• SOCIALNA POLITIKA NI DOBRODELNI-ŠTVO! ODPRAVILI SMO SE PO POTEH AKCIJE KRANJSKIH KOMUNISTOV SENCE NA SONČNI SLIKI STAREGA MESTA STRAN 8 NE POZABITE, DA DO 22. MARCA NI VEČ DALEČ! KAJ BO TEDAJ -PREBERITE NA ZADNJI STRANI! 1942 - TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST Glavno orodje mežiških rudaijev je vrtalni stroj in razstreljivo — Foto: A. AGNIČ SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS _ Hitreje izboljševati življenjske in delovne razmere delavk Sindikati so za odločnejše razreševanje vprašanj, ki preprečujejo uveljavljenje dejansko enakopravnega položaja žensk |\/||, j Mercator vreme ni zanesljivo zanesljiv je Proslavljanje osmega marca, Vršnega smo sicer navajeni, je Predsedstvo RS ZSS minuli ponedeljek zamenjalo z delovno Želelo je ugotoviti, koliko f° dosedanja prizadevanja sindi-atov prispevala k uveljavljanju ejansko enakopravnega polo-Ja žensk v naši družbi in v em naj bi svoje delo dopolnili, a "i naša družba ta že zdavnaj Postavljeni cilj čimprej dosegla. Na to sejo — vodil jo je pred-_ nik RS ZSS Tone Kropušek . 50 bili povabljeni tudi pred-.^niki vseh organizacij, ki si : 5° ab drugače prizadevajo olj sati položaj zaposlenih nsk. Med drugimi je seji pri-f atvovala tudi članica Sveta tederacije Vida Tomšič. PosrIndn°, ^esedo v razpravo je dtic!!d ^ Predsednik RO Sin- . ^ata delavcev Sprl . .reCKe iz te ie n °^avljamo pose dn,??2 Oljena razp 4 tenm položaj d{ NienUdl z novih zo Jene najvažnejše objavljamo v obliki komentarja na 10. strani naše današnje številke. Ko je povzemal ugotovitve razprave, je Tone Kropušek dejal, da sindikati težijo k polni, produktivni zaposlenosti vseh Slovencev, moških in žensk, ki je tudi osnovni pogoj za njihovo enakopravnost. Sindikati so torej za polno zaposlenost žensk, ugotavljajo pa, da ob hitrem spreminjanju strukture proizvodnje področje ženskega zaposlovanja ostaja tradicionalno. Še vedno se poklici delijo na „žen-ske“ in na „moške“. Takšna delitev je tudi v nasprotju s potrebami gospodarstva, zaradi česar si bodo sindikati prizadevali za razširitev nomenklature poklicev, v katerih bodo delale tudi ženske. Ob tem pa sindikati niso za zaposlovanje žensk pod vsakršnimi pogoji; tu se začenja njihova skrb — skrb za urejeno otroško varstvo, za družbeno prehrano, za reševanje stanovanjskih vprašanj, za omejevanje oziroma odpravljanje nočnega dela povsod, kjer ni nujno itd. Ta vprašanja — je poudaril Tone Kropušek — moramo od- tudi dosegli, naj bo naša čestit-ločneje in hitreje reševati in ka vsem delavkam za osmi ma-naša odločnost, da bomo to rec. M „ Družbeni položaj delavk _____Izvleček iz uvodne besede Stjepana šauberta na seji predsedstva RS ZSS Slovenija je pri vrhu svetovne lestvice glede zaposlenosti žensk; to dokazuje visoko stopnjo njihove vključenosti v nacionalno gospodarstvo, hkrati pa opozarja na kritičnost položaja žene glede njene obremenjenosti. Žena je skoraj enakopravno prevzela breme gospodarske aktivnosti, zaradi tradicionalnih odnosov pa mora no-.siti tudi bremena svoje klasične funkcije doma in še odgovornost v zvezi z materinstvom in vzgojo otrok. Kot dmžba prepočasi premagujemo to tradicijo in njene posledice; račun za to plačuje žena, saj mora poleg redne zaposlitve opraviti še vrsto del, za katera smo pač na- vajeni, da jih opravljajo žene. v gospodinjstvu in pri vzgoji rij o na celotno družbo, vendar Pri tako visokem odstotku za- otrok, kot jih imamo pri nas, ne pa to ne zmanjšuje tistega nepo- poslenosti žensk ni mogoče da bi breme tega razkoraka no- sred nega pritiska ki ga čuti za- imeti tako nerazvitih funkcij sile ženske same. Posledice se, poslena žena družbe za razbremenitev žensk zlasti na daljši rok, sicer razši- (Nadaljevanje na 9. strani) Mleko na zatožni klopi e ZAKAJ MLEKA NI DOVOLJ IN ZAKAJ GA UVAŽAMO? STRAN 4 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA S FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA # FOT Slovenija zavrača sedanji osnutek sklepov II. konference Na četrtkovi seji komisije za organizacijsko kadrovske zadeve RS ZSS je bil na dnevnem redu predlog sklepov II. konference Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga je v začetku meseca dala v razpravo posebna delovna skupina za pripravo sklepov, imenovana v komisiji za organizacijsko politična vprašanja Sveta ZSJ. V Sloveniji pa je ta predlog sklepov bližnje konference Zveze sindikatov Jugoslavije naletel na ostro kritiko. Te pomisleke bi lahko na kratko povzeli z naslednjimi ugotovitvami: predlog dokumenta je zamegljen, mlačen in nemobilizatorski. Ko sestavljavci opredeljujejo vlogo sindikatov v sedanjem in prihodnjem trenutku, vse preveč izhajajo iz dosedanje prakse v delovanju sindikatov in organizacijo vse preveč pojmujejo kot delo v forumih. Iz sklepov tudi ni dovolj razvidno, kaj pravzaprav hočemo doseči z II. konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije. Po oceni članov komisije za organizacijsko kadrovske zadeve RS ZSS sedanji predlog sklepov II. konference vse preveč omalovažuje nove razmere, ki so nastale z uveljavitvijo ustavnih sprememb, odmika pa se tudi od sklepov in ugotovitev II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. In slednjič - očitno je, da so se sestavljavci poskušali na prikrit način odmakniti od načel organiziranosti sindikatov, ki jih je v statutu uzakonil VI. kongres ZSJ in kot so jih uzakonili republiški statuti Zveze sindikatov in posebnih sindikatov. Od tod tudi enotna ocena članov komisije, da bi sprejem tega dokumenta, kot ga je ponudila delovna skupina za pripravo sklepov II. konference ZSJ, pomenil korak nazaj v delovanje sindikatov. V komisiji za organizacijsko kadrovske zadeve RS ZSS so se zato odločili predložiti lastne teze za sklepe II. konference ZSJ, ki pa temelje na osnovnem izhodišču, da so sindikati le politično organizirana baza, torej politično organiziran delavski razred. Zavoljo tega tudi sindikatom ni potrebna nikakršna oblast niti je nočejo z nikomer deliti, saj oblast pripada delavcem, ti pa jo uresničujejo skozi celoten družbenopolitični sistem. Te teze za sklepe II. konference bodo predstavniki slovenskih sindikatov že v ponedeljek predložili članom komisije za organizacijsko politična vprašanja Sveta ZSJ, po potrebi pa tudi predsedstvu Sveta ZSJ, ki se bo prav tako sestal v bližnji prihodnosti. RAVNE NA KOROŠKEM Zasebniki žele v sindikat Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem je pred časom pripravil sestanek z zasebnimi obrtniki in z delavci, ki so pri njih zaposleni. Razpravljali so o določbah kolektivne pogodbe, ki sta jo podpisala republiški odbor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, katere namen je urediti odnose med zasebnimi delodajalci in pri njih zaposlenimi delavci. Po zadnjih podatkih je na področju občine Ravne na Koroškem 85 zasebnih obrtnikov, ki zaposlujejo kakih 120 delavcev. Na posvetovanje, ki ga je sklical ravenski občinski sindikalni svet, je prišla tretjina vseh zasebnih obrtnikov. V razpravi niso imeli bistvenih pripomb na določbe kolektivne pogodbe. Povedali so, da večina zasebnih obrtnikov že zdaj ureja odnose tako, kot jih določa kolektivna pogodba. Bistvenih odstopanj ni — izjema pri tem so frizerji — večina že izplačuje takšne osebne dohodke, kot jih predvideva kolektivna pogodba. Torej težav pri uresničevanju določb kolektivne pogodbe v glavnem ne bo, saj si tudi zasebni obrtniki želijo, da bi bili odnosi z delavci kar najbolj urejeni. Želijo si le, kar so na posvetovanju posebej poudarili, da bi davčna uprava pri odmeri obveznosti vendarle upoštevala takšno višino osebnih dohodkov za zaposlene delavce, kot je predvidena s pogodbo. Sicer pa je več obrtnikov izrazilo željo in pripravljenost, da bi se včlanilo v Zvezo sindikatov. To so predvsem tisti zasebni obrtniki, ki so bili pred tem zaposleni v delovnih organizacijah v družbenem sektorju. Za stališče o tem bo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem vprašalo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. ( mA ) NA LINIJI 323-554 RAVNE NA KOROŠKEM Predstavniki sindikalnega odbora sklopa mehanskih obratov Železarne Ravne na Koroškem so zadnjo soboto, 4. marca, obiskali brate Zorko v Loki pri Žusmu in jim izročili prispevek zaposlenih iz mehanskih obratov ravenske železarne. Zaposleni iz mehanskih obratov Železarne Ravne na Koroškem so na pobudo sindikalne organizacije zbrali za tri brate Zorko iz Loke pri Žusmu na Kozjanskem, ki so tragično izgubili starše, 4000 dinarjev. (ma) Imenovanje komisij V republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije utrjujejo svojo organizacijo in delovanje Svojo zadnjo sejo je predsedstvo republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije posvetilo predvsem utrjevanju organizacije in delovanja odbora, obenem pa je pretreslo doslej opravljeno delo odbora. Predsedstvo je tudi naslovilo na osnovne organizacije sindikata odprto pismo, v katerem jih poziva, naj se zavzamejo, da že ob marčnem obračunu osebnih dohodkov ne bi bilo več nobenega delavca, ki bi za normalno opravljeno delo in v rednem delovnem času prejemal manj kot 1000 dinarjev osebnega S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE Akcijski program V PRAKSI Člani predsedstva RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije so na zadnji seji, bila je prejšnji petek, najprej obravnavah potek akcij, sprejetih s programom republiškega odbora. Ob tem so še zlasti ugotoviU in poudarili naslednje: — v srednjeročnem načrtu gospodarskega razvoja SR Slovenije bi morah ne le zapisati, da je nujno čimprej izoblikovati slovensko prometno politiko, temveč izoblikovati kar najbolj konkretno vsebino te politike; — republiški odbor je že izpolnil svojo dolžnost in pristojnim organom predložil predlog za spremembo zakona o javnih cestah; — RO ostaja pri svojem stahšču, sprejetem na zadnjem kongresu sindikata delavcev v prometu in zvezah, naj bi namreč v naši republiki ustanovili poseben organ — sekretariat — za promet. Praksa bo nedvomno potrdila pravilnost tega stališča, s katerim pa se pristojni republiški organi za zdaj ne strinjajo; — republiški odbor naj po že zastavljeni poti nadaljuje s pripravo gradiva v zvezi s spremljanjem uresničevanja samoupravnih sporazumov v prometu in zvezah. V nadaljevanju seje pa so člani predsedstva razpravljali še o problematiki kadrov in o izobraževanju v delovnih organizacijah prometa in zvez Slovenije. Ugotovili so, da pripravljena analiza, ki temelji na anketiranju 40 delovnih organizacij, predstavlja sohdno osnovo za temeljitejšo razpravo o teh zadevah. V ta namen so tudi,,rezervirali“ prvo naslednjo plenarno sejo republiškega odbora, ki bo naslednji mesec. —mG dohodka. Hkrati je predsedstvo pozvalo vse osnovne organizacije, naj temeljito in kritično obravnavajo razmere povsod, kjer tega cilja sindikatov ne bi uresničili, predvsem pa naj poskušajo ugotoviti vzroke za to. Po sklepu kongresa bo pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev samostojno delovalo osem komisij, ki štejejo od 5 do 10 članov. To so: komisija za pospeševanje razvoja slovenskega gradbeništva, komisija za šport in rekreacijo, komisija za družbeno-socialna vprašanja, komisija za samoupravno sporazumevanje, komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja, komisija za delo v tujini, komisija za informiranje in komisija za samoupravne odnose. Zanimivo je, da se- republiški odbor pri sestavljanju komisij ni držal stroge pripadnosti temu posebnemu sindikatu, saj je povabil k sodelovanju tudi nekatere tovariše, ki so formalno vključeni v druge sindikate. To je vsekakor zanimiv poskus, da dela sindikata ne bi utesnjevali v toge meje panoge oziroma dejavnosti, čeprav bo seveda možno šele čez čas izreči sodbo o njegovi uspešnosti. Kar zadeva izpolnjevanje delovnega programa, pa je predsedstvo ugotovilo, da so dosedanja prizadevanja veljala predvsem utrjevanju osnovnih organizacij sindikata, k čemur so v marsičem pripomogli pred nedavnim organizirani bazenski posveti. Ob tem je bila na seji izrečena misel, da bi veljalo v prihodnje temeljito analizirati tudi delovanje medobčinskih odborov, predvsem pa proučiti njihovo povezovanje z n snovnimi organizacijami sindikata. Kot prioritetni pa se zastavljata zlasti dve nalogi: dogovor o tem, kako se organizirati in kako zasnovati aktivnost pri uresničevanju ustavnih dopolnil, v občinah pa z vsemi prizadetimi dejavniki organizirati razgovore, kako programirati razvoj gradbeništva in kako premagati prepreke, ki se že zdaj očitno kažejo na tej razvojni poti. nn V pripravah na konferenco Na konferenci bodo goriški sindikati govorili predvsem o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in z njo povezanim standardom zaposlenih, o uveljavljanju ustavnih dopolnil, o izpopolnjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja ter o pripravah na volitve v letu 1973 • Kaj je pokazala analiza o položaju delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki Svet Zveze sindikatov Nova Gorica se je sestal na razširjeni seji v torek, da bi sprejel odločitev o konferenci Zveze sindikatov te občine, obravnaval analizo o položaju delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in prisluhnil poročilu o delovanju in problemih službe pravne pomoči pri ObSS Nova Gorica. Tokrat poročamo samo o prvih dveh točkah dnevnega reda. Udeleženci seje so se sporazumeli, naj bi bila konferenca 17. marca. Na njej ne bi govorih o dosedanjem delu go riških sindikatov, ker bodo kritični presoji tega dela namenili eno prihodnjih sej sveta Zveze sindikatov Nova Gorica. Zato pa naj bi konferenca spregovorila predvsem o bodočih nalogah. Največje in tudi najbolj odgovorne so te naloge predvsem na štirih področjih: stabilizacija gospodarskih gibanj in s tem povezan življenjski in družbeni standard zaposlenih, uveljavljanje ustavnih dopolnil v praksi, izpopolnjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja in, slednjič, priprave na skupščinske volitve v letu 1973. KAJ JE POKAZALA ANALIZA? Kot je pokazala razprava ob drugi točki dnevnega reda, bodo goriški sindikati marsikatero stališče in napotek za bližnjo konferenco lahko črpali iz analize o