikjer ni predvideno, naj se znanost, kaj šele slovenska, »vpreže v voz slovenske proizvodnje«, še manj industrije. Toda v družbeni delitvi dela to ni stvar znanosti, temveč prozvodnje. Konja ne vpreže v plug njegov ko-vaC, temveč kmet, ki mora preorati njivo. Vprašanje, ali bo proizvodnja zaposlila določenega raziskovalca, je kot vprašanje, kakšen izdelek in s kakšno tehnologijo bo proizvajala, stvar podjetnikov, ljudi, ki vlagajo kapital in za svoje odločitve z njim tudi materialno odgovarjajo, ne pa raziskovalcev, ki tega ne morejo. (Tisti, ki zmorejo, postanejo podjetniki, podobno kot Hevvlett Packard in številni drugi.) Ali je verjetno, da bi z razvojno strategijo lahko predpisovali, naj naše raziskovalce zaposluje kapital v tuji lasti, doma ali v tujini? Očitno ne. Zakaj bi morala biti potem to dolžna podjetja v slovenski lasti? Da bi imeli zagotovljeno delo? Kadar bo raziskovalec s svojo kakovostjo prispeval k povečanju proizvodnje in bo podjetje to ugotovilo, bo zanesljivo dobil zaposlitev. Naša naloga je, da ustvarimo razmere, v katerih bo prihajalo do tega, ne pa da skušamo kot raziskovalci prevzeti odločanje na področjih, ki so po družbeni delitvi dela stvar drugih. Brez znanja tu in tam pa ne bo šlo.
Nekateri bi želeli še veC: medsebojno povezano opredelitev prednostnih razvojnih smeri raziskovanja in proizvodnje. Ce izvzamemo nacionalne in z nacionalnim prostorom opredeljene raziskave v majhnem, odprtem gospodarstvu, kakršno bo slovensko, to preprosto ni mogoCe. Svetovni trg je tako po tehnološki plati kot po povpraševanju dan, spremembe niso odvisne od nas in edina realistična razvojna strategija je ustvarjanje in vzdrževanje razmer, v katerih se jim bo domaCa proizvodnja lahko kar najuspešneje prilagajala. Ali se bo v takih razmerah hitreje razvijala izvozna čevljarska ali računalniška industrija, proizvodnja zdravstvenih, visokošolskih ali tudi raziskovalnih storitev, ni najbolj pomembno.
Pomembno je, da se bo ob zagotovljenem znanju razvila proizvodnja, ki bo dajala najvišji Cisti dohodek na prebivalca, pri Čemer bo naravna oblika proizvodnje povsem drugotnega pomena.
Zato tudi strukture raziskovanja po znanstvenih strokah in/ali proizvodnih panogah ne moremo določiti vnaprej. Zanesljivo bo najbolj odvisna od strukture proizvodnje, materialne in nematerialne. Kakšna pa bo, bomo vedeli le ex post. Na raziskave lahko najuspešneje vplivamo z ustvarjanjem razmer, ki jih potrebujejo raziskovalci. Pri odločanju o raziskovalnih smereh bodo kajpak upoštevali pričakovano povpraševanje po njihovih storitvah, pomembno pa bodo tudi njihovo zanimanje in sposobnosti, s Čimer bodo izkoriščene primerjalne prednosti, ki jim imajo.
NOVICE
Avto, ki se sam parkira
MUNCHEN - Nemški Volksvvagen razvija sistem, ki naj bi avtomobilu omogočil, da se sam parkira. Toda pri tem ni edina: sistem samoparkiranja je na tokijskem sejmu predstavil tudi neki japonski izdelovalec mini avtomobilov, menda pa imajo podobne naCrte tudi nekatere ameriške avtomobilske družbe. Volksvvagnov projekt se imenuje Inte-grated Research Volksvvagen in je namenjen za avto futura, vozilce jajčaste oblike in z vrati, ki se razprejo kot krila galeba. Temelj sistema je naprava,, ki meri razdalje in tako prepreči trke med parkiranjem. Volksvvagen razvija tudi različico za preprečitev trčenja med vožnjo. Model futura je za sistem samoparkiranja še zlasti primeren, ker ima električni motor in za vsako kolo locen pogonski prenos. Na sprednji in zadnji strani vozila so laserski senzorji, ki merijo razdaljo do najbližjega vozila, poseben ultrazvočni senzor pa meri oddaljenost od robnika pločnika. Vse te podatke obdela računalnik, ki nato krmili pogonske prenose, pospeševanje, zaviranje. Voznik avto kratko malo ustavi ob prostem parkirnem prostoru, pred njim ali za njim, nato pa vključi parkirni manever. Računalnik tedaj preveri, ah je prostor dovolj velik, nato pa izbere najprimernejši način parkiranja. Ce se voznik z raCimalnikovim »predlogom« strinja, samo pritisne na ustrezen gumb in avto potem vse opravi sam... Menijo, da bodo sistem mogli serijsko vdelati že Cez dve leti. (E. J.)
Homologacija vozil tudi v Sloveniji
LJUBLJANA - V Uradu za standardizacijo in meroslovje so pripravili odredbo o homologaciji vozil. Namen te odredbe je preprečiti uvoz vozil, ki ne ustrezajo predpisom. Ti predpisi namreč postajajo vedno strožji, zlasti glede na Čedalje strožje varnostne in ekološke standarde. Odredba predvideva, da bo moralo vsako vozilo, ki bo uvoženo ah izdelano v Republiki Sloveniji, imeti potrdilo, da ustreza vsem predpisom, ki veljajo v naši državi. To potrdilo bodo prilagali slehernemu vozilu vsi uvozniki in prodajalci vozil, seveda pa bodo morali pred tem opraviti homologacijo tipa vozila - za vsak tip posebej, ki ga bodo želeli uvažati oziroma prodajati. Enako velja tudi za individualne uvoznike, vendar bodo morah h sami predložiti potrdilo o ustreznosti vozila, sicer ga ne bo mogoče ocariniti. To bo veljalo tako za nova kot tudi za rabljena vozila, ki jih bo mogoče uvažati po uveljavitvi novega zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. (USM)
USM v mednarodnem merilu
LJUBLJANA - Republika Slovenija je pristopila še k eni mednarodni organizaciji, in sicer k Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (OIML). Pristopno listino RS je sprejelo in registriralo francosko zunanje ministrstvo. Pristop je stopil v veljavo 21. februarja 1993. OIML ustvarja pogoje za mednarodno zakonodajo na področju meroslovja. Meroslovje je veda o merah in merilih, ki zagotavljajo podlage za pravilno merjenje in tako varuje ljudi, njihovo zdravje in življenje ter zagotavlja nemoten potek prometa blaga, storitev in tehnično varnost. Nacionalno službo meroslovja v Sloveniji vzpostavlja Urad za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Članstvo in sodelovanje v tej organizaciji nas obvezuje, da v Sloveniji upoštevamo mednarodna pravila za uvajanje in nadzor meril ter vzdrževanje meroslovne sledljivosti etalonov, ki s primerjavo prenašajo znane vrednosti fizikalnih enot na druga merila. Na drugi strani pa so tudi nam dostopni mednarodni dokumenti in obvestila OIML, ki so pomemben vir informacij s tega področja. (USM)
»Stefanovi dnevi«
LJUBLJANA - Ob stoletnici smrti slovenskega fizika Jožefa Stefana bodo na inštitutu, ki nosi njegovo ime, od 22. do 24. marca letos potekali »Stefanovi dnevi«. Na inštitutu bo svečana otvoritev v ponedeljek ob 17.00 uri, ko bosta prvič podeljena Zlata znaka Jožefa Stefana za dve najboljši doktorski deli s področja naravo-slovno-matematičnih, tehničnih in njim sorodnih ved. Otvoritve se bo udeležil tudi minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc in mnogi drugi ugledni gostje. V sredo, 24. marca bo na obisku prof. Robert Hub er, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1988, ki bo sprejel najvišje priznanje Inštituta Jožef Stefan, in sicer »Častno članstvo IJS«. Poleg tega bo na odseku za biokemijo in molekularno biologijo odprt laboratorij, ki bo nosil njegovo ime, saj ta odsek že vrsto let plodno sodeluje s prof. Hube-rjem. Ob tej priložnosti bo imel tudi zanimivo predavanje »Protein Crystalograpy at the In-terface of Chemistry, Physics and Biochemistry«. (Nov. IJS)
planinski svet
Predavanje o Gran Sassu
Prikaz naravnih lepot abruskih Apeninov v osrčju masiva Gran Sasso, najvisje gore v Srednji Italiji, je tema, ki bo prav gotovo pritegnila zanimanje in pozornost rednih obiskovalcev četrtkovih predavanj v priredbi SPDT. ZveCer se bo v Gregorčičevi dvorani predstavil Rajko Slokar iz Nove Gorice, ki je pred dvema letoma vodil izlet novogoriških planincev v Abruce, kjer so se povzpeli na Gran Sasso. Ob tej priložnosti je Slokar posnel vrsto diapozitivov o pokrajini, gori, njenih pobočjih in vrha. Prikazal jih bo zvečer in predvajanje obogatil s svojimi izkušnjami in opazovanji, ki si jih je nabral na večdnevni turi po abruskih gorah. Zanimanje za nocojšnje predavanje bi moralo biti zelo veliko, predvsem za tiste, ki načrtujejo udeležbo na enotedenskem pohodu na Gran Sasso, ki ga za prve dni avgusta pripravlja SPDT.
Izvajanje Rajka Slokarja bo torej nekakšen vabljiv prikaz tega, kaj bodo lahko pohodniki SPDT doživeli Cez nekaj mesecev na prostranstvih Gran Sassa in abruskega narodnega parka.
Občni zbor SPDT
Tržaški planinci se bodo v Četrtek, 25. marca v Gregorčičevi dvorani zbrali na rednem, 39. občem zboru društva, na katerem bodo odborniki in načelniki posameznih odsekov podali obračune storjenega dela. Dejavnost SPDT je bila v zadnjem letu dokaj plodna in uspešna, zlasti na izletniškem področju, niso pa bili doseženi vsi tisti cilji, ki si jih je odbor zastavil ob začetku minule sezone. Naloga bodočega odbora bo, da zastavi sile in po možnosti nadoknadi zamujeno.
Zimski pohod na Snežnik
Nad 7000 planincev in ljubi-teljev gora se je prejšnjo soboto in nedeljo udeležilo tradicionalnega zimskega pohoda na Snežnik, ki ga p r.i r e j a
istoimensko planinsko društvo iz Ilirske Bistrice. Prireditelji so bili izredno zadovoljni, Čeprav so s pripravami imeli polne roke dela. Vreme je bilo kot naročeno, zanimanje veliko in vse je potekalo kot po olju. Organizatorji so poskrbeli za prevoz z avtobusi do SvišCakov, odkoder se je nepregledna množica planincev napotila na 1795 metrov visok Snežnik. Snega je to pot bilo bolj malo, hoja po znani poti pa ni bila lahka, saj je pod tenko plastjo snega bil živ led in ni manjkalo z drse v in padcev. Na srečo ni bilo hujšega.
Zimskega vzpona na Snežnik se je udeležilo tudi večje število planincev s Tržaškega, ki se redno udeležujejo takih pohodov. Poleg številnih predstavnikov SPDT so bili tudi mnogi elani SZ Sloga in SK Devin, društev, ki tesno sodelujejo s planinskim društvom iz Ilirske Bistrice.(L.A.)
Na SP v hokeju važna tekma Slovenije
LJUBLJANA -Danes ob 20.00 uri se bosta na svetovnem hokejskem prvenstvu skupine C pred razprodanimi tribunami tivolske dvorane pomerila Slovenija in Kazahstan. Tekma sicer še ne odloča o uvrstitvi v skupino B svetovnega hokeja, nadvse pomembno za Slovenijo pa je, da srečanje odigra s Cim manj napakami, predvsem v obrambi. Glede na neodločen rezultat srečanja med Latvijo in Ukrajino je vsako taktiziranje odveC. Zmaga nad Kazahstanom bi bila velika moralna opora pred prihodnjimi, odločilnimi srečanji, za katere ne bo popravnega izpita, nasprotniki pa bi v polfinalu proti Sloveniji igrali pod večjim psihičnim pritiskom.
Rezultati torkovih srečanj: skupina B (Ljubljana): Avstralija - Španija 4:3, Kazahstan - Južna Afrika 32:0 in Slovenija -Madžarska 14:2; skupina A (Bled): DLR Koreja - Koreja 7:4, Belgija -Izrael 8:1 in Ukrajina - Latvija 5:5.
ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
Kontovelke zlahka ugnale šibki Virlus
2. ŽD: proti Julii bi lahko Koimpex dosegel več
i
Kontovelke so v 1. diviziji dosegle tretjo zmago (Kroma)
1.	ZENSKA DIVIZIJA Virtus - Kontovel 0:3
(6:15,13:15, 9:15)
KONTOVEL: Pertot, Černe, Superina, Pernarčič, Milic, Blažina, Bezin, Bogateč.
Kontovelke so dosegle nepričakovano lahko zmago, povedati pa je tudi treba, da so tokrat naletele na povsem nerazpoloženega nasprotnika. Za zmago se jim tako ni bilo treba niti preveC potruditi, saj je že zadoščalo, da so nekoliko močneje servirale in kdaj pa kdaj odločneje napadale. Rezultatsko izenačen je bil le drugi niz, pa še to samo zato, ker so Kontovelke po vodstvu 11:2 moCno popustile in komaj osvojile set.
Kot opravičilo za ne preveč dobro igro lahko povemo, da je Kontovel nastopil okrnjen, saj so manjkale standardna po-dajaCica Maja Stoka in dvojčici Daniela in Cri-stina Bogatez.
POPOLN VRSTNI RED PO 9. KOLU: Altura in Club Altura 16, Kil-ljoy 14, Sgt in Oma 12, Breg Union Beton in Cus 8, Kontovel, Sant’An-drea in Zaule 6, Preveni-re in Virtus 2.
2.	ZENSKA DIVIZIJA Koimpex - Julia: 0:3
(10:15, 3:15, 6:15)
KOIMPEK: Ban, Da-pretto, Grgič, KocjanCiC, Kufersin, Meriani, Novakovič, Stigliani, Živec.
