srz&A štev. t 1 Din,
Poštnina i»avaallnnna«
Štev. 10.
Ljubljana, v torek 13. februar ja 1923.
...    w»>. im K'•amvinimii iwi—nw	n. n i .m • iiliwiliiiii.Mii »M
Leto L
Izhaja vsak San oh 3h pop. razen nedelj In praznikov.
mrwnn—irTn-j——rrTirri;i^--iri»r-n~!iti*iLia
Mesečna narečsina:
ca Ljubljano . . . Din 10-— po pošti. ....	, 12" —
ta inozemstvo . .	. 22 —
Oglasi po tarifa.
LJUDSKI
DNEVNIK
Glasilo Harodne Ljudske Stranke.
Nefranklranlh pisem
n« sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235»
Uredništvo: Breg, 12. II. nadatr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
P
Dr. Ivan Šušteršič.
Razkrinkani centralisti.
Do danes še niso reagirali voditelji SLS na stvarne članke, razen z lažjo, psovko in častikrajo. Niso bili v stanu stvarno odgovoriti, zlasti ne na članek „Revizija ustave" in ne na moj članek „Avtonomija". To pa iz enostavnega razloga, ker stvarno odgovoriti ne morejo, kajti naše ob-razložbe so podprte po zgodovinskih dejstvih, katerih največji lažnjivec ne more utajiti, ker so ta dejstva splošno znana. Razumemo, da so ta dejstva gospodi zelo neprijetna. Namesto pa, da bi izbrali pot poštenega človeka, svojo zgodovinsko krivdo moško priznali in prosili prevarjeno ljudstvo odpuščanja, so eksplodirali. Tudi ta eksplozija me ne bo spravila iz poti stvarnosti, in gospoda ne bo dosegla svojega namena, da pripravi ljudstvo ob tečno hrano priproste stvarne resnice. O gotovih insinuacijah pa, ki presegajo vsako mejo dostojnosti in poštenja ter nadkriljujejo sploh vse, kar se v najstrastnejšem političnem boju more prenašati, mi bo izvestna gospoda morala s kislim obrazom dajati odgovor. Za sedaj pa se za nobeno ceno ne dam speljati proč od predmeta, za katerega edino gre.
Z razbitjem deželne avtonomije so klerikalci položili temeljni kamen centralizmu, ki bi, če bi se voditelji SLS le količkaj zavedali svojih dolžnosti napram svojemu narodu in imeli le malce previdnosti, nikdar ne bil mogoč v naši državi. Samo voditeljem SLS se ima slovensko ljudstvo zahvaliti, da je zavladal v naši državi državni centralizem. S svojim herostratskiin činom so voditelji SLS pokazali, da so v dnu svoje duše centralisti in njihovo nadaljno delovanje to še potrjuje.
Klerikalci pa niso samo položili temelj centralizmu, temveč so na tem temelju tudi veselo gradili naprej. Po uničenju deželne avtonomije je prešla vsa oblast v državne roke in te oblasti so se ravno oblastni vlado-držci SLS dosledno posluževali in podirali mostove, ki bi mogli dovajati še nazaj do samouprave ljudstva. Vse vladne odredbe, kjer so neomejeno gospodarili pripadniki SLS, so nosile dvojni znak popolnega absolutizma in centralizma. Vso moč so združili v rokah vlade, ljudstvu so pa vzeli kratkomalo vse pravice.
Značilno za to početje, ki se ni ustavilo pred nobeno pravico, je postopanje s kmeti. Kakor danes, so biti kmetje tudi začasa prevrata’ organizirani v Kmetijski družbi. Kako so klerikalci pometali s to družbo? Sedanji prošt Andrej Kalan je prišel y odborovo sejo Kmetijske družbe in le kratko izjavil: Vlada je sklenila, da se mora predsednik dr. Lampe ali pa b0 Kmetijska družba L,nPxJ	1,1 Prisilil je tako na-
Pdbornike, da so morali od-^dX 1 Kampeta in izvolili so novim predsednikom gospoda Kalana samega. In vendar je bil dr. Lampe «den najboljših predsednikov, kar jih Ja Kmetijska družba kedaj imela i oda absohitistično-centralistična vo-3a vlade je šla nad vsako pravico in ‘j zakonito voljo svobodno izbra-šrv- Tornikov avtonomnega dru-tVa; ki Je bilo ponos slovenskega meta. „Ti kmet imej le toliko bese-• v kolikor to ugaja nam, vodite-
ljem SLS" — to je bilo že takrat stališče mladinske SLS in je še danes. Poleg deželne avtonomije so ubili tudi avtonomijo osrednjega strokovnega kmetskega društva. Iz tega vsakdo lahko vidi. kako spoštujejo ti gospodje kmeta, ki ga ravno sedaj lovijo s tako vztrajnostjo in brezvestnostjo v svoje mreže.
In tako je šlo naprej. Udarec za udarcem zoper vsako avtonomno življenje. Vse mora država imeti v rokah, to je bila njihova parola in neusmiljeno so jo izvajali, brez vsakega ozira na ljudske pravice in koristi. Mi smo mi — to je bil edini zakon, ki je kaj veljal.
In ko so bili srečno uničili vsako avtonomno ljudsko življenje, so šli v Zagreb in Belgrad in tam izročili celo državo Srbom. Z njihovim pritrjevanjem je prešla vsa državna oblast v roke belgrajske vlade. Šli so doli in poklonili slovensko ljudstvo v dar.
Poprej so pa že vzeli slovenskemu ljudstvu vsako možnost kake svoje volje ali samoodločbe, ko so odklonili slovensko vojaštvo in poklicali v deželo srbsko vojaštvo z utemeljitvijo, da slovensko vojaštvo ni zanesljivo 1 Nedotaknjen slovenski regiment, ki je prišel iz fronte v Ljubljano, so hitro poslali domu. Slovenski regiment ni bil „zanesljiv"? Zakaj? Znabiti nezanesljiv za centralizem, ki so ga vlaštodržci SLS z
Belgrad, 13. febr. (izv.) Včeraj dopoldne je bila v zunanjem ministrstvu konferenca, ki so se je udeležili pooblaščeni minister Nešič, predsednik posvetovalnega odbora ter elana mešane komisije za evakuacijo admiral Priča in profesor Silovič. Na konferenci so zdelali navodila elanom .komisija za izvršitev rapallske pogodbe. Konference se je udeležil tudi italijanski poslanik na našem dvoru Negrotti.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Snoči je imel ministrski svet sejo, na kateri je pooblaščeni minister Nešič orečital poročila iz Rima o sprejemu rapallske pogodbe v italijanskem parlamentu. Nato je vlada odobrila kredit za izpraznitev tretjega pasu in za druge potrebne izdatke v svrho izvršitve rapallske pogodbe.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Tukajšnja „Tribuna" se bavi v daljšem članku s sprejemom rapallske pogodbe v italijanskem parlamentu ter pravi na koncu: Kakor se je pričakovalo, je italijanski parlament , ratificiral konvencije z ogromno večino glasov, iz govora min. predsednika in drugih govornikov je jasno razvidno, da želi fašistovska vlada rešiti vsa spor-
REKONSTRUKCIJA BOLGARSKE VLADE.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Bolgarski odpravnik na našem dvoru Jud tkanev je posetil včeraj dopoldne pomočnika zunanjega ministra P ant o Gavriloviča (ker je dr. Nin-čič bolan) ter v službeni obliki sporočil naši 'vladi, da se je v vladi Stambolijskega izvršila preosnova radi ostavke štirih ministrov. Jud-tkanev je podal zagotovilo naši vladi, da bo novosestavljena vlada Stambolijskega tudi nadalje delala za politično zbližanje, lojalnost in prijateljstvo z našo državo.
mrzlično naglico uvajali. Kaj pa je bil v onem času, v petem letu svetovne vojne, slovenski regiment? To je bilo oboroženo ljudstvo, drugega nič. In če so se SLS-vlastodržci pred njim bali, so imeli slabo vest, da delajo zoper ljudsko voljo. „Ljudska" stranka se je bala ljudske volje, ko si sme vendar ie tista stranka prisvajati častno ime ljudske stranke, katera izpolnjuje ljudsko voljo. A ta, gospoda je dobro vedela, da dela protivno ljudski volji, zato je hitela ljudstvu vzeti vsako možnost uspešnega ugovora in hitro, pod varstvom bajonetov, izvesti centralizem. Ni nobene krivde pri srbskih bratih, ki so na klic narodne slovenske vlade prišli v Ljubljano v zavesti, da vršijo bratsko dolžnost. Edina krivda zadene tiste, ki so jih klicali. In zakaj so jih klicali? Ker so imeli popolno zavest, da delajo zoper voljo lastnega ljudstva. Njihova dolžnost je pa bila, delati po volji ljudstva. Če bi bili tako delali, bi jih nosila ljudska volja, kakor nosi tok mogočne reke ponosno brodovje.