položaju delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Ta analiza ‘je pokazala, da je pri 17000 zaposlenih še marca 1970. leta prejemalo manj kot tisočaka na mesec 30,7 % delavcev. Sindikalni akciji za minimum 800 in kasneje za minimum 1000 din na zaposlenega mesečno z ene strani, po drugi strani pa splošna gospodarska in druga gibanja so pripomogli, da so se razmere do konca minulega leta bistveno popravile, saj je manj kot 1000 din zaslužilo le še 2,5 % zaposlenih ali kakih 400 delavcev. Ocene izplačil po samoupravnih sporazumih in po zaključnih računih za leto 1971 nadalje kažejo, da trenutno največ dober odstotek vseh zaposlenih ali kakih 200 delavcev še prejema manj, kot zahtevajo sindikati. Večino med njimi predstavljajo delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih. Ko so goriški sindikati analizirali položaj delavcev z najniž- jimi zaslužki, so ugotovili, da praktično nihče izmed njih ob polnem delovnem času ne prejema manj kot 800 din mesečno. Nasploh pa do 1000 din mesečno prejemajo zvečine mladi delavci, saj je kar polovica vseh mlajših od 20 let, 63 % vseh je še samskih, 52 % pa z nedokončano osnovno šolo. Več kot polovica teh delavcev stanuje izven centrov — po vaseh. Lastno stanovanje ima ali pa živi skupaj s starši 68 % delavcev, ki zaslužijo manj kot 1000 din mesečno. Tri četrtine teh delavcev se ukvaija z dopolnilnim delom, da se lahko preživijo. Zato ne preseneča podatek, da je letni dopust izkoristilo za dejanski počitek manj kot polovica delavcev z zaslužkom pod 1000 din mesečno. KAKO POMAGATI? Minimalni zaslužek 1000 din mesečno ne predstavlja več realne meje osebnega dohodka, ki naj bi zagotavljal preživljanje zaposlenega delavca in njegove družine. Zato bi, tako so poudarili na seji sveta Zveze sindikatov v Novi Gorici, ta minimum morah valorizirati najmanj za višino zvišanih življenjskih stroškov v minulem letu, torej vsaj na 1200 dinarjev. V tem trenutku, ko se slovenski' sindikati še niso odločili za zvišanje spodnje meje zaslužkov, naj bi tako stališče zastopale osnovne sindikalne organizacije — vsaka v svoji delovni skupnosti in upoštevajoč realne možnosti. Eno od trenutnih možnosti pomeni zoževanje razponov v interni delitvi v prid nekvalificiranih in priučenih delavcev. Udeleženci razširjene seje sveta Zveze sindikatov Nova Gorica pa so se zavzeli tudi za to, da bi čimprej sprejeli celovit socialni program, ki bi razen drugega — vsaj sedanjim in bodočim otrokom omogočil kar najbolj enakopraven vstop v življenje in tako pomenil dolgoročen poseg v našo družbo tudi na področju odpravljanja korenin socialnega razlikovanja. Z druge strani pa goriški sindikati terjajo takojšnjo rešitev problemov tistih panog, zlasti rudarstva in železnice, ki morajo svojo minimalno akumulacijo po sili razmer graditi na prekomernem izčrpavanju zaposlenih. -mG Pravna posvHovalnira IIIt VPRAŠANJE: Sem v rednem delovnem razmerju, vendar ne spolnim delovnim časom; delam namreč le 5 ur dnevno, tako da znaša moja tedenska obveznost 30 namesto 42 ur. Ker mi po mojem mnenju podjetje krati določene pravice, me zanima, ali imam kot delavka, ki je zaposlena z več kot polovičnim delovnim časom, pravico do 30-minutnega odmora med delom, do letnega dopusta; prav tako me zanima, kako se mi ta čas zaposlitve šteje v pokojninsko dobo, ter ali imam pravico do otroškega dodatka. M. N. - PIRAN ODGOVOR: Po čl. 42 temeljnega zakona o delovnih razmerjih gredo delavcu, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa, vse pravice po delu in iz dela v delovni organizaciji, kijih določa ta zakon in kijih določajo statut in drugi splošni akti. Obseg pravic, kijih uveljavlja delavec glede na dolžino delovnega časa oziroma glede na delovni prispevek, je odvisen od dolžine delovnega časa in doseženih delovnih uspehov. Tako bo, na primer, vaš osebni dohodek sorazmeren s časom, ki ste ga prebili na delu, in sorazmeren z uspehom dela. Pri tem naj omenimo, da daje omenjeni zakon delavcu možnost, da dela hkrati v več_ delovnih organizacijah in na ta način doseže poln delovni čas. Če imate možnost zaposlitve še v kateri drugi delovni organizaciji s krajšim delovnim časom, se lahko za; poslite, tako da dosežete skupaj polni delovni čas. Na vprašanja, ki jih "zastavljate glede na to, da ste zaposleni z več kot polovico delovnega časa, naj povemo, da nimate pravice do 30-minutnega odmora, saj gre ta pravica le delavcu, ki dela med dnevom z enkratnim polnim delovnim časom. Glede letnega dopusta vam ta pravica gre, seveda pa je trajanje določeno z ustreznim določilom pravilnika vaše delovne organizacije. Pokojninska doba se šteje sorazmerno s časom zaposlitve ali se vam ustrezno preračuna. Gleda otroškega dodatka naj povemo, da gre le delavcem, ki so zaposlen* s polnim delovnim časom. Morda bi se vam prav glede na pravice $ socialnega zavarovanja izplačalo zaposliti s polnim delovnim časom, kar pa lahko dosežete z že omenjeno dopolnilno zaposlitvijo. M. LIPUŽIČ §§Š3 B18*»! 7 DNI V SINDIKATIH IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA POSTOJNSKIH SINDIKATOV Njihovih šest toek Postojnski sindikati so na zadnji konferenci precej razpravljali o uresničevanju svojega akcijskega programa, še zlasti pa o nalogah, K* jih čakajo v prihodnje. Z vsebinskega stališča ta njihov program Predstavlja nekak sistem šestih točk, ki so za sindikalne organizacije na tem območju trajno aktualne. Na prvo mesto postavljajo stojna, ki so največje delovne postojnski sindikati naloge v zvezi z razvojem samoupravljanja in uveljavljanjem ustavnih dopolnil. Tako bodo skupaj s Konferenco ZKS Postojna pripravili temeljito analizo o stopnji razvitosti samoupravljanja v občini. Hkrati bodo ocenili tudi vsebino samoupravnih aktov delovnih organizacij. V zvezi z nalogami s tega področja naj omenimo še analizo statusa dislociranih obratov v občini ter ponovno razpravo o temeljnih organizacijah združenega dela v Podjetjih Javor, Nanos, Gozdno gospodarstvo in ŽTP Ljubljana ~~ Transportno podjetje Po- organizacije v občini. Problematika samoupravnega dogovarjanja in družbenega usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pomeni drugo točko akcijskega programa. Tako pripravljajo postojnski, sindikati že v kratkem sestanek s predstavniki vseh institucij,ki financirajo posamezne družbene dejavnosti. Na tem sestanku naj bi se dogovorih o enotnem financiranju delovnih organizacij družbenih dejavnosti, še zlasti pa o kar najbolj enotnem vrednotenju dela, ki ga opravljajo zaposleni v družbenih dejavnostih. Bo predsedstvo SFRJ presekalo vozel? Razrešitev znanega železniškega spora" o prevozu železove rude iz Bakra v Avstrijo se nikamor ne premakne. Potem ko so vsi neposredno prizadeti povedali svoje mnenje, potem ko so Skupnost jugoslovanskih železnic, Gospodarska zbornica SRS in RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije obsodili ravnanje ŽTP Zagreb in njegovih poslovnih partnerjev, ki za zdaj uživajo le podporo Gospodarske zbornice SR Hrvaške, noben družbeni ah državni organ noče ali ne more zadeve dokončno razčistiti. Še več: vzbuja se občutek, da si pristojni organi to neljubo zadevo podajajo iz rok v roke v upanju, da se bo nekako že razrešila. Dokaz tej trditvi je tudi odgovor zveznega sekretarja za promet Blagoja Popova na poslansko vprašanje v zvezni skupščini, ko je med drugim izjavil, naj bi zadevo razrešili v Skupnosti jugoslovanskih železnic. Znano pa je, o tem smo že pisali tudi v našem listu, da Skupnost JŽ nima na voljo sredstev, s katerimi bi lahko vplivala na razrešitev omenjenega spora, ki ne škoduje samo ŽTP Ljubljana, temveč jugoslovanskim železnicam kot celoti. O razrešitvi železniškega spora" so prejšnji petek vnovič razpravljali na seji predsedstva RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Ponovili so že znano stališče, da obsojajo rušenje enotnosti sistema in omrežja jugoslovanskih železnic, kar se v navedenem primem očitno dogaja. Na vse organe, ki lahko vplivajo na ureditev tega problema, so hkrati naslovili zahtevo, da nemudoma poiščejo rešitev. Če taka rešitev ne bi bila vsaj predlagana, če že ne tudi sprejeta do prve naslednje seje izvršnega odbora zveznega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Jugoslavije - seja je napovedana za 15. marec — bo republiški odbor na tej seji predlagal, naj zvezni odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah posreduje Predsedstvu SFRJ predlog, po katerem naj bi ta organ posegel v zadevo in presekal ta gordijski vozel. M. GOVEKAR Vprašanja v zvezi s standardom delovnih ljudi in urejanjem delovnih razmer predstavljajo tretjo točko akcijskega programa. Skladno s tem programom bo občinski sindikata: svet v naslednjem obdobju ugotovil, kakšen je življenjski standard štiričlanske družine ta \ zvezi s tem minimalni dohodek te družine. Zavzemal pa se bo tudi za to, da po nobenem samoupravnem sporazumu za normalno delo v rednem delovnem času ne bi bilo osebnega dohodka pod 1000 dinarjev mesečno. Četrta točka akcijskega programa postojnskih sindikatov govori o sindikalnem organiziranju delavcev pri zasebnih delodajalcih. Najvažnejšo nalogo s tega področja pom mi akcija za uskladitev delovnih pogodb delavcev pri zasebnikih s kolektivno pogodbo za delavce obrti in gostinstva, ki sta jo podpisala RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in gospodarska zbornica SRS. Kadrovsko politiko in izobraževanje obravnava peta točka akcijskega programa. V njej je med drugim rečeno, da bosta ObSS Postojna in občinski komite ZKS Postojna nosilca kadrovske politike na podlagi resolucije skupščine SRS o kadrovski politiki. Pri skupščini občine Postojna pa je že bila ustanovljena komisija, ki bo pripravila gradivo za izdelavo programa kadrovske politike v občini in gradivo za družbeni dogovor o tej politiki v občini. Sicer pa se bodo sindikati zavzemali za nadaljnje sistematično izobraževanje članov samoupravnih organov in članov družbeno-političnih organizacij, še posebej tistih, ki delajo v sindikatih. Zadnja točka akcijskega programa postojnskih sindikatov pa zadeva vprašanja pri uveljavljanju stabilizacije v gospodarstvu, predvsem pa uresničevanje stabilizacijskih programov delovnih organizacij ter lansko ter tekoče gospodarjenje podjetij. Pri ocenjevanju gospodarjenja v delovnih organizacijah postojnske občine pa natiieravajo še posebno pozorno obravnavati problematiko obrti, ki že leta zaostaja za drugimi panogami gospodarstva. -mg Kaj po blokiranju računov? predsedniki osnovnih organizacij sindikata elektrogospodarskih podjetij razmerah, ki so nastale z uredbo sekretariata za finance o načinu vplačevanja sredstev za financiranje elektrogospodarskih podjetij so«?*3 koncu februarja so se Q “ v Šoštanju predsedniki kovnih organizacij sindikata ro*. 0vnih organizacij s podel ^a • Proizvodnje in prenosa zlat*- ne energije. Govorili so zad?c ° ^veh vprašanjih, ki v eleVt m času težita slovensko goo-^ospodarstvo, in sicer o eo^Jarskem stanju elektro-fcSarstva 111 odtočitviverifi-„ Cflwe knmitii«. u* c,™~_ “Pravne komisije, da samo-sporazuma o delitvi v pipiTr3 i° osebnih dohodkov vnjco,. rogospod arstvu ne dovoli sporazumov^161 samouPravnih ^zavidljiv i* °rganjzaciJ Je te Bo i™ ekonomski položaj drugmF t^rSKe dejavnosti med tudi posledica prenizko določene nove cene električne energije. Slovensko elektrogospodarstvo je komajda še likvidno. Delovne organizacije so doslej uspele poravnavati le najnujnejše obveznosti, niso pa mogle deponirati tudi denarja za redno odplačevanje anuitet. Pred nedavnim pa je izšlo navodilo sekretariata za finance o načinu vplačevanja sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov, ki med drugim določa, da morajo gospodarske organizacije izdati SDK tudi naloge za plačilo teh obveznosti. To praktično pomeni, da bodo vse slovenske elektrogospodarske organizacije blokirane dalj časa, saj bo SDK vnovčevala te obveznosti v breme tekoče realizacije. Posledica tega bo, da bodo obveznosti v zvezi z deponiranjem sredstev izpolnjene, ne bodo pa poravnane vsaj najnujnejše obveznosti, ki zagotavljajo poslovanje posameznih naprav. Pri tem ne gre toliko za težave, ki bodo nastale zavoljo izplače- vanja osebnih dohodkov zaposlenih v slovenskem elektrogospodarstvu, pač pa predvsem za težave, v katerih se bodo znašli slovenski premogovniki. Termoelektrarne, na primer, dalj časa ne bodo mogle plačevati premoga, čeprav si slovenski rudarji prizadevajo, da bi nakopali kar največ premoga in delajo tudi ob prostih sobotah in nedeljah, da bi zagotovili obratovanje termoelektrarn. Videti pa je pri tem treba, da ustvarijo premogovniki s prodajo termoelektrarnam blizu 40 % potrebnega denarja za izplačilo rednih mesečnih osebnih dohodkov. Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so na sestanku v Šoštanju poudarili, da ne prevzamejo nobene odgovornosti za razmere, ki,utegnejo nastati zavoljo tega, ker elektrogospodarstvo, predvsem pa termoelektrarne, zaradi blokiranih žiro računov ne bodo mogle poravnati obveznosti do dobavite1.