Tržaška Julia vodi na lestvici v drugi diviziji, vendar si po tem, kar je pokazala v ponedeljek v Repnu v anticipirani tekmi 6. kola, take uvrstitve ne zasluži. Vsekakor je Koimpex zaigral tokrat slabo v sprejemu in je dovolil, da so nasprotnice kar s servisi dosegale veliko število točk. Ko je Slogin sprejem kolikor toliko dobro deloval in so naše igralke . igro lahko gradile so tudi osvajale točke, njihova učinkovitost pa je bila
preveC nihajoča, da bi lahko upale na povol-nejši izid. (Inka)
IZIDI 5. KOLA: Cus -SanVAndrea 2:3, Oma -Ricreatori 0:3, Sokol -Koimpex 3:0, Julia - Sgt 3:0.
VRSTNI RED: Julia 12, Sokol 8, Ricreatori in SanVAndrea 6, Koimpex in Cus 4, Sgt 2, Oma 0. (Julia in Koimpex imata tekmo veC)
PREOSTALI SPORED 6. KOLA: Ricreatori -Sokol, SanVAndrea -Oma, Sgt - Cus.
Borovke zdaj proti Fettram
Odbojkarice Bora Friulexport, ki so v nedeljo osvojile naslov mladinskega deželnega prvaka, se bodo v med-deželni fazi srečale s prvakinjami Veneta, ki pa niso »že vnaprej določene« odbojkarice Mogliana Veneta, ki bi morale po napovedih trenerja Scalzotta osvojiti državni naslov (ta ekipa je .namreC pred dvema letoma osvojila naslov v kategoriji under 16), temveč igralke iz Felter pri Bellu-nu. Članska ekipa Feltre nastopa v B 2 ligi. V mladinski ekipi igrata tudi dve igralki prve ekipe, ostale pa so iz ekipe, ki nastopa v C 2 ligi.
Prva tekma bo 28. marca v Fel-trah, povratno srečanje pa bo v nedeljo, 4. aprila ob 16. uri, v telovadnici šole Suvi-fch.
HOJA / V LUGANU NA 35 KM.
Fctio Ruzzier postavi nov
dtiavni rekord
V nedeljo je bila v Lu-ganu mednarodna tekma v hitri hoji, veljavni za »Pokal A. Pedrini«. Na tamkajšnjem stadionu »Cornaredo« se je v idealnih vremenskih pogojih podalo na 35 km dolgo razdaljo 8 atletov, medtem ko je istočasno na krajši razdalji 20 km startalo 12 atletov iz Italije in Švice.
Med atleti, ki so tekmovali na daljši progi, je bil tudi zamejski atlet Fabio Ruzzier, ki je na tihem upal izboljšati 13 let star državni rekord, last večkratnega reprezentanta, finančnika Paola Grecuccija, ki je Cas 2.46’00“ dosegel leta 1980 na Norveškem.
Zadnji testi so pokazali, da je ta Cas dosegljiv in Ruzzier je tudi na tekmovanju v Luganu dokazal, da je trenutno v zelo dobri formi, saj je bil že od prvega kilometra dalje hitrejši od programiranega Časa in je s kilometri časovni naskok stalno večal.
To mu je prineslo tudi nov osebni rekord na vmesni razdalji 30 km in sicer 2.20’34“ (4. absolutni Cas v Italiji), na končni razdalji 35 km pa je s silovitim finišem dosegel Cas 2.43’26“2, kar je za cele 2’34 bolje od prejšnjega državnega rekorda Grecuccija na tej razdalji.
S tem Časom je seveda
tudi zmagal, saj je dru-govuršCeni Švicar Gi-roud končal tekmo po 21 minutah, tretjeuvršCeni
pa po veC kot 1 uri! O uspehu našega atleta priča tudi dejstvo, da je na vmesnem merjenju Časa na 20 km dosegel za 1’20“ boljši Cas od zmagovalca na krajši razdalji.
NOGOMET / TURNIR V TOLMECU -----------------,----------
V tržaški reprezentanci šest igralcev Gaje
Pozitivna izkušnja za vse nastopajoče
POGOVOR / NAMIZNOTENIŠKA IGRALKA LARA POSEGA
»športno dejavnost v celoti podrejam šolskemu uspehu«
Z namiznim tenisom se ukvarja od svojega osmega leta
Občni zbor goriških planincev bo 26. marca
Člani SPD Gorica se bodo v petek, 26. t.m. zbrali na rednem obenem zboru. Skupščina bo tokrat prvič, izjemoma, v Steverjanu, v dvorani KD Briški grič. Mala dvorana Kulturnega doma, kjer so v zadnjih letih potekali občni zbori, je v popravilu in torej n euporabna. Zato so bili pri društvu nekako primorani v selitev. Tokrat so izbrali Steverjan, oziroma dvorano na Bukovju. Po občnem zboru, ki je napovedan ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v drugem sklicu, bodo s predvajanjem serije izbranih diapozitivov prikazali del dejavnosti Kraških krtov, vsem udeležencem pa seveda postregli s kozarcem briškega.
Kljub pomanjkanju snega pri SPDG tečaj smučanja
Pri Slovenskem planinskem društvu Gorica so tudi v tej sezoni, Čeprav s težavo, zaradi pomanjkanja snega namreč, speljali tečaj smučanja.
Potekal je na Nevejskem sedlu, udeležilo pa se ga je nekaj nad sedemdeset elanov, v glavnem mlajših. Nekaj je bilo začetnikov, v glavnem pa so se prijavili tisti, ki so že lani in prejšnja leta bili v rokah učiteljev smučarske šole. Zaradi skrajno neugodnih snežnih razmer v drugi polovici januarja in v februarju, je bilo treba tečaj speljati v dveh delih.
Tako je bila zaključna prireditev šele v nedeljo, 14. t.m. Suha zima je seveda tudi drugače vplivala na smučarsko dejavnost. Tako za letos predvidoma ne bo društvenega tekmovanja in tekmovanja za trofejo Faganel.
Patagonija in Cerro Torre
Lani sta Peter Podgornik in Jože Šerbec poskušala odpreti novo smer na Cerro Torre v Patagoniji. Na goro sta se odpravila sredi najhujše zime ( ker je takrat vreme najbolj zanesljivo) vendar pa ju je gora zavrnila.
Barvne diapozitive z omenjene odprave bo J. Šerbec prikazoval v Gorici, 2. aprila letos, na povabilo SPDG.
Gre za zanimive posnetke Gore, ki še danes izziva najboljše plezalce, pa tudi za posnetke pokrajine in divje, zasnežene narave v dolini Fitz Roy, ob istoimenski reki in v istoiumenskem naselju v vznožju Cerro Torre.Prejšnji teden je Jože Šerbec bil gost prvega planinskega večera pred kratkim ustanovljene Beneške planinske družine v Spetru.

V TolmeCu je bil konec prejšnjega tedna tridnevni nogometni turnir šestih področnih reprezentanc 3. kategorije. V prvi skupini so nastopale ekipe Trsta, Gorice in Pordenona, v drugi pa Videm, Cervinjan in Tol-meC. V prvi skupini je Pordenon zbral 3 točke, Gorica 2, Trst pa le 1. Tako si je pravico do finalne tekme priboril Pordenon. V drugi skupini pa je domači Tol-meC premagal oba nasprotnika in se uvrstili v finale, ki bo na sporedu danes. Ta prireditev je potekala tudi pod geslom »Prijateljstvo skozi šport«, kar ima tudi velik pomen v Času, ko kampanilizem in pa nacionalizem še vedno ■prevečkrat razburjata
Obvestila
PLAVALNI KLUB BOR
sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delove-nega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno.
SD PRIMOREC
sklicuje v petek, 19. marca, redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
ZSSDI
obvešča, da bo danes, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah seja izvršnega odbora.
ZSSDI
obvešča, da bo danes, 18. t. m., ob 20.30 na sedežu SD Breg v Dolini seja nogometne komisije.
SD BRDINA
organizira 28. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 22. t. m. od 19.30 do 20.30.
duhove.
Čeprav tržaška reprezentanca rezultatsko ni bila uspešna, pa je prikazala dober nogomet, kar pa je važno, je predvsem to, da je trener Heller za pokrajinsko reprezenta-co izbral kar šest igalcev Gaje.
Seveda uigranost ni bila najboljša, predvsem pa je bilo Čutiti odsotnost branilca »zeleno-ru-menih« Aleksa Majcna, ki si je na trening tekmi izpahnil gleženj, tako da bo moral nekaj Časa počivati. Sicer so bile furlanske ekipe fizično boljše od tržaške vrste, le-ta pa se je odlikovala s tehniko. Zelo dobro je na sredini igrišča igral Ravel GombaC (na sliki). Kot nam je GombaC v nekaj besedah povedal, je izkušnja izredno pozitivna, poleg tega pa je bila tudi organizacija dobra. Po Gombačevih besedah pa je zelo pozitivno tudi to, da so se srečali z drugimi mladimi igralci te kategorije iz celotne FJK, navezali stike in tudi predstavili našo stvarnost.
Za kroniko povejmo še, da je Trst s Pordeno-nom izgubil z 2:1, edini zadetek za Trst pa je z lepo izvedenim prostim strelom dosegel GombaC. Tudi v drugi tekmi, tokrat proti Gorici (1:1) je bil edini strelec za Tržačane igralec Gaje Andrej Majcen. Pov ej-mo še, da je na obeh tekmah nastopilo pet igralcev Gaje, in sicer: Baxa, Capolino, GombaC, Giur-si in Andrej Majcen, zaradi poškodbe pa je manjkal Aleks Majcen.
(Kalc)
Borova namiznoteniška igralka Lara Posega je dosegla na zadnjem državnem turnirju 3. kategorije v Terniju izredno lepo uveljavitev. Skozi obe kvalifikacijski koli se je prebila v Četrtfinale, kjer je premagala Simonavo, v polfinalu je veC kot prepričljivo zlomila odpor Saiujeve, v finalu pa je gladko strla odpor Conciaurojeve z 2:0 in se je tako uvrstila v finalno skupino 3. kategorije, kjer se ji nasmihajo lepe možnosti za prestop v 2. kategorijo.
Lara, se lahko predstaviš našim bralcem?
Seveda. Sem Tržačanka, stara sem 17 let in obiskujem 4. razred znanstvenega liceja ”F. Prešeren” v Trstu.
Koliko let že vadiš namizni tenis?
»Pred leti sem za krajši Cas ta šport opustila, toda skupno treniram približno 8 let.«
V tem obdobju si nastopila že na vrsti tekmovanj in dosegla nekaj lepih uspehov. Kateri ti je najljubši?
»Mislim, da je to prav zadnja zmaga v Terniju. Občutim jo nekako kot svoj osebni uspeh, medtem ko so bili prejšnji dosežki, s katerimi sem se uveljavila, bolj skupni, ekipni.«
Znano je, da si v Soli odličnjakinja. Te pri tem šport ovira?
»Sploh ne. Učenju namreč dajem popolno prednost.«
Ali sošolci sledijo tvojemu športnemu udejstvovanju?
»Da. Za moje nastope se zanimajo. Moji sošolci se v velikem številu ukvarjajo s športom in se zato o tej dejavnosti pogosto pogovarjamo.«
Bojan Pavletič
Kakšen pa je odnos profesorjev?
»Do moje športne aktivnosti?«
Da!
»Nekateri gledajo na to z razumevanjem in se včasih tudi zaniinajo za moje nastope. Drugih pa to ne zanima prav nic. Verjetno niti ne vedo za to mojo dejavnost in mislijo, da se je treba posvečati izključno šoli. So pa tudi taki, ki vidijo le svoj predmet.«
Šport jim oCividno res ne pomeni mnogo. Kaj pa tebi?
»Zdi se mi, da je precej važna življenjska postavka. Brez njega bi bila notranje siromašnejša. Predstavlja mi spremembo v življenjski vsakdanjosti, omogoča mi nova poznanstva z ljudmi, odkrivam nove kraje...«
Če bi ti bil na dosegu roke kak izreden športni uspeh, recimo naslov svetovne prvakinje, bi bila za to pripravljena žrtvovati del svoje šolske uspešnosti?
»Ne, nikakor. V šoli hočem doseči vse tisto, kar sem pac sposobna doseči. Soli dajem popolno prednost.«
So starši indiferentni do tvoje športne dejavnosti ah ti pri njej pomagajo?
»Hm, mislim, da so mi v pomoč.«
Koliko?
»Morda zdaj manj, toda pred leti so me precej spodbujali, ko sem nekako omagovala in omahovala...«
Meniš, da so to delali iz lastne ambicije?
»Tega ne bi trdila. Videli so pac, da bi lahko tudi v športu dosegla določene
rezultate. Mislim pa, da niso bili ambiciozni.«
Sama podrejaš šport svojim šolskim obveznostim. Meniš, da bi se 'morati tudi tisti dijaki, ki v šoti ravno ne bleste, odreci športu, oziroma ga omejiti?
»Jaz bi to vsekakor storila. Kar se pa drugih tiče, je to stvar osebne izbire. Večina dijakov itak postavlja šport pred šolo, ne glede na uspehe pri raznih predmetih.«
S športno vadbo si začela približno pri osmih letih starosti. Se ti ne zdi, da je to prezgodaj?
»Jaz nimam tega občutka. V začetku sem šport doživljala bolj kot igranje, vadbene napore sem stopnjevala zelo postopno, zato nisem imela nikoli občutka, da sem z vadbo preobremenjena.«
S Cern se še ukvarjaš poleg šole in namiznega tenisa?
»Posebej študiram angleščino, pred Časom pa sem se učila igrati tudi harmoniko in klavir.«
Zakaj si opustila glasbo?
»Nisem je opustila. Glasba mi je zelo všeč in si še zdaj kdaj kaj zaigram. Naveličala pa sem se dolgočasnih vaj.«
Zdi se mi, da lahko kar potegneš vzporednico v tvojem odnosu do glasbe in športa.
