291 Novice. — Njegovo veličanstvo presvitli cesar sprejel je 21. t. m v Išlu v avdijenciji župana Ivana Hribarja, da mu je poročal o zadnjem potresu — Občni zbor političnega društva »Edinost« v Trstu vršil se je dne 18. julija. Glasilo društveno „Eiinost*\ ki je poživljalo narod k obilni udeležbi z veseljem poroča nastopno o lepo završenem občnem zboru: Naša pričakovanja so se spolnila — ne, nadkriljena so ! Občni zbor minole nedelje je bil res impozanten po udeležbi in po načinu, kakor se je vršil. To je trebalo videti, kako je vibriralo v zbornici, ko je poslanec Spinčič slikal sedanje položenje in kako se je odobravanje dvigalo do naudušenja in se je na nekaterih mestih, ko se je tudi poslanec povspel na višek izražanja svojih čutil, povspevalo navdušenje do srčnih ovacij! Zborovalci so Čutili, da imajo pred seboj resničnega zastopnika interesov naroda, a poslanec je videl da ima za seboj narod! Zborovanje je trajalo od 9 ure pa do 115, a zborovalci so istim zanimanjem slušali zadnjega govornika kakor prvega vziic tropiški vročini, ki je vladali v dvorani. Burno odobravam so bili tudi opeto-vani govori deželnih poslancev, preČ g. dekana Kompareta in Ivana Nabergoja. Zlasti poslednji je bil ginjen do solz na toli prisrčnih dokazih, da ga tržaški Slovenci še vedno smatramo svojim — očetom. Državnozborski mandat so mu iztrgali, pode ga tudi iz deželne zbornice, ali iz src našega naroda ga ne iztrže — nikdo ! On je naš in mi ostanemo njegovi. To so dokazali dogodki na občnem zboru minole nedelje. Tega razmerja ne premeni nobena sila. Predložene in velikim navdu- 292 šenjem in soglasno so bile vsprejete resolucije: zahvala knezu Frideriku Schwarz^nbergu. za premembo državnozborskega volilnega reda za Trst in okolico, za izdanje jezikovne naredbe za naše pokrajine, za premembo društvenih pravil in še več drugih. Jedno jako zanimivo in za naše razmere preznačilno je predložil posl. Kompare. Iz utemeljevanja smo izvedeli, da po — volji si. vlade se letos nista mogla posvetiti dva bogo-slovca. S to resolucijo je puč. g Kompare provzroČil pravo senzacijo. Tudi drugim utemeljevateljem resolucij so zborovalci pritrjevali burno. To so bile argumentacije, katere je razumelo ljudstvo. — Shod zaupnih mož v Celju. Koj, ko se je izvedela naredba vlade glede slov celjske gimnazije, sklical se je shod zaupnih mož spodnještajerskih v Celje na torek dne 20. t. m. Shod bil je izredno mnogobrojno obiskan; vdeležili so se istega drž poslanci, skoraj vsi deželni poslanci ter naj-odličnejši možje iz Celja, Žalca, Brežic, Laškega, Konjic, Šoštanja, Slov. Bistrice, Vranskega, rogaškega in drugih južnih štajerskih okrajev. Shod sprejel je z burnim odobravanjem naslednjo resolucijo: „Vlada sama in državni zbor so priznali opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev slovensko-nem-škega gimnazija v Celju Odprava tega gimnazija, provizorična ustanovitev v zraku visečih posameznih razredov, podrejenih še poleg tega ravnatelju višje gimnazije celjske, notoričnemu nasprotniku slovenskega naroda in njegovih teženj, določitev, da se sme v prvi razred sprejeti k večjemu 50 dijakov, je torej čin očite krivice, storjene slovenskemu narodu, ter ža-•ljenje narodne časti " „Vsi slovenski poslanci se torej poživljajo, da store solidarno, brez ozira na kronovino. v kateri so izvoljeni, vse korake ter porabijo vsa parlamentarno mogoča sredstva, da se popravi ta, slovenskemu narodu storjena krivica t; »Preselitev slovenskega gimnazija v kak drug spodnje-štajerski kraj se more, ker gimnazij v kakem drugem kraju ne bi ustrezal vsem zahtevam in potrebam slovenskega prebivalstva v južnem delu Spodnje Štajerske, jedenkrat za vselej odkloniti". Shod zaupnih mož sestavil je nadalje poseben odsek t)bstojfč iz gg\ : dr. Josipa Serneca deželnega glavarja namestnika ; dr. Ivana Dečka, deželnega poslanca; dr. Josipa Vrečka, odvetnika; dr. Jura Hiašovca. odvetnika