Sedaj pa, ko so uničili vse, kar je bilo avtonomnega življenja v narodu, obijubujejo, da oni napravijo avtonomijo. Ali niso podobni tistemu otroku, ki je zažgal hišo in obljubuje, da jo bo naredil nazaj ali pa tistemu hudodelskemu požigalcu, ki je uničil celo vas, ko pa je zasačen, cinično izjavlja, da jo bo na novo zgradil?...
na vprašanja z našo državo v prijateljskem duhu. Mussolini je izrecno naglašal, da se bo pogodba izvršila lojalno in natančno in da moramo tudi mi storiti isto. Italijanski ministrski predsednik, pravi „Tribuna", more biti pomirjen, ker ni bilo v zgodovini Srbije in sedanje države nobenega slučaja, da bi Srbija ne izvršila in spoštovala pogodb. Spoštovanje in izvrševanje pogodb je najsvetejša prednost Srbije. Dokler bo Srbija živela v sedanji državi, bo imela Italija v njej soseda, ki spoštuje pogodbe in drži dano besedo. Končno pravi: Mi bomo izvršili sklenjeno "ogodbo in sporazum z Italijo čim p rej, ker želi naš narod prijateljskih odnošajev z narodom onstran Jadrana.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Ratifikacija st. margeritskih konvencij je izzvala veliko zadovoljstvo v italijanskih političnih krogih. Naša vlada je takoj čestitala min. predsedniku Mussoliniju ter rimski vladi. V tukašnih političnih krogih se odkrito govori o prijateljstvu in dobrih odnosa jih z Italijo. Čuje se, da se je na snočni seji ministrskega i^vcta največ govorilo o tej zadevi.
JUGOSLOVANSKO - BOLGARSKA PARITETNA KOMISIJA.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) V drugi polovici tekočega meseca se sestane paritetna mešana komisija naših in bolgarskih zastopnikov, v tej komisiji bodo tudi zastopniki vojaških in političnih oblasti. Ta komisija bo imela nalogo, določiti potrebne korake za onemogočanje vpadov bolgarskih in macedonskih vstašev v južno Srbijo.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
Francoski glasovi o poruhr-ski akciji.
„Manchester Guardian" je priobčil članek, ki vsebuje izvajanja francoskega inženjerja o izgledih glede zasedbe Poruhrja. Članek je bil namenjen za neki francoski tednik, vendar pa iia željo francoske vlade ni bil priobčen. Člankar pravi, da je zasedba Poruhrja postavila francosko vlado pred dve težkoči: Rešitev gospodarskih in finančnih nalog, ki se doslej ni posrečila in se najbrž tudi posrečila ne bo. Da so Francozi izvedli transport ruhrskega premoga za reparacijo in v Nemčijo, so rabili pred zasedbo dnevno 22.000 vagonov. 22.000 polnih vagonov je zapustilo Porithfje, 22.000 praznih je bilo pripravljenih: za drugi dan. „Ker mine povprečno 10 dni, p redno zapusti napoljnjen vagon NVestfalsko in ga zopet vrnejo centralnemu kolodvoru v Essen, Miinster ali Elberfeld, je v stalnem prometu v Poruhrja 220.000 vagonov. Francija ima v celoti ua razpolago 550,000 vagonov za transporte. Morala bi toraj uporabljati tretjino vseh razpoložljivih vagonov, da bi izvedla organizacijo. To je pa nemogoče.'4 Člankar potem navaja še nekaj drugih pomislekov. Kakor hitro Nemčija ne bi dobivala premoga, bi preostalo Franciji mesečno 4 milijone 720 tisoč ton premoga, ki ga ne bi mogla prodati niti ga kako drugače uporabiti. Če pa premoga ne bi izvozili, bi nastal v kratkem tak zastoj, •fn bi morali prenehati z delom. Članek končava: „če Francija z zasedbo Poruhrja ni napravila nobene po-•iUične napake, česar ne bomo raziskava.!!, tedaj je napravila ogromno gospodarsko napako in to je v tem sfečajh dokaj hujše.44 Da je člankar precej točno preračunal število vagonov, je razvidno iz vprašanja, ki ga je „Echo National" naslovil na vodstvo francoskih železnic. Vprašanje se glasi: „Koliko lokomotiv, vagonov in uradnikov bi mogla staviti francoska železniška uprava na razpolago za Poruhrje?" Odgovor se je glasi!: „Prvič nimamo nobene statistike, da bi ugotovili števila, ki jih želite, drugič bi pa morali, če bi bili v stanu navesti številke, to trenotno odkloniti, ker jih ne bi bilo oportuno objavljati."
Razpoloženje postaja od dne do dne slabše. Nacionalistični Usti so prav tako nezadovoljni kot opozicl-jonalnl.
„Libre parole44 naproša Poinca-reja, naj vendar enkrat odpošlje generala Magina z obširnimi pooblastili v Porenje. Njegova oblast bo zadostovala, da ustvari popolno edinost, „o kateri so veliki informacijski listi govorili nekoliko prezgodaj." „Ere Nouveile" prinaša nazore radikalcev v sledečih stavkih:,. Po štirih tednih nismo pripravili Nemčije, da bi kapitulirala, niti nismo dosegli najmanjših ugodnosti za reparacije." Govori nadalje o desorganizaciji, ki jo morejo pričati francoski inženjerji, ne da bi mogli ustvariti nov sistem. Navaja dve metodi: metodo sankcij in pa metodo gospodarske eksploatacije, za katere pa je Francija najbrž preslabotna. Zaključuje, da je ostalo to, kar se je doslej poizkusilo, daleč za francoskimi nadami.
Ratifikacija rapallske pogodbe.
Položaj v Orientu.
TURŠKI ULTIMATUM,
London, 12. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da so Turki aliirau-cem izročili ultimatum, v katerem jim dajejo rok treh. dni. da zapuste Smirno. ■	;
London, 12. febr. (Izv.) Zunanji urad je prejel na vprašanje glede novega turškega ultimata odgovor, ki se .smatra za pevoljen.
Angleško mnenje.
London, 11. icbr. (Izv.) Objavlja se. da se položaj v Angori poostruje, ker zahtevajo ekstremisti, da se mu-danijski dogovor takoj razveljavi. Spričo razpoloženja v narodni zbornici in omajanega stališča Izmet paše v Angori je uspeh dvomljiv. Prenagli odhod sovjetskega zastopnika iz Carigrada v Angoro ne pomeni nič dobrega. V enaki meri skrbi Anglijo položaj v Bolgariji, ker se je del pristašev Stambolijskega pridružil reakcijonarjem' tn macedonskim teroristom.
Turško mnenje.
Angora, 12. febr. (Izv.) Položaj se presoja mirno. Ukrenjeni so potrebni
Južna železnica pred ministrskim svetom.