»No, Ce pomislim, res! Oboje podrejam šoli. Na to nisem v resnici nikoli pomislila.«
Gotovo premišljaš tudi o svoji bodočnosti. Si kdaj pomislila na to, da bi ti šport predstavljal poklic?
»Ne! To pa res ne!«
Morda zato, ker namizni tenis ni tisti šport, ki ti naj-
bolj leži?
»Ne, ne! Mislim, da sem dobro izbrala. Res je sicer, da mi je všeč tudi košarka, pa tudi jahanje in še v kakem drugem športu bi se lahko verjetno uveljavila, toda v namiznem tenisu se osebnostno zelo dobro realiziram.«
Vrsto let te trenira izvrstni namiznoteniški pedagog Marino Filipaz. Si ga doživljala kot vaditelja, učitelja, vzgojitelja ali mentorja?
»Pred leti vsekakor bolj kot učitelja. No kasneje, menim, da so se te vloge porazdelile po enakih odstotkih. Zdaj pa mi je predvsem prijatelj.«
No, tudi pri prijatelju bi Človek včasih rad kaj spremenil. Kaj bi ti spremenila pri njem?
»Kar se tiče odnosov do mene, nic. Zdi se pa mi, da je do drugih po eni strani preveč popustljiv, po drugi strani pa se prerad zapleta z igralci v prepire. To mi ni všeč.«
Talent, volja, trener, veselje. Kako bi te vrednote razporedila po važnosti, za dosego uspeha?
»Najvažnejši je talent, nato sledi dober trener, veselje bi dala na 3. mesto in voljo na zadnje.«
Kaj ti pomeni poraz?
»Nic posebnega. To je pac trenutno stanje, ki ga kmalu pozabim. Morda se nekoliko razjezim in drugega nic.«
Kaj pa zmaga?
»Predstavlja mi zadoščenje in potrdilo uspešnosti mojega dela.«
PuŠCaŠ namizni tenis V telovadnici ali ga nosiš s seboj?
»Nekaj malega nosim vedno v sebi, saj je del mojega življenja. Vedno ga bom nosila.«
ŠPORT
Četrtek, 18. marca 1993
NOGOMET / EVROPSKI NOGOMETNI POKALI
Milanov poker zmag
V	4 tekmah Milančani štirikrat zmagali - Pravi nasprotnik za zdaj le Goteborg
V	drugi skupini visoka zmaga Olimpiguea - Uspešna tudi Juventus in Parma
Kohler (št. 5) je že takoj na začetku popeljal Juventus v vodstvo (Telefoto AP)
MILAN - Štirje nastopi, Štiri zmage. To je Milanova dosedanja bilanca v pokalu. Z golom Erania po lepi dvojni podaji s Simo-nejem je Milan dosegel Se eno zmago v svoji skupini, kjer ima v boju za osvojitev prvega mesta in s tem za nastop na finalni tekmi za pokal evropskih prvakov edinega tekmeca v ekipi Goteborga, s katerim se bo pomeril 7. aprila. V drugi skupini vodi Olim-pique, ki je visoko premagal CSKA iz Moskve.
Parma se je v pokalu pokalnih zmagovalcev uvrstila v polfinale, s tem da je včeraj doma zasluženo premagala prasko Spar-to. Gostje so sicer začeli zelo ambiciozno in tudi zamudili dve zelo ugodni priložnosti, Parma pa je
SKUPINA A: 01ympique Marseille - Dinamo
LESTVIC610 Ran®ers " BruSSes 2:1 (1:0)
01ympique	4	2	2 0	12:3	6
Kangers	4	2	2 0	6:4	6
Snigges	4	112	3:6 3
USKA Moskva	4	0	13	1:9	1
PRIHODNJE KOLO (7. aprila): CSKA - Brugges, Ulympique - Rangers.
POKAL pokalnih zmagovalcev
^Partak - Feyenoord odložena; prva tekma 1:0 Parma - Sjparta Praga 1:0 (0:0); prva tekma 0:0
f\/f) _ nlimnidVAO rl o rm o ■ rvptro tolzmo 1 ‘1
Včerajšnji rezultati
POKAL PRVAKOV
SKUPINA B: IFK Goteborg - PSV Eindhoven 3:0 (2:0);Milan-Porto 2:1 (1:0)
LESTVICA
Milan	4	4	0	0
Goteborg	4	3	0	1
Porto	4	0	13
Eindhoven 4013 PRIHODNJE KOLO (7. aprila): Eindhoven - Porto, Goteborg - Milan.
8:1 6 7:5	4
2:5	1
4:10 1
POKAL UEFA
Borussia (D) - Roma danes; prva tekma 0:1 Pariš SG - Real Madrid danes; prva tekma 1:3 Ajax - Auxerre 1:0 (0:0);	prva tekma 2:4
Juventus - Benfica 3:0 (2:0); prva tekma 1:2
Opomba: V polfinale obeh pokalov so se uvrstile ekipe v mastnem tisku.
svojo že v 11. minuti spretno izkoristila z Mel-lijem. Ko pa je v 33. min. Asprilla dosegel se drugi zadetek, je postala naloga gostov Se težja. Z izključitvijo Homaka v 37. min. pa je bilo jasno, da je tekme konec.
Včerajšnjo tekmo v Moskvi med domačim Spar-takom in Feyenoordom pa so morali odložiti, ker je bil moskovski stadion poplavljen. Sneg in led sta se čez noč stopila in igrišče se je spremenilo v eno samo lužo. Ce srečanja ne bodo odligrali v teku dveh dneh, bo Spartak izgubil brez boja.
V polfinale pa se je uvrstil tudi Antvverpen, ki je včeraj v Bukarešti remiziral z Steauo. Po zadetku Dumitrescuja (v 19. min.) so Belgijci v 82. min. izenačili s Czerniatynskim.
Juventus si je z visoko zmago proti Benfici in z uvrstitvijo v polfinale v pokalu UEFA, vsaj začasno, »rešil« letošnjo sezono. Turinčani so že v prvi minuti dosegli gol s Koblerjem, ob izteku polčasa je Dino Baggio dosegel drugi gol, Ravanelli pa v drugem delu se tretji zadetek.
Medtem ko si je Auxer-re že v torek priigral proti Ajaxu polfinale, bosta danes Se dve tekmi, v Dortmundu bosta igrala Borussia in Roma, v Parizu pa Pariš Saint Germain in Real Madrid, v pokalu
pokalnih zmagovalcev pa Se Atletico Madrid in Olimpiakos.
Milan - Porto 1:0 (1:0)'
STRELEC: Eranio v 31. minuti,
MILAN: Rossi, Gambaro, Maldini, Albertini, Costa-curta, Baresi, Lentini (Mas-saro), Eranio, Papin, Evani, Simone (Savičevič).
PORTO: Vitor Baia, Joao Pinto, Rui Jorge, Aloisio, Fernando Couto, Timofte, Paulinho Santos, Kostadi-nov, Jorge Couto, Semedo (Domingos), Andre (Bino).
Gledalcev:77.000; Izkupiček od prodanih vstopnic: 2, 5 milijarde lir.
Parma - Sparta 2:0 (2:0)
STRELCA: Melli v 11. in Asprilla v 32. min.
PARMA: Ballotta, Benar-rivo, Di Chiara, Minotti, Apolloni, Grun, Melli (od 77. min. Pizzi), Zoratto, Borim (od 86. min. Pin), Cuo-ghi, Asprilla.
SPARTA: Kouba, No-votny, Volasek, Vrabec, Hornak, Bilek, Nemec, Co-vanec, Dvirnik (od 46. min. Medved), Siegl, Frydek (od 72. min. Mistr).
Juventus - Benfica 3:0 (2:0)
STRELCI: Kohler v 3. min., D. Baggio v 48. min., Ravanelli v 67. min.
JUVENTUS: Peruzzi, Car-rera, Torricelli, D. Baggio, Kohler, Julio Cesar, Moeller (od 65. min. Ravanelli), Conte, Vialli, R. Baggio (od 53. min. Galia), Marocchi.
BENFICA: Silvino ( Nino), Veloso, Helder, Mozer, Paulo Madiera (Rui Aguas), Paulo Sousa, Vic-tor Paniera, Schwartz, Pinto, Yuran, Rui Costa.
______KOŠARKA / »EUROCLUB«___
V Trevisu drevi še tretja tekma
Benetton le v rahli prednosti pred Scavolinijem - Real in Paokže v Atenah
TREVISO - Medtem ko sta si madridski Real in solunski Paok že prislužili vizum za »final-four« evropskega košarkarskega klubskega prvenstva v Atenah od 13. do 15. aprila, bo drevi v Trevisu tretje srečanje italijanskega derbija med Benettonom in Scavolinijem.
Na prvi tekmi v Pešam je namreč tesno slavil Scavolini (94:92), v torek v Trevisu pa je bil boljši Benetton s Kukočem (kar 35 točk, ob tem pa 7 asistenc) in z Iacopinijem (kar 7 trojk) na čelu. V Buccijevem moštvu sta bila zlasti uspešna oba Myersa, Carlton (28 točk, od tega 6:12 za tri točke) in Pete (20). Skozi vso tekmo pa je bil Benetton v vodstvu in tudi povsem zasluženo zmagal.
Drevi torej Čaka obe ekipi še tretja in odločilna tekma. Vsaka napoved za drevišnje srečanje je sicer tvegana, na dlani pa je, da je tudi danes favorit za zmago Benetton.
Benetton - Scavolini 101:94 (61:46)
BENETTON: Mian, Iacopini 25, Kukoc 35, Ragazzi 9, Pellacani 4, Tea-gle 13, Vianini 4, Rusconi 11, Esposi-to, Scarone.
SCAVOLINI: VVorkman 12, Magni-fico 12, Boni 4, Rossi 10, C. Myers 28, Zampolini 2, Costa 6, P. Myers 20, Bonaventuri, Paniclii.
Paok - Orthez 81:65 (32:31)
PAOK SOLUN: Koukolakis, Bou-duris 7, preleviti 17, Valvanidis, Bar-low 11, Korfas 11, Tsekos 2, Levving-ston 19, Fasoulas 10, Filipou 4.
ORTHEZ: Demory 4, Naulleau, Carte 5, T. Godou 10, D. Godou 8, Philipps 13, Muresan 18, Domon, Doyle 2, Gomez 5.
Koratiev pokal: drevi
v Milanu odločitev
MILAN - Drevi bo v Milanu padla odločitev tudi o zmagovalcu v Koratievem pokalu. Milanski Philips
je že na prvi finalni tekmi v Rimu premagal Virtus s 5 točkami razlike in je seveda tudi na povratni tekmi favorit. Trener Milančanov D’Antoni pa je dokaj previden in svari svoje igralce, da bi ne podcenjevali rimskih košarkarjev, ki so že lani na finalnem srečanju v Pešam preobrnili rezultat v svojo korist.
Casalini pa meni, da se da nadoknaditi tudi 5 točk razlike, pomembno pa je, da igralci igrajo maksimalno predvsem v obrambi. Bivši trener milanskega moštva tudi »slepo zaupa« svojim fantom. »Zadnje Čase igramo dokaj solidno in prepričan sem, da lahko v Milanu poskrbimo za podvig in tudi osvojimo pokal.«
Pomembno vlogo pa bodo odigrali navijacf. Drevi v Milanu namreč pričakujejo 11.000 ljudi. Srečanje se bo,pričelo ob 20.30, sodnika pa bosta Dagan (Izrael) in Pitsilkas (Grčija).
Evropski pokal v Turinu:
hudi incidenti do tekmi
TURIN - Po torkovem finalu evropskega pokala med Arisom iz Soluna in turškim Efesom Pilsenom je prišlo v športni palači v Turinu do hudih incidentov, ki so jih povzročili predvsem grški navijači. Le-teh je bilo na tekmi kar 4.000 in po zmagi svoje ekipe (50:48) so vdrli na igrišče in pri tem razbili reklamne panoje, stole in vse, kar so imeli pred seboj.
Komisar FIBA na tekmi v Turinu Florian VVanninger je ostro obsodil ravnanje grških navijačev: »Kar se je zgodilo po tem srečanju, je naravnost sramotno. Cudez je samo, da se ni pripetilo še kaj hujšega. Čas je, da grški navijači prenehajo s takim ravnanjem. Res je, da je bilo premalo policistov, ki bi lahko preprečili izgrede, res pa je tudi, da so krivi za te incidente izključno grški navijači in njihovo društvo.«
TENIS / OB ROBU KEY BISCAVNEA
NBA/52 TOČK POŠKODOVANEGA JORDANA
NOVICE
< Air« Agassi kot v najboljših dneh
Aleš Fevzer
Key biscayne -
L -6 R*Pton champion-ships« neuradno peti Crand Siam turnir sezone Privablja te dni v Key tiiscayne na Florido Povprečno 20 tisoč gledalcev dnevno. Tri mi-hjone dolarjev nagradnega sklada (1.650.000 do-arjev za moške in 1-350.000 dolarjev za ženske) ter velik ugled, p1 8^ uživajo prireditelji turnirja, sta v Miamiju obrala vse najboljše igralce in igralke na sve-u. Od najboljše dvajseterice iz ATP in WTA li-ste manjka pri moških samo Ivan Lendl pri dekletih pa Martina Navratilova in sestre Ma-teeve ter Monika Seleš, td je zaradi prehlada Udeležbo odpovedala dva dni pred začetkom turnirja. Začetek tekmovanj je bil v znamenju »Storm of the century« -uevihte, ki je zajela ce-otno vzhodno obalo ^DA in ob obilnih snež-Um padavinah povzroci-a Precej težav v prometu, ob tem pa terjala tudi vec kot 50 smrtnih žrtev, turnir se je tako name-sto v soboto začel v nedeljo z nekaj nepričakovanimi porazi favoritov.