in Lovra Basa, notarja, vsi v Celju, z nalogom, da store potrebne korake, da se skliče v primerno kratkem času obči politični zbor slovenski, kateri naj vzame v pretres sedaj nastali politični položaj, izrazi zahteve slovenskega naroda ter da navodilo slov. državnim poslancem glede njih daljnega postopanja. — Celjski občinski svet je naročil magistratu, naj stori vse zakuuito dopustne korake, da se preprečijo vsi slavnostni sprevodi v Celju o priliki otvoritve »Narodnega dama" in blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola" dne 7. in 8. avgusta t l. To še celjske mestne očete boli, da nimajo moči preko mestnih vrat — Ljubljanska efektna loterija. Ogersko finančno ministerstvo je dovolilo, da se smejo srečke ljubljanske efektne loterije prodajati tudi na Ogerskem in na Hrvatskem — Shod kranjskih gasilnih društev se bode vršil v nedeljo dne 8. avgusta t 1 ob 9 uri dopoldne v staro-streliški dvorani v Ljubljani. Pri shodu sme posamezni gasilec zastopati le tri društva; vendar je želeti, da pošlje vsako društvo svojega zastopnika. Ob 7. uri zjutraj vaja gasilnega društva ljubljanskega Ob 3. uri popoludne skupni odhod k 251etni slavnosti gasilnega društva ViČ-Glince. — Mestna višja dekliška šola je sklenila svoje prvo šolsko leto dne 15. julija. Vseh gojenk je bilo 26. 9 jih je dobilo prvi red z odliko, 16 gojenk pa prvi red. Šola se preseli v no*o hišo „ Glasbene Matice", Gospodske ulice štev. 8. Vsakovrstna pojasnila o šoli daje začasni ravnatelj c kr. prof. dr. L Požar. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali: Gosp. veletržec Iv. Perdan v Ljub- ljani že razglašenih 200 gld. — SI. Savinjska posojilnica v~ Žalcu 25 gld. - G. Al. Žnidaršič v Ložu 60 kr. — Gospa Marija vdova Grilc roj. Kastelic, posestnica na Vaču 50 gld. — Podružnica za Beljak in okolico 20 gld. — Podr. za Šmarje in Slatino 11 gld. 30 kr. C. g. A. Sebat, kapelan v Dolu pri Hrastniku 3 gld. 60 kr., katere je nabrala gič Šega pri kresu — C. g. L Jenko, župnik svetoduški, 2 gld. 50 kr. — Vesela družba šentjurskih in laških rodoljubov na izletu v Svetini pri Celju darovala 4 gld. 50 kr. — Čisti dohodek veselice „ Bralnega društva" v Radečah 30 gld. — Gg slovenski abiturijenti ljubljanske višje gimnazije 5 gld. — C. g. Avg. Skočir kurat v Gradcu 5 gld. — SI. Blaznikova tiskarna v Ljubljani 5 gld. mesto venca na krsto rajnega g. I Pintarja, bivšega urednika „Novicfcl — Podružnica v Novem mestu 80 gl. — Podružnica v Vel Pirešici 8 gi. 50 kr. — Podružnica za Sp. Ziljsko dolino in Vrata 30 gld. — Podružnica v Žalcu 34 gld — G. A. Burger v Kostanjevici 3 gld. 30 kr. kot ostanek v blagajni od razpuščenega tamburaškega zbora. — Kumov dar po krstu Jos Cir Iv Čerina v Trnovem v Ljubljani 3 gld. — Č g. Ant Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani 1 gld. — Litijska podružnica 55 gld. — Bog plačaj vsem dobrotnikom! Družba je v stiski! Rodoljubi na pomoč! — Na tukajšnji višji gimnaziji so sprejeli v prvi razred-slovenski oddelek 83 učencev v namški pa 26 učencev. V prvi razred nižje gimnazije so sprejeli dosededaj 56 učencev, kakor znano so vsprejemni izpiti tudi jeseni. — Umrl je dne 17. t m. v Ljubljani dvorni svetnik v pokoju, grof Rudolf Chorinskv, v 62. letu svoje starosti. Služboval je nazadnje pri namestništvu v Gradcu Pred kratkim je šel v pokoj in si izbral za svoje bivališče Ljubljano, katera se mu močno priljubila, ko je tu služboval in še prej, ko se je tu šolal Neizprosna nagla smrt mu ni dala vživati zasluženega pokoja. Obče priljubljeni visoki uradnik naj v miru počiva ! — Poštni nadkomisar obsojen. Po Kranjskem dobro znani poštni nadkomisar Petei Cora bil je dne 15 t m. pri okrajnem sodišču pri Logatcu obsojen zaradi razžaljenja časti na 25 gld globe, oziroma pet dnij zapora, ker je popolnoma neosnovano obdolžil poštnega ekspeditorja Ernesta Maistra uradnega izneverjenja — Koliku je bilo že pritožb o tem nadkomisarju, slednjič