^-. M. L. diferencirana uporabnost S U D 6 V baterij zlata — za zahtevne aparate extra srebrna — za navadne aparate vam omogoča • I optimalno HwiIIlCll izkoriščanje energije črna — za razsvetljavo O načinu dela in načelih organiziranja sindikatov Pred II. konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije Teze za drugo konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije posvečajo tem vprašanjem največ prostora. To je tudi razumljivo glede na temeljno vsebinsko opredelitev konference. V tem mojem zapisu se bom dotaknil samo nekaterih vprašanj, za katera menim, da morajo na konferenci dobiti bolj določne odgovore. Povsem sprejemljivo je izhodišče, da je sindikat delavska razredna organizacija in prav zaradi tega tudi enotna organizacija delavskega razreda in delovnih ljudi. Enotnosti organizacije od osnovne sindikalne organizacije pa do njenega vrha v federaciji po mojem ni mogoče ocenjevati le preko sistema organiziranosti, temveč predvsem preko demokratično dogovorjenih programskih izhodišč in konkretnih političnih akcij. Ta ugotovitev ni nova,'saj je bila v sindikatih Slovenije močno prisotna v konkretni praksi od VI. kongresa ZSS, predvsem pa od druge konference dalje. Zato me v tezah nekoliko moti neštetokrat precej enostransko poudarjena potreba po samostojnem sindikatu, po sindikatu, ki ima svoja stališča in svoja merila. Tudi sam sem sicer pristaš samostojnega sindikata v našem samoupravnem sistemu, samo- PIŠE: JOŽE MAROLT stojnega v uresničevanju dogovorjenih nalog in ciljev, ne pa deklarativno samostojnega. Imam skratka vtis, da teze premalo poudarjajo delovno samostojnost. S tem želim posebej poudariti, da nam organizacija sindikatov (tudi samostojna) ne sme biti cilj, temveč sredstvo boja, s pomočjo katerega se delavski razred organizirano bori za uresničevanje svojih kratkoročnih in dolgoročnih interesov. Na drugi konferenci ZSS smo obširno govorili o političnih ciljih in nalogah ter o načinu njihovega uresničevanja. Ta vprašanja so bila ponovno prisotna na zadnjih seminarjih za občinska vodstva ter na regionalnih aktivih komunistov, ki delajo v vodstvih sindikalne organizacije. Ugotavljali smo, da imajo člani sindikalne organizacije enotne splošne cilje in da se o teh ciljih dogovarjajo v otganih in organizacijah, ki sestavljajo ZSS. Sindikati> posameznih dejavnosti (strokovni sindikati) pa imajo hkrati svoje posebne cilje in naloge, ki so sestavni del enotnih ciljev, usklajenih z enotnim programom. Naloga teh sindikatov je torej, da uresničujejo svoje in skupne cilje. Ta naloga izvira iz enotnih interesov delavskega razreda, čeprav se ti interesi kažejo v različnih oblikah na različnih področjih ali dejavnostih. Sindikati, organizirani v zvezo sindikatov, so torej dejanske družbene integracije vseh delovnih ljudi. Zadovoljevanja posamičnih ciljev v sindikatih ni mogoče zahtevati na škodo interesov drugih delov članstva. To terja in bo terjalo določeno omejevanje pri iskanju rešitev za zadovoljevanje vsakdanjih potreb. Samo tako se bomo sindikati lahko uveljavljali kot dejavnik uresničevanja solidarnosti delovnih ljudi, kar je po mojem prepričanju realna pot za družbeni napredek vseh dejavnosti. V pripravah na konstituiranje republiških organizacij sindikatov in zveze sindikatov smo menili, da se zavoljo posebnosti nacionalnega razvoja in posebnih interesov naroda v sindikatih ne moremo odreči uresničevanju nacionalnih interesov. Menili smo, da je zadovoljevanje teh interesov pogoj za enakopravno sodelovanje v večnacionalni skupnosti. Iz tega izhajajoča večja avtonomnost republiške organizacije pomeni vsakodnevno potrebp, da se interesi članstva in vseh organizacij sindikatov in zveze sindikatov usklajujejo in konstituirajo na ravni republike, hkrati kot nacionalna — republiška politika sindikatov in kot del politike sindikatov Jugoslavije. Menimo, da prav ta na- čin oblikovanja politike sindikatov Jugoslavije kot enotne organizacije pomeni novo kvaliteto. Sledeč temu načelu, je v tezah za drugo konferenco povsem pravilno ugotovljeno, da je pomemben pogoj za uspešno delovanje zveznih organov sindikatov v sedanjih razmerah njihovo konstituiranje po paritetnem delegatskem sistemu. To načelo zagotavlja polno enakopravnost republiških in pokrajinskih sindikalnih organizacij, hkrati pa preprečuje možnost preglasovanja. Uresničevanje enakopravnosti republiških in pokrajinskih sindikalnih organizacij zahteva bistvene spremembe v metodah dela zveznih organov. To zahteva medrepubliško dogovarjanje o slehernem vprašanju, zahteva sporazumevanje na temelju resnično spoznanih problemov v posameznih okoljih in s tem uveljavljanje solidarnosti pri vprašanjih, ki so odločilnega pomena za celotni delavski razred Jugoslavije. To hkrati terja tudi stalno izpopolnjevanje metod dela v republiških in pokrajinskih sindikalnih organizacijah. Republiške delegacije v zveznih organih morajo biti vključene v oblikovanje politike na vseh ravneh v republiki. Pri takšnem načinu dela ne bo potrebe po. „prisilni“ monolitnosti republiške delegacije. Zame je torej nesprejemljivo stališče v tezah, da je treba prisilno monolitnost republiških delegacij in s tem tudi blokiranje dela zveznih organov sindikata med drugim preprečevati s tesnejšo povezavo s članstvom in s tem, da bo članstvo pritegnjeno k oblikovanju stališč zveznih organov sindikata. To bi v določenem smislu pomenilo nezaupnico republiškim in pokrajinskim organizacijam. Zvezni organi naj s svojimi metodami dela omogočajo, da bo v organih sindikatov na vseh ravneh navzoča resnična demokratičnost v oblikovanju stališč, da bo podana možnost vplivanja najširšega dela članstva. Pri takšni delovni metodi je odveč bojazen pred prisilno monolitnostjo republiških delegacij. Teze spodbujajo tudi razmišljanja o mnogih drugih vprašanjih s področja organizacije in metod dela. Omeniti želim samo še vprašanje, kako usposobiti sindikalno organizacijo za samostojno akcijo in vprašanje informiranja. Pri obeh vprašanjih ostajajo po mojem mnenju teze preveč abstraktne, ne odpirajo ustreznih rešitev. Menim, da ni dovolj zagotavljati, če republiški in pokrajinski sindikati zagotavljajo pomoč in podporo vsem tistim sindikalnim organizacijam v delovnih organizacijah in občinah, ki so premalo samostojne v odnosih do vodilnih struktur in organov oblasti. Že v svojem prvem prispevku sem govoril o enotnosti sindikalne organizacije, danes pa poudarjam, da rešitev ni le v pomoči posameznim organizacijam, temveč predvsem v zagotavljanju programske in akcijske enotnosti organov sindikatov in zveze sindikatov na vseh ravneh in v stalnem preverjanju uresničevanja dogovorjenih akcij. S tem pa seveda ne odklanjam konkretne pomoči sindikalnim organizacijam. Menim celo, da bi morala biti večja in neposrednejša, predvsem kar zadeva občinske organe sindikatov in zveze sindikatov. Glede informiranja pa menim, da ni dovolj samo zgraditi splošno veljaven sistem informiranja, ki bo omogočil skladno in hitro pretakanje informacij od spodaj navzgor in obratno. Tak sistem lahko sicer odlično deluje, vendar največkrat ne doseže zaželenih ciljev. Menim, da mora vsako politično akcijo spremljati konkreten program informiranja; prvič zato, da angažira članstvo za politično akcijo, in drugič, da preverja njeno učinkovitost, njene rezultate. Pristavil bi še, da bi morali v pripravah na drugo konferenco ZSJ spregovoriti predvsem tovariši iz delovnih organizacij o tem, kako si zamišljajo učinkovito delovanje osnovne sindikalne organizacije, upoštevaje pri tem načelo, da naj bi sindikat deloval v sleherni temeljni organizaciji združenega dela. STRAN 3 J 5 S MEDSEBOJNE ZADOLŽITVE ; Tu mesec bo okrog 67.000 delovnih organizacij, ustanov in N drugih institucij, od tega 17.000 iz gospodarstva in 50.000 iz J £ -gospodarstva, moralo prijaviti svoje dolgove v tako imenovani ^ 5 n it lateralni kompenzaciji, ki se izvaja prek SDK. Gospodar- y S st v, iki predvidevajo, da bo to popisovanje dolgov izvedeno do > 51 konca marca in da znašajo medsebojna dolgovanja v gospodarstvu ^ £ 100 milijonov dinarjev. Računajo tudi, da bo predvidena kom- ^ $ penzacija dolgov zmanjšala to vsoto za 20 % do 30 %. t 5 t Komentatorjev stolpec * * š Do kdaj bodo cene j | »POD NIČLO« i ^ Hkrati s toplejšim vremenom so se začele taliti tudi cene, £ N vendar ne vsevprek, ampak le za tisto blago, katerega zaloge t 5 kopnijo zaradi nerentabilne proizvodnje. Za večino blaga pa £ J so cene še vedno „pod ničlo". * X Podaljšanje zamrznitve cen ni verjetno nikogar presene- £ 5 tilo. Vse kaže, da tudi ne bo zadnje, saj je ondan predstavnik * 5 vlade v skupšpinskih odborih izjavil, da smo za sprostitev cen + J slabše pripravljeni kot ob času gospodarske reforme leta J * 1965, ko smo uskladili vsaj medmestne ravni cen. Podaljša- * X nje zamrznitve govori tako o časovni stiski, v kateri se je £ N znašla zvezna administracija, kot tudi o občutljivosti pro- J ^ blema režima cen. Podatki o razvoju Jugoslavije v zadnjih 20 j * letih namreč govorijo tudi o tem, kako je politika cen med J ^ drugim delovala na ekonomsko moč posameznih republik. 2 ^ Republike s predelovalno industrijo in s sproščenimi cenami ^ 5 ter z najstarejšimi industrijskimi zmogljivostmi, z manjša- f ^ jočim se aktivnim delom prebivalstva in ponekod celo brez J 5 spremembe industrijske strukture so imele tudi do dvakrat t ^ večjo profitno stopnjo, kot pa je bilo jugoslovansko po- £ N prečje. Druge republike pa so kljub spremembam v indu- * ^ strijski strukturi in povečanju števila aktivnega prebivalstva j N ob zamrznjenih cenah imele manjši družbeni proizvod. Ta * 2 ugotovitev je nekoliko poenostavljena, vendar kaže, kako j S daljnosežne in vsestranske posledice - dobre in slabe - J t lahko rodi politika cen ne samo na ekonomske, temveč tudi 2 S na mednacionalne odnose. £ S Najbolj verjetno je, da bo odlok o zamrznitvi cen veljal do f X sprejma novega zakona o družbeni kontroli cen. Ta zakon pa £ S verjetno ne bo sprejet prej kot sredi aprila. Vendar je odlok £ $ o zamrznitvi delno tudi spremenjen. Določanje cen za mleko £ * in mlečne proizvode je zdaj v pristojnosti občin. Če občine * \ ne bodo pristale na povečanje cen mlečnim proizvodom, j J imajo proizvajalci pravico, na podlagi medsebojnih dogo- J N vorov, zahtevati od zveznega zavoda za cene odobritev za ? ^ povečanje. Pomembno pa je, da je še naprej v veljavi načelo, J S da trgovina nima pravice povečati trgovinske marže za proiz- t X vode, katerih cene se povečujejo. Marža je še naprej globoko £ 2 zamrznjena. To načelo velja tudi za povečanje cen živinske £ > krme, suhega in južnega sadja, začimb in zmrznjenih rib. Vse £ ^ te proizvode uvažamo, zato navajajo devalvacijo kot edini * N razlog za spremembo njihovih cen. £ ^ Še najbolj nas lahko vznemirja optimizem, ki ga v neka- £ N terih poslovnih krogih izražajo v zvezi z napovedovanjem ? ^ razvoja letošnjih gospodarskih gibanj, čeprav je znano, da J S pričakujemo letos dosti manjšo stopnjo rasti proizvodnje, * ^ ker smo v interesu stabilizacije prisiljeni uravnovesiti odnose £ > v zunanjetrgovinskem poslovanju in zadržati količino de- * \ narja v razumnih mejah. Pretirani optimizem nekaterih poli- $ ^ tikov in gospodarstvenikov pa temelji na upanje v nekakšno J N konjunkturo izven tega. Zato bi bilo veliko bolje, če bi z s X večjo opreznostjo opozarjali na stvaren položaj v naši ekono- £ N miki, hkrati pa terjali od vseh družbenih dejavnikov, naj čim- * ^ več sami prispevajo k stabilizaciji, ne pa da s prsti kažejo * N samo na druge. V. B. £ Mleko na zatožni klopi Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ljubljano o razmerah v prireji mleka # Kaj predlagajo strokovnjaki, da bi rešili sedanjo mlečno krizo • Odgovor direktorju mariborske mlekarne Večletne analize ekonomskih rezultatov prireje mleka na družbenih gospodarstvih kažejo, da je bila proizvodnja mleka nerentabilna, vendar se je izguba pri litru mleka iz leta v leto zmanjševala vse do 1965. leta, ko je bil dosežen v poprečju najugodnejši finančni rezultat. Po letu 1966 so se za prirejo mleka, kljub zvečevanju mlečnosti krav, gospodarske razmere vse bolj slabšale. V tem obdobju je prišlo do zmanjševanja črede kot odgovor v delovnih organizacijah na vse slabše gospodarske razmere. Tako se je kot posledica zmanjševanja staleža v letu 1970 pojavilo tudi zmanjšanje skupne prireje mleka za 0,8 % v primerjavi z letom poprej. Iz tega leta datirajo tudi začetki uvoza svežega mleka iz sosednjih držav — Madžarske, Bolgarije in drugih. Sedanje razmere kažejo, da se bo osnovna čreda še naprej zmanjševala, z njo vred pa tudi prireja mleka, če se pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili. To bi lahko povzročilo neljube tržne posledice v preskrbi prebivalstva s tem osnovnim živilom. Od 17.000 krav, kolikor smo jih največ imeli v družbenem kmetijstvu, jih je letos le še 11.157. Poprečna mlečnost je v letu 1970 znašala 3676 1, pri boljših farmah že več kot 45001, medtem ko je še v letu 1964 znašala le 2905 litrov. Delež družbenih farm je v oskrbi prebivalstva z mlekom izredno pomemben, saj znaša odkup več kot 40 milijonov litrov mleka letno ah 30 % vsega mleka za tržišče. Zavedamo se, da sta pospeševalni in raziskovalni službi šibki, da na nekaterih obratih še obstajajo rezerve v izboljšanju tehnološkega postopka in njihovih racionalizacijah. Velik del teh racionalizacij pa je pogojen z novimi vlaganji. Mnogo naših farm tehnično več ne ustreza; Tehnološki razvoj je izredno hiter in strokovni koncepti izpred desetih let so danes že zastareli. V teh primerih se zastavlja vprašanje: „investirati ah opustiti11. V Društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov Ljubljana sodimo, da je obnova in modernizacija farm nujna, vendar v sedanjih razmerah ne priporočamo novogradenj, ki bi pomenile do- datne zmogljivosti za prirejo mleka. Menimo, da je v novih gradnjah še težje doseči donosnost prireje, saj je obremenitev kapitala zavoljo amortizacije oziroma anuitet izredna. Primeri iz študije o možnostih modernizacije mlečnih farm, ki jo je v letu 1971 izdelal Kmetijski inštitut, kažejo, da stane stojišče za eno kravo 28.000 din, skupaj s kravo torej najmanj 36.000 din. To pomeni, da stane pri razmerju 1 delavec na 30 krav delovno mesto na sodobno urejeni mlečni farmi 1.080.000 din! Organ- ska sestava kapitala je povsem drugačna, kot smo je bili vajeni v kmetijstvu pred dvajsetimi leti. Pri sedanjih kreditnih pogojih — odplačilna doba za zgradbe 8 let, za opremo 5 let, obresti 3 % — pri letni mlečnosti 4500 litrov na kravo in ob vzorni produktivnosti 1 delavec na 30 krav bi znašali stroški anuitete, investicijskega vzdrževanja in zavarovanja kapitala 1,12 din na liter ali več kot 50 % sedanje cene. V takih razmerah, ko so vlaganja tako draga, kupna moč dela prebivalstva pa nizka, v prireji mleka ni mogoče doseči rentabilnosti. Tudi najsodobnejšim farmam, ki so glede produktivnosti in ekonomičnosti dosegle več kot podobne organizacije v zahodni Evropi in se lahko kosajo z ameriškimi komercialnimi farmami, sedanje razmerje cen ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Če družba ne more nuditi primerne odkupne cene, predlagamo naslednje kombinacijske rešitve, kot so: - črtanje dolgov - ugodnejši kreditni pogoji za posodobljenje sedanjih zmogljivosti