Patrick McEnroe tre-uutno številka 187 na svetu je v dveh nizih gladko premagal šestega dušilca Gorana Ivaniševiča. Hrvatu na igrišču di uspevalo prav nie, še Posebej potem, ko ga je sodnik oškodoval s pristransko odločitvijo. McEnroejeve ima Hrvat v slabem spominu že od ani, ko je tu izgubil z
Agassi v akciji (AP)
Johnom, na tiskovni konferenci pa sarkastično izjavil, da bi ob taki igri, kot jo je prikazal tu, lahko premagal edino njuno sestro, Ce bi jo seveda imela. V prvem nastopu sta izgubila tudi oba lanska finalista. Sedmega nosilca Michaela Changa je v drugem kolu (v prvem je bilo vseh 32 nosilcev prostih) gladko premagal Marcos Ondu-ska, Alberta Mancinija pa je izločil Francoz Guillaume Raoux. Pri dekletih teče vse po pričakovanjih, edina žrtev je med najboljšimi postala Jennifer Capriati, ki jo je v razburljivi tekmi ugnala Avstrijka Ju-dith VViesner. Medtem ko je Američanka vsa v solzah, skoraj v teku zapustila osrednje igrišče, je Avstrijka slavila skupaj z nekaj deset navijači, ki jo spremljajo
na tem turnirju.
Andre Agassi je na Florido priletel z lastnim reaktivnim letalom, ki ga je konec decembra kupil od hokejskega moštva Los Angeles King. Vzdevek Air Agassi, ki ga je Andre dobil s tem nakupom, pa se dobro pozna tudi v njegovi igri, saj je v prvih dveh nastopih »povozil Aarona Kricksteina 7:5, 6:0 in Jasona Stoltenberga 6:0, 6:1.
Gledalcev je iz dneva v dan več, tako da je bil presežen tudi dnevni rekord prodanih kart iz prejšnjih sezon. Dnevne in večerne dvoboje, ki jih igrajo pod reflektorji, je v nedeljo spremljalo skupno 28 tisoč 992 gledalcev. Tudi prodaja spominkov, majic in teniških potrebščin, ki je organizirana na razstavnem prostoru ob igriščih, presega vsa pričakovanja organizatorjev. Očitno so Američani kljub recesiji pripravljeni potrošiti vec kot lahko za stvari, ki spadajo k velikim dogodkom.
Prireditelji turnirja gradijo tudi nov osrednji stadion, ki bo sprejel 14 tisoč gledalcev in naj bi bil gotov do naslednjega leta. Trenutno si obiskovalci lahko ogledujejo le temelje in skico objekta, katerega so sicer nameravali zgraditi že pred petimi leti. Takrat so Zeleni preprečili gradnjo, medtem pa so se stroški precej povečali, tako da bo končni raCun večji vsaj za 10 milijonov -dolarjev, kot bi bil, Ce bi ga gradili že na začetku tega turnirja.
Serija Houstona se nadaljuje Izredno uspešen tudi New York
Petrovič še naprej eden odločilnih igralcev Netsov
Vanja Jogan
V NBA nobena žoga ni izgubljena (AP)
PLUS in MINUS: Nadaljuje se zlata serija zmag Houstona, ki je v zadnjem tednu zabeležil še tri nove uspehe. Kar štirikrat zapored pa so zmagali igralci New Yorka. Izredno uspešno so igrale tudi ekipe New Jersey (3-1), Seattle (3-1) in Miami (3-1).
Ob najslabših v posameznih divizijah (Dallas, Minnesota, Philadelphia in Golden State) igrajo zdaj dokaj neučinkovito tudi nekater ekipe, ki zasedajo višja oz. najvišja mesta v posameznih divizijah. V tem tednu so se slabo odrezali Chicago (2-
2)	, Portland (2-2), Orlando (1-3) in Charlotte (1-
3)	.
52 TOČK? JORDAN, SEVEDA! Moštvo iz Chicaga je v zadnjih tednih že veC tekem odigralo brez svojega najboljšega igralca, ker ima Michael Jordan infekcijo na nogi in mora občasno v bolnico. Mnogi so se že bali, da bo temnopolta zvezda iz Chicaga padla v formi, proti Charlotte pa je Jordan zaigral takole: 43 minut, 52 točk (21:35 pri metu iz igre in 8:9 v prostih metih, 9 skokov in 5 asistenc). Kaj ce bi bil popolnoma zdrav?
EVROPSKI »JORDAN«: Vsak teden moramo (z veseljem) posvetiti nekaj prostora Draženu Petroviču, ki stalno dokazuje, da spada med največje zvezde NBA lige. S svojo ekipo New Jersey si je privoščil izredno visoko zmago v gosteh pri najboljšemu moštvu prvenstva. V Phoenixu so
Netsi zmagali z 31 točkami razlike, Dražen pa je dosegel kar 29 točk (12:21 pri metu). Le dva dni prej je Petrovič zabeležil 28 točk (11:15 pri metu, 5 asistenc in 5 skokov) in New Jersey je odpravil tudi Golden State (103:91).
»UMAZANI« DERBI KNICKS - NETS: Eden izmed najzanimivejših dogodkov za košarkarske navijače v mestu New York je prav gotovo tekma med Knicksi in Netsi, ki pa se žal večkrat spremeni v prizorišče nešportnih izpadov nekaterih protagonistov. Na zadnjem derbiju je play Knicksov John Starks grobo porinil Kennyja Andersena, ki si je tako zlomil zapestje in s tem praktično končal z letošnjo sezono. Trener Netsov VVillis Reed je po tekmi ozmerjal Starksa, saj je bil letos že večkrat vpleten v nešportne dogodke z nasprotniki (tudi z Draženom Petrovičem).
- 56 ... NOVI TRENER PROČ: Po odhodu Charl-sa Barkleya so v Philadelphii zašli v globoko krizo, ki ji še ni konca. Sunsi se nahajajo na zadnjih stopničkah Atlantic divizije, po zadnjem katastrofalnem porazu proti Seattlu pa je mesto zgubil trener Doug Moe, ki je letos podpisal petletno pogodbo s Philadelphio.
BOL (236) - AINGE (185) 6:0!! Na tekmi Phoenix - Philadelphia je Charles Barkley bivšim soigralcem odpredaval pravo lekcijo. Kljub rahli poškodbi gležnja je Bark-
ley dosegel kar 35 točk in imel še 19 skokov. Ob njem pa so se gledalci zabavali tudi zaradi najvišjega igralca NBA. Bivši princ afriškega plemena Dinka Manute Bol (236 cm) je dosegel kar 6 trojk, medtem ko se je znani »šuter« Danny Ainge »proslavil« z žalostnim 0:7 iz velike razdalje.
TOP SCORERS: Prav gotovo bolj presenečajo strelski učinki Ceballosa, Brickovskega ali VVhitea kot pa 52 točk Jordana in običajnih 35 točk VVilkin-sa, Evvinga ali Olajuvvo-na. Fenomeni tega tedna so bili: Jordan (Chi) 52, 38, 29 in 28; Dumars (Det) 41 in 27; Ceballos (Pho) 40; D.VVilkins (Ati) 37 in 35; K.Malone (Ut) 36; Olajuvvon (Hou) 34 in 34; Evving (NY) 34; Thomas (Det) 33; Rice (Mia) 33; Anderson (Orl) 33; Brickowski (Mil) 32;
Hawkins (Phi) 32 in Whi-te (Dal) 31.
VZHODNA KONFERENCA Atlantic division: New York 43-18; New Jersey 36-26; Boston 34-28; Orlando 29-31; Miami 27-34; Philadelphia 20-40; VVashington 17-43.
Central division: Chicago 43-20; Cleveland 41-22; Charlotte 33-29; Atlanta 32-31; Indiana 29-32; Detroit 28-33; Milvvaukee 24-38. ZAHODNA KONFERENCA Mid\vest division: Houston 41-21; San Antonio 38-22; Utah 36-26; Denver 25-37; Minnesota 15-45; Dallas 4-57.
Pacific division: Phoe-nix 46-14; Seattle 43-20; Portland 36-23; LA Lakers 33-28; LA Clip-pers 31-32; Golden State 25-37; Sacramento 20-42.
Fondriest končni zmagovalec
SAN BENEDETTO DEL TRONTO - Kot je bilo pričakovati, je Italijan Maurizio Fondriest tudi na zadnji etapi mednarodne kolesarske dirke od Tiranskega do Jadranskega morja ubranil vodstvo in tako osvojil končno prvo mesto.V zadnji etapi je zmagal Italijan Massimo Strazzer. VRSTNI RED 8. ETAPE (161 km): 1. Strazzer (It) 4.29:22 s poprečno hitrstjo 35, 862 km na uro, 2, Vanderaerden (Bel), 3. Raab (Nem), 4. Fidanza (It), 5. Martinello (It) vsi v zmagovalčevem Času. KONČNI SKUPNI VRSTNI RED: 1. Fondriest (It) 38.29:36, 2. Cmil (Mold) po 9 sek., 3. Della Santa (It) po 10, 4. Chiurato (It) po 11.
Zmagi v Rusijo in Belorusijo
KONTIOLAHTi - Na ekipni tekmi biatloncev in biatlonk za svetovni pokal pri ženskah so zmagale Rusinje, pri moških pa Belorusi. Rezultati: ženske - 4 x 7.5 km: 1. Rusija 25:26, 5 minute ( 7), 2. Bolgarija-Kanada 27:46, 5 (4), 3. Ukrajina 27:51, 2 (7); moški - 4 x 7.5 km: 1. Belorusija 27:06, 3 (4), 2. Rusija 28:22, 9 (5), 3. Francija 28:29, 1 (3).
Spremembe v vodstvu
HALMSTAD - Na svetovnem prvenstvu v rokometu je v prvi skupini Francija premagala Španijo z 32:21 in na lestvici prevzela vodstvo. V drugi skupini je Rusija, potem ko je premagala Islandijo s 27:19, s prvega mesta izrinila domačine, ki imajo tekmo manj. Drugi rezultati -skupina A: Romunija - Egipt 27:26, Švica -Češka in Slovaška 23:24. Skupina B: Danska -Madžarska 22:21.
Vrstni red - skupina A: Francija 6 točk, Španija 5, Švica 4, Romunija 4, Češka in Slovaška 3, Egipt 2; skupina B: Rusija 7 točk, Švedska 6, Nemčija 4, Danska 3, Islandija 2, Madžarska 0.
Muster izpadel
KEY BISCAYNE - V 3. kolu teniškega turnirja je še en nosilec: Avstrijec Thomas Muster. REZULTATI: Moški - 3. kolo: Raoux (Fra) - Muster (Avs) 6:3, 6:2, Ondruska (JAR) - Cortes (Čile) 6:2, 6:3, McEnroe (ZDA) - Shelton (ZDA) 6:3, 6:2, Agassi (ZDA) - Stoltenberg (Avstralija) 6:0, 6:1, Korda (Ceš) - Hlasek (Svi) 6:2, 6:2, Krajicek (Niz) - Steeb (Nem) 6:3, 6:3, Rosset (Svi) - Thor-ne (ZDA) 6:3, 6:2, Edberg (Sve) - Frana (Arg) 4:6, 6:3, 6:3, VVoodforde (Avstralija) - Cesnokov (Rus) 6:3, 6:4; Zenske, osmina finala: Graf (Nem) - Fendick (ZDA) 6:1, 6:4, Novotna (CešJV Rottier (Niz) 6:2, 6:4, Date (Jap) - VViesner (Avstrija) 6:3, 6:3, Meški (Rus) - Oremans (Niz) 3:6, 7:5, 6:0, Sabatini (Arg) - Coetzer 1:6, 6:2, 6:1.
Balbo pri Interju?
VIDEM - Eduardo Balbo, napadalec Udineseja, je včeraj izjavil, da bo prihodnjo sezono najbrž igral pri Interju, saj naj bi bili pogovori z milansko ekipo v zaključni fazi. Balbo je to povedal za neko argentinsko agencijo in še dodal, da bi ga moral selektor argentinske reprezentance Ba-sile poklicati za tekmo z Ekvadorjem.
T-
DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST;
TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA
TEL. 067/73373
FAKS 067/31202
GRAFICENTEI

Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI; ob 21.30 (Klub CD) Rufus -Pariš la nuit. Kutus je čudovit igralec, ki je začel v Cafe de la Gare. Uui^vous savez” je bleščeče zaigran "one man s ow , v kAterem zadene v črno brez prizanaSanja. vstopnina je 1000 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. in 21. t. m. ob 18. uri,
„ t; m- °b 20 uri (Štihova dvorana) P. Shaffer; Letina m Luštrek. Vstopnice 500 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG
. DANES: ob 20. uri (Mala drama) Pisma Ani. Za izven in konto. Nastop igralca Zvoneta Hribarja ko j °k 19' uri H.Ibsen: Peer Gynt. Za izven in
lO.t.m. ob 20. uri A:Nicolaj: Prva klasa. Za izven m konto.
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 19.30 J.B.MO-uere: Svatba po sili. Za izven.
je	20-uri (Mala drama) M.Gad: Samo igra
Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Čudežni mandarin in Carmen. /a red Petek, izven in konto.
JUTRI: ob 16.30 uri Čudežni mandarin in Carmen. Za ted Petek, izven in konto.
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in U. uro.
mestno gledališče ljubljansko
DANES: ob 19.30 uri premiera G. Tabori: Goldber-gove variacije. Režija Žarko Petan, igrajo: Ivo Ban, MU Jtf' Jož'ca Avbelj, Srečo Špik, Jože Mraz in
JUTRI: ob 19.30 E.Flisar: Kaj pa Leonardo/ Za izven in konto.
V	PRIHODNJIH DNEH: ob 19.30 G.Zabori: Gold-ergove variacije. Za abonma Repriza in izven.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro Pred predstavo na tel. 061/210-852.
šentjakobsko gledališče
DANES: ob 9. uri bo tiskovna konferenca ob pre-rojeri J.Anouilha: Ljubi tički. Režija: Jurij Souček. Va-
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 19.30 uri J Anouilh: Ljubi tički
in iVSe P°^re^a)°)* Premiera. Za abonma premierski
d	°b 16. uri J.Anouilh: Ljubi tički (vse po-
dajo) Abonma red Nedeljski popoldanski in izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave ocl 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred Predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860.
Maribor
SNG OPERA IN BALET
~ ^^vJES: ob 19.30 uri Puccini: La Boheme. Za red AM in izven. Informacije na tel. 062/224-421.
cilje
SLG CELJE
DANES: ob 19.30 uri P. Corneille: Odrska utvara, bonma Četrtek in izven.