Belgrad, 13". febr. (Izv.) Na snočni seji ministrskega sveta se je tudi razpravljalo o vprašanju južne železnice. Na sejo so bili pozvani Avramovič, Todorovič in dr. Ry-bar, ki so poročali ministrskemu svetu o posvetovanjih z italijanskimi delegati glede tega vprašanja. Vlada je dala potrebna navodila našim delegatom ter se sodi, da bo naša država vzela južno železnico v zakup. Delegati odpotujejo danes v Itim, kjer sc prične 15. t. m. splošna konferenca zastopnikov prizadetih držav in južne železnice, ad južna.
Beigrad, 13. febr. (Izv.) Za konferenco uprave južne železnice v Rimu je vlada določila nastopne delegate:	Pomočnika prometnega
ministrstva Avramoviča, načelnika ministrstva za trgovino in industrijo Todoroviča, dr. Burka in inšpektorja prometnega ministrstva Vončino.
SPOR MED DEMOKRATI.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Med demokrati v smederevskem okrožju je došlo do spora radi kandidature. Proti kandidaturi Koste Timotijeviča za nosilca liste je nastopil Milorad Pavlovič.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Med demokrati v Vojvodini je došlo do razkola. Večina z dr. Večerovim na čelu je na strani Davidoviča, manjšina z orjunaši in proto Jakšičcm pa je krenila popolnoma na desno. Včeraj je v Vel. Bečkcreku večina demokratskih zaupnikov sklenila, da dr. Še-
koraki za vse slučaje. Vlada je priporočila oblastem, naj se izogibajo S}>orotn v pristaniščih.
KEMAL PAŠA v SMIRNI.
Smirna, 12; febr. (Izv.) Sem je do-šel Mustafa Kemal paša.
VPOKLIC VOJAŠTVA.
. Atene, 12. febr. (Izv.) Poveljnik Smirne je dal vpoklicati vse moške od 18. do 25. leta.
VOJNE LADJE PRED SMIRNO.
London, 12. febr. (Izv.) 22 vojnih ladij, med temi 11 angleških, 4 francoske, 3 italijanske in 4 ameriške stoje pred Smirno. Prav v kratkem dospe dvanajsta angleška vojna ladja.
ANGLIJA SVARI PLOVENE DRUŽBE.
London, 12. febr. (TzJ..) Angleška vlada svetuje plovbnim družbam, naj no pošiljajo parnikov v Smirno, ker so Turki v luki položili mine.
čerov ne sme umakniti svoje kandidature, kakor je nameraval.
KANDIDATURA MINISTRA JANKOVIČA.
Skoplje, 13. febr. (Izv.) Radikali v skopljanskcm okraju so imeli zborovanje radi določitve kandidata. Zborovanja sta se udeležila tudi ministra Jankovič in Miletič. Za nosilca liste je določen prometni minister dr. Ve-lizar Jankovič.
NAŠ POSLANIK ODPOTOVAL V SOFIJO.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Naš poslanik sofijski Rakič je snoci odpotoval v Sofijo. Pred odhodom je posedi Pašiča in pomočnika notranjega ministra ter dobil potrebna navodila.
INFEKCIJSKA BOLNICA V BEL-GRADU.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 4,939.150 Din za zgradbo nove moderne infekcijske bolnišnice v Bel-gradit
ZA INVALIDSKI DOM V BELCI? ADU.
Belgrad, 13. febr. (Izv.) Te dni bo invalidsko udruženje izdalo poziv na narod za prispevke v svrho zgradbe invalidskega doma v Belgradu.
POINCARE O ZUNANJI POLITIKI.
Pariz, 12. febr. (Izv.) Parlamentarna komisija za zunanje stvari je soglasno odobrila predlog ministrskega predsednika Poincarcja, da poroča prihodnji ponedeljek komisiji o orientskih zadevah, o memelskem vprašanju ter o dogodkih v Nemčiji. Komisija je s tem dokumentirala
Nov francoski pritisk v Poruhrju.
NEMČIJA ODKLANJA FRANCOSKA NAVODILA GLEDE POPOTOVANJA SVOJIH MINISTROV.
Berlin, 12. febr. (Izv.) Nemški odpravnik v Parizu je dobil naročilo, naj Izroči francoski vladi noto, v kateri odklanjajo nemška vlada in vlade nemških dežel sprejem navodil od tujih vlad glede postopanja in potovanja svojih ministrov v rulirsko ozemlje.
BOJKOT PROTI FRANCOZOM IN BELGIJCEM.
Essen, 12. febr. (Izv.) Osebni promet med Essenom in nezasedeno Nemčijo,je od včeraj od 10. zvečer zopet prost. Danes je stopil v moč sklenjeni bojkot gostilničarjev proti Francozom in Belgijcem. Hotelirji so izjavili francoskim častnikom in inže-njerjem, da se dobavitelji branijo dobavljati živila za Francoze. Na to je izjavila inženjerska komisija, da se bo sama nreskrbovala in je prosila samo za kuhinje. Osobje pa je tudi to odklonilo. Od dopoldne se pogajajo, da bi se osobje pripravilo do tega. da prevzame postrežbo Francozov in kuho zanje. Najbrže bo tudi to odklonjeno.
VPRAŠANJE NEMŠKIH ŽELEZNIČARJEV. ZAVEZNIŠKI IZVOZNI URAD.
Diisseldotf, 12. febr. (Izv.) Nemški železničarji bodo zapustili službo
svojo voljo tesneje in zaupno sodelovati z vlado ter udejstviti potrebne ukrepe za varstvo pravic Francije in jih tako zagotoviti.
VSTA6KA IRSKA. — RAZSTRELJENA TISKARNA.
London, 12. febr. (Izv.) Istočasno z objavo proklamacije štabnega načelnika vstašev na častnike in moštvo republikanske vojske, kjer je rečeno, da se bo vojna nadaljevala, dokler ne bo priznana neodvisnost Irske, je bila napadena dublinska, tiskarna, kjer je bila tiskana amnestijska ponudba republikanske vlade. Tiskarna jo bila razstreljena.
VELIK POŽAR V ARGENTINU!.
Bahia Blanca, 12. fobr. (Izv.) Požar je deloma uničil vojno luko, kjer se nahaja baza za pomorska letala. Škoda znaša pol milijona pio-strov.
Inozemske vesti.
* Preosnova bolgarske vlade. Bolgarski ministrski predsednik Stam-bolijski je izvedel preosnovo svoje vlade, ki je sedaj sestavljena nastopno: Ministrsko predsedstvo, zunanje ministrstvo in zastopstvo vojnega ministrstva Stambolijski, ministrstvo
ali pa bodo morali delati na račun zasedbenih oblasti pod njihovim nadzorstvom. Zavezniki morejo sedaj zadovoljiti vsem zahtevam glede vojaških transportov in premogovnega prometa. Blokada proizvodov kovinske industrije se je pričela. V ruhr-skem ozemlju se osnuje nov izvozni urad, kakor že obstoji na levem bregu Rena, ki bi preiskoval prestopke ter urejeval izvoz v inozemstvo, Švico, Holandsko in drugam.
IZVOZNA PREPOVED ZA POPOU NE FABRIKATE FRANCOSKO POJASNILO.
Pariz, 12. febr. (Izv.) Razmotriva-je sklep francoske in belgijske vlade, da bosta prepovedali izvoz popolnih fabrikatov iz Poruhrja, ugotavljajo listi, da je ta odlok posledica tega, ker nemška vlada vstraja pri odporu proti postopanju aliirancev. Listi poudarjajo, da je imela prva operacija, t. j. inženjerska misija v spremstvu čet, namen, doseči sporazum med Francijo in poruhrskimi industrijskimi magnati. Zaradi prigovarjanja Berlina se ta operacija ni posrečila. Zavezniki so potem prešli k presij-skim odredbam. Nato je Berlin odredil sabotažo in štrajk uradnikov in železničarjev, kakor tudi poštnih in brzojavnih nastavljencev. Potreba je bila torej nova odredba in sedanja etapa je tretja etapa, ki je bila sklenjena pri prvem francosko-belgij-skem sestanku.
za pravosodje in zastopstvo tinanč-nega ministrstva Peter Janov, kmetijsko ministrsvto in zastopstvo notranjega ministrstva Obov, ministrstvo za javna dela in zastopstvo prometnega ministrstva Pagalov, ministrstvo za prosveto Omarčarski, trgovinsko ministrstvo Radolov. — Stambolijski je iz ministrstva izločil notranjega ministra Daskalova, finančnega ministra Portalova, ministra za promet Danelova in vojnega ministra Timova.