mlečnih farm — oprostitve ah zmanjšanje prispevkov iz osebnih dohodkov za delavce, zaposlene v prireji mleka. V nasprotnem primeru opozarjamo, da se bo stalež krav in s tem prireja mleka še naprej zmanjševal in ogrožal preskrbo z mlekom. To bo lahko usodno, če vemo, da so tudi zasebna gospodarstva pred velikim prestrukturiranjem, za katerega vemo, da bo povzročilo zmanjšanje števila gospodarstev z govejo čredo, nimamo pa nobene zagotovitve, da bodo preusmerjene kmetije uspele nadomestiti ves izpad prireje na opuščajočih klasičnih kmečkih gospodarstvih. Preusmerjanje- kmetij in upravičene zahteve kmetov po popolni socialni izenačenosti vodijo k vse večjemu izenačevanju strukture stroškov za mleko na preusmerjenih kmetijah in na družbenih farmah. Opozarjamo, da je pri zaposlenih na družbenih gospodarstvih opazna velika dispariteta osebnih dohodkov v primerjavi z vsemi drugimi dejavnostmi. Tako je v letu 1971 znašala 92,7 % poprečnega dohodka v republiki, v letu 1968 pa celo 83,5 %. Če v sedanjem času nismo sposobni mlečnim farmam zagotoviti boljših gospodarskih razmer, bomo devalvirali doslej vložena sredstva, izgubili kadre, črede in zanemarili za naše razmere najsodobnejšo kmetijsko tehnologijo, za katero je v konceptu dolgoročnega družbenega in gospodarskega razvoja SR zapisano, da naj bo strokovno žarišče posodobljanja vsega kmetijstva pri nas. Kljub zelo resnemu, obenem pa strokovno zapletenemu položaju kmetijstva, še posebej živinoreje, lahko v dnevnem tisku preberemo nekatere zelo po- enostavljene nestrokovne ugotovitve11, kot je na primer izjava Lea Šarmana, direktorja mariborske mlekarne, ki v Ljubljanskem dnevniku 24. II. letos pravi takole: „V Sloveniji smo prepričani, da je treba opustiti vsako proizvodnjo mleka, katere cene presega 2 dinarja za liter.11 Menimo, da je o tem prepričan le tov. Šarman in morda njegovi redki somišljeniki. Ah se tov. Šarman zaveda, kaj trdi in kaj bi pomenilo uresničenje te trditve? Ni težko s takimi izjavami postati popularen pri potrošniku! Vendar - ali nam tov. Šarman s svojo mlekarno pri taki ceni jamči preskrbo z mlekom? Ali ve, da amortizacija zahteva tudi več kot 1 din za liter mleka! Njemu in vsem tistim, ki bi radi na cenen način poštah popularni, naj še povemo, da naš potrošnik ne kupuje samo drago mleko in „najdražji sir v Evropi11, temveč tudi to, da naši kmetje in družbena posestva kupujejo „najbolj drage kmetijske stroje11 v Evropi, da so naši hlevi najdražji zaradi dragega gradbenega materiala in naj dražjih kreditov! Naj to podkrepimo le z enim dodatkom: pri nas plačamo pri nakupu traktorja vsako konjsko moč s 1000 litri mleka, v državah zahodne Evrope pa manj kot s 700 litri. Še bolj izrazita je razlika pri cenah pitane govedi. V letu 1971 smo morali dati v Sloveniji za 1 konjsko moč 180 kg govedi, v ZR Nemčiji pa le 95 kg. Menimo, da to bistveno spremeni podobo, ne da bi upoštevah še druge razlike. Zavedati se moramo, da imamo pri nas edinstveno kmetijsko sestavo v Evropi, na eni strani imamo najmanjše kmetije, na drugi pa velike družbene obrate kot podjetja v komercialno tržnem smislu. Bonitete, ki jih oboji uživajo, se ne morejo primerjati z državami, ki jih sicer tako radi jemljemo za primerjavo. Če vkalkuliramo za oba sektorja realno amortizacijo in obenem dohodke, potem na obeh dobimo visoke proizvodne cene mleka. Prenizka odkupna cena vodi k še večjemu osiro-mašenju kmetijstva, ovira njegovo obnovo in lahko privede do tega, da bomo mleko uvažali, doma pa imeli nepokošene travnike. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ljubljane ugotavlja: Notranje rezerve še obstajajo - v izboljšanju tehnološkega postopka in v racionalizaciji proizvodnje. Velik del teh racionalizacij pa je pogojen z novimi vlaganji. Mnogo naših farm tehnično ne ustreza več. Da pa bi lahko zagotovili modernizacijo farm, so nujni ugodnejši kreditni pogoji ali pa tako visoka odkupna cena, ki bo omogočila sprotno amortizacijo zapadlih obveznosti. V OBJEKTIVU ( 600 km dolga pot do svinca v__________/ V Mežiški dolini so se ukvarjali z iskanjem in kopanjem rude že pred več sto leti. Prvo pismeno poročilo, ki omenja svinčeno rudo v teh krajih, je iz leta 1424. Leto pa, ki ga imajo mežiški rudarji za začetek pravega rudnika, je 1665, ko je Hanz Sigmund Ottenfes dobil uradno dovoljenje, da odpre svinčev rudnik pri Črni. Dobrih 300 let so torej stari nekateri rovi v rudnikih okoh Mežice, Črne in Žerjava. Zgodovina rudnika je nadvse pestra. Našh so rudo, jo začeh kopati, pa zopet opustili in začeh drugje. Prav tako so se menjavah tudi lastniki oziroma kasneje delniške družbe, ki so rudnike izkoriščale. Danes obsega rud išče kake 4 kvadratne kilometre površine. Samo rovov, ki so jih skopah do rude in v njej, cenijo na 600 kilometrov. V zadnjih letih proizvodnja upada, računajo pa, da bo po poglobitvi za 70 metrov kmalu spet začela naraščati. Velike globine še vedno skrivajo ogromne količine svinčeve in cinkove rude. Le voda, ki vse pogosteje vdira v jame, je največji sovražnik mežiških rudarjev. Pa še nekaj se je v zadnjih letih spremenilo v Mežici. Včasih so prodajah svinčevo in cinkovo rudo, kasneje svinčev koncentrat, danes pa se le redko zgodi, da gre iz Mežice koncentrat. V glavnem vse predelajo v izdelke, od katerih so najpomembnejši akumulatorji. Njihova topilnica celo predeluje uvoženo surovino. Strojnica, kjer velika vitla vlečeta iz globine svinčevo in cinkovo rudo Prodno začne kopati rov, zavrtajo raziskovalno vrtino, da bi ugotovili, če ruda je in kako je bogata V dotaciji drobno zmleto rudo namastijo in dele1 svinčevega sijajnika, obdani z maščobo, priplavajo n» površino, kjer jih posnamejo TOKOVI GOSPODARJENJA XI. SKUPŠČINA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Ali je usmerjanje delitve učinkovito? Predsednik GZ Slovenije Leopold Krese: Porabo vseh oblik se za zdaj še ni toliko zmanjšala, da bi vplivala na proizvodnjo in na promet dobrin! »Zaostritev v procesu stabilizacije traja za zdaj še premalo časa, da bi lahko z gotovostjo ocenili realne učinke na tekoča gospodarska gibanja," je dejal v svojem uvodnem referatu na XI. zasedanju redne skupščine Gospodarske zbornice Slovenije njen predsednik Leopold Krese. Iz referata pa tudi iz razprave Povzemamo, da zlasti na področju povpraševanja ni zaznati kakih bistvenih premikov; poraba vseh oblik se za zdaj še ni ^manjšala, da bi vplivala na proizvodnjo in na promet dobrin, v Sloveniji je bila januarja letos proizvodnja za 11,9% višja od lanske. To pomeni, da za zdaj še ni mogoče govoriti o upadanju gospodarske aktivnosti, tembolj ker tudi naraščanja zalog ni opaziti. Razmeroma visok porast izpričujejo tudi in-yesticije, čeprav niso bile vse izplačane, ker so plačniki nelikvidni. »Pripomniti pa moramo," je Poudaril Leopold Krese, „da je stanje investicijskih izplačil v Sloveniji relativno boljše kot na drugih področjih Jugoslavije, Po našem mnenju predvsem zaradi nekoliko večje politične discipline in delno izboljšane likvidnosti. Od lanskega jaguarja so se namreč sredstva na žiro računih slovenskih podjetij Povečala za 37 %, v Jugoslaviji Pa le za 29,7 %.“ REALNE IN SMOTRNE INVESTICIJE Gibanje investicij nas spodbuja k vprašanju, ali je to nega-iven ali pozitiven element za stabilizacijo našega gospodar- stva, smo slišali na skupščini gospodarske zbornice. Ne bi se mogli brez pridržkov strinjati s tistimi, so menih mnogi razpravljavci, ki investicije kar počez označujejo za glavnega krivca inflacije v bližnji preteklosti. Bolj odločilno je vprašanje, kakšne so te investicije po kvaliteti in iz katerih virov se napajajo. Vsaj za veliko večino podjetniških investicij v naši republiki lahko trdimo, da so realne, pokrite s sredstvi in smotrne. Usmerjene so predvsem v takšne proizvodne zmogljivosti, ki praviloma — ob normalnih pogojih gospodarjenja — dajejo takojšnje neposredne učinke na domačem trgu in v izvozu. Take investicije pa ne morajo povzročiti inflacije. Lahko celo rečemo, da bi normalno rast slovenskega gospodarstva, zlasti njegovo postopno usmerjanje na mednarodni trg, zahtevalo še intenzivnejšo skupno investiranje. KAKŠNO VLOGO SO ODIGRALI SPORAZUMI? Za stabilizacijo gospodarstva sta zato po oceni razpravljavcev na skupščini gospodarske zbornice mnogo pomembnejši in od-ločilnejši drugi dve obliki porabe: osebna poraba prebivalstva in splošna poraba. »Skrbi nas," je dejal Leopold Krese, »ker je poraba prebivalstva še naprej visoka, čeprav se je lanska potrošniška mrzlica nekoliko polegla. Zlasti hitro rastejo dohodki — in to v vsej državi! V Sloveniji so, na primer, v zadnjih dveh letih porasli za 48 %', od tega v pospodarstvu za 47, v negospodarstvu pa za 53 %.“ Zanimivo je pogledati, kakšno vlogo so pri tem odigrali samoupravni sporazumi? Znano je, da smo se dojninule jeseni v Sloveniji razmeroma strogo držali omejitvene politike na področju osebnih dohodkov. V tromesečju julij — september minulega leta so bili v Sloveniji osebni dohodki le za-5,1 % višji od zadnjih dveh mesecev 1970. leta, torej absolutno in relativno manjši kot v vseh drugih republikah in pokrajinah. Ob sestavljanju ekonomske in proračunske pohtike za letos smo trdih, da ta uspeh dokazuje, da bi bilo mogoče z enako metodo krotiti neugodno rast osebnih dohodkov tudi v drugih republikah, kar bi bilo za stabilizacijo gospodarstva nujno. Hkrati pa je že tedaj postalo očitno, da bodo po sklenitvi samoupravnih sporazumov v Sloveniji te zavore tudi pri nas popustile in da bodo osebni dohodki v naši republiki (fo konca leta nadomestili svoj zaostanek v splošni inflacijski dirki. In res: v zadnjih treh mesecih minulega leta so osebni dohodki v Sloveniji porasli za 20,3 %. Tako smo se v pičlih štirih mesecih od septembra do decembra povzpeli z zadnjega na tretje mesto med republikami. To gibanje se nadaljuje še v januarju. »Resno se moramo vprašati, ah ni taka dinamika v popolnem nasprotju s stabilizacijo in ah je sedanja metoda družbenega usmerjanja dehtve dovolj učinkovit instrument za usklajevanje • osebnih dohodkov s produktivnostjo? “ se je v svo- jem uvodnem referatu vprašal Leopold Krese. Vendar razprava na skupščini, ki so se je udeležili mnogi ugledni slovenski gospodarstveniki, ni dala pravega odgovora na omenjeno vprašanje. NOVO VODSTVO ZBORNICE Na torkovi skupščini Gospodarske zbornice Slovenije so izvolili tudi novo vodstvo zbornice. Za predsednika je bil ponovno izvoljen LEOPOLD KRESE, za profesionalna podpredsednika pa inž. JOŽE VALENTINČIČ in RUDI BABIČ, dosedanji direktor STT iz Trbovelj; mesta neprofesionalnih podpredsednikov pa bodo v prihodnji mandatni dobi zasedli: JOŽE HUJS direktor Iskrine tovarne Elektromehanika. iz Kranja, SLAVKO HUMAR direktor trgovinskega podjetja Nanos Postojna, in MIRKO ŽLENDER predsednik mariborske občinske skupščine. (inž) NOVICE IZ KOLEKTIVOV e LOŠKI POTOK NOV OBRAT BPT TRŽIČ Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča je te dni odprla v vasi Hrib v Loškem potoku pri Ribnici svoj prvi obrat izven Tržiča. V novem obratu, ki je v preurejenem zadružnem domu, bo 30 delavk izdelovalo posteljno perilo. Delavke so pričeli pri-učevati za to delo že novembra lani in so zdaj toliko usposobljene, da je redna proizvodnja že normalno stekla. Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča pa namerava obrat v Loškem potoku še- razširiti, saj je na tem področju še veliko žen in deklet, ki čakajo na zaposlitev. (ž) ranj bo sredi tega leta dobil novo Merkuijevo blagovnico »Globus". Nova trgovska hiša bo prav S°tovo najmodernejša in naj večja v Kranju, saj bo imela dobrih 7.000 kvadratnih metrov prodajne P°vršine, poleg tega pa še 5.000 kvadratnih metrov parkirno garažnih prostorov. Gradnja, začeli sojo prod poldrugim letom, bo veljala 36 milijonov dinarjev. Pozornost že sedaj vzbuja zunanjost stavbe, ki J obložena s posebnim jeklom (korten), ki do določene globine »tjavi", potem pa je skoraj trajen. — A. NOVA KRETNICA VALJČNE PROGE Valjčne proge služijo transportu kosovnega blaga. Pogosto morajo biti transportni trakovi ločeni ali pa zbrani na enem mestu. Na teh ločitvenih mestih se namestijo kretnice. Če želimo večjo transportno storitev in če si svežnji hitro sledijo, mora biti omogočeno hitro prestavljanje kretnice. TRAPO — kretnica valjčne proge uresničuje ta namen. Na temeljni plošči je več valjčnih prog, ki so montirane druga ob drugi. Vsak valj je nameščen v krivini, ki je postavljena na posebni sklepni zagozdi. Smiselno povezovanje svornikov s pomočjo premičnega meliam. :na dovoljuje prestavljanje valjev v zaželeni transportni smeri. Valji se prilagodijo določenemu krivinskemu radiusu. Vse blago, ki se transportira po normalnih valjčnih progah, nezadržno odteka. Normalno dobavljamo kretnico z ročno prestavo. Opremljena je tudi z magneti in se lahko tudi električno prestavlja. Možna je tudi oprema s foto celicami in na ta način polno avtomatsko prestavljanje. Lahko dobavimo kretnice do širine 800 nim. To so pravi sestavni elementi, ki se lahko namestijo v že obstoječe naprave. Z nabavo kretnice in njeno smiselno uporabo je storjen korak k polni avtomatizaciji transportnih poti. ZATRPNE VALJČNE PROGE so krožni verižni transporterji za kosovno blago, sestavljeni iz dveh paralelno tekočih verižnih prog, v katere so - poševno glede na smer transporta in v ozkih razmakih — nameščeni navadni tekalni valji. Pri navadnem transportiranju imajo TRAPO zatrpne valjčne proge nonnalno funkcijo tekočega traku, torej transport od predaje do odvzema ali od prevzema do izročitve. Pri mehanizaciji transportnih poti pa je vendarle treba upoštevati, da pride zaradi nepravilnega odvzema do zastojev. Zastoji nastanejo tudi takrat, ko so tekoči trakovi postavljeni kot spojni element med strojnimi deli, stroji za pakiranje, polnjenje in etikiranje ipd. in imajo ti stroji različne učinke. Če se uporabljajo navadni tekoči trakovi, pride do velike obrabe pasu zaradi drgnjenja kosovnega blaga na traku. Zatrpna valjčna proga pri tem temeljito pomaga. Pri normalnem transportnem procesu se valji, ki so položeni v verige, ne vrtijo, ampak nosijo svežnje podobno kot gumijasti ali platneni pasovi. Če pa vendarle pride do zastojev, teče verižna