JUTRI: ob 11. uri P. Corneille: Odrska utvara, bonma za Srednjo solo za gostinstvo in turizem.
.v PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 17.uri P.Cor-ei|le: Odrska utvara. Za abonma Sobota popoldan in ^"•Informacije na tel. 063/25-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 uri B.Hieng-Samobor: Hana Ti-®er’za abonma Četrtek, izven in konto.
JUTRI: ob 15.30 R.Cooney: Zbeži od žene, 23 r!kCena predstava za Gimnazijo Jesenice.
Ob 19.30 uri R. Coonev: Zbeži od žene. Zaključena
Predstava.
v PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 19.30 uri R. °oney: Zbeži od žene, zaključena predstava. Informacije na tel. 064/222-681.
NOVA gorica
primorsko dramsko gledališče
DANES: ob 20. uri (Solkan) L.Pirandelo: Henrik lv- Za izven
JUTRI: ob 20. uri (Solkan) L.Pirandello: Henrik IV. a red Petek in izven..
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 20. uri (v . °Ikanu) L.Pirandello: Henrik IV. Za red Sobota in izven.
Informacije na tel. 065/25-326, 25-328.
[urlanija-Julijska krajina
trst
kulturni DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob 16. uri labonma Red I) - Thornton VVilder - Naše mesto. Rezija Adrijan Rustja.
Ponovitvi v sredo, 24. t. m. (abonma Red H) in v etrtek, 25. t. m. (abonma Red I), ob 16. uri.
gledališče ROSSETTI
v PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob »A 3C- enkratna predstava Stalnega gledališča FJK -“Amici devo dirvi«, poezije in proza Patra D. M. lurolda. Koordinacija in dramatizacija Furio Bor-non. Nastopa Roberto Sturno. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži 5433*/te* 63®063^ in v gledališču Rossetti (tel.
V	PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. - San-nro Massimini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vsto-Pnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
NAPOVEDUJEMO: od 30. t. m. do 1. aprila gostovanje gledališke skupine Teatro Eliseo z delom nomasa Bernharda »II nipote di VVittgenstein«. j.e2i)a Patrick Guinand. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
DVORANA tripcovich
v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob 20. nri bo na sporedu premiera Donizettijeve opere Lupa di Lammermoor. Dirigent Lti Jia. Režija Patrizia Uracis. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane tripcovich.
gledališče cristallo
LA CONTRADA
DANES: ob 20.30 premiera John Osbornejevega ,a »Ricorda con rabbia«, v izvedbi gledališke sku-Ptne II Palcoscenico iz Imperije. Režija R. Diego Pe-saola. Del izkupička te predstave gre Italijanskemu Združenju slepih, da kupi prepotrebni računalnik. Predstave bodo trajale do 21. t.m.
GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO
Ul. Ananian 5
JUTRI: ob 20.30 Carlo Goldoni - »La časa nova«, v izvedbi gledališke skupine Ex Allievi del Toti. Režija Bruno Cappelletti.. Ponovitvi v soboto, ob 20.30 in v nedeljo, ob 16.30.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 21. uri začetek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La signorina Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Benni. V glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti.
Razne prireditve I Razstave
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - II mistero dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Rezija Guglielmo Ferro.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob 19.30 - Arthur Schnitzler - Reigen. Ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 15. uri.
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 21. t. m., ob 11. uri Matinee zu Jesus Christ Superstar.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES IN JUTRI: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana). koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Jurij Simonov. Solista: Zoran Markovič, kontrabas in Igor Ozim, violina. Program: Ramovš, Čajkovski, Beethoven. Vstopnice 300,400, 500 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 25. in 26.t.m. ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Christopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D.Zebre, A. Skrjabin.
30.t.m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus . Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok.
Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju sveh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
CANKARJEV DOM
obvešča svoje obiskovalce, zlasti tiste, ki so že kupili vstopnice, da napovedani klavirski recital ALEXISA VVEISSENBERGA, ki bi moral biti 24. marca v Gallusovi dvorani, žal, odpade. VVeissenbergov zastopnik iz Pariza MUSICAGLOTZ je sporočil, da zaradi nestabilnih razmer odpoveduje nastopa v Zagrebu in Ljubljani. Kljub pojasnilom naših glasbenih producentov, da je Slovenija - in s tem tudi Ljubljana - popolnoma ločena od kriznih dogajanj na Balkanu, je ostalo pri odločitvi o odpovedi turneje. Prosimo za razumevanje, že kupljene vstopnice pa vrnite v našo blagajno.
GLEDALIŠČE GLEJ
DANES: ob 20.30 Moč vztrajnosti - avtorski projekt Limpe Fuchs. Komponistka, vokalistka in instrumentalistka iz Nemčije bo improvizirala glasbo na posebej skonstruiranih tolkalnih instrumentih. V organizaciji Gleja in društva Muzina. Vstopnina je 400 SIT, študentje in dijaki 200 SI.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 11. uri koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent: Milivoj Surbek. V organizaciji Festivala Ljubljana
23. t. m. ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. Informacije na tel. 061/150-155.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri Pankovv. Vodilna skupina italijanskega tehno corea kot gostje petkovega Dance Machinea.
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 22. uri Djihad VVarriors jezdijo na Divji zahod .
25.t.m. ob 21.uri Hamisc Imlach/Muriel Graves. Škotski folk zabavnjaki.
Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282.
SLOVENJ GRADEC
SREDNJA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 18. uri Občinska revija odraslih pevskih zborov Koroška poje. Informacije na tel. 0602/42-660.
HRASTNIK
GLASBENA SOLA
JUTRI: ob 18. uri spomladanski koncert učencev glasbene šole Hrastnik. Sodelujeta ootroski in mladinski pevski zbor OS Hrastnik.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 20.30 koncert pianista Carla Balzaret-tija. Na programu Chopin, Gotschalk, Mac Dovvell in Gherschvvin.
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob 21. uri koncert foklorne, irske in keltske glasbe »V pričakovanju pomladi«, ki jo organizira Robin Hood Folk Country Club. Izkupiček koncerta je namenjen Centru za narkomane don Mario Vatta.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopil bo saksofonist Ma-ceo Parker & The Roots Revisitated.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Ponovitev jutri, ob 19.30.
Alpe-Jadran
MESTRE
PALASPORT
JUTRI: celovečerni koncert kantavtorja Ligabue.
GLEDALIŠČE TONIOLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finardija.
NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Conca-ta, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hippodrome v Tržiču, 22. aprila.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 19. uri (dvorana V4) Budizem in fenomenologija, predavanje dr. Tineta Hribarja v okviru Društva za primerjalno religiologijo. Vabljeni.
NARODNI MUZEJ
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božič.
26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni.
KLUBK4
DANES: ob 22. uri Hendrix’s Total Recall. Ob otvoritvi velike ljubljanske razstae o Jimiju Hendrncu. Video, specialna postavitev.
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 18. uri Boljsji tig.
23.t.m. ob 20. uri Praznovanje pomladi. Večer
duhovne duržine z gosti. Slovo od New Agea.
Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282.
MARIBOR
DVORANA ROTOVŽ
V	PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja.
CELJE
DVORANA SPODNJEGA GRADU
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. Veronika - predstava v izvedbi Plesnega foruma Celje.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
DANES: ob 19. uri Kulturni večer: portret gledališke igralke Polone Vetrih. Pogovor ob izidu njene monografije bo vodil Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega do-
SLOVENJ GRADEC
ŠPORTNA HALA
JUTRI: ob 20. uri velika zabavna prireditevv Pomlad ’93 na Koroškem. Sodelovali bodo: Moped Show, Miša Molk, Pop Design, Čudežna polja, Vindy, Sanja Do-ležal.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
DANES: ob 17.30 občni zbor Foto-kino kluba A. Ažne. Informacije na tel. 064/620-200.
IZOLA
RESTAVRACIJA RIVIERA
DANES: ob 20. uri Večer z gostom: dr. Veljko Rus. Razgovor bo vodil novinar Radia Koper Franjo Hmeljak.
IZLAKE
DOM POLDE EBERL
DANES: ob 16.30 se bodo predstavili plesni pari plesne sole Miška iz Trbovelj.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 11. in 18. uri (Linhartova dvorana) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo Milana Jesiha: Cesarjeva nova oblačila. Vstopnice 300 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
KD SPANSKI BORCI
DANES: ob 9. uri Andersen- LainSček: Snežna kraljica. Predstava je zaključena.
Informacije na tel. 061/448-920.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
JUTRI: ob 11. in 17. uri S. Makaroviče: Gal med lutkami. Dostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane.
AJDOVŠČINA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 10. in 11. uri B.A.Novak: Stotisočnoga. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane.
Furlanija - Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc.
Ponovitvi v soboto, 27. t. m., ob 20. uri in v sredo, 31. t. m., ob 11. uri.
GORICA
KULTURNI DOM-GORICA
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostuje po osnovnih šolah in vrtcih z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena »Slavček*. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrančič in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
DANES: ob 9.30 bo predstava v Standrezu (osn.sola in vrtec) in ob 11.15 v Ul. Max Fabiani v Gorici.
JUTRI: ob 9.30 v Krminu (osn.sola in vrtec Plešivo) in ob 11.15 v Steverjanu.
ŠTANDREŽ
DANES: ob 9.30 H.C. Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica.
GORICA
DANES: ob 11.15 H.C. Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica.
KRMIN
JUTRI: ob 9.30 H.C. Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica.
STEVERJAN
JUTRI: ob 11.15 H.C.Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica..
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 10.30 in ob 15.00 - Kitajski slavec.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja. 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti.
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljal«: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribič, Zora Stančič, Marija Starič -Jensko in Petra Varl- Simončič.
MESTNA GALERIJA
Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid.
Do 31. t.m. je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulačka.
Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega Španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga.
Informacije na tel. 212-896.
MODERNA GALERIJA
Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke.
Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
GALERIJA ILIRIJA
Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj.
Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del članov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Na ogled je razstava Plečnikova lectarija.
VODNIKOVA DOMAČIJA
DANES: ob 18.00 uri otvoritev razstave fotografij mojstra fotografije Rafaela Podobnika. Razstavo bo odprl g. Janez Kavčič.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Marka Butine.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ
Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
KNJIŽNICA ROTOVŽ
Do konca meseca bo na ogled razstava o letošnjih Glazerjevih nagrajencih.
KNJIŽNICA TABOR
Do konca meseca bo na ogled razstava z naslovom Slovenska zdravilišča.
KNJIŽNICA NOVA VAS
Do konca meseca bo na ogled razstava likovnih del Martine Golija.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE
Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od
8.	do 18. ure in v soboto od
9.	do 12. ure. Tel. 062/211-671.
KRANJ
GALOISES
CLUB BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI
Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DONA-TA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA
Na ogled je razstava slik Toma Podgornika.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA
Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja.
LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV
Na ogled je razstava del Andreja Pavliča.
GRAD KROMBERK
Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča.
PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUB CRMK
Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana	Tomaža
Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA
Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuliča.
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
KOSOVELOVA KNJIŽNICA
Do konca meseca bo na ogled slikarska razstava umetnika Toneta Lapajne.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
IDRIJA
GALERIJA IDRIJA
Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu.
KROPA
KOVAŠKI MUZEJ
Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniski dolini.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
RADOVUICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
JUTRI : otvoritev 3. medre-gionalene likovne razstave, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je razstava slik Claudia Buranella.
KULTURNI DOM
Jutri, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz mari-bora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene naj-lepsih neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE
Ul. S. Nicolo, 20
Na ogled je razstava Marina Cassettija.
GALERIJA CARTE-SIUS
Se danes je na ogled razstava z naslovom »Zenske med nebom in zemljo«. Ra-stavljena so olja, grafike in kipi štiridesetih umetnic.
ART LIGHT HALL
Trg. S.Giovanni 3/I.nadstr.
Jutri, 19. t.m., ob 18. uri bodo odprli razstavo Ales-sandra Fogarja z naslovom »Fele», ki bo na ogled do 27. t.m. z naslednjim urnikom: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1
Do 26. t. m. razstavlja tržaški slikar Marino Sorma-ni.
ART GALLERV
Ul. S.Servolo 6
Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albillos, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti.
GOETHE INSTITUT
Ul. Coroneo 15
Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/Worte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-19.
GALERIJA ARTE 3
Ul. delPAnnunziata 6/b (Trg Hortis)
Do 20. t. m. je na ogled razstava Valeria Cugia di SanVOrsola. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
GALERIJA LE CA-VEAU
Ul. sv. Frančiška 51/A Do 20. t. m. je na ogled je razstava olj Roberta Dolsa »Atmosfere«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30.
STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure.
RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER
TRGOVSKI CENTER GIULIA
Danes ob 11. uri bodo odprli razstavo o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili člani vodstva Mira-marskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Ju-lijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa philo-sophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926).
SPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure.
ČEDAD
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca.
VIDEM
GALERIJA DEL CEN-TRO
Ul. B. Odorico da Pordenone 3
Do 20. t. m. razstavlja svoje risbe Giancarlo Bona-corsi. Urnik: 17-19, ob sobotah 10-12, 17-19.30.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
BURGGASSE 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla.
MESTNA HIŠA
Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile«, Cafž Lendhafen in Duževda Drozic.
HIŠA UMETNIKOV (KAVARNA)
Gothepark 1
Do 21. marca je na ogled razstava Suzanne Soos (mešana tehnika).
škofijska konferenca
Marinnengasse 2 Do 26. marca razstavlja Caroline - Gerhild Tschach-ler-Nagy.
BELJAK
GALERIJA UNART
Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mavr-Freiberger, Renate Jindra, keramike.
GALERIJA HOLZER
VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uwe Bressnik.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike).
Alpe-Jadran
BENETKE
MUZEJ MODERNE UMETNOSTI Ca' Pesaro
Do 23. maja je Moderni galeriji v Benetkah na ogled razstava »Victor Hugo slikar«. Razstavljena dela so za to priložnost posodili Državna mestna biblioteka Viktor Hugo iz Pariza, Muzej Viktor Hugo iz Villequiera in številni privatni zbiralci umetnin.