*	Egiptovski ministrski predsednik Nesim paša odstopil Kakor poroča Reuterjev urad iz Kaire, je izjavil ministrski predsednik Nesim paša v svoji odstopni noti na kralja, da je odstopil radi izpremernb egiptovske ustave, ki jih je predložila Anglija. Velika Britanija da se je izjavila, da si pridržuje vso svobodo postopanja, ako Egipt ne sprejme teh izpre-memb v 24 urah.
*	R6nt«en umrl. Dne 10. t. m. }e v Mo-nakovem umrl najditelj rdntgenovih žarkov tajni svetnik in vseučiliški profesor dr. Viljem Rčntgen. Bil je star 7H let. Leto 1896. je zaslovel kot fizik, ki je odkril takozvane X-žarke. Po njem so dobili ime Rtint-genovi žarki. R8ntgenovi žarki služijo, kakor znano, pri raznih bolezenskih pojavih kot edino zanesljivo dignostlčno sredstvo, v drugili primerih pa kot najuspešnejše zdravilo.
Prispevajte v naše sklade!
šuklje kontra Šušteršič.
Intervie\v dr. Šušteršiča. (Izvirno.)
Ko sem čital vidno prepričevalni napad gospoda dvornega svetnika Šukljeja na dr. Šušteršiča, sem takoj sklenil, da bom poiskal informacije neposredno^ na poklicanem mestu. Ker je pa Šušteršič v Ljubljani, gospod Suklje (ki naj nikar ne zameri, da radi prostora, nikakor pa radi pomanjkanja rešpekta, iie pristavim vsakokrat „dvorni svetnik1') pa na Kamnu, sem šel najprej k dr. Šušteršiču. Ko potrkam, začujem slaboten klic „prosto-', ki ga gotovo ne bi bil slišal, če ne bi imel kot prepričan in navdušen Eselesar dosti dolgih ušes.
Vstopim in zagledam Šušteršiča sključenega, kakor kupček nesreče, čepeti v naslanjaču. Vidno razveseljen sem se mu ironično priklonil.
„Kaj pa želite'j. me vpraša z umirajočim glasom Šušteršič.
Bil sem vidno ginjen, kajti moje srce je mehko, četudi sem Eselesar. Toda ohrabril sem se, ker sem se spomnil svoje dolžnosti kot zaveden
eselesarski časnikar in pa neokrnjene možatosti gospoda Šukijeja. Zato mu glasno zatrobim: „Kaj pravite h članku gospoda dvornega svetnika Šukljeja ?“
Šušteršič sc je kar stresel, ko je slišal ime Šuklje in konštatiral sem takoj, da res ni prav nič možat.
Nato mi je s trepetajočim glasom odgovoril na moje edino pravilno vprašanje. „Ubit sefu. uničen. Šuklje, pardon, gospod Šuklje, pardon, gospod dvorni svetnik Šuklje, par-dou, gospod dvorni svetnikple-in e n i t i Suklje ..
„Plemstvo je pri nas odpravljeno", pripomnim jaz.
„A tako," pravi Šušteršič, „toraj gospod dvorni svetnik n e p 1 e m c -ni ti Šuklje nima do mene zaupanja. To sklepam iz tega, ker točno dokazuje, da nimam potrebnih lastnosti za poslanca. In, kar je zame najbolj žalostno, s svojim močno okrnjenim intelektom sklepam, da no bom dobil krogljice preblagorodnega in neplemenitega gospoda dvornega svetnika. Ravno na to krogljico sem pa zanesljivo računal in polagal največ-
jo važnost..Po teh besedah se je Šušteršič zvrnil nazaj v naslonjač.
Mož se mi je resnično smilil. Moje srce se je začelo tajati in za tveno-tek sem zatajil svoja načela ter poizkusil ubogo človeče malo potolažiti.
„Do 18. marca je še pet tednov in dotlej si Še lahko premisli..." Toda Šušteršič je žalostno zmajal glavo: „Motite se. Vi ne veste, kako je ta mož značajen. On je eden najbolj značajnih ijudi v celem Eselesu. On je bolj značajen, kot vsak značaj. On je nadznačaj. Kar je rekel, je rekel in tega ne bo nikdar izpreme-nil."
Solza se mu je utrnila iz desnega očesa in drkala počasi po licu. Levo oko je pa ostalo suho, kar sem natančno ugotovil. To me je nekoliko pomirilo in našel sem zopet svoja načela. Moje srce se je zopet vidno utrdilo in prenehal sem s tolaženjem zasledujoč svojo žurnalistično dolžnost. Ostro kakor kriminalpolicist sem pogledal Šušteršiča in mu zabrusil v potrto lice. edino pravilno vprašanje: „Toraj priznate, gospod
Šušteršič, da nimate za poslanstvo notrebnih lastnosti? Kdo im jih Ima po Vaših mislih?"
„Priznam," je odgovoril Šušteršič na prvo vprašanje.
„Jemljem z zadovoljstvom na znanje," sem se odrezal jaz.
„In kaj imate povedati na drugo vprašanje? Pa prosim hitro, ker ne smem zamuditi dolenjskega vlaka. Še danes moram namreč do gospoda dvornega svetnika Šukljeja."
Na ta moj odločni poziv je postal Šušteršič živahnejši in mi je z zapovedano naglico razložil, kar sledi. (Bil je vedno mož discipline).
„Kdo ima vse lastnosti za poslanca? Čemu treba še povpraševati. Oseba leži na dlani. Nihče jih nima v večji meri, kot gospod dvorni svetnik neplemeniti Suklje. On je poklican, rojen poslanec. Takoj, ko je bil rojen, je že bil pošten in odkrit Pozneje, ko je zrastel, je postal tudi možat. Pa tudi njegova poštenost je rastla od leta do leta In je dosegla višek, ko je postal dvorni svetnik. Zdaj pa še naprej raste In ne vem, kje bo konec. Kar se tiče od-
Politične vesti.
+ Veliko razburjenje v Katoliški tiskarni je vzbudila naša notica, da se je svojedobni Buk 1 je je v „Ljubljanski List" finansiral iz avstrijskega di-spozicijskega fonda in da je kasneje bil s tem fondom tudi „Slovenec" nekoliko v „žlahti". — Glede „Ljubljanskega Lista*- je bila stvar takrat, ko je izhajal sploh notorična. Ni ga bilo človeka v Sloveniji, ki bi bil o tem dvomil. Stvar se je javno razpravljala kot utrjeno dejstvo. Izhajal je ta list v Bambergovl tiskarni, kjer je izhajala tudi uradna „Laibacher Zeitimg" in naslov Šukljejevega lista je bil dosioven prevod naslova, pod katerim je izhaja! uradni list. Oba lista sta zastopala eno in isto vladi-novsko politiko, eden v nemškem in drugi v slovenskem jeziku. Druge razlike ni bilo in vsebina „Ljubljanskega lista" je bila v mnogem doslovno prevedena iz nemškega uradnega lista v slovenščino. O teh dejstvih nadalje prepirati se, bi se reklo vodo v Savo nositi. Naj se pregleda ta literatura, če koga stvar dalje zanima. Kakih deset let pozneje je v polemiki s „Slovencem1* uarodno-napredno glasilo „Slovenski Narod" odločno trdil, da dobiva „Sk>venec" podporo iz vladnega dispozicijskega zaklada. „Slovenec** sc je sicer branil, a „Slovenski Narod" je odločno ostal pri svoji trditvi. „Slovenec" je takrat pisal za vlado zelo prijazno, „Slovenski Narod" je pa bil opozici-jonalen. Imeli smo tedaj zelo trdno podlago, če smo pisali, da je „kasneje bil tudi „Slovenec" z omenjenim fondom „nekoliko v žlahti". „Slovenec" je pa obdolžil nas, brez najmanjše dejanske podiage, da smo finansirani iz dispozicijskega fonda. Gospodje so si čisto priprosto to izmislili in sedaj ponavljajo venomer to trditev, četudi nimajo zanjo niti sence dokaza. To se pravu lagati. Nam niti znano ni bilo, da eksistira v Belgradu nekaj podobnega kot je bil avstrijski dispo-zicijski fond. A gospodje okoli „Slovenca" se morajo v tem oziru zelo
dobro spoznati, ker so njihovi ljudje bili opetovano ministri in so tedaj imeti vpogled v vse vladne ionde.