proga dalje in nosilni valji pod svežnji se odvijajo, ne da bi pri tem prišlo do obrabe. V nasprotju z valjčnimi progami ima zastojna valjčna proga to prednost, da ne potrebuje nobenega padca in se lahko postavi absolutno vodoravno. Proga transportira na obe strani, torej naprej in nazaj. Najlažji svežnji, lažji od 1 kg, kakor tudi težki svežnji, celo palete, obložene do 800 kg, se lahko transportirajo s TRAPO zatrpnimi valjčnimi progami. Prav tako idealna je zatrpna valjčna proga kot delovna ali montažna proga. Zavoljo obdelave se lahko izdelek zadrži in odda na poljubnem mestu. TRAPO valjčna proga povezuje delovna mesta in izravnava različne delovne čase. Te proge izdelujemo s šiino traku od 200—600 mm in v dolžinah medosja od 1—100 m. Zatrpna valjčna proga je pri najmanjši potrebi energije med najbolj gospodarnimi transportnimi elementi za mehanizacijo transportnih poti. V vseh podjetjih, ki prelagajo kosovno blago, naj bi razmislili o teh prednostih. UŠT-Stit TRBOVLJE INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TONČKE ČEČEVE 45 Nadomestimo zamujeno Pod tem naslovom bomo v nekaj nadaljevanjih ob-lavili feijton ALEKSANDRA PIPANA iz Tovarne avtomobilov Maribor, v katerem avtor opisuje, kako Sl v tej delovni organizaciji prizadevajo normirati inventivno dejavnost, s tem pa na stežaj odpreti vrata s‘eherni kreativni misli. Upamo. da bo ta prispevek spodbudil podobna prizadevanja tudi v drugih delov-nih organizacijah. Skoraj neverjetno, pa vendar je res, da se je pri-clo organizirano racionalizatorstvo že pred dobrimi b0 leti, točneje leta 1870 v Kruppovih tovarnah. Med drugo svetovno vojno pa se je sprožil pravcati Plaz tehničnih in drugih inovacij; danes že govorimo 0 epohalnem tehničnem razvoju sveta. Vse to pa gre rouno nas, saj je danes Jugoslavija po številu izumov ln tehnoloških iznajdb glede na število prebivalcev na zadnjem mestu v Evropi! To ima in bo imelo neprecenljive negativne posledice na tehnični razvoj posameznih panog gospodarstva, kaj lahko pa tudi na razvoj celotne dmžbe. To so porazne ugotovitve, ki pa so posledica predvsem veljavnega zakona o patentih in tehničnih izboljšavah iz leta 1960, katerega formulacije dušijo sleherno širše motiviranje inventivne dejavnosti, in pomanjkljivih pravilnikov o inventivni dejavnosti ali racionalizacijah v podjetjih. To ugotovitev potrjujejo tudi rezultati analize občinskega sindikalnega sveta Maribor in zveznega simpozija o izumiteljstvu in ra-cionalizatorstvu, ki je bil lani v Mariboru. In slednjič, tudi III. kongres Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je ovrednotil razmere na tem področju kot problem širšega družbenega pomena. Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva v Maribom sije že v letu 1965 zadal, da bo redno spremljal racionalizacije oziroma aktivnost na področju inventivne dejavnosti v podjetjih mariborske občine. Namen tako zastavljene naloge pa ni. bil samo spremljati prizadevanja na tem področju, temveč tudi pospeševati zavzetost za inventivno dejavnost med najširšimi množicami zaposlenih. Zato je posebna komisija tega odbora izdelala leta 1966 vzorčni pravilnik, leta 1970 pa že drugi izpopolnjeni vzorčni pravilnik o inventivni dejavnosti ter ga razposlala podjetjem v pomoč tistim, ki ga še niso imeli, drugim pa v primerjavo. V Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor nagrajujemo racionalizacije in druge koristne predloge po pravilniku že od leta 1958; toda na področju inventivne dejavnosti .srno kljub temu dosegali skromne rezultate, čeprav bi lahko glede na kvalifikacijski potencial pričakovali bistveno več. Vse pogosteje smo ugotavljali, da nekaj ni v redu in da je premalo imeti samo pravilnik. Zato se je služba lotila revizije pravilnika o racionalizaciji, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ter izdelala, upoštevaje določila vzorčnega pravilnika, osnutek novega pravilnika, ki pa prav tako ni zagotavljal poživitve te dejavnosti. Delavski svet podjetja je na predlog sindikalne organizacije v tovarni zavrnil osnutek tega pravilnika. Čez dober mesec je izvršni odbor sindikalne organizacije TAM predložil novi osnutek pravilnika o invetivni dejavnosti organom samouprave podjetja. Tako smo prišli do bistveno različnega osnutka, ki je z nekaterimi dopolnitvami prenesel javno razpravo v kolektivu. Z novim pravilnikom smo, upajmo vsaj, na stežaj odprli vrata kreativni misli in inventivnemu predlogu v našem podjetju. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ • ŠOŠTANJ AVTOMATIZI- RANA PROIZVODNJA V Tovarni zidakov v Šoštanju, ki je obrat Rudnika lignita Velenje, že dvanajsto leto z uspehom uporabljajo pri proizvodnji zidakov odpadni elektrofiltrski pepel iz šoštanjske Termoelektrarne. Z namestitvijo novih naprav so povsem avtomatizirali proizvodnjo in uvedli programiranje procesa tako, da se tovarna zidakov uvršča med visoko razvite industrije gradbenega materiala ne samo pri nas, pač pa tudi v Evropi. V slovenskih opekarnah, na primer, potrebujejo za letno proizvodnjo 1 milijon enot zidakov 8 delavcev, v Šoštanju pa le 1,6 delavca ali kar petkrat manj. Pred rekonstrukcijo, leta 1969, so v Tovarni zidakov Šoštanj izdelali 21 milijonov enot zidakov, letos pa so s planom predvideli že proizvodnjo 40 milijonov enot zidakov. Ob maksimalnem izkoriščanju zmogljivosti pa bi bilo mogoče izdelati 60 milijonov enot. (vš) IZ ŠESTIH REPUBLIK ... v jugoslovanskih sindikatih TUDI Z EKONOMSKIMI UKREPI SVET ZSJ Svet ZSJ je na zadnji seji razpravljal o glavnih vzrokih in problemih socialne neenakosti v naši družbi ter si pri tem prizadeval opredeliti akcijo sindikatov, da bi socialne razlike najbolj uspešno odstranjevali. Tako uvodna beseda sekretarja Sveta ZSJ Mustafa Pljakiča kot tudi nekajurna razprava je opozorila na najrazličnejše pojavne oblike socialnih razlik, predvsem pa na vzroke, zavoljo katerih nastajajo. Kar zadeva ekonomsko politiko - je bilo rečeno na seji Sveta ZSJ - vsebuje veliko elementov, ki posredno ali neposredno povzročajo nastajanje socialnih razlik. Zato je boj za enakopravnejše pogoje gospodarjenja ena najpomembnejših bitk za odpravo sedanjih razlik. Zavoljo neenakomerne obremenitve posameznih delovnih organizacij, panog ali grupacij nastajajo odločilne razlike v materialnem in socialnem položaju posameznih delov delavskega razreda. Sistem postavlja delovno intenzivne dejavnosti v veliko bolj neugoden položaj kot tiste z visokim organskim sestavom kapitala, s čimer ne zagotavlja prave socialistične solidarnosti, saj ne prispeva k uresničitvi načela, naj za splošne družbene potrebe največ prispeva tisti, ki ustvarjajo največji dohodek. Nestabilna gospodarska gibanja so prav tako ugodna tla za poglabljanje socialnih razlik. Zavoljo neustrezne ekonomske politike se skoraj celoten splet ukrepov o cenah omejuje na občasne administrativne intervencije. Pri tem pa izgubljamo pravo merilo vrednosti in ekonomski kriteriji so čedalje bolj izmaličeni. Zavoljo tega je tudi boj za stabilnejše pogoje gospodarjenja izredno pomemben v prizadevanjih za odpravo socialnih razlik, med drugim opozarja Svet ZSJ. KOLIKO - KJE Iz publikacije zveznega zavoda za statistiko „Razvoj Jugoslavije, socialističnih republik in avtonomnih pokrajin od 1950 do 1970“ je razvidno, da jugoslovanska industrija danes razpolaga z osnovnimi sredstvi, katerih poprečna nabavna vrednost znaša 59 %, dohodek na zaposlenega 30,1 %, izločanje v sklade pa 6,3 %. Najugodnejšo vrednost osnovnih sredstev imajo Makedonci in Črna gora — 70 %, BiH 63 %, Srbija 62 %, Hrvaška 65 %, Slovenija 50 %, Vojvodina 61 % in Kosovo 69 %. Slovenska industrija dela s strojnim parkom, katerega vrednost znaša komaj 50 % nabavne vrednosti, vendar je to ne ovira, da ne bi s tako zastarelo opremo ustvarjala največjega dohodka v primerjavi s skupno vloženimi sredstvi — 42,42%, medtem ko je jugoslovansko poprečje 36,7 %. Izločanje v sklade oziroma ,4običek“ znaša v Sloveniji 10,4 %, jugoslovansko poprečje pa je 6,3 %. Vsem odpravnino! Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Reke je zahteval od vseh delovnih organ izcij te panoge re-škega gospodarstva, da izoblikujejo svoje predloge o konkretnem uresničevanju 3. točke 21. ustavnega amandmaja, ki govori o minulem delu. Predlagal je delovnim organizacijam, da uvedejo dodatek na delovno dobo ne glede na to, v kateri delovni organizaciji je delal proizvajalec. Poleg tega naj bi stimulirali tudi zvestobo delovni organizaciji. Za vsako leto delovnega staža naj bi se startna osnova KAKO BOMO LETOS OBRAČALI DINAR Kaže, da bo letos kreditno monetarna politika celo manj restriktivna kot lani S Kar zadeva porabo, se ponavlja stara praksa: vsak kaže s prstom na drugega Na zvezni ravni smo se dokončno dogovorili, kakšna naj bo letos naša kreditno-monetama politika. Količina denarja v obtoku ne sme v primerjavi z letom 1970 narasti za več kot 12%. Narodna banka lahko natisne le kakih 5800 milijonov dinarjev osnovnega denarja. Ce pa k temu dodamo še poštne hranilne vloge, ki jih sedaj spuščajo v promet, se bo gospodarstvo normalno oskrbovalo z emisijami denarja oziroma bo kreditno monetarna politika celo manj restriktivna kot lani. Znano je tudi, s kolikšno vsoto denarja bo razpolagala federacija in s kolikšno republike. Videti pa je, da je še vedno laže in bolj enostavno tiskati oziroma privijati ali odvijati davčne „pipe“, kot to vsoto razdeliti na vse porabnike in določiti delež, vlogo in naloge vsakega izmed njih. Tudi največji dolžniki v naši družbi so že znani. Službi družbenega knjigovodstva se bo morda celo posrečilo najti dve „izgubljeni“ milijardi, ki jih gospodarstvo in banke iščejo, negospodarstvo pa ne prizna kot dolg. Ni pa še jasno, kako bo s tistimi 7,5 milijarde dinarjev, ki jih negospodarstvo sicer prizna kot svoj dolg, ni pa znano, kako ga namerava poravnati. Predstavniki negospodarstva sicer obljubljajo, da bodo plačali gospodarstvu letos približno 6 milijard dinarjev. Verjetno pa tega ne bodo storili; BEOGRAJSKI ZGLED če bi negospodarstvo imelo denar, bi že do sedaj plačalo svoje dolgove, naj ga zakon k temu sili ali ne. Negospodarstvo namreč ni plačalo dolgov zato, ker ni imelo denarja; od kod naj bi torej naenkrat dobilo 6 milijard dinarjev? Še vedno tudi ni jasno, kdo naj prvi začne varčevati. Na zvezni ravni sodijo, da bi moralo biti težišče prizadevanj za zmanjševanje izvenproračunske porabe m republiških oziroma občinskih ravneh, čeprav se še vedno največ proračunskih sredstev zbira na ravni federacije. Lani je bilo v zveznem proračunu~18 milijard N-din, v republiških 5, v občinskih pa blizu 8,5 milijarde. Ta sredstva so nedvomno pod čvrstim administrativnim nadzorom republik in pokrajin, kar pa ne rodi vedno pozitivnih sadov. Večjo ekonomičnost v porabi denarja bi zagotovili le, če bi se otresli logike proračunskega financiranja družbenih dejavnosti in začeli neposredno povezovati gospodarstvo in družbene dejavnosti. Za ta predlog pa družbene dejavnosti ne kažejo velikega navdušenja, saj bi morale pošiljati gospodarstvu hkrati z računi tudi sezname svojih storitev. To delo pa bi ne bilo prijetno: veliko računov še vedno ni usklajenih z vrednostjo del in uslug teh dejavnosti za naš splošni družbeni napredek. . V. K. ZA DIREKTORJE POSLEJ OBVEZNA DIPLOMA povečala za 0,5 %, za vsako leto delovne dobe v posamezni delovni organizaciji pa naj bi se poleg nagrad povečali prejemki za določen odstotek po 10,20, 30, 35 oziroma 40 letih. Ob odhodu v pokoj bi moral dobiti vsak proizvajalec odpravnino, ki naj bi znašala poprečni osebni dohodek na ravni delovne organizacije v zadnjih petih letih, pomnožen z leti, ki jih je prebil v zadnji delovni organizaciji ter spremenjen z odstotkom dodatka na celotno delovno dobo in delo v zadnji delovni organizaciji. V Beogradu so te dni prvi v Jugoslaviji podpisali samoupravni sporazum o vodilnih kadrih v gospodarstvu, s katerim se odgovornost direktorjev in njihov mandat postavlja v neposredno odvisnost od poslovnega uspeha podjetja in uresničitve proizvodnega programa. S tem sporazumom je točno opredeljen tudi družbeno-politični profil vodilnih kadrov v gospodarstvu in določena njihova odgovornost kot nosilcev javnih funkcij. Za'vsa vodilna mesta je s tem sporazumom predvidena obvezna višja ali visoka šolska izobrazba in strokovna praksa do pet let. Izjema velja samo za direktorje, ki so ponovno izvoljeni; ni potrebno, da imajo predpisano izobrazbo, če so s svojim dosedanjim delom prispevali k uspešnemu poslovanju delovne organizacije. Kandidati za vodilna delovna mesta bodo morali v bodoče predložiti program svojega dela, posebej pa se bo upoštevalo njihovo dosedanje delo v gospodarstvu in specializacija. Učinkovitost vodilnih skupin bo preverjena na koncu vsakega po- slovnega leta. V primeru, če bi poslovni neuspeh podjetja povzročilo slabo delo direktorja, bi bil to zadosten razlog za njegov odpoklic. Zagata Jugobanke Direktor Jugobanke dr. Božidar Linhart je izjavil, da se Jugobanka bori za svojo likvidnost, ker ji federacija dolguje milijardo 240 milijonov dinarjev. Pri tem pa je devizni potencial Jugobanke za zadolževanje v tujini ostal na ravni 1969. leta. Največji del dolga federacije izhaja iz kurznih razlik po dveh devalvacijah dinarja in spremembe paritet svetovnih valut. Linhart je izjavil, da so opozorili vlado na posledice, ki lahko nastanejo zaradi položaja Jugobanke, ki prvič v svojem poslovanju ne more izpolniti obveznosti do tujine in do domačih komitentov. Jugobanka opravlja polovico plačilnega prometa s tujino. mmammmmmBmscmm (A.. IflnrrjL X \ s s \ N N S * $ N * N * % ZAMRZNITEV MODERNIZACIJE NA ZBORU VOLIVCEV — Ugotavljamo, da je predlog enoglasno sprejet Dokler ne bo sprejet letošnji plan investicij, bodo v ŽTP Beograd ustavili investicije v modernizacijo. Nepokrite investicije podjetja znašajo 566 milijonov dinarjev. V podjetju so sprejeli tudi zahtevo in dali pooblastilo beograjski banki in združenju jugoslovanskih železnic, da najameta kredit v višini 20 milijonov dolarjev, s katerim naj bi zagotovili financiranje programa modernizacije. Obnovljena je tudi zahteva beograjski in jugoslovanski investicijski banki za dvoletni odlog vseh odplačil kreditov. Za modernizacijo ŽTP mora izvršni svet Srbije zagotoviti 75 milijonov dinarjev, da pa bi republika izpolnila obveznosti 15% udeležbe v financiranju programa modernizacije, mora zagotoviti še nadaljnjih 70 milijonov dinarjev. 