PALAZZO FORTUNV
Na ogled je razstava posvečena simpatičnemu Snoopyju. Urnik ogleda: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih.
22
Četrtek, 18. marca 1993
RUBRIKE
Živa Brecelj
Rdeča, bela in črna -svete barve Papuancev
V sosednji vasi, ki leži še bolj v notranjosti, se pripravljajo na slavje. Izrezljali so kanu, posvečen dušam umrlih prednikov. Prebarvali so ga z belo, rdečo in Črno barvo. Čoln bodo splavili po vodi in tako svoje prednike pospremili del njihove poti v onostranstvo, v deželo duhov. Tudi sebe so prebarvali. Nasploh imajo barve tako v njihovi umetnosti kot tudi v vsakdanjem življenju poseben pomen.
Prebivalci daljne Papue-Nove Gvineje, pa tudi nji-
hovi sosedi, avstralski staroselci »aborigini«, pri posvečenih obredih, umetnosti, okraševanju in lastnem lepotičenju uporabljajo tri osnovne barve, ki so zanje svete: belo, rdečo in Cmo.
Bela barva
Minilo je več ur, Čeprav je v teh krajih težko govoriti o določljivosti Časa, preden so možje v posvečeni dolgi hiši »Tambaran« začutili svoj »pravi« trenutek in se, po prekinjajočem kramljanju in kajenju tobaka, in to vsakega na svojem teritori-
ju, ob svojem ognjišču, odločili, da bodo rezbarili posvečene toteme. Prvo opravilo je: prebarvati se z magičnimi barvami, od katerih je bela najpomembnejša.
Bela, »mbi«, daje Čudežno moC in varuje pred zlimi duhovi. Kanuje v celoti prebarvajo z belo barvo, da bi jih dodatno, magično zaščitili, še preden nanje nanesejo konCne vzorce. Kadar gredo v bitko, dvigujejo oblake belega mbija, ki zbega sovražnika, bojevnikom pa dviguje moralo in borbe-
Bela barva, »mbi«, daje čudežno moč in varuje pred zlemi duhovi (Vse foto: Bojan Brecelj)
nost. Vsakokrat, ko se lotijo rezbarjenja, ki je tesno povezano z njihovim pojmovanjem tuzemskega življenja in življenja v svetu duhov, artefakt potrosijo z belo barvo, da odženejo zle duhove. Bela barva na izrezljanih figurah predstavlja Človeško kožo, uporabljajo pa jo tudi za okrasitev delov telesa, predvsem Cela in lic.
Rdeča barva
Mož in žena, izpiralca zlata, sta, kljub temu da zlato spirata na zemlji svojega klana, skupaj z ostalimi elani družine v stalni pripravljenosti. Zato ima mož poleg loka, pušCice in dolgega noža še rdeče prebarvan obraz. V sosednji dolini so drugi, tuji ljudje in kdo ve, kdaj se bo spet razplamtela medplemenska bitka ali pa te bo preprosto napadla tolpa Papuancev, ki kot zvesti »lovci današnjih dni« lovijo denar in vse, kar daje moC, ki jo imajo belci.
RdeCo, »wasah«, ki jo dobijo iz rdečega blata pri izvirih v gorah in jo uporabljajo pri menjavi v natura-lijah, zamenjujejo jo za hrano in ribe, uporabljajo za barvanje bobnov, novih vesel, pušCic, Čolnov za duše umrlih in figur prednikov. Kanuji z rdečimi Črtami so menda močnejši in hitrejši od drugih. Moški in ženske, pobarvani rdeCe, veljajo za privlačnejše. Z rdeCo barvo okrog oCi, ki na njihovi te-
Ceprav spira zlato na svoji zemlji, ima možak za vsak primer naneseno rdečo, bojno barvo
mnejši koži deluje oranžno, posnemajo Črnega kraljevskega kakaduja, kadar je jezen in človeka grozeče pogleda. Na izrezljanih figurah pa wasah predstavlja obre-znine, ki so znak moCne osebnosti, in Cme lase ločuje od bele kože.
Cma barva
VeCer, mraz, vlaga v tropskih hribih Papue, pa kaj, ko je ljubezen prav gotovo močnejša. Morda pa bo le prišla mimo in ga opazila, saj se je njej na ljubo močno pobaval s Črno barvo, da bo postavnejši, lepši...
Črna, »sosok«, je pravzaprav zdrobljeno oglje. Z njo upodabljajo Črne dlake in lase. Mešanica oglja in močeradove ali kačje masti, s katero si včasih prebarvajo telo, moškim menda daje moC. Za ženske so moški privlačnejši, Ce so okoli oči Črno pobarvani. Pri inicia-cijskih obredih oglje vtirajo v odprte rane in s tem inici-antu namenoma povzročijo bolečino.	Cmo pobarvani Papuanec čaka na svojo izvoljenko
Orgle veljajo za kraljico glasbil, pa vendar ostajajo manj znan instrument, ki ga obvlada malo ljudi. Vedno pa so bili vrhunski organisti tudi vrhunski glasbeniki. Tako je moral na primer v Bachovih časih kandidat na pamet odigrati zahtevno glasbeno obliko, denimo ne ravno enostavno fugo, za katero so mu dali le temo. Uglednih organistov - skladateljev je cela plejada, omenimo le Franka, Dupreja, našega Ramovša ali Strmčnika.
V tej ugledni množici zavzema prav posebno mesto organist in skladatelj Max Reger, ki ga poznavalci postavljajo ob bok velikemu Bachu.
Rodil se je 19. marca v Brandu na Bavarskem. Po končanem študiju je bil najprej profesor na Kraljevi akademiji v Muenchnu, leta 1907 pa je odšel v Leipzig, kjer je kot profesor na Konservatoriju ostal do smrti, 11. maja 1916.
Max Reger je mojstrsko obvladal vse najzahtevnejše glasbene oblike, ki se pretežno pojavljajo v literaturi za orgle. Obdelal je mnoge Bachove in Beethovnove teme. Lotil se je tudi instrumentalne glasbe, zložil različne komorne skladbe in koncerte, ni pa ostal dolžan tudi vokalu.
JEDILNIK
Slavko Adamlje
močnikova juha kuhano svinjsko stegno pire krompir, špinača ajdova potica
Ajdova potica
SESTAVINE:
Za testo: 1 kg ajdove moke, 3 do 4 dag kvasa, sol, 35 dag pšenične moke; nadev: 1/2 kg mletih orehov, mleko po potrebi, 1/2 1 goste smetane, sesekljana lupinica limone, vanilijev sladkor po okusu, maščoba za pekaC
Ajdovo moko poparimo z manjšo količino vrele vode in jo odstavimo počivat. Ko se moka ohladi na telesno toploto, ji dodamo kvas, sol in zgnetemo z moko v gladko, ne pretrdo testo. Razvaljamo ga za nožev rob debelo in primešamo z nadevom. Zvijemo in položimo v namaščen pekač. Ko testo vzhaja, ga spečemo v precej vroči pečici.
Za nadev poparimo orehe z mlekom. Ko se malo ohladijo, jim primešamo smetano, limonino lupinico, sladkor in vanilijev sladkor.
Potico ponudimo toplo, saj je taksna najboljša.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Pkeuan
ajdovi žganci nadevana repa jabolčni zavitek
Nadevana repa
SESTAVINE: 8 manjših rep, 2 skodelici kuhanega fižola, 3/4 skodelice kuhane prosene kaše, 2 žlici ovsenih kosmičev, 1/2 dl mleka, 1 žlica kisle smetane, 1 žlica masla, peteršilj, bazilika, poper, sol, kumina
Repo olupimo, gomoljem odrežemo vršičke in jih izvotlimo. Sredico lahko porabimo za omako.
Kuhan fižol pretlačimo, kosmiče namočimo v mleku, nato pa oboje zmešamo s kuhano proseno kašo, začinimo in zmešamo Se s kislo smetano ter maslom. S to zmesjo zapolnimo repe. Odrezane vršičke uporabimo kot pokrov. Pripnemo jih z zobotrebci.
Nadevane repe zlozimo v pekač, namazan z maslom, in pečemo 30 minut v pečici pri 200 stopinjah.
Namesto da repe pečemo, jih lahko pripravimo tudi dušene v hrenovi omaki. Dodamo jim kumino in jih kuhamo 30 minut.
Zvonka Makuc
Za moderen videz ni treba menjati garderobe
Sodobno oblačenje ne pozna več zgolj ene same, za določeno sezono obvezne modne linije, pač pa več stilov, namenjenih različnim generacijam in postavam
Kadar naštevamo modne novosti, kakršne vsako sezono ustvarjajo oziroma poustvarjajo znani svetovni in tudi domači stilisti, navadno ne omenjamo denarja, ki ga potrebujemo za nakup vsakega novega kosa oblačila. Pri današnjem padanju standarda, zamrznitvi plaC in rastoči brezposelnosti pa je treba spregovoriti tudi o tem.
Moda oziroma lepo in sodobno oblačenje je pomemben element našega življenja, ni pa nujno povezan z veliko količino denarja. Se zlasti ne zadnje Čase, ko modni stil ni več strogo za-
črtan in ko so aktualne najrazličnejše linije, dolžine, odtenki in kombinacije. Nižji standard nam preprečuje kvečjemu nakup ekstravagantnih in zelo vpadljivih modelov, ki si jih hitro zapomnimo in se jih še hitreje naveličamo, barv, ki ne zdržijo veC sezon, in dodatkov -s tem mislim zlasti na obutev -, ki natančno označujejo neko modno tendenco. Znana mala Črna obleka, še vedno nepogrešljivi del garderobe vsake prave Francozinje, lahko dela čudeže, saj jo ob minimalnih spremembah ter z malo domišljije pri izbi-
ri dodatkov lahko nosite dopoldan v službi in zveCer na najbolj gala prireditvi. Isto velja za nevpadljivo moško obleko ali nevtralen ženski kostim, ki sta tako rekoč obvezna v vsaki moški oziroma ženski garderobi.
Za lep in urejen videz ali drugačno zunanjo podobo je še posebno pri nežnejšemu spolu vCasih dovolj le sprememba frizure ali make upa. Znano je, da prene-katera ženska v kritičnih življenjskih situacijah rešuje svoje psihično stanje z novo obliko pričeske ali barvo las. Drugačna zunanjost iz-
zove komplimente okolice in s tem dvig samozavesti, kar včasih še kako potrebujemo. Tudi ukvarjanje z mesečnim proračunom bo tu in tam prijetnejše, Ce si namesto kakšnega kosa mesa omislite raje novo Črtalo za ustnice ali droben detajl, nujen za popestritev stare obleke. Krompir, obogaten s premišljeno izbranimi začimbami, bo ob drugače obarvanih ustnicah morda boljši kot še tako sočen zrezek.
Kar velja za ženske, drži tudi za močnejši spol in za naše otroke. Spremenjen make up ali odtenek las tu seveda ne pride v poštev, zato pa toliko bolj nekateri dodatki, ki ne stanejo ravno veliko. Modna kravata in veselejše dezeni-rana srajca ali pa pisana majica in zabavno oblikovane superge so najnovejši, a tanjšim denarnicam vendarle dostopni modni hiti. Povsem dovolj za občutek, da hodijo v korak z modo.
Novosti niso več novosti
Ze nekajkrat smo ugotovili, da sodobno oblačenje ne pozna veC zgolj ene same, za določeno sezono obvezne modne linije, paC pa veC stilov, namenjenih različnim generacijam in predvsem postavam ter značajem. Kreatorji torej nic več ne ukazujejo, tem-
več le nakazujejo, kaj se od Časa do Časa v oblačenju lahko spremeni, da življenje ne bi bilo tako enolično in da bi tekstilna industrija vendarle še s polno paro delovala naprej.
Tako smo na tej strani že lahko brali o velikem povratku hipijevskega stila z različnimi dolžinami, zvončastimi hlačami, debelimi podplati, premočnim make upom, koničastimi ovratniki, cvetličnimi vzorci, »patch vvorkom«, to-plesom, izzivalno kratkimi hlačkami in kombinacijami, ki so pravzaprav cisti kic. Ta stil, konkretneje elementi tega stila, ki je pravila nekoč dobrega oblačenja in obnašanja postavil na glavo, je danes v bistvu le nostalgičen poizkus spominjanja na šestde-
seta leta: na prva upiranja vojaški obveznosti in javna sežiganja vojaških knjižic (čemur je tako rekoč obvezno sledil zapor), na Vietnam (kamor ni hotel tudi današnji ameriški predsednik Clinton in ki nam služi za grozljivo primerjavo z Bosno), na slavni muzikal »Hair« (ki se bo v kratkem ponovno prikazoval v Ljubljani, igrajo pa ga tudi v nekem sarajevskem zaklonišču), na Beatlese, Rol-ling Stonese, Joan Baez in Tomaža Pengova (še vedno prisotne in enako popularne ter dobre kot nekoč). Običajni generacijski razkol je pravzaprav izgubil svoj pomen, starši in njihovi otroci imajo končno stične točke.
Zelo smešni in s cvetjem okrašeni široki klo-
buki, zgoraj cisto ozke in spodaj hudo razširjene dolge hlače, mini ali maksi, kvačkane obleke, skoraj do tal segajoče in iz vseh možnih vzorcev sešita široka krila, okrog Cela in zapestij zavezani trakovi, odkrite ali le z nežnim muslinom prekrite prsi, debeli podplati Čevljev, v katerih se komaj da hoditi, iz raznobarvnih vrvic in školjk narejeni nakit, dolgi ravni lasje in seveda pri ženskah obvezna Črna Črta na vekah ne bodo nikogar veC presenetili. Kvečjemu bodo priklicali kakšen starševski nasmeh, obudili kakšno mladostno zgodbo ali pa vzpodbudili starševsko priznanje, da zaradi raznih demonstriranj proti vojni tudi oni niso vedno v prvem roku opravili izpitov.