Nihče ne išče drugega za pečjo, če ni bil sam že tam skrit. Nervoznost „Slovenčeve" gospode je na vsak način zelo sumljiva, dokazana je pa njihova premišljena lažnjivost in pre-računjena častikraja.
+ Silno je zbodlo gospodo okoli „Slovenca", da smo izvedeti in poročali o „gorkem" sprejemu dr. Brejčeve kandidature na shodu zaupnikov SLS in v ljubljanski okolici sploh. Zmerjajo nas, kakor po navadi, v pouličnem tonu. Mi smo pa v položaju potrditi, da je vse res, kar smo poročali, i. s. do pičice res, V zmerjanje se pa seveda ne spuščamo, to prepuščamo gospodom okoli „Slovenca" in „Domoljuba". Razumljivo pa je, da so gospodje nervozni, ko vidijo, kako odlične in zanesljive $x>-ročevalce imamo na razpolago v vrstah njihovih zaupnikov, ki pa v prihodnje ne nameravajo iti več na njihove shode, kar naj bo gospodom v tolažbo.
+ G. Šuktie piše v „Slovencu", da ima „sedemdesetero križev" na hrbtu, torej bi bil po našem računu 700 let star. Sodeč po njegovih zadnjih člankih v Slovencu in gostobesednosti bi bilo to skoraj verjetno.
+ „Slovenec" in nedeljivost Slovenije, G. Šuklje napoveduje v „Slovencu", da bo dokazal koristnost razdeljene Slovenije na dve oblasti. Radovedni smo, ako bo prepričal tudi „Slovenca", ki je doslej pisal vedno za nedeljeno Slovenijo.
+ Kandidati socialdemokrati-en<; stranke na Štajerskem. Iz Celja se poroča, da se je tam po dvodnevnih pogajanjih postavila enotna kandidatna lista. Nosilec te liste za celjsko skupino bo učitelj Modem-dorfer iz Mežiške doline, za mariborsko skupino Golouh, okrajni kandidat zn mariborski okraj pa profesor Favaj iz Maribora.
OoEttace v€?stl.
— Razpis štipendij. S 1. novembrom 1. 1923. bo sprejela francoska vlada nekaj štipendistov iz naše kraljevine. Štipendije znašajo po 6.000 frankov za štud. leto 1923/24. Izbrani kompetenti dobo na roko tudi po 500 frankov za potne stroške;. Štipendisti bodo morali v načelu nadaljevati na Francoskem svoj točno začrtani strokovni študij. Za te štipendije kompetirajo lahko kandidati vseh strok, vendar imajo kandidati francoščine prednost. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (dokazili o doseda-n„ph študijah, izpričevali itd.) naj se vložijo pri podpisanem rektoratu najkasneje do konca februarja. Rektorat univerze kraljevine Brkov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Rektor: Ušeničnik, m. p.
— Poročila se je v nedeljo 11. fe-februarja gdč- Iva H 1 e b š e v a , uradnica našega uredništva z gospodom I. Pečnikom. Čestitamo!
— Smrt na ženko vanju. Včeraj se je vršila poroka gospodične Hafnerjeve z Rimske ceste. Po poroki so priredili običajno ženi to vanjsko pojedino, kateri je prisostvoval tudi nevestin oče V splošni zabavi je očetu nenadoma postalo slabo. Zadela ga je kap in je kmalu nato izdihnil.
— Umri je v Leonišču Ivan Mankoč, znani lesni veletrgovec v Trstu. Truplo prepeljejo- v Trst. Svojčas je bil predsednik Jadranske banke ter „Tržaške posojilnice in hranilnice". Blag mu spomin! — V nedeljo, dne H. t. m. je nenadoma umrl g. Oskar Treo iz znane ljubljanske rodbine.
kritosti, pa poglejte njegove članke. Kako odkrito mi je vse povedal, dasi mu je bilo mučno, izreči nekatere stvari, o katerih se mu je zdelo, da mi morebiti ne morejo biti všeč. In kako odkrito priznava, da mi je hvaležen. Kako častna izjema v sedanjih časih, ko je hvaležnost tako redka vijolica. Kako dobro diši njegova hvaležnost, bolj kot vsaka vijolica, vsak nagelj, vsak rožmarin in vsaka rožica. Ginjen sem. Vidite, gospod ... kako Vam je že ime?" „Galimatija", odgovorim z vidno ironičnim poklonom.
„ foraj vidite gospod Galimatija, to oobro de na stare dni, da se še dobi nvaležnega človeka in pri go-spodil neplemenitem Šuklieju izvirn to Zirolj iz njegove odkritosti.
Tedaj pošten je, odkri te£a pa še možat. In ravi možatost je, rekel bi. k r o neplemenitega bitja, zato me je tik po prevrat hl‘ že popolnoma ubit, obr venskem časopisju. Bli $ tako mrtev kot tisti pra1
ki ga je osel tako ošabno brcnil. A neplemeniti gospod šuklje me je obrcal kakor lev mrtvega osla in me v svoji resnični plemenitosti ni požrl ter s tem ustvaril edino možnost, da sem še danes tukaj.
A to nikakor ni edini zgled njegove možatosti. Nasprotno. Možatost se vleče kakor rdeča nit skozi njegovo plemenito življenje. S kako izredno možatostjo se je v stari Avstriji postavil na stran vsake vlade, desne a!i leve. Pri njem ni bilo nikdar malodušnega omahovanja. Kjer m bila, tam je bil tudi gospod neplemeniti Šuklje. Kdor je napadel c. kr. vlado, je zadel ob junaška prsa neplemenitega viteza. In če je padla vlada, kljub njegovi junaški obrambi, kako moško je takoj skočil ob stran nove vlade kot njen zaščitnik. Kar pa je bilo posebno možato in je vzbujalo splošno začudenje, ali da se točneje izrazim, občudovanje, to je bila nejgova moška kritika o padli vladi, ki jo je rad zaničeval. Postavil sc je z moško odločnostjo vselej na stran žive vlade. Mrtva vlada se mu je zdela kvečjemu vredna „brce".
Pogreb se je vrši! danes popoldne. N. v m. p.!
— Nova lekarna. Nasproti evangeljske cerkve je otvoril na Gosposvetski cesti novo lekarno g. Fr. Kuralt.
Tat, ki je okradel g. Bolteta je baje že prijet in sicer v Karlovcu.
— Društvo najemnikov za Slovenijo Otmarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 14. februarja 1923 ob 20. uri v veliki dvo-lani Mestnega doam. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije. Sv. Petra cesta št. 12, pritličje desno.
— Tožbe na sodišče delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki utrpe obratne nezgode, katere imajo za posledico več kakor deset odstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te odločbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, v kateri morajo biti pov-darjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev ho tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužim, ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva nikakili formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, more tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postonek, kateri predvideva § 168. zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine in kolka proste.
— Brezžični postaji v Ljubljani in Mariboru. Kakor je minister za pošto in brzojav odredil, dajo se v najkrajšem času zgraditi v Ljubljani in Mariboru brezžični postaji.
— Iz vlaka je padei Fran 'Trček, posestnikov sin iz Borovnice, ko je odhajal k vojakom. Na Viču je mahaje z roko pozdravljal svoje, sorodnike skozi okno. Pri tem je izgubil ravnotežje in se prekucnil skozi okno. Trček ima močne notarnje poškodbe in imajo zdravniki malo upanja, da ostane pri življenju.