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 286.000 brezposelnih Ob koncu minulega ^ leta je v Jugoslaviji iskalo / zaposlitev 286.000 oseb, £ in sicer 142.000 žensk in 144.000 moških. Številke kažejo, da je zaposlitev iskalo 11 % oseb manj kot ob koncu leta 1970. Statistiki pa opozarjajo, da so lani imeli manj možnosti za zaposlitev kvalificirani delavci, nji-0 hovo število se je z manj- jj y šalo za 2 %, medtem ko 0 0. se je število nekvalificiranih, ki so ostali neza- 0 0 * posleni, zmanjšalo / "14%. TE DNI SO REKLI PREDSEDNIK CK ZK SRBIJE MARKO NIKEZld Pojavi separatizma so priklicali na dan željo, da bi v Jugoslaviji iz enega središča in na enak način urejali tudi vse tisto, kal gre socialističnim republikam in pokrajinam, občinam in delovnim kolektivom. V republikah imajo takšne centralistične težnje nujno tudi pečat srbskega nacionalizma, ki spet pogreva tezo, da je treba izbirati med ohranitvijo Jugoslavije in samostojnostjo republik. Nacionalistične težnje v Srbiji so zmeraj pripeljale do spopadov v Jugoslaviji, v sami Srbiji pa do krepitve pozicij konservativcev. Tudi tokrat je na komunistih Srbije, da zatro poskuse - v njihovem okolju in v imenu tega okolja - ogroziti politiko narodnostne enakopravnosti. Samo politika enakopravnosti narodov, samostojnosti in odgovornosti socialističnih republik ih pokrajin ter demokratično delovanje skupni jugoslovanskih ifl' štitucij lahko pelje k resnični enotnosti in stabilnosti Jugoslavije. Nacionalizem sam po sebi nikoli ne pomeni družbene vsebine, marveč je samo politični izraz določene družbene vsebine. Izkušnja je pokazala, da zraščanje države in partije, kal zadnja leta znova sili v o sprednje, predvsem na republiški ravni v obliki zahtev po monolitnosti republik, zakonito vodi k izrivanju samoupravljanja v gospodarstvu in občinah ter k zapiranju do drugih jugoslovanskih republik. Kot ideologija takšnega monopola samoumevno nastopa nacionalizem z zanj značilnim zamegljevanjem dejanskih družbenogospodarskih razmerij in interesov v okviru naroda tel z nestrpnostjo do drugih, iščoč rešitve družbenih problemov tam, kjer teh problemov ni in kjer rešitev ni moč najti. Dejanski položaj narodnosti v SR Srbiji je predvsem odvisen od možnosti in tempa skupnega gospodarskega razvoja Jugoslavije in republik ter posebej krajev, v katerih žive. To velja zlasti za razvoj Kosova, ki se zmeraj zastavlja kot posebna naloga tako na gospodarskem torišču kot na področju narodnostne politike; Gospodarski razvoj kot temelj političnega, kulturnega in skupnega družbenega razvoja je zato dandanes poglavitna vsebina narodnostnega vprašanja v socialistični Jugoslaviji. V MAKEDONIJI OMEJITEV OSEBNIH DOHODKOV Največ 6.000 dinarjev Kljub ugovaljanju izvršnega sveta je skupščina Makedonije sprejela sklep, da v letošnjem letu osebni dohodki ne morejo presegati 6.000 dinarjev. Ta omejitev bo v veljavi do spre-rjema družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o osebnih dohodkih. Izvršni svet Makedonije je v razpravi po- udarjal, da tako omejevanje osebnih dohodkov ni upravičeno in da je v nasprotju s sistemom in z ustavnimi amandmaji; da izkušnje kažejo, da rešitev ne smemo iskati v administrativnem omejevanju osebnih dohodkov, ker to povzroča negativne posledice in uveljavlja uravnilovko; da je problem neupravičeno visokih osebnih do- hodkov mogoče in potrebo0 reševati edinole s sistemon1 družbenega in samoupravnega dogovarjanja ter z odvisnostjo najvišjih in najnižjih osebni*1 dohodkov. Argumenti skup' ščine pa so bili, da so socialo6 razlike že tako velike, da jih j6 mogoče zmanjšati edinole z maksimiranjem osebnih dohodkov. PODOBE NAŠEGA Časa Nikar zdaj misliti, da si zavezujem čevlje. To je treba že zjutraj storiti doma, preden odideš v službo, ne pa v časopisu, vsem na očeh. Gre za pomembnejše stvari, kot so čevlji. Časi so takšni, da se moramo vsi vprek zavezovati, če hočemo ostati tam, kjer smo, ali pa oditi pred sposobnejšimi. A da bi zavezovanje potekalo kolikor toliko urejeno in imelo kakšen hasek, sem se odločil za sestavo akcijskega programa. Enega takšnega, dolgega in zavezujočega, sem si ogledal nekoliko pobliže in tako močno me je pritegnil, da sem se ob njegovem svetlem zgledu sklenil tudi sam čim bolj čvrsto zavezati. No, pa začnimo, da se bom lahko čim prej lotil konkretnega dela. Akcijski program, ki si ga sedaj zastavljam, je sinteza novih nalog, ki se postavljajo predme, in je nadaljevanje in konkretizacija že začetih aktivnosti. Naj se najprej zavežem, da bom sodeloval pri oblikovanju različnih konceptov, kakor tudi pri snovanju določenih delovnih načrtov. Spodbujal bom konkretne napore ob različnih priložnostih, razen tega pa se demokratično dogovaijal, kako ustvariti ustrezno politično vzdušje za uveljavitev na področju institucionalne in vsebinske graditve naprednih družbenih premikov. Razumljivo, da bom še naprej zagovaijai vsa naša dosedanja pozitivna gibanja, da se bom uveljavljal kot neposredni nosilec organizirane akcije za njihovo krepitev in da bom na tem področju bej obljubljam, da bo moja kritika vedno ustvarjalna in da bo znala ločiti zrno od plev. Še zlasti se bom angažiral pri normativnem urejanju pogojev za rešitev določenih vprašanj ter spodbujal sprejemanje operativnih programov priprav na pomembna srečanja (simpozije) pred- ustreznih odnosov. S pomočjo svojih pomembnih predstavnikov se bom vključil v pripravo naslednje faze našega razvoja, tako da bom deloval v posameznih akcijskih skupinah. Ta naloga ni kampanjska, zato teija politično in strokovno angažiranje najzavestnejših delavcev v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD). Svojo delovno usmeritev bom torej opiral na zavest o pomembnosti zavezujoče naloge, obenem pa samoiniciativno spodbujal nadaljnja prizadevanja usklajeval svojo aktivnost z drugimi subjektivnimi dejavniki. Ne samo to! Nadaljeval bom tudi s prizadevanji za realizacijo neposrednih interesov določenih dejavnikov ter populariziral tiste primere statutarnih določil, ki govorijo o odgovornosti nosilcev informiranja. Podpiral bom tudi napore pri pridobivanju dodatnih sredstev za širjenje določenih zmogljivosti ter prevetjal rokovnike tega programa. Kot član sindikata z dolgoletnim stažem pa še pose- stavnikov različnih asociacij združenega dela. In ne nazadnje: delovno in akcijsko zavezujoč program bom objavil na oglasni deski našega kolektiva in prosil svoje sodelavce in one zgoraj in one spodaj, naj ga pazljivo preberejo in mi odkrito povedo, kaj o njem mislijo. In, če bodo rekli, da ga ne razumejo, bom vedel, da niso s srcem pri stvari in bom zahteval ustrezne konsekvence. Razumljivo, od spodaj navzgor, da se bodo le-te resnično realizirale. VINKO BLATNIK F NAGRADNA KRIŽANKA »PIVOVARNA UNION« NAGRADE: 1. tri kartone piva, 2. nagrada: dva kartona piva, 3. nagrada: en karton piva, 4.—10. nagrada — knjižne nagrade. Rešitev pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II do torka 21. marca 1972. Na ovojnico napišiterNagradna križanka „PIVOVARNA UNION". Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 25. marca 1972. STARA $01X1 TIS. MEKA SVETOVNO ZNANE TEKME FRI PADOVI IZUMRLA ORJAŠKA PTICA Rl6]£ JfiJČ£C£ ODISEJEVA Domovina pevka z NIZK.RlflSOM VSE6U05T, NOTRA- NJOST ZELELNI NAKLON (V SLOVN-J Poljska PTlC.fi LOŠČILO, emajl LETALSKO mišTvo Al STO SAVIN Tovarni ŽELEZNIKIH ten to, SKUSEN0 STEKLO ONDINfl LERMRNS. OREL lA^L.ZILA ODVODNIC« RNT0N AŠKERC. MONGOLSKI PoOlfiVflR GLASILO ITALIJA ti' SKE KP mejna reka MED DM IN POLJSKO fNEISSE) JAP0N. dolžinska MERA ZA ŽEJO TIV0 . UNION! roiV.NA nasprotni Polu - VT MANJŠI JAtKflttitl OTOK NAStAVA VAZmD ŽIVILO M OSlAD. OKRAJ S. ŽEN. IME Potni LIST (FRANCOSKO) NAJVEČJA AFRIŠKO REKA ALFRED N06EL SOCIALNI POLOŽAJ ■pR0G,fl KAZENSKA TOSTUfl ZNAMKA OTOŠKA EvR0?s tako da jih je med ki n!C1. že dO %• Vsi problemi, Dnu ‘maj° pri nas doma za-mP ‘ene ženske, se v takem prinaša skrhb°lj Za0Strij0- Zat? bi KrD za začasno zaposlene Drli- 6 v tujini morala biti ne->iraneri?0 večja in bolj organi-Žen ,kot za zdomce nasploh. im-.6 niso poprečni zdomci, D,. J? Vrsto izredno občutljivih za?nOV’ zaradi katerih bi ka-Sn . .nPr. normative za število socialnih delavcev in sploh, so še bolj izraziti za zaposlene ženske in matere. Poglejmo podatke: 41 % vseh zaposlenih so ženske, v poprečni družini je nad 1,8 zaposlenih, smo tu storili dovolj? Pa ne zato, da bi se ob 8. marcu lahko pohvalili z uspehi, temveč zaradi tega, ker je nemogoče, da bi družba s tako visokim od- S*l „Mama, počakal te bom kar tukaj...“ gospodinjstvo pa šteje poprečno 3,3 člana. Naša družba bi morala biti - tem dejstvom ustrezno organizirana pri vseh svojih snovanjih današnjega, ne šele jutrišnjega življenja. Žensk ne moremo razbremeniti gospodinjstva; kaj pa vzgoja otrok, kaj pa breme gospodinjstva? Kaj pa problemi vsaj dvojne zaposlenosti povprečne slovenske žene - v službi in doma? Ali stotkom zaposlenih žensk storila tako malo za razreševanje vprašanj, ki bi morala biti njena redna skrb. Kadarkoli razpravljamo o družbenem položaju žensk, se slej ali prej srečamo s problematiko otroškega varstva. Glede varstvenih zmogljivosti in stopnje zaposlenosti žensk imamo strahovit razkorak. Pomanjkanje vzgojno-varstvenih usta- nov pa ni problem žensk, temveč problem vseh zaposlenih in v končnem merilu problem naroda. Vrtcev ni dovolj, pa tudi gradimo jih prepočasi — tudi zato, ker jih ne gradimo gospodarno*. Ali mora res vsak nov vrtec biti mojstrovina arhitekture, pa četudi stane nekajkrat več od 'tipskega vrtca, ki bi bil funkcionalen? Dalje - ali res ne moremo najti izhoda za več-izmensko delo v vrtcih, ali seje res treba prilagajati komoditeti vzgojnega in upravnega osebja v vrtcih, čeprav bi bilo normalno, da vrtci delajo takrat, ko to potrebujejo zaposlene matere? Tudi plačevanje storitev v vrtcih, je svojevrsten problem. Brez jasnih in javno sprejetih kriterijev za izkoriščanje premajhnih zmogljivosti v vrtcih je subvencioniranje njihove oskrbne cene privilegij za tiste, ki jim je morda uspelo spraviti otroka v vrtec samo zaradi njihove družbene veljave in vpliva. V sindikatih bi morali resno razmisliti, ali ne bi kazalo v sodelovanju z drugimi dejavniki sprožiti zakonsko pobudo za povečanjem zaščite materinstva s podaljšanjem tako imenovanih porodniških dopustov, podobno kot to predlagajo na Hrvaškem. Proučiti bi bilo potrebno tudi sistem nadomestil osebnih dohodkov za ta čas" in za čas nege otroka. Ob ostalih ukrepih v zvezi z materinstvom (mreža posvetovalnic, načrtovanje družine, kapacitete porodnišnic ipd.) so to odločitve, katere moramo sprejeti, ker neposredno zadevajo bodočnost našega naroda. Ali kaže za vso to problematiko iskati dolgoročne ah kratkoročne rešitve? Menim, da gre za oboje. Za dolgoročne rešitve se morajo sindikalne organizacije zavzemati takrat, ko sodelujejo pri načrtovanju dolgoročnega družbenega razvoja. Žaradi tega smo tudi k prvemu osnutku dolgoročnega razvoja Slovenije predlagali dopolnitev, ki zadeva socialno stran tega razvoja. To pa ne pomeni, da ostajamo le pri tem. Predsedstvo RS ZSS mora izreči pripravljenost, da mimo tega zavzema tudi stališča do vseh tistih možnih rešitev, ki so uresničljive na krajši rok in ki lahko že jutri omogočijo drugačno aktivnost ženske v življenju in delu. Dan žena je le eden Izmed 305 dni v letu P°^ICN0 DELO žensk Jn materinstvo vom°ble,mi’ 0 katerih sem go-—^ m ki zadevajo ženske na- Na področju občin Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne je med skoraj 34.000 zaposlenimi dobra tretjina žena, v občinah Dravograd in Slovenj Gradec pa je razlika med številom zaposlenih moških in žensk malenkostna. V delovnih organizacijah si prizadevajo izboljševati delovne pogoje zaposlenih, vzporedno z avtomatizacijo proizvodnje in z uvajanjem nove tehnologije odpravljajo nočno delo deklet in žena. Z odpiranjem novih delovnih mest za ženske, samo v zadnjem letu dni so jih v Mežiški dolini odprli več kot 350, si na primer v občini Ravne na Koroškem prizadevajo ustvariti pogoje za resnično enakopravnost žena tudi pri vključevanju v proizvodnjo. Prav v Mežiški dolini, kjer do nedavnega zaradi prevladujoče bazične industrije ni bilo veliko primernih delovnih mest za ženske, zaradi česar je prevladovala enostranska zaposlitev, je bil gmotni položaj družin dokaj različen, socialne razlike pa zaradi skromnih možnosti za zaposlovanje ženske delovne sile še toliko bolj očitne. Ko tako na eni strani ugotavljamo razveseljiv napredek pri • vključevanju žensk v proizvodnjo in pri razreševanju nekaterih najbistvenejših problemov, ki tarejo zaposlene ženske, predvsem matere, pa moramo na drugi strani, žal, ugotoviti, da je še vedno premalo žensk v samoupravnih organih. In med tistimi, ki se dopolnilno izobražujejo in usposabljajo, so ženske v manjšini. Tako za eno kot za drugo je krivo dejstvo, da je treba dopoldan na delo, potem pa je na vrsti družina, časa za ostalo pa ni, ker se neha delavnik večine žensk šele pozno v noč. Prav je, da ob prazniku žena - 8. marcu razpravljamo o po- ložaju in družbeni vlogi žensk, pa da organiziramo sprejeme, koncerte, razstave in druge prireditve, še bolj prav pa bi bilo, da bi vseh 365 dni, kolikor jih ima navadno leto, stalno razmišljali o vlogi, položaju in problemih žena ter našo dejavnost, usmerili tako, da bi bilo teh problemov iz leta v leto resnično manj. —nK- • OB 8. MARCU Ne samo za praznik • Na rob razpravi predsedstva RS ZSS o družbenem položaju žensk Odločitev predsedstva RS ZSS, da klasično proslavo 8. marca zamenja z delovno sejo, posvečeno razpravi o družbenem položaju delavk, kaže m odločenost vodstva naše organizacije, da vsa vprašanja, povezana s položajem zaposlene ženske, postanejo naša trajna skrb. Razreševali jih bomo seveda v okviru realnih možnosti, vendar premišljeno in organizirano, zavedajoč se dejstva, da so ta vprašanja sestavni del našega boja za uveljavitev pravic