Modeli iz ateljeja Dolce in Gabbana so nostalgičen spomin na šestdeseta leta
OP D A J E V SLOVENŠČIN
IT SLOVENIJA 1
Zgodbe iz školjke Tedenski izbor
Film tedna: Živ in zdrav, angleški film SB Poročila
Filmsko popoldne
Buntz z Beverly Hillsa, 12/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1405
Odletel bom, 13/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1430
IzotivoCi, ameriški film, VPS 1520
TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv-igrica Risanka
Dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 7., zadnji del nemške nadaljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport
Poslovna borza Video strani
SLOVENIJA 2
Video strani Tedenski izbor Turizem: Poljska
Sanjska potovanja: Z vlakom po Radžastanu, 2/12 del nemške serije Športna sreda
PEP v nogometu: Milan-Porto, posnetek iz Milana Jeep Rally, reportaža *
Poročila
Oci kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon
2e veste
TV dnevnik 2, vreme Šport
Ljubljana: SP v hokeju na ledu, skupina C: Slovenija-Ka-zahstan, prenos
Glasbeni utrinek: C. Saint-Saens - Labod
Sova
On in ona, 2/13 del ameriške nanizanke Odletel bom, 14/21 del ameriške nadaljevanke Video strani
KANALA
09.00 10.25 10.50
11.00
18.30 20.00 20.15
20.30 21.20 21.35 22.05 23.40 23.55 00.35 00.45 01.00
RIS, risanke in spoti
Ninja želve, 42. del
Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 118. dela
Elizije - Satan d.o.o.
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 119. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev 6. oddaje Dance session, 21. oddaja o plesu Highlander H, ameriški film (Sean Connery) Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM
Video strani
® KOPER
Primorski forum Primorska kronika
i	i RAM	§3 RETE 4		® TMC	
	Aktualno: Unomatti-		Nan.: Družina Ad-		Euronevvs
	na, vmes dnevnik		dams, Jeffersonov!,		Nad.: Doppio imbro-
	Film: La finestra sul		Družina Bradford		glio, 9.45 Petere (i.
	Luna Park (dram.),		Nad.: General Hospi-		Tarcisio Meira), 10.15
	vmes (11.00) dnevnik		tal, 8.40 Marilena,		Terre sconfinate
	Nan.: Cuori senza eti,		9.55 Ines, 10.50		Qualitš. Italia
	La signora in giallo,		Amanda, 11.50 Cele-		Variete: Tappeto vo-
	vmes (12.30) dnevnik		ste, vmes (9.30) vesti		lante
	Dnevnik in Tri minute		11 pranzo 6 servito		Dok.: Prijateljska nara-
	Fatti, misfatti e...	H	TG 4 vesti		va
	Aktualno: Primissima	H	Buon pomeriggio		TMC News - Meteo-
	Dok.: Ko ne bi bilo le-	n	Nad.: Sentieri, 15.05		vreme (tudi ob 13.45,
	sa, 15.00 Drevje in		Greda, 15.45 Anche i		15.45.17.45)
	ljudje		ricchi piangono		La spesa di VVilma
	Variete: Buona fortuna		Aktualno: Lui lei l’al-		Film: Un’altra part e
	Otroška oddaja		tro, nato (17.30) vesti		della foresta (dram.,
	Mladinski variete: Big		Aktualno: C’ eravamo		’48, i. Fredric March,
	V Parlamentu in vesti		tanto amati		Ann Blythe)
	Aktualno: Italija, na-		Nad.: La signora in ro-		Risanke
	vodila za uporabo		sa, vmes (19.00) vesti		Šale, pepe e fantasia
	Dok.: Kvarkov svet		Kviz: 11 nuovo gioco		TMC News
	Vreme, dnevnik, šport		delle coppie		Film:	Moovvalker
	Nogomet: Borussia-		Film: Le relazioni pe-		(glas., ZDA ’88, r. J.
	Roma (pokal UEFA)		ricolose (dram., ZDA		Kramer, i. Colin Chi-
	Aktualno: papež Janez		’88, i. Glenn Glose)		vers, Michael Jackson)
	Pavel 2, nato vesti		Film: Love Dream		Zgodovina rock glasbe
	Dnevnik in vreme		(fant., It. 88), vmes		TMC News in šport
	Danes v Parlamentu		(23.30) vesti		Film: 11 dormiglione
	Rubrika opolnoči				(kom., ZDA ’73, r.-i.
					Woody Allen)
					Snežni planet
i	| RAI 2
	Otroški variete
	Jutranji dnevnik
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: Caporale di gior-nata ( kom., It. ’58)
	Nan.: Lassie
	Kratke vesti
	Segreti per voi...
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero
	Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara
	Kronika v živo
	Vesti in iz Parlamenta
	Aktualno:	Pogum življenja, nato šport
	Nan.: LTspettore Tibbs
	Nad.: Beautiful
	Dnevnik in šport
	Variete: Ventieventi
	Film: Ho sposato un fantasma (fant., ’84)
	Aktualno: Rock caffe
	TG 2 - Pegaz
	Šport: Košarka
^ RAI 3	
	Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti
	Dnevnik ob 12-ih
	Pogled na umetnost
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok. DSE
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Neonews, nato pregled tujega tiska
	Dok.: Geo, nato nan.
	Šport, vreme, dnevnik
	Deželne vesti
	Risanke: BlobCartoon
	Blob in Una cartolina
	Aktualno: 11 rosso e il nero (vodi M. Santoro)
	Dnevnik in Omnibus
	Dnevnik in vreme
US CANALE5	
	Na prvi strani
	Nan.: Časa Keaton
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
	Variete: ore 12
	Dnevnik TG 5
	Aktualno: Sgarbi quo-tidiani
	Aktualno:	Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio
	Otroški variete: Risanke in kviz
	Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Kviz: Tutti per uno
	Aktualno: C’era un ra-gazzo come noi
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti
^ ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Agli ordini papik
	Varieteja: Non š la RAI, 16.00 Unomania
	Nan.: Baywatch
	Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico
	Nan.: Tarzan
	Variete: Ma mi faccia il piacere
	Šport in Unometeo
	Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke
	Nan.: Beverly Hills 90210
	Šport: vse o pokalih
	Nogomet: 01ympique Marseille-Cska Moskva, nato Odprti studio
® ITALIA 7	
	Risanke
	Nad.: Čara a čara
B	Nan.: Brothers News Line - Vesti
	Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita
	Deželni programi
	Risanke
	News Line
	Nan.: Samurai
	Il sasso nella scarpa
	Film: Cobra Mission (pust., It,-Nem. ’85, r. Larry Ludman, i. Oliver Tobias)
	Vesti: Nevvs Line
	Colpo grosso story
	Film: La supplente va in citta (kom., It. ’79, i. Carmen Villani)
	Nevvs Line - Vesti
£$ TELEFRIULI	
	Nan.: Riuscira la...
	Kratke vesti
	Variete: Starlandia
	Nad.: La via del West, 18.30 Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Parliamone
	TV film: L’uomo che mori due volte (dram., ZDA 70)
	NoCne vesti
# TELE 4
	(Se povezuje s sporedi Italia 1)
	Lastne oddaje:
	Kronika in komentar
	Dogodki in odmevi
fH Koper
Mannbc, am. tv. nan. Tajna agentka Natalija, ponovitev filma Pustite jih živeti, dok. serija TV novice
Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sprehod po moderni umetnosti, ameriška ital. dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska kronika Dnevnik
Mannbc, ameriška tv nanizanka
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani
Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini
OEP° Avstrija 1
	Cas v sliki
	Hooperman, pon.
	KrCma v Spessartu, ponovitev filma
	Sinha Moča, 120. del
	Big Valley, serija
	Kitajski živalski svet
	Knjiga o džungli: Junakov ponos
	Am, dam, des
	Alfred J. Kwak: Ugrabitev
	Artefbc, otroški klub
	Prijatelji za vse življenje, 2. del uvodnega filma
	Cas v sliki, vreme
	Donavska princesa, zadnji del
	El Dorado, ameriški vestern (John Wayne, R. Mitchum in drugi)
	Kava za tigra, nemška tv komedija
	Poročila/Tisoč mojstrovin
	
it** Avstrija 2	
	Tisoč mojstrovin
	Veliki zid: Zmajeva glava, 2. del
	Hooperman: Nesreča redko pride sama
	Kdo je kdo?, igra
	Regionalna poročila
	Cas v sliki, vreme
	Kultura
	Domače reportaže
	Trailer
	Pozor, kultura!
	Cas v sliki
	Literarni kvartet, ZDF studio, Mainz
	Onstran Labodjega jezera, portret J. Kyli-ana, Češkega koreografa
	PoroCila/TisoC mojstrovin
OtO Hrvaška 1	
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 86. del
	Poročila
	TV šola
	Nemščina, 5. lekcija
	Povejte mi, kaj naj počnem, 4. del
	Poročila Ko se svet vrti, 86. del
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko, ponov.
	Izza kulis, ponovitev 5/6 dela
	Poročila
	Učimo o Hrvaški: MeStrovid v Zagrebu
	Malavizija
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Informatika: Pogled skozi okno
	Santa Barbara, 354. del am. nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Spekter
	Hrvaški tv festival: Odrske luči, 1/4 del
	Ekran brez okvirja
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Poročila
	Sanje brez meja
QtQ Hrvaška 2	
	Video strani
	TV koledar
	Kot riba brez bicikla, ponovitev francoskega filma
	Dnevnik 1
	Euronogomet, polfinale svetovnega prvenstva
	Izza kulis, 6., zadnji, del angleške nadaljevanke
	Pepsi DJ Mag
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Cez dan
	Peklenski raj, serija
	Klinika, pon. 3. dela
	Igra
	Your English Magazine
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Helena, 17. del serije
	Za menedžerje
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Za boljši jezik
	Slikar Akos Birkas
	Dnevnik
	Sosedje, 154. del
	Aktualno
	Moj poklic
	Dnevnik in dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 15.20
Ženska in moški arheologa
Ameriški film Iz oči v oči v režiji Louja Antonia
Danes popoldne si H boste na prvem pro-gramu TV Slovenija uhko ogledali ameriški
'bn z naslovom Iz oCi v
oci.
Zgodba filma se sple-,a okoli arheoloških okopavanj in iskanja skeleta bitja, ki je živelo v Afriki in je bilo bojda Najbolj podobno člove-bu. Za takšne podvige Pa je potrebno veliko denarja. Ko ga samska arheologinja pri spon-z°rjih nabere dovolj, se sPet poda na kraj svojega afriškega arheološkega najdišča, kjer name-rava nadaljevati z iskanjem nekaterih delov že najdene lobanje.
Prav na mestu njenih
izkopavanj pa se je naselil »vsiljivec«, samski arheolog, ki pa s svojimi izkopavanji še ni prišel do tako pomembnih odkritij kot njegova predhodnica.
Med obema arheološkima taboroma pride do rivalstva, vsak od njiju si hoCe prilastiti pravico do odkritja. Možakar se ne pusti odgnati, zato sta s kolegico sicer prisiljena bivati skupaj, kar pa nikakor ne pomeni, da bosta skupaj tudi raziskovala. Nasprotno, svoja odkritja drug pred drugim ljubosumno skrivata.
Kljub vsem zapletom pa sta vendarle moški in ženska. Med njima
nastane vez simpatije. Ona skuša oklesati njegovo moško robatost, on pa omiliti njeno žensko trmavost.
Nežnemu Čustvu sledijo vljudnostna vabila na Caj in večerjo, obiski »nasprotnih« taborov ... Vse skupaj pa se konca s prijetno romanco. Prav slednje pa omogoči tudi njuno poklicno sodelovanje in s tem uspešen razplet skupnega cilja arheološke raziskave.
Film Iz oci v oCi je nastal leta 1990 v režiji Louja Antonia. Zaigrali pa so Alizabeth Mont-gomery, Robert Fox-vvorth, Lou Antonio, Ronald Lacey in drugi.
Z
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6,30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13,45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12,40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba;
17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate jaz izberem; 22.20 Rock.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja;
10.05	Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Radijska univerza;
17.00	Glasbena umetnost;
18.05	Zunanjepolitični feljton; 18,25 Koncert; 19.35 Pesmi;
20.00	Iz arhiva Simfonikov RTVS;
22.05	Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8,45
Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS:
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna;
9.00	Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah;
14.45	Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz; 20.00 Nočni spored.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8,50 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age - World Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond Kofol); 11.45 Orkestri; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Oktet Javor iz Pivke; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Ever-greeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: vokalna skupina Hortus musicus iz Celovca; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zi-
SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice;
6.00	Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.30 Agenda; 8.00 Novice; 9.00 The Mix; 9.30 Super Shop; 12.00 Po letu 2000; 13.00 Agenda; 13.30 Inside Edition;
14.00	Travel magazine; 14.30 Me-dia TV; 15.00 The Jam; 16.30 On The Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Ho-ney West; 20.00 Videofashion;
20.30	Image Bank; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22.30 Evropa poslovno;
22.45	US Market WRAP; 23.00 Vengeance Valley (vestern, ZDA 1951); 0.30 Film Europe; 1.10 The Mix; 2.00 China News Europe;
5.00	The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Hart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Gam-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Melrose Plače; 22.00 Chan-ces; 23.00 VV.R.K.P, in Cincinnati;
23.30	Star Trek; The Next Generation; 0.30 Studs.
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 9.00 SP v prostem smučanu; 10.00 Atletika; 12.00 EP v nogometu; 13.00 Formula 1 za VN Južne Afrike; 14.00 Dirke na ledu; 15.00 Košarka; 16.30 Konje-nlštvo; 17.30 Ford Ski Report;
18.30	Trans VVorld Šport; 19.30 Športne novice; 20.00 SP v rokometu; 21.00 Trans VVorld Šport;
22.00	EP v nogometu; 23.30 EP v košarki; 1.00 Športne novice,
3sat
9.00	Čas v sliki; 13.10 Magazin; 14.15 Dixieland je povsod doma; 16.50 Lirika; 16.05 Znanost na zaslišanju; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 Divje živali; 17.35 Podjetnik Octopus; 18.00 Šport; 19.00 Danes; 19.20 Intervju; 20.00 Stari, o umoru ni bilo govora; 21,45 Kultura/Šport; 21.00 Moja babica se pozimi odpelje na Mallorco;
21.45	Kultura/Šport; 22.25 Mesto brez sočutja (1960); 0.15 10 pred 10, nato Novice.
MTV
7.00	Avvake On The VVild Side;
10.00	Video; 16.00 Greatest Hits;
17.00	Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18,30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 21.30 The Pulse VVith Swatch;
22.00	Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu;
23.30	Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 3.00 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 VVorking Trash; 13.00 Mister Johnson; 15.00 Pocket Money; 17.00 Judith; 19.00 VVorking Trash; 21,00 Freeway Maniac; 0.35 The Pope Must Die.