— Kongres rezervnih častnikov se bo vršil 11. marca v Belgradu.
— Celjsku mestna plinarna, Oeljskn mestna občina jc dala napraviti novo dvoplinsko napravo, teleti bi bilo večjega zanimanja za to napravo, kar bi bilo gotovo celemu meščanstvu v korist. Sedaj se konsumira mesečno 5000 ma, če bi
---JHi.11_-.L- Ui' wrwwirtHTTn«iiij ■ —
Možato in odkrito je prevzel tudi svojo službo kot dvorni svetnik Win-dischgriitzove koalicije in je moško preskočil naenkrat tri ali celo štiri činovne razrede. Zato se je pa tudi moško boril proti Mladočehom in krščanskim socialcem. ki so biii take kukavice, da so pobijali vlado Sei-ner Durchlaucht gospoda kneza Win-dichgjatza. Kdo je v stanu navesti vse čine Bukijejeve možatosti? Jaz ne. Zato kratko zaključujem: Pošten je, odkrit je, možat je, toraj naj bo naš poslanec. Jaz ga bom gotovo volil, če pridem v volivni imenik. Samo da postavi svojo skrinjico, magari na Kamnu.
Pa še nekaj moram posebno podčrtati, da ne zagrešim nobene krivice. Mož ni samo pošten, odkrit in možat, mož je tudi visoka intelektualna potenca. Kdor tega ne verjame, sc moti. Gospod dvorni svetnik Baklje je v Sloveniji sploh edini, ki ima zmožnosti. To je sam povedal po prevratu, ko so se delile visoke službe. In kdo more to vedeti kot On? Saj je pošten, odkrit in možat, tedaj se mu mora verjeti, kar reče. Po mo-
bllo za 7000 nT odjemalcev, bi se cena plinu znižala za 20%, pri odje-manju 8000 m8 pa bi ee znižala na 50%.
— V celjskem mestnem gledališču st) je igrala v četrtek in soboto Drei-jerjeva drama »Sedemnajstletni«. Občinstvo je tudi tokrat kakor vedno napolnilo gledališče in se izkazalo celjskim diletantom hvaležno za njihov veliki trud, da se žrtvujejo svojim someščanom in jim napravijo par prijetnih uric.
— Aretacija. V Celju so aretirali znanega tatu Franceta Jelen iz Lise. Izvršil je baje več vlomov.
— Pri celjskem okrajnem sodišču
je bilo zopet par obsodb, ki jih je povzročilo preveliko zavživanjo alkoholi), V Artičah so se stepli vina preveč polni mladeniči, pri tem sta ranila brata Franc in Janez Novak Martina Vahčiča v rebra z nožem. Janez Novak je dobil za to junaštvo eno leto, njegov brat France pa G mesecev težke ječe. Lanskega leta septembra so se pa stepli nadebudni mladeniči v Orešju, pri čemur so Štefana Pilka poškodovali na giavi, levem očesu in na želoden, posledica je bila zanj smrt Okrožno sodišče je obsodilo viničarja Šostarja na eno leto ječe, Jurija Vlahoviča no deset in hlapca Vlahovca na osem mesecev ječe. Alkohol še vodno preveč rogovili v teh krajih.
— Iz Vojnika. V soboto 10. februarja smo z veseljem pričakovali na celjskem kolodvoru naše zvonove. V velikem, rekli bi svečanem sprevodu smo jih popeljali domov. Po celjskih ulicah, kjer smo jih vozili, je bilo zbrano številno občinstvo. Saj pa je bil tudi naš ponos peljati štiri zvonove, v skupni teži 53 metrskih centov, v spremstvu treh godb skozi celjsko mesto.
— Cirilova tiskarna v Mariboru demolirana. V soboto zvečer je prišlo v Cirilovo tiskarno v Mariboru devet neznancev s temnimi nameni, ki so jih v resnici tudi izvršili. Ustrahovali so hišnika in ga prisilili z revolverji k molčanju. Neznanci so odšli nato A strojno dvorano, kjer so se spravili na delo. Poškodovali so en veliki stroj in dva mala na ta način, da so razbili posamezne dele in porezali jermene. Nato so se ponočni obiskovalci odstranili in izginili v noč. Hišnik je po njihovem odhodu alarmiral v hiši stanujoče duhovnike. Takoj potem je šel na policijo in prijaMl cel dogodek. Policija je šla takoj na delo, da izsledi storilce. V tiskarni so baje našli pisemsko kuverto z naslovom nekega gospoda iz Celja, V nedeljo dopoldan se je vršil v tiskarni komisijski ogled, ki je ugotovil okroglo milijon dinarjev škode. Straža, ki je kljub velikim poškodbam strojev včeraj izšla, ljuto napada »Orjimo« in Sokola ter jih dolži zločina. Po mestu se splošno sodi, da so storilci samo posamezne osebe, katere je Straža zadnje čase trgala po svojih kolonah. Policija je aretirala že nekaj sumljivih oseb, vendar se še ni dognalo, kdo so faktični krivci.
jem trdnem prepričanju je edini vzrok naših slabih razmer, da one možate izjave niso vpoštevali. Če bi ga bili postavili na vodilno mesto, bi bilo gotovo vse dobro in če to ne, bi bi! vsaj On zadovoljen in zadovoljnost v državi bi se bila začela. Drugih 999999 Slovencev bi prišlo za njim, ker je privlačna sila genija pa-iološko-zgodovinska prikazen. Pika."
Po teh besedah, ki jih pa nisem natančno razumel, ker je Šušteršič nazadnje vsled izmučenosti zelo tiho govoril, se je zvrnil v naslonjač in porabil, sem to priliko, da sem se z očivldno hinavščino priklonil (s tisto hinavščino, s katere sem nekdaj vidno navdušen prepeval cesarsko pesem) in . tekel na dolenjski kolodvor (za južni je bilo že prekasno), da jo vdariin na Kamen in čujem drogo plat zvona, o čemer bom poročal prihodnjič s tisto poštenostjo, odkritostjo in možatostjo, kot se spodobi za eselesarskega žumalista.
Edvard Galimatija.
— Iz Mariboru. Neznan storilec je nkrađel v Mariboru nekemu natakarju zlato verižico teško 28 g. z enim obeskom, e svinčnikom in srebrno tuba uro. — Iz zgornjih Volič je pobegni! Krajnc David iz strahu pred orožniki v Maribor, kjer je v družbi 8 prijateljem ukradel 2 kokošL V Mariboru se je javil sam policiji, nakar je bil oddan v sodnjiske zapore. — Ivan Cesar, kotlarski pomočnik zaposlen pri Waisu, je ukradel svojemu gospodarju 13 kg bakra v vrednosti 4000 kron. — Policija je našla v Slovenski ul. št. 10 ležati na dvorišču 20 letno Katarino Kop. Došli zdravnik je konštatiral, da je umobolna, nakar so jo prepeljali v Ljubljano, da jo oddajo na Studenec.
— „Socijalna skrb". Včeraj je vojni invalid Skalčec ustrelil v uradnih prostorih Socijalne skrbi'1 v Zagrebu vodjo urada dr. Cvitaša. Storilca še niso prijeli.
— Novi" ruski begunci 1200 po številu, ponajveč invalidi, ki so pobegnili pred Kemalisti, so prispeli te dni v našo državo. Naseljeni bodo v Pančevu in Herceg Novi.
— Trentarski divji iovcl Lovski čuvaj Mihael Ojcelj je 21. novembra 1. L zasačil v svojem okolišu dva divja lovca iz Trente. Nastal je boj in se je streljalo z obeh strani. Zadet je bil v nogo Al. MlekuŠ. Njegov tovariš Andrej Becelj je pobegnil, ne meneč se za usodo ranjenca. Šele drugi dan so našli Mlekuša mrtvega poleg ubite srne. Umrl je vsled izkrvavc-nja. Njegova vdova je sedaj tožila čuvaja Ojclja za odškodnino 170.000 kron. Sodišče pa je Ojclja oprostilo, ker je ta dokazal, da je streljal samo za strah in je bil Mlekuš zadet po nesreči.