delavskega razreda. Ob dejstvu, da je med zaposlenimi Slovenci kar 41 % žensk, njihovi problemi zares ne morejo biti stvar, ki jo omenjamo predvsem ob proslavljanju dneva žena, temveč morajo postati neločljiva sestavina stalne, aktivnosti naše organizacije. Ne zaradi politične mode, temveč zaradi dejanske nuje bomo zato morali sestaviti akcijski program, s katerim bomo povedali, kakšne naloge si s tem v zvezi zadajamo in v kakšnem roku. Že sedaj pa je jasno, da se bomo marsikatere izmed teh nalog morali lotiti z enako ihto oziroma odločnostjo, s kakršno smo krenili v boj za doseganje osebnega dohodka 1000 dinarjev kot meje, pod katero ne more biti zaslužka na nobenem delovnem mestu za v redu opravljeno delo. Pri postavljanju naših programov bomo morali seveda izhajati iz realnih izhodišč, med drugim vsekakor iz spoznanja, da sodobni svet na žensko delo ne gleda več samo kot na pravico žensk, da sodelujejo enakopravno z moškimi v delovnem procesu in na tej podlagi uživajo tudi vse pravice, ki jih imajo delavci, temveč predvsem kot na ekonomsko nujo. V času, ko tehnološki napredek vse bolj iztiska težaška dela, ko sodobni stroji brišejo raCzlike med „moškim“ in ,,ženskim1' delom in ko marsikje primanjkuje delovnih rok, postaja zaposlovanje žensk vse bolj vprašanje, o katerem mora vsako gospodarstvo najresneje razmisliti. Tudi slovensko gospodarstvo, v katerem število novih delovnih mest že narašča hitreje kot naravni prirastek prebivalstva... Naš cilj mora torej biti, da tako rekoč vsako delovno mesto postane dostopno tudi ženskam, saj je vse manj poklicev, ki jih ne bi mogle opravljati tudi ženske. Dejstvo pa je, da smo daleč od splošnega spoznanja tega dejstva, da so še globoko zakoreninjeni predsodki o „ženskih“ in „moških“ poklicih, pa imamo zato v mnogih poklicih presežek delovne sile, v drugih poklicih pa hudo pomanjkanje delavcev. Tej zaostali miselnosti se pridružuje še prav tako zastarela miselnost, da zaposlitev pomeni za dekleta samo prehodno nujo, ki bo prenehala po poroki. Iz te miselnosti izvira potem nezanimanje deklet za poklicno šolanje — in tako pridemo do tega, da imamo npr. v kovinski industriji med vsemi zaposlenimi okoli 30 % žensk, v industrijskih , šolah te stroke pa le 2 % deklet. V času, ko imajo dekleta možnosti, da bi si pridobile kvalifikacijo, le premnoge računajo, da bodo svoje probleme rešile s poroko in se ne zanimajo za šolanje, pozneje pa vidijo, da brez zaposlitve ne gre in si jo najdejo - toda kot nekvalificirane delavke. Dejstvo je sicer, da naš šolski sistem in vrste šol, ki jih imamo, zares niso prilagojene dejanskim potrebam gospodarstva in da ta prilagoditev postaja vse nujnejša, drži pa tudi, da moramo tako pri starših kot pri dekletih razbijati zastarela pojmovanja in jim s poklicnim usmerjanjem odpirati pot za polnovredno, produktivno zaposlitev. Ob tem, ko si moramo prizadevati, da ženskam odpremo najširše možnosti za zaposlitev, pa seveda ne smemo pristajati na to, da ta zaposlitev hkrati pomeni obsodbo na dvojni ali pa celo trojni „šiht“ zaposlenih žensk, ki morajo po delu na delovnem mestu opraviti še vsa gospodinjska dela, kuhati, skrbeti za otroke itd. Če ne vseh, pa mora skupnost vsaj dober del teh „klasičnih “ gospodinjskih funkcij prevzeti na sebe in spremeniti v gospodarske oz. družbene dejavnosti. Vemo, kako je sedaj z raznimi servisi, kako je z družbeno prehrano, kako je z otroškim varstvom itd. - in če ob tem vsemo še to, da to niso problemi ženske, temveč problemi celotne družbe, potem res ne moremo več zmigovati z rameni, češ, kaj pa moremo, temveč si moramo razreševanje teh problemov zastaviti kot nalogo, od katere ne bomo odstopili za nobeno ceno. Ni družbeni problem samo nočno delo žensk, o katerem je sicer največ govora, ker pomeni najhujšo obremenitev žensk, družbeni problem je vsako žensko delo. Če vemo, da brez zaposlenosti žensk kot družba ne moremo živeti, potem moramo to zaposlenost organizirati tako, da bodo ženske lahko brez škode opravljale vse svoje prirodne funkcije. Če hočemo živeti in se razvijati kot narod, potem moramo pomagati vsaki materi v čimvečji meri - z omogočanjem planiranja materinstva. Čim večjo zaščito med nosečnostjo in po porodu, z načrtovanjem in zagotavljanjem otroških ustanov itd. itd. Če se tega ne bomo zavedeli in temu ustrezno tudi zares ukrepali, potem ne moremo pričakovati, da bodo slovenske družine postale številnejše, kot so sedaj, ko vse bolj postaja pravilo, da zadostuje en otrok v družini. MILAN POGAČNIK NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek:........... Točen naslov: Naročnino z koči račun NB 501-1-991 8 12 CZP mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na te-Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. Socialni delavec na šoli ne bo več praznih rok (Nadaljevanje z 8. strani) bodo povečali vrednost štipendij in posojil, še posebej dobro bodo stumulirali študij matematikov in fizikov, ki jih manjka. Z možnostmi štipendiranja bodo seznanili zlasti ljudi na podeželju, saj mestna mladina kaže bolj zanimanje za tehnične poklice. Šolska malica je na šolah kranjske občine za starše n_ajcenejša malica na Gorenjskem, mesečno 11 din. TIS je lani poprečno na učenca prispevala letno 46 din, letos naj bi prispevali 66 din. V ta namen se bodo sredstva TIS skoraj podvojila. Seveda pa bodo morale šole presoditi, kateri starši otrok si najtežje pritrgajo denar za malico ah pa si ga sploh ne morejo. inb°pOStaV° fl melbrosia V zadnjih petih letih je bilo marsikaj storjenega, daje osip v osnovnih šolah padel od 48 na 34 %. Med dmgim je k temu gotovo prispevalo to, da so v male šole že tri leta vključeni vsi otroci, da so vključili v otroško varstvo šolske Otroke, ki so bili' najbolj prepuščeni sami sebi. Za nadaljnje zmanjševanje osipa pa bo treba storiti še marsikaj. Ker je osip še vedno največji med »vozači", je TIS že lani prispevala za njihovo podaljšano bivanje v šoli 920.000 din, letos Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti pa bodo ta sredstva še bistveno povečali. Nekajkrat povečana sredstva bodo namenili tudi za nadaljnji razvoj vzgojne posvetovalnice, kije jeseni prerastla v regionalno ustanovo in h kateri se z vedno večjim zaupanjem obračajo po pomoč starši najbolj prizadetih, vedenjsko motenih otrok. Kot že nekaj let, bo tudi letos TIS dala šolam dodatna sredstva za dopolnilni pouk. Šolam je lani kupila nove matematične učbenike za 1. razred, letos jih bo kupila za drugi razred. In kot že vsa zadnja leta bo TIS tudi letos prispevala tretjino sredstev za šolnino mladini, ki obiskuje osnovno šolo za odrasle. DOPISNIKI JAVLJAJO VELENJE V navadi je bilo, da je rudniški odbor sindikata velenjskih rudarjev ob dnevu žena pripravil sprejem za vse delavke. Letos pa so se delavke velenjskega rudnika lignita sprejemu odpovedale, rudniškemu odboru pa so priporočile, da naj denar nakaže onkološkemu inštitutu za nakup opreme. (vš) Sence na sončni sliki starega mesta (Nadaljevanje z 8. strani) delo so različne. Predpogoj je, da veš, koliko ljudi je socialno ogroženih in kakšne pomoči so potrebni. Zato je treba opraviti vrsto analiz: stanovanjska problematika socialno ogroženih, problemi mater-samohranilk, problemi zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki, družinskih skrbnikov z velikim številom otrok itd. Z vsemi prizadetimi se je treba pogovoriti in obiskati tudi njihove domove, da bi si lahko ustvarili pravilno sliko o njihovih problemih (odpravljanje vzrokov). Matere samohranilke: v »Savi" jih imajo 66, nekatere imajo 3 in več otrok. Dve izkušnji: najučinkovitejša je včasih pomoč, če posreduješ za sprejem otroka v vrtec. Od 18 prostih mest so 4 preskrbeli svojim materam samohranilkam, čeravno je bilo prošenj 118! In drugo: postavili so kriterij, da so njihove pomoči potrebni tisti, kjer je dohodek na člana družine pod 500 din; ta kriterij je za matere samohranilke pogosto neprimeren (plačevanje vrtca, visoke podnajemniške najemnine itd.). Socialno ogrožene družine: v JSavi" jih imajo evidentiranih 80. Letno razdelijo zaposlenim iz teh družin 40.000 din, spomladi in jeseni. Izkušnja: potrebno je poznati njihove razmere doma, kajti včasih je revščina hujša, kot so pričakovali, včasih pa stanje manj pereče (dodatni zaslužek!). Stanovanja: med socialno ogroženimi sta dve vrsti prosilcev. Tisti, ki hočejo staro stanovanje, ker ne zmorejo najemnine za novo, in tisti, ki prosijo za najemno stanovanje. Jeseni so evidentirali 132 prosilcev, 96 jih že ima odločbo delavskega sveta. Zaenkrat so naročili 25 novih stanovanj. Problem sposobnosti plačila stanarine pa se bo še bolj zaostril leta 1973, ob novih najemninah, na kar že d^nes opozarjajo. V programu njihove socialne dejavnosti je še marsikaj: skrb za zmanjševanje nočnega dela žensk (v zadnjih 4 letih so jih 80 ukinili, ostalo jih je še 202); skrb za prekvalifikacijo, za kar pa ob velikem pomanjkanju delavcev ni pravega interesa; regresi za klimatsko zdravljenje zdravstveno in socialno ogroženih itd. Po pravilniku razpravljajo o trošenju sredstev sklada skupne porabe družbeno-poli-tične organizacije. Lani so za družbeni standard namenili 10 milijonov din. Komunisti v „Savi“ so pred dnevi ugotovili, da je njihov program socialne dejavnosti dobro zastavljen, treba ga je le dopolnjevati skladno z materialnimi možnostmi. Sindikat v tovarni naj bi razvijal medsebojno solidarnost in še naprej podpiral ukrepe za večjo socialno varnost zaposlenih. Z N Drugi del zbornika »Rdeči revirji« Prva knjiga iz ciklusa razvoj in pomen na- prikazan razvoj naprednega delavskega gibanja prednega delavskega gibanja v Zasavju med obe- °d leta 1934 do 1941. ma vojnama in njegov vpliv na druga slovenska Kot v prvem, bo tudi v drugem delu zbornika delavska središča, izšla je v nakladi 7000 izvo- objavljenih nekaj sto fotografij in dokumentov dov, je naletela na velik odmev. Poznavalci so si ter gradiva, ki so ga zbrali številni sodelavci enotni v oceni, da je pomemben prispevek k uredniškega odbora iz vseh treh revirskih krajev, širšemu in globljemu spoznavanju boja delavstva Uredniški odbor bi lahko poslal gradivo za drugi za njegovo politično in socialno ter kulturno del zbornika v tiskamo že marca, izid publika-osvoboditev in njegovih priprav na ljudsko revo- cije pa je predviden v septembra letos. Seveda lucijo. pa bo moral uredniški odbor še prej zagotoviti denar za natis te pomembne publikacije, zato se Uredniški odbor pa je pravkar pripravil gra- je obrnil po pomoč tudi na temeljne kulturne divo za izdajo dragega dela zbornika. V njem bo skupnosti v Zasavju. -m- ^_______________________———________________________—J PODPISAN JE PRVI DRUŽBENI DOGOVOR V SLOVENIJI O družbenem izobraževanju V sredo, 1. marca, je v Celju 65 predstavnikov delavskih svetov, delovnih organizacij in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij podpisalo družbeni dogovor o družbenem izobraževanju v občini Celje V slovesnem razpoloženju so podpisali skupno listino družbenega dogovora o družbenem izobraževanju članov družbeno političnih organizacij, delovnih ljudi in občanov celjske občine. Podpisali so listino z enakim besedilom, kakršnega so pred tem podpisom že sprejeli na svojih sejah v delovnih organizacijah in v dražbeno-političnih organizacijah. Z družbenim dogovorom se obvezujejo, da bodo v svojih delovnih in družbenopolitičnih organizacijah načrtno skrbeli za družbeno izobraževanje in svoje programe tudi uresničevah. Z dogovorom naj bi družbeno izobraževanje postalo tudi sestavni del celotnega izobraževanja s tem, da so za vsebinski koncept izboraževanja odgovorne družbenopolitične organizacije, za izvajanje programa pa vodstva. Glavni nosilec priprav za sklenitev družbenega dogovora je bil občinski sindikalni svet, ki je pripravil tudi slovesno podpisovanje listine o tem, v celoti pa sta ga podprli tudi Zveza komunistov in SZDL te občine. Podpredsednik republiškega sveta ZSS IVO TAVČAR je med slovesnim podpisovanjem - N Si želite sodelovanja s Časopisno ZALOŽNIŠKIM PODJETJEM »»DELAVSKA ENOTNOST«? RAZPISUJEMO prosto delovno mesto - referenta v naročnlnskem oddelku dejal, da je izobraževanje že od nekdaj spremljalo revolucionarna gibanja in da samoupravljanja ni mogoče uveljavljati brez družbeno izobraženih ljudi. S tem, da samoupravljavci izražajo spoznanje o potrebi takšnega izobraževanja, se z družbenim dogovorom hkrati opredeljujejo za, to, da takšno spoznanje tudi v praksi uresničijo. Slovesnost so sklenili z željo, da bi družbeni dogovor tudi resnično izvajali in skrbeli za učinkovito izobraževanje. Občinski sindikalni svet, ki je začel to akcijo, naj bi tudi spremljal izvajanje družbenega dogovora. Na vprašanje, kaj želi občinski sindikalni svet doseči s podpisanim družbenim dogovorom, je predsednik tega sindikalnega sveta IVAN KRAMER dejal: „Nočemo nič dmgega, kot samo to, da vsaka delovna skupnost s samoupravnimi organi na čelu spozna nujnost družbenega izobraževanja svojih delavcev in jih usposablja za resnične samoupravljavce. Menimo, da je sindikat najbolj poklican, da spodbuja dogovarjanje o takem izobraževanju in da tudi pomaga pri oblikovanju takšnih programov, ki bodo zanimivi za vse delavce, hkrati pa učinkoviti za nadaljnji razvoj in krepitev na- KnnBST] POHIŠTVU šega samoupravnega sistema ter za uspešno gospodarjenje." Prvi korak je narejen, v čem naj bi bil drugi? Na to vprašanje je odgovoril predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju IGOR PONIKVAR: »Zdaj bo poglavitna naloga, da v sodelovanju z vsemi podpisniki družbenega dogovora ustanovimo programski svet pri delavski univerzi in da iz vrst izobražencev pritegnemo tiste, ki bi bili pripravljeni dati svoje znanje na razpolago temu izobraževanju. Tako bi dobili aktiv sposobnih predavateljev, ki bi brli ne samo posredovalci znanja, ampak tudi oblikovalci samoupravnih odnosov v občini. Zajeti bi morah tudi humanistične izobražence in skupaj z njimi, zlasti v srednjih in strokovnih šolah, oblikovati s samoupravno mislijo prežete učne programe, ki bi omogočili, da bi že šola v sodelovanju z delovnimi organizacijami oblikovala mladega človeka — samoupravljavca." S. P. POPRAVEK V prejšnji