so mu vendar prišli do živega — Utonil je minolo nedeljo v Ljubljanici usnjarski delavec Janez Vogel iz Ljubljane. Kopal se je; zakaj je utonil, se ne ve — Pazite na otroke. Na Gabrški gori pri Moravčah je utonil l1^letni fant Franca Ilnikarja v mlaki na domačem vrtu — V Št. Juriju v novomeškem okraju je pogorela kajža Franca Makše-ta. Zažgala je pogorelčeva 4letna hčerka. — Otroci niso nikoli v zadostni varnosti! — Ubila se je dne 12 julija v Spodnji Kanomlji be-račica Marija Boštjan iz Tolminskega. Prenočevala je pri Ani Velikajna. Pe noči je šla vun in padla raz hodnik kakih 6 metrov visoko in se ubila. — Nesreča. Pri Krškem imajo sedaj topničarji vaje. Neki 171etni fant je našel na polji dve nerazstreljeni granati. Hoteč doma jedno odpreti, je ista razpočila in čudovito raz-mesarila fanta. — S klofuto ubil. V Floridsdorfu pri Dunaju je neki strojevodja Lankoczv priložil svoji pijani tašči tako klofuto, da je takoj umrla Lankoczv je imel prej ljubavne razmere s taščo, a se je je naveličal in je poročil njeno hčerko. — Uho je odgriznil na Dunaju postrežček postre-žčeku. ko sta se spoprijela v neki gostilni, čudno je, da ušesa potem niso našli. Mogoče je, da ga je napadalec v svoji strasti celo pojedel. — Umetne diamante hočejo izdelovati ob slapu Nia-gare v Ameriki. V to svrho se že postavlja velikanski labo- ratorij. S pomočjo kristalizacije premoga potom silnega električnega toka napravljali bodo dijamante Ker ie znano, da obstoji po svoji kemični vsebini dijamant iz čistega premogovca katerega je pa razmerno malo v premogu samem, treba bode zelo veliko premoga, da bodo izdelali jeden dijamant. Z ozirom na to, da skoro že sedaj ponehava dobivanje premoga, se mora izdelovanje dijamantov iz premoga zvati potratnost. Premog ima kot kurivo veliko vaŽnejo nalogo, nego da bi se ga v toliko množini uporabljalo za izdelovanje lišpa. — Zločin vsled ljubezni. V Delnicah blizu Reke ljubila sta se fant in d^kle Dekletovi stariši so bili zoper zvezo. Ljubimca sta vsled tega šla sporazumno v smrt. Mladenič je najprej zaklal njo, potem se pa še sam obesil — Kolikokrat so stariši krivi takih groznih dogodkov ! — Kuga v Bombaju je malone popolnoma ponehala Primerijo se le še posamezni slučaji. V mestu Bombav samem, ki šteje 800.000 preb , je vzela kuga 15.000 prebivalcev — Samomor štirih žena. V Parizu so se štiri prijateljice zaprle skupno v sobo, si okužile isto z ogljenčevo kislino in vsled tega umrle Vse štiri žene so živele sicer v dobrih razmerah, pa vse so bile ločene od svojih mož — Velik prekop, V Eusiji prično z deli za velikanski prekop ali kanal, ki bode vodil od Eige (glavno mesto v gu-berniji Livland ob Duni na vztočnem morskem zalivu, do 100 000 prebivalcev) preko reke Dune, potem Berezine in Dnjepra do Kerzona in ondi v Črno morje. — Širok bode prekop 65 metrov na površini in 35 metrov na dnu, globok skozi in skozi 8 in pol metrov. Voziti bodo zamogle torej po njem največe ladije. Ako se omogoči promet tudi po noči v katerem slučaju bode vsa prekopna Črta razsvitljena električno lučjo, prevažale bodo ladije v jedni uri ednajst kilometrov in završevale vso ogromno vožnjo v Šestih dneh. Nič manj nego sedem velikih železnih mostov in 22 drugih mostov vezali bodo obadve pobrežji mej seboj. E^otem bode več postranskih kanalov, ki bodo zaraogli priti v vodno zvezo tudi z Vislo in Nimenom. Stroški so proračunjeni na 400 milijonov rubljev. Svota je primerno nizka, ker ne bode izvajati težkih tehničnih del in poide prekop večinoma ob rekah, in ker mezde v Rusiji niso visoke. Radi tega bode možno pričeti z deli na mnogih krajih h kratu Koncem leta 1902 bode dov-šeno to orjaško delo. Prekop bo dolg celih 1600 kilometrov Severnovr2točni kanal m^ri samo 98 6 km in Suez z vsemi črtami vred 161 km; Panama-kanal je bil projektovan s 73 km in prekop Niagare 271 6 kilometrov. Ruski prekop bode torej največji na vsem svetu. 293