— Živinski sejem se bo vršil v Semiču na pepelnično sredo.
Oopisl«
d G. Franc Beltram nam piše:
O poštenju hi morali ljubljanskih „katoliških11 somišljenikov in politikov, sem se imel včeraj popoldne ponovno priliko prepričati. Nesel sem v uredništvo .Slovenca11 prečast. g. Smodeju en izvod „Ljudskega Dnevnika11 v katerem sem se branil proti lažnjivim poročilom „Slovenca11. C. g. Smodej mi je hladno in brez vsakega obžalovanja odgovoril, da to ni njegova zadeva, temveč, da je stvar dopisnikov, če so poročila resnična ali ne. Pred zakonom je seveda č. g. Smodej opravičen, če pa je opravičen v svoji vesti pred Bogom, kadar dopušča tako hladnokrvno objavljati lažnjive vesti, je pa drugo vprašanje, kajti pošten urednik, tembolj če je duhovnik, bo skrbel, da se ne objavljajo poročila od dvomljivih ali celo nezanesljivih dopisnikov. Prav posebne vrste katoliški moralist je pa preč. g. dr. Kulovec, ki mi je vrgel izvod „Ljudskega Dnevnika11 pod noge, ko sem mu ga v pisarni SLS vročil s pripombo, naj se prepriča o resnici. Podobne vrste poštenjak je uidi g. Žužek, tajnik I. del. kons. društva v Ljubljani, ki je v svoji gorečnosti „Ljudski Dnevnik11 raztrgal, ne da bi ga prebral. Iz takih slik se najbolje spozna moralno kvaliteto SLS-arskih voditeljev.— Še ena sličica: G. Pavlin in tov. Cvikelj sta pripo-vedovala, da sta slišala, da sem Imel pred nekaj dnevi shod v Šmartnem pri Litiji. Ko sem ju pa vprašal kdo jima je to pravil in jima ponujal 1000 kron, če mi z imenom povesta vsaj eno osebo od katere sta to govorico slišala, sta se po navadi ljubljanskih katoliških11 moralistov izvila, češ, povsod sc tako govori. — Da še bolje osvetlim lažnjlvost SLSarjev, povem naravnost, da v Šmartnem pri Litiji sploh še nikdar nisem bil. —- Taki smo klerikalci. Ali so še kake vrste pudje ali stranke na svetu, ki bi bili slabši in hudobnejši od nas?
(Op. ured. G. Beltramu radi ustrežemo in prinašamo ničgove dopise, da vidijo naši čitatelji, kako ravna SLS s svojimi somišljeniki,. kadar hoče kdo Izmed njih uvesti v stranko dostojnost in resnico. Ce ne tolerira vso njihovo zlobo, ga skušajo uničiti z lažjo in obrekovanjem.)
Gospodarstvo.
g Izkaz Narodne banke z 31. januarjem ima sledeče aktivne postavke: metalna podlaga 347,940.322 (več 0 mil.); posojila eno milijardo 517,532.578 (več 19 mi!.); prejemki od države 4.512,924.371 (manj 2,385.367); vrednost državnih domen, založenih za emisijo 2.133,377.163. Vsa aktiva znašajo torej 8576,133.407 Din in.saldo 59,358.972 Dtn.
g Prost Izvoz cementa. Finančno ministrstvo je dovolijo prost izvoz cementa Is uaše države pod pogojem, da se vse devize, dobljene od prodaje cementa, prodajo na zagrebški aii beigrajski borzi Narodna banka ima pravico, da kupi tretjino vseh teh deviz.
g Razširjenje Stiunes-koncerna na Balkanu. Berlinska „Voss“ je dobila iz Bukarešte informacije, da pripravlja Stinnesov koncern svojo utrditev na Balkanu v velikem obsegu. V Bukareštu bo posebna delniška družba za prodajo Stinnesovih proizvodov, pri kateri bosta udeleženi tudi Alpine Moo-tan d. d. in Ferro d. d. V Sofiji prevzame prejšnja filiala Britsko-ogrskc banke N. Fe-her & Co. zastopstvo Stinnesa in organizira v Konstantinoplu in Smirni posebna podjetja. V Belg-adu se pogaja Sttnnes z Montan sindikatom.
g Industrija v Bolgariji Bolgarsko prometno ministrstvo je predložilo sobranju projekt za veliko tvornico telegrafskih In telefonskih potrebščin v Sofiji. Ustanovi se akcijska družba s sodelovanjem države, ki si bo pridržala polovico deležev. Tudi v pro-mogovni industriji se opaža velik razmah. Leta 1920, so Bolgari začeli izvažati premog, in 1. 1921. so ga Izvozili že 800 ton. Pred vojno so porabile bolgarske železnice letno 200.000 ton, a sedaj ga porabijo že 300.000 ton. Produkcija premoga sc z vsakim letom poveča. L. 1919. so izkopali 583.000 ton, leta 1920. 743.000, a v letu 1921. že 912.000 ton. Kmalu bo mogla popolnoma pogrešati angleški premog. Računa se, da se bo mogla letna produkcija dvigniti na 2 mil. ton.
g Z dunajskega knjižnega trga poroča „Jugosl. Lloyd“, da vlada tam panika vsled padca marke in da mislijo knjigarne svoje trgovine zapreti In se tako izogniti razprodaji. V Nemčiji so sklenili, da se avstrijskim
k Einstein v Jeruzalemu. Kakor javljajo londonske „Times11 iz Jeruzalema, je došel tjakaj prof. A. Einstein. ki je na židovskem vseučilišču pred veliko množico predaval v re-lativitetni teoriji.
k Operni libreti. — »Čarostre-!ec«. — Pravkar je izšel 9. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov in sicer »Čarostrelec«, romantična opera v treh dejanjih, spisal Fride-rich Kind, godbo složil Karl Maria Weber, poslovenil Anton Funtek. 67 strani. — Cena 3 Din. — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica 1.). Razprodajalcem običajen popust. V razprodaji so v tukajšnjih knjigarah, kakor tudi pri blagajni v operi in pri opernih biljeterjih.
k Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Urejajo in izdajajo Fv. Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovš. — Izšla sta 3. in 4. snopič UL letnika s sledečo vsebino: Fr. Kidrič, Opombo k protireformaoijeki (katoliški) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva; Fr. Wober, O razmerju med besedami in stvarnim doživljajem; Fr. Ramovš, 50-letnicn, znanstvenega delovanja Jana Baudouina de Courtenay; P. Skok, Pripombe k razlagi imen Oglej in Celje. — Časopis prinaša podrobno bibliografijo svojih strok za dobo od julija 1920 do konca 1. 1921. — Naročnina za IV. letnik je zvišana na 30 Din; ravno toliko stane odslej tudi III. letnik. Reklamacije, naročila itd. je pošiljati na naslov Časopisa (Ljubljana, univorza). Časopis najtopleje priporočamo našemu razumništvu,
knjigarnarjem nabije 100% pribitek, ako pokažejo od nemške kontrole vldiran reverz. Medtem pa je Avstrija zaprla uvoz nemških knjig.
g Avstrijska zlat pariteta znaša od 12. do 16. februarja 14.500 a. k.
g Mednarodni vzorčni velesvmenj v Pragi bo trajal od 11. do 18. marca. Posetniki dobe na vseh čehosiovašklh železnicah 33%. pri vidiranju potulh listov 75%, in na naših vlakih (razen brzovlakov) 50% popusta. Legitimacije oskrbujejo čhoslovaški konzulati.
g Transportna konferenca. V Pragi bodo imele nasledstvene države transportno konferenco, na kateri bo regulirano vprašanje tranzitnega prometa med nasledstvenimi državami.
g Povišanje ccn ogrskemu špiritu. Poljedelske tovarne na Ogrskem zahtevajo, da proglasi vlada fabrlkacljo špirita za poljedelsko industrijo. Produkcija špirita je namreč zelo nazadovala, vendar pa hoče kartel cmo povišati. Sedanja cena znaša za neobdavčen špirit 265, za obdavčen 300, za industrijski 400; za publiko pa 500 madžarskih kron.