številki Delavske enotnosti nam je tiskarski škrat zamešal članka pod naslovom „ZA BOLJ VARNO DELO" in „ZA GOSTINCE POMANJKLJIVO". Bralci so gotovo sami opazili, da v tem primeru velja znano popravilo „narobe je prav" - mi pa se jim za napako opravičujemo. UREDNIŠTVO DE Odločitev v ozkem krogu Prav v času, ko se na vsakem koraku trudimo, da bi delavec — neposredni proizvajalec dobil kar največ pravic pri odločanju, kar mu zagotavljata tudi tako imenovana „delavska ustavna amandmaja", smo bili na Gorenjskem te dni priča odločanju v razmeroma „ozkem“ krogu, če lahko tako imenujemo skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Kranju. Ta najvišji samoupravni organ na področju zdravstvenega zavarovanja delavcev na Gorenjskem je sprejel v začetku februarja sklep, da prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje delavcev znaša kar 8,5 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov delavcev. O tako pomembni odločitvi, ki pomeni spet večjo obremenitev gorenjskega gospodarstva, pa je javnost prvič zvedela te dni, ko sta bila oba sklepa objavljena v Uradnem vestniku Gorenjske. To so potrdili tudi člani predsedstva radovljiških sindikatov, ki so te dni obravnavah omenjeni problem. Jože Bohinc, predsednik radovljiških .sindikatov, je na sklep o prispevni stopnji reagiral precej ogorčeno, podprli pa so ga tudi ostah člani predsedstva. Vsi skupaj niso bili toliko proti višini prispevne stopnje, saj se zavedajo, da zdravstvo tudi na Gorenjskem potrebuje vedno več denarja, ampak proti načinu, kako je bila le-ta sprejeta. Prejšnja leta je bilo v navadi, da so zavarovanci na svojih zborih razpravljah o prispevni stopnji in šele nato je o njej zadnjo besedo izrekla skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Kranju. Letos pa morda prav zaradi tega, ker je komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju lani pri zavarovancih naletel na precejšnjo kritiko ob določanju prispevne stopnje, ni bila ubrana demokratična pot. Člani predsedstva radovlji-škili_sindikatov so se zato upravičeno hudovah in spraševali, zakaj takšna naglica pri tako pomembnem odločanju, pri katerem bi morah res imeti glavno besedo delavci. Prav gotovo bo kdo pripomnil: — Saj so v skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja tudi predstavniki delavcev! — To je res. Bržčas pa ti »delavski" predstavniki nimajo več moči, ko prevlada administracija, kot je v opisanem primeru. Da je to res, pove droben podatek, da ena izmed članic skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Kranju sploh ni dobila vabila za sejo, na kateri so odločah o omenjeni prispevni stopnji. M. ŽIVKOVIČ ki mora imeti za uspešno opravljanje dela srednjo ekonomsko ali administrativno šolo Prednost Imajo ambiciozni in dinamični mladi ljudje, polni volje do vzajemnega teamskega dela. Priključite se številčno majhni, po delovnih uspehih pa močni delovni organizaciji. Zagotavljamo prijetno delovno vzdušje, dobre delovne razmere in solidne osebne dohodke v skladu z veljavnimi samoupravnimi sporazumi. Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo tri mesece! Ne odlašajte — odločite se! Svojo prošnjo naslovite na: CZP -Delavska enotnost«, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. v-—...____________________y NAROČILNICA ZA ZBIRALCE NAROČNIKOV Ime In priimek Naslov Podpis 1 ....................................................... 4 ___________________________________________________________ 5 _______________________________________________________ Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu- naročnikov s podpisom svoj pristanek in sam vplača naročnino za 12 mesecv na tekoči račun ČZP Delavska enotnost. Llubljana, Dalmatinova 4, št NB 501-1-991 X — Ime, priimek i|i točetf naslov zbiralca naročnikov: ŠPORT IN REKREACIJA Ul. TEKMOVANJE LJUBLJANE V VELESLALOMU Na starta 525 smučarjev Mestna zveza za telesno kulturo in ljubljanski mestni sindikalni svet sta se tudi tokrat več kot izkazala Na pobudo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana je bilo minulo soboto na mikavnih smučiščih Kranjske gore že hetje sindikalno tekmovanje Ljubljane v veleslalomu. K temu naj mimogrede dodamo, da kažejo ljubljanski sindikati že vseskozi veliko zanimanje za Športno-rekreativno dejavnost zaposlenih. Ne samo moralno, temveč tudi materialno podpirajo rekreacijo delavcev, še Posebno, če gre za šport, kot je na primer smučanje. Tako so mestni sindikati v letošnjem letu znatno pripomogli k organizaciji in izvedbi sindikalnih smučarskih tekmovanj vseh petih ljubljanskih občin! .To le za uvod in zgled vsem tistim, ki še vedno sodijo, da sta rekreacija zaposlenih in aktivno razvedrilo nekaj odveč, nekaj, kar se ne obrestuje. Za letošnje sindikalno tekmovanje Ljubljane v smučanju se je prijavilo 713 smučark in smučarjev. Zaradi slabega vremena v Ljubljani se je nekaj prijavljenih skujalo, kljub vsemu pa je v Kranjski gori startalo kar 525 ljubiteljev belega športa. In nikomur, kije preživel minulo soboto v pobočjih Vi-tranca, ni bilo žal. Vreme je bilo tako organizatorjem kot tekmovalcem v celoti naklonjeno. Smučišča, posebno vse tri tekmovalne proge, so bila vzorno urejena. Seveda gre za vse to zasluga marljivim športnim delavcem ljubljanske mestne zveze za telesno kulturo, ki so tudi to pot mislili na vse in opravili nadvse zahtevno nalogo TRIM - ŠPORT ZA VSAKOGAR Znano je, da je najenostavnejša telesna vaja hoja. Zato: pustite avto doma, če lahko opravite pot peš ali s kolesom! Ne čakajte na dvigalo, hoja po stopnicah krepi mišice in utrjuje sklepe. Hitra hoja v službo je več vredna kot nekaj jutranjih telovadnih vaj! Hoja pomeni: - za mišice prepotrebno vsakdanjo aktivnost, - za srce in ožilje zdravo treniranje, - za pljuča povečanje kapacitete in s tem možnost izdatnejšega sprejemanja kisika, - za živčevje p oživljanje krvnega obtoka, zaradi česar se po izdatni hoji ali izletu v planine tako dobro počutimo itd., itd. ČLOVEK POTREBUJE GIBANJE PRAV TAKO KOT SPANJE Torej, hoja je osnovna vaja za povečanje vzdržljivosti. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na spretnost, hitrost in moč! Prvi dve lastnosti bomo razvijali predvsem v raznih igrah z žogo. Posebej moramo skrbeti za mišično moč. Vsakdo bi moral biti močan v nogah, da lahko preskoči plot ali nizko oviro, in vsaj ° *° močan v rokah, da lahko visi na drogu, krogih ali veji. Kaj pa mišice trupa? Za zdravje pa tudi lepo postavo je prav, da je ah vsak*1 Sgena naPeta- Zato svetujemo vaje leže na tleh, vsako jutro Za konec le še trije pomembni nasveti: - Pred vsako vadbo se najprej ogrejte! Razgibajte predvsem tiste mišice, ki bodo imele kasneje največ dela. Šele potlej, ko vam srce bije hitreje, se lotite težjih nalog. - Vsaka vadba naj bo postopna! Organizem potrebuje več tednov, da se utrdi in osposobi za težje naloge. ~ Tudi v našem primeru pomeni zmernost zlato pravilo. Torej, vsak dan po malem in vztrajno! Bodite potrpežljivi in dosledni. Le tako boste uspeli. Močnejši boste, odpornejši in za delo sposobnejši. tretje zimske športne igre delavcev zdravstvenega in POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ,___ZAVAROVANJA SR SLOVENIJE V Črni na Koroškem je organizatoijem SK Črna in prireditelju uspelo kljub močni odjugi izvesti tekmovanje v veleslalomu in san-Na tekmovanju je nastopilo 62 tekmovalcev iz vseh slovenja} sindikalnih podružnic zdravstvenega zavarovanja Slovenije. ,, Tekmovali so v dveh starostnih skupinah za najboljše naslove in ^rati za ekipno uvrstitev. Največ uspeha so imeli člani sindikalne podružnice iz Kranja, saj ° ^ $Lupni uvrstitvi osvojili prehodni pokal. Skupna uvrstitev: 1. Kranj 30 točk, 2. Ravne 26, 3. Ljubljana točk ^°r*Ca ^2’ 5. Maribor in dir. Ljubljana 7 in Novo mesto 5 M. P. brez spodrsljajev. Glede na izredno veliko število nastopajočih so si morah na smučarskih stezah pomagati organiza-toiji s snežnim cementom. Sneg je bil namreč mehak, smučarjev pa še in še .. . Na vseh treh progah, dve sta bili na Pod lesu in ena v Brsnini, so start ah prvi tekmovalci točno ob napovedani uri, to je ob desetih dopoldne. V dobrih treh urah je peljalo med vratci kar 525 tekmovalcev, od tega 113 žensk! Seveda ni šlo prav vse tako „od rok“, kot so si želeli. Nekaterim tudi ni bilo dano, da bi prevozih ciljno črto. Toda teh je bilo zelo malo. To pa z drugimi besedami pomeni, da so organizatorji dobro postavili tekmovalne proge in da so računali na vse: na tiste najboljše smučarje pa tudi na one, ki stopijo na dilce le nekajkrat na leto. Skratka, kmalu po eni uri je presekal ciljno črto zadnji tekmovalec. S tem je bilo veliko sindikalno tekmovanje Ljubljane v veleslalomu končano. Seveda, končano le na snegu, kajti nastopajoči so čakah še priznanja in številne praktične nagrade. In ob tern le še ena zanimi- vost iz Kranjske gore: tekmovanja se je udeležilo 23 smučarjev, starejših od petdeset let! Spodbudbo in za marsikoga izmed nas nedvomno zelo poučno. Najstarejšemu tekmovalcu, Henriku Sebahru, pa je bilo celo že 64 let! Slovesni zaključek vesele prireditve je bil v prostorih lepega kranjskogorskega hotela Larix. Tu so prejeh najspretnejši smučarji zaslužena priznanja in tu je bilo podeljenih 160 praktičnih nagrad, ki so jih prispevale za svoje smučarje ljubljanske delovne organizacije. Priznanja in nagrade je smučarjem podelil Rudi Bregar. Med devetdesetimi nastopajočimi sindikalnimi organizacijami so se v Kranjski gori najbolje odrezali v skupni konkurenci predstavniki podjetja Iskra Commerce, Intertrade, Leka, Gradisa, Slovenijacest itd. Ženske ekipe: 1. Emona, 2. Intertrade, 3. Iskra commerce, 4. Lek, 5. Gradis, 6. Zdravstveni dom Moste, 7. Slovenija ceste itd. Moške ekipe: 1. Elektro Ljubljana, 2. Iskra commerce, 3. Slovenija ceste, 4. Saturnus, 5. Lek, 6. IMP, 7. Papirnica Vevče itd. A. UL. % N > S N 5 n n n s % N I S s s I S s s s 5 * S * s v s * k POZIV OSNOVNIM SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM Na 28. kongresu FIS, ki je bil maja 1971 v Opatiji, je bilo sklenjeno, da bodo v prihodnje posebna svetovna prvenstva v smuških poletih. Organizacijo prvega svetovnega prvenstva v tej priznani smučarski disciplini je kongres enoglasno poveril Smučarski zvezi Jugoslavije, ki je za prizorišče velike športne prireditve predlogah Planico, zibelko smuških poletov. Tako bo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih od 24. do 26. tm. v dolini pod Poncami, na 165-metrski planiški skakalnici. Za prvenstvo se je doslej prijavilo že 12 držav, medtem ko pričakujejo organizatorji še prijave petih držav. Skratka, v Phnici bo zbrana prav vsa svetovna elita. Jugoslovanska reprezentanca bo šteh v Phnici šest skakalcev. Poleg olimpijcev Danih in Draga Pudgarja, Petra Štefančiča in Marjana Mesca bosta v ekipi še Bogdan Norčič in Marjan Prelovšek. Pokrovitelj prvega svetovnega prvenstva v smuških poletih bo predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije, poziva vse osnovne sindikalne ogranizacije, da organizirajo izlete v Phnico in da se v čim večjem številu udeleže I. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Sindikalne organizacije naj bi poskrbele za izlete v Phnico predvsem v soboto in v nedeljo. Glede prevozov in vstopnic za ogled prvenstva se obrnite na podjetje Kompas! Združite izlet v prirodo z ogledom svetovnega prvenstva v smuških poletih na phniški velikanki! Predsednik komisije za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri RS ZSS. JOŽE VIDIC * * * * 4 Z * * * * * 4 * * I I * * * * * * * * Z * 5 * * * * * I KOVAČI NA MALI KOPI Na Mah kopi so bile preteklo soboto tradicionalne zimske kovaške športne igre. Več kot petdeset kovačev iz tovarne Gorenje na Muti in iz tovarne „Fecro“ iz Slovenj Gradca se je zbralo na tem novem in skrbno urejenem smučarskem kraju na Pohorju. SLOVENSKA BISTRICA Škoda le, da se smučanja niso udeležili kovači iz Vitanja, Zreč in Ruš. Na štartu na Mah kopi se je zvrstilo 36 tekmovalcev, ki so si prizadevali kar najhitreje prevoziti izredno zahtevno progo. Žal je to uspelo le šestnajstim najbolj izurjenim, vsi drugi so bik zaradi padcev ah izpustov vratec diskvalificirani ali pa so odstopih. V tej ostri konkurenci je prvo mesto med posamezniki osvojil kovač Santner iz tovarne „Fecro“ iz Slovenj Gradca. Drugo mesto je osvojil Osrajnik Janko iz Mute, tretji pa je bil Požgan Bojan, prav tako iz Mute. Tekmovanje so kovači iz Mute dobro organizirali, slišali pa smo več kritičnih pripomb na pretežko tekmovalno progo. Popoldan je bilo tovariško srečanje kovačev v Partizanskem domu na Pohorju, ki je minilo v prijetnem vzdušju šele pozno zvečer. kw OB DNEVU ZENA Občinska strelska zveza Slovenske Bistrice je skupno s komisijo za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica pripravila letos že sedmo tradicionalno tekmovanje žena v streljanju z zračno puško. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 8 ekip strelskih družin in ekip osnovnih sindikalnih organizacij iz bistriške občine. Tekmovanje je bilo posamezno in ekipno. V ekipnem tekmovanju so letos imele največ uspeha tekmovalke SD Jesen Prebukovje, ki so zbrale 346 krogov pred ekipo občinske skupščine I kije zbrala 322 krogov. Med posameznicami je bila najuspešnejša Brezovšek Anica iz strelske družine Jesen Prebukovje. Zbrala je 137 krogov pred Sla-tinšek Stanko, Občinska skupščina I, s 130 krogi. Zmagovalna ekipa je osvojila prehodnji pokal in diplomo. Prav tako pa so bile nagrajene tudi posameznice na prvih mestih. V tekmovanju posameznic je sodelovalo 24 žena iz celotne občine. VIKTOR HORVAT °B AKCIJ| ZA SKLENITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 FINANCIRANJU TE DEJAVNOSTI V TRBOVELJSKI OBČINI telesni kulturi in rekreaciji _ USTREZNEJŠE MESTO! enfri tem gre za resen, poskus dj..ra* ,za vselej sistemsko ure-1 udi to področje dejavnosti. Vremski sindikalni svet, občin-azveza za telesno kulturo in 1 a občinska vodstva druž- 2 p °'P°litičnih organizacij so v anar S tem Popravili zanimivo nrxa 0 0 dosedanjem stanju na Področju telesne kulture in lb,a°je, m rekreacije delovnih r» kot tudi materialnih raz-t:ur na tem področju. V deve-m telesnovzomniu ir, tju , , tem področju. V deve-druč* •