MOVIE CHANNEL
740 Lions for Breakfast; 9.10 The Distant Home; 11.00 One Hour VVith You; 12.30 The Electric Hor-seman; 15.00 Return to Green Acres; 17.00 The Distant Home;
19.00	Oliver's Story; 21.00 Navy SEALS; 23.00 The Other Side Of Love; 0.40 Dead Reckoning.
PR0 7
5.15	Serije: Colt za vse primere,
6.00	Vicky, 6.24 Risanke, 8.15 Parker Lewis, 8.45 Neizprosna, a prisrčna; 9.40 Nora cestna policija (kom,, ZDA 1981); 11.15 Ulice San Francisca; 12,15 Show Billa Cosbyja; 12.50 Vegas; 14.05 Kansas Pacific (vestern, ZDA 1953);
15.20	Neizprosna, a prisrčna;
16.15	Risanke; 18.00 Parker Levvis;
18.30	Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Ženska z VVallstreeta (krim., 1989, i, Tara Buckman); 22.05 T.J. Hooker; 23.05 Krom in vroče usnje (ZDA 1971); 0.45 Poročila; od 0.55 do 4.40 Ponovitve.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9,00 Serije in igre: Šef, 10.00 Bogati in lepi;
10.30	Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj;
12.00	Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13,20 Kalifornijski klan; 14,10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19.15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20.15 Služba za vse življenje; 20,45 Na pomoč, moji družini se meša;
21.15	Klic v sili; 22.15 Poročilo o zvezdah; 22.45 Show Dirka Bacha; 23.15 Gottschalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu; 1.10 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.35 Pod kalifornijskim soncem, 9.25 Sence strasti,
10.20	Težave z mamo in očkom (kom.); 11.50 Sosedi; 12.15 Kolo sreče; 12.55 Prosim, javi se!; 13.45 Sence strasti; 14.35 Sosedi; 15,00 Pod kalifornijskim soncem; 15.55 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport;
18.45	Poročila; 19.00 Točka, točka, točka; 19.30 Kolo sreče; 20.10 Nogomet: Borussia-RIm (pokal UEFA); 22.15 Bridge to Hell (vojni, It. 1986); 23.55 Drakula, potrebuje svežo kri (srh., VB 1973); 1.25 Trojica s štirimi pestmi; 2,20 Pregled programa, Videotext.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Keep on Running (ZRN 1991); 9,35 The Prize 1 - Lov na nafto;
10.30	Morilci med nami (ZDA 1991); 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14.15 Košček neba (dram., ZDA 1991);
15.45	Dvojni Notzli; 17.15 Memphis Belle (vojni, VB 1990);
19.00	Kino; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Medved (Fr. 1988); 21,50 Imagina 93; 22.45 Policaj med ljubeznijo in zakonom.
EVROPA / VEČINOMA SUHO, LE NA SEVERU IN VZHODU PONEKOD PADAVINE
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
STOCKHOL!
K0BENH,
LONDON
O PRAGA
O PARIZ
MUNCHEN
O DUNAJ r\ LJUBLJANA
O BUDIMPEŠTA
S o ZAGREB
ZORICH O
MILANO D |
.RESTA
SOFIJA
jOGRAD O
O MADRID
LIZBONA
ATENE
PALERMO
ALZIR
TRIPOLI
BENGAZI
VČERAJ
^ MOSKVA O
^	O MINSK
O VARŠAVA z-x
O HAMBURG
AMSTERDAM Q BERLIN
O
O KIJEV
O ANKARA
KAIRO O
TEMPERATURE OB 13. URI
sneg
jasno
o
poloblačno
oblačno
nevihta
4
dež
pod -20 C'
I I-20/-10 C° D-IO/O C° Do/lO C° I i
10/20 0°
20/30 C‘
nad 30 C°
megla
DANES
4
1010
980	X0|
99C
C *
1020
VREMENSKA SLIKA
Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zra-
topla	hladna okluzija čne9a Pritiska- nad
fronta	fronta	južno Evropo in Sredo-
zemljem pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje toplejši zrak.
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....
OSLO........
STOCKHOLM...
K0BENHAVN...
MOSKVA......
BERLIN......
VARŠAVA.....
LONDON......
AMSTERDAM...
BRUSELJ.....
BONN........
FRANKFURT...
PARIZ.......
DUNAJ.......
MUNCHEN.....
ZURICH......
ŽENEVA......
RIM.........
MILAN.......
BEOGRAD.....
NICA........
BARCELONA...
BUKAREŠTA...
CARIGRAD....
MADRID......
LIZBONA.....
ATENE.......
LARNAKA.....
TUNIS......
ALZIR.......
MALTA.......
JERUZALEM...
KAIRO.......
-2/5
0/8
2/9
6/8
4/8
8/16
5/U
8/12
7/10
8/15
8/19
9/18
10/19
7/16
9/15
10/16
5/18
4/15
6/18
2/14
7/15
8/16
-1/9
2/8
4/19
12/22
4/16
5/16
7/18
12/22
8/17
3/12
9/17
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.09 in zašlo ob 18.12. Dan bo dolg 12 ur in 03 minut. Luna bo vzšla ob 03. uri 41 minut in zašla ob 13. uri 41 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.28 najniže -9 cm, ob 6.42 najvišje 19 cm, ob 13.13 najnižje -39 cm, ob 19.58 najvišje 34 cm. Jutri: ob 1.55 najnižje -17 cm, ob 7.25 najvišje 25 cm, ob 13.44 najnižje -42 cm, 6b 20.17 najvišje 39 cm.
ALPE-JADRAN /SONČNO IN ZELO TOPLO, RAZEN OB MORJU, KJER BO MEGLENO
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	2/12
TRST......... 4/10
CELOVEC....	1/10
BRNIK......... 2/12
MARIBOR....	6/13
CELJE........ 2/14
NOVO MESTO	2/13
NOVA GOR....	2/14
MUR. SOBOTA	4/14
PORTOROŽ...	2/10
POSTOJNA.....	-3/13
IL. BISTRICA.	-2/14
KOČEVJE......	-1/15
ČRNOMELJ...	-1/15
SL. GRADEC...	-0/9
BOVEC......	2/14
RATEČE.......	1/14
VOGEL......	5/9
KREDARICA	-4/-1
VIDEM......	3/14
GRADEC.....	3/11
MONOŠTER...- 6/13
ZAGREB.....	5/12
REKA.......... 7/13
V SLOVENIJI: Precej jasno bo, le občasno SOSEDNJE POKRAJINE: V pokrajinah Avstrije zmerno oblačno. Ob molju bo megleno, bo spremenljivo oblačno, drugod precej Najnižje jutranje temperature bodo od 1 jasno. Ponekod ob severnem Jadranu bo do 6, najvišje dnevne ob morju 12, dru- megla, god od 15 do 20 stopinj C.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-80%
<5*
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: Sončno bo. Najvišje OBETI: V soboto bo še prevladovalo dnevne temperature bodo od 12 do sončno in toplo vreme.
17 stopinj Celzija.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 na
Ljubljana	54
Maribor	69
Celje	122
Trbovlje	123
Hrastnik	97
Zagorje	116
Šoštanj	25
Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
v mikrogramih rrr zraka ■
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona: 100, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 31, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 97, Sora Suha:94, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 85; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 76, Soča Solkan: 170.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Ce se vam dan zdi popolnoma brezciljen, se potolažite, kajti čaka vas zelo prijeten večer. Ce boste mislili na to, boste laže preživeli dolgočasje dneviie rutine.
BIK 21-4/20-5 :Vse dnevne dejavnosti se vam bodo zdele brezupne in cilji Se bolj daleč, vendar bodo okoliščine povzročile, da boste dosegli veliko več, kot ste pričakovali.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Pripravljeni ste na vsakrSne izzive, ki jih pred vas polaga dnevni umik, poln sestankov, vseeno pa vam ne bodo šle od rok prav tiste stvari, ki ste jih imeli za končane.
RAK 22-6/22-7 : Ce poskušate zbirati sredstva za človekoljubne namene, bi se tej vlogi danes morali izogniti, kajti naleteli boste na gluha ušesa in zaprte denarnice.
LEV 23-7/23-8 : Ce ste že trdno odločeni in komaj čakate na primeren trenutek, da svetu objavite veselo novico, potem morate to storiti danes. Čakajo vas same dobre novice.
DEVICA 24-8/22-9 : Prav težko se boste koncentrirali na kakršnokoli resno opravilo, zato raje preložite obveznosti na naslednji dan in si vzemite nekaj prostih uric samo zase.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Po včerajšnjem dnevu, ko se je vse odvijalo v počasnem ritmu, danes utegnete samo še zajeti sapo med eno obveznostjo in drugo Nihče ne bo opravil dela namesto vas!
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Zelo se boste trudili, da bi danes našli nekaj zanimivega, kar bi vas vsaj za nekaj časa zaposlilo. Zvečer vas čaka razburljiva zabava.
STRELEC 23-11 /21-12: Tudi vam se zgodijo dnevi, ko ne veste, kaj bi sami s sabo. Vse, kar danes potrebujete, je družba zanimivih ljudi, kjer se boste sprostili in se nasmejali.
KOZOROG 22-12/20-1 : Čeprav boste morali na to čakati skorajda ves dan, se bo finančna slika za vas bistveno izboljšala, in sicer v smislu napredovanja ali pa osebnega profitabilnega projekta.
VODNAR 21-1/19-2 : Zaman boste iskali nekaj, kar bi zbudilo vaše zanimanje, zato se boste večji del dneva borili z dolgočasjem. Z malo več organiziranosti vas čaka lep večer.
RIBI 20-2/20-3 : Z veliko mero potrpežljivosti se boste dokopali do informacije, ki bo ugodno razrešila vašo trenutno največjo težavo. Delite svoje veselje z bližnjimi!
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
jk	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
M	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
989	ŠPORTNA PRIREDITEV
==	GOSTA MEGLA
1	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
VARAŽDIN
O KARLOVAC
OPAZIM
V večjem delu Slovenije so danes ceste suhe in normalno prevozne. Promet se odvija tekoče in brez zastojev.
Prav tako je tekoč promet na vseh mejnih prehodih. Na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil za prestop meje eno uro.
»	: : ' '**“■',* z' i
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
SLOVENIJA
Kope...............-/20
Vrhe................-/-
Lontovž.............-/-
Stari vrh...........-/-
Rogla.............40/50
Kanin..............-/60
Cerkno.............-/35
Soriška planina.....-/-
Vogel..............-/10
Kobla..............-/20
Mariborsko Pohorje...35/40
Kranjska gora.......-/-
Pokljuka............-/-
Rog - Crmošnjice.....-/-
Prvine..............-/-
Jezersko............-/-
Ulovka..............-/-
Krvavec.............-/-
Črni vrh............-/-
FURLANIJA-JK
Cimolais...........-/-
Claut..............-/-
Piancavallo......40/60
Zabnice/Ovčja vas..-/-
Raibl............  -/-
Farni Avoltri......-/-
Farni dl Sopra...30/40
Paluzza-Timau....20/30
Paularo............-/-
Pontebba.........35/35
Pradibosco.......30/60
Prato Carnico......-/-
Zoncolan..........0/30
Sauris...........10/20
Sella Chianzutan...-/-
Nevejsko sedlo..30/100
Višarje..........35/60
VENETO
Sappada..........10/60
KOROŠKA
Podklošter.........-/35
Bad Kleinkirchheim ...20/50
Pliberk/Peca.......-/30
Sloveniji Plajberk.-/50
Dobrač.............-/30
Nassfeld/Mokrine ..60/80
Spittal/Goldeck....5/55
Heiligenblut.....20/140
Katschberg........60/80
Koralpe/Golica.....-/30
Kotschach/Mauthen.20/30
Mallnitz.........10/150
AVSTRIJA
Arlberg..........35/330
Seefeld...........20/70
Kitzbuhel.........10/75
Obertauern......120/220
Zeli am See......20/100
Schladming/Planai. 10/100
V VEDNOST
Vpliv vremena na ljudi
Dražilni učinki podnebja so značilni za visokogorski svet z nadmorsko višino nad 1500 metrov in za tiste obalne kraje, kjer se pogosto pojavljajo močni, običajno orografsko pogojeni vetrovi.
Za visokogorske kraje je značilna večja prevetre-nost, daljše trajanje snežne odeje in močnejše neposredno sončno obsevanje. Onesnaženost zraka je manjša in je posledica prenosa onesnaženja na velike razdalje, tako imenovana koncentracija ozadja. Vrednosti zračnega pritiska, delnega pritiska kisika in vodne pare ter temperature zraka so nižje.
V visokogorskem svetu se poleti izognemo obteZil-nim učinkom soparnosti, ki so po nižinah dokaj pogosti. Pozimi se izognemo negativnim učinkom jezer hladnega in navadno onesnaženega zraka po nižinah in kotlinah.
Dražilnim učinkom visokogorskega podnebja se prilagajamo postopoma tudi s primerno obleko, ki nas varuje pred hladnejšim okoljem, povečano vetrovnostjo in povečanim ultravijoličnim sevanjem, pred katerim moramo zavarovati tudi oči. Predvsem v začetnem obdobju lahko vdihavanje zraka z nizko vlago privede do izsušitve in draženja dihalnih organov.
Zdravilni učinek dražilnega podnebja je povezan predvsem s spreminjajočo se močjo dražilni vplivov. Dražilnemu podnebju pripisujemo pozitivno vlogo v zdravstveni preventivi in terapiji. V tujini ga priporočajo pri zdravljenju nekaterih kroničnih obolenj. NajpogostejSa pa se v tako podnebje zatekamo za utrjevanje, zato ga pogosto izrabljajo športniki za priprave in trening.
Tanja Cegnar