BORZA.
Zagreb, 12. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.147 — 0.148, Berlin 0.34 — 0.37, Budimpešta 3.95 — 4.05, Bukurešt 45 — 47, Milan 495 — 498, London 488 — 490, Newyork 103.50 — 104.5, Pariz G45 — 650. Praga 310 — 318, Švica 1960 — 1975, Varšava 0.30-0.32. Valute: dolar 100-101, avstr, krone 0.15, franki 630 — 640, marke 0. 36, lire 485 — 490.
Cnrih, 12 febr. (Izv.): Berlin 0.0186, Newyork 532.50, London 24.95, Pariz 32.80, Milan 25.63, Praga 15.80, Budimpešta 0.2050, Beograd 5.10, Bukarešta 2.85, Varšava 0.014, Sofija 3.10, Dunaj
0	0075, avetrij krono 0.007550.
PREDBORZA.
Zagreb, 13. febr. (Izv.) ! dolar 100 Din,
1	funt šteri. 482 Din, 1 švic. frank 19.50 Din, 1 franc, frank 6.45 Din, 100 mark 0.36 Din, 100 avstr, kron 0.1475 Din, 1 češka krona 3.09 Din, 1 ital. lira 4.95 Din.
predvsem srednješolskim zavodom in učiteljstvu sploh.
k Tujina in ml. Iz Amerike je došlo sporočilo, da so se izvajali v Newburghu (Združene države) Lajovičevi „Pastirčki11 in „Kropa: ji“. — Iz Zagreba (država SHS) je došlo 50 tja poslanili „Pesmi samote" Istega skladatelja nedotaknjenih t. j. neizvajanih in neprodanih v Ljubljano nazaj. Menda bo res treba Am irikanca, da nam odkupi in razveje „borni punkeljček Anastazija Grilna". — Zanimive so cene ameriškega koncerta: 75 c za osebo, za otroke 25 c, po naše 300 K za odrasle, 100 K za mladino. Na istem koncertu so peli tudi Adamičev zbor „Zaman pod oknom1*.	N.
Narodno gietiatišče.
DRAMA.
Torek, 13. februarja: Zaprto.
Sreda, 14. februarja:	rZa pravdo in
srce«. Izven.
Četrtek, 15. februarja: »Čudež sv. Antona« in »Črna dama Iz sonetov«. Red E.
OPERA.
Sreda, 14. februarja: Zapito.
Četrtek, 15. februarja: »Vrag in Katra«. Izven.
Popoladanska predstava »Carmen«, napovedana za pustni torek, se zaradi tehničnih zaprek ne vrši. Denar za prodane vstopnice se vrača pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
gl Betetto - Zathey. V sobotnem „Slov. Narodu" je priobčil Betetto, basist kraljeve opere apel na vse ljubitelje In prijatelje umetnosti, naj ga vzemo v zaščito radi kritike v „Jutru" (7. t. m.), kjer da se mu med vrstami očita premala zaposlenost v operi in petje po
spremenjenem (punktiranem) originalu. Vskd Betettove ohripelosti je namreč prevzel pri. zadnji „Prodani nevesti" njegovo ulogo (Ke-cala) basist Zathey, ki po kritikovem mnenju zasluži posebno priznanje „glavno" radi tega, ker je pel svoj part v originalnih legah in ker je vedno zdrav. — K temu pripominjam: V interne prepire javno nastopajočih osebnosti se ne spuščam. O zaposlenosti, al-terniranju in eventualnemu ntarodiranju naj govori zdravnik in gledališko vodstvo. Publika sevć je tudi zainteresirana, ker H nt vseeno, koga sliši v tej ali oni ulogi. Fakt je n. pr., da so mi E-abonenti potožili, da so slišali Betetta doslej samo enkrat (pritožba, k! jo Betetto po mojem mnenju lahko smatra za poklon). Ob smiselni punktacijl pa, t. j. ob taki, ki muzikalne misli ne destrnira, se ne bo resen, muzikalno naobražen kritik spodtikal, upam torej tudi pisec omenjene kritike ne. — Glede umetniške kvalitete pa Betettu mirnim srcem svetujem, naj-se v bodoče na nikogar ne obrača v svrho zaščite svoje umetnosti: ščiti ga umetnost sama. „Kar je glavno!" Res je namreč, da dva nizka tona Kecala ne napravita.
RtiLSBno.
r Žena-mož. Londonski listi poročajo o zanimivem slučaju ženske, ki so jo vsi poznali kot moškega. Sele, ko je zbolela in umrla v bolnici, so ugotovili, kdo je. Živela je namreč pod imenom Karl Richard-son pri neki trgovki kot prodajalec in niti njena gospodinja ni mogla najti tekom let nič sumijivega na svojem prodajalcu, ki je bil nad vse marljiv, velik šaljivec in strasten kadilec. Bila je enkrat celo v bolnici zaradi rane na nogi in tudi tam jo niso prepoznali. Brivec, pri katerem si je strigla lase, se je seveda norčeval iz njene zahteve, da jo naj obrije, ker ni imel skoro kal odstraniti z njenega lica, toda sumil ni nič, ker je imela čisto moške poteze v licu.
r Hitra obsodba. V nekem nemškem mestu si je prižgal nek mlad objestnež cigareto z bankovcem za 10.000 mark. Očividci so mu iztrgali bankovec in ga takoj pošteno namahali za njegovo cinično dejanje.
r Krematorij v Pragi je vpepelil januarja meseca 162 trupel, od teh 101 moških,. 57 žen In 4 otroke. Katolikov je bilo med njimi 103, 17 čeških novovercev, 12 protestantov, 4 judje, 1 pravoslavne vere in 25 brezvercev. Večina je Pražanov.
r Slovo salutiranju. Amerikanski general Pershing je izdal amerikanskemu vojaštvu povelje, v katerem naznanja, da so vojaški pozdravi na ulici odpravljeni Če vojak pozdravi predstojnika prostovoljno in iz uljudnosti, je prav, če ne, je tudi dobro,-Prislliti ga k pozdravu ne more odslej nihče. Demokratizem drugod napreduje.
r Tekma krasotic. V New-Yorku je bila razpisana za najlepšo žensko nagrada v znesku 10(1.000 dolarjev. Podelitev nagrade je povzročila tožbo neke Američanke, ki je trdila, da je ona nailepši žena, ker je docela enaka milanski Veneri, ki }e priznano nai-lepši kip ženske. Sodniki so izmerili in našli, da ima užaljena Američinka za 1 cm predolge dlani. Bojevita krasotica je propadla kljub stroškom za nego svoje lepote, ki so znašali 2000 dolarjev tedensko.
r Škof v letalc. Gibraltarski škof dr. Greig je naslovih prošnjo na bogataše svoje škofije, ki obsega obale sredozemskega morja, naj mu preskrbe-aeroplan, da mu bo mogoče obiskati posamezne župnije, česar sedaj ne more vsled slabih prometnih zvez po morju in na suhem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
= „Št. Vid." Pošljite. — „Ljubljana Bk.“ Tajnost zajamčena. Lahko pošljete na naslov: Glavni urednik „Ljudskega dnevnika",-Ljubljana, Breg 12. Tako naslovljena pisma odpiram sam. V ostalem se strinjam.
Izdaja konzorcij „Ljudskega dnevnika." — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani
Kultur Oe
r	^
Gradbeno podjetje
ing. Buitic in drag
Ljubljana, BiMčeiiiol.ZO.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
v	^
Pisalni stroji I. t. d.
Mehanična delavnica i
h-
Lud- Baraga, Ljubljana, Selenbungoea 6./«»