Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
LM za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Urcdnlitvo in uprava, Strossmajerjcv trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXII. Št. 11.
Kranj, 12. marca 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.' četrtletno 10 Din.'
Din,
Stanovska sknpnost in zavednost našega kmeta
Zborovanje združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Kranju
Občni zbor delegatov Kmečke zveze v Celju, ki se je vršil pretekli mesec \ tako veličastni obliki in obilni udeležbi zastopnikov vseh krajevnih edink-, pomeni nov mejnik v organizaciji K. zveze. Iz poročil funkcionarjev glavnega odbora smo ugotovili uspehe, ki jih je Kmečka zveza dosegla v kratkem času svojega obstoja, videli smo prizadevanje glavnega odbora, da uresniči svoje naloge v korist našega kmeta, slišali pa tudi načrte, ki so storjeni za bodoče. Briga onih, katerim je poverjeno vodstvo v organizaciji, nam daje trdno upanje, da se bo v doglednem času storilo še več in po dobro zamišljenem načrtu dosegli taki gospodarski pogoji, ki bodo kmetu omogočali napredek.
Povdariti pa moramo eno. Brez sodelovanja vseh članov bo delo zavirano. malodušje in nezaupanje nekaterih pa jemlje energijo in voljo za delo. Vsi moramo delati, vsak posameznik mora doprinesti svoj delček in se ne ustrašiti težav, na katere pri tem naleti. Zavedati se mora vsak član, da je šele takrat u-pravičen kritizirati, ko je s svoje strani napravil vse, kar organizacija od njega terja. Kaj in kako se bo delalo, smo slišali na občnem zboru. Zahteve, ki so bile v obliki resolucij sprejete, so tako obsežne in važne, pa tudi tako težko dosegljive, da bo treba dobro in neustrašeno delati, če se bo hotelo na prihodnjem občnem zboru pokazati takšne uspehe, kakor na letošnjem.
Kaj pa je bilo vendar slišati takega na občnem zboru, bo dejal kdo. ki je član morda slučajno in ki   smatra za
uspeh šele to, ko dejansko dobi v roke stotaka?
Če bi ne bilo drugega kot to, da se je po prizadevanju Kmečke zveze ustanovila Kmetijska zbornica, naša javnopravna zastopnica, in da se je upofetavi-ia likvidnost kreditnega zadružništva, smo z uspehom Kmečke zveze lahko zadovoljni. Ta dva vprašanja sta za nas tako važna in odločilna, da si brez njih ne moremo zamišljati drugih uspehov. Z rešitvijo teh pa so dani temelji za nadaljnje delo na stanovskem in gospodarskem polju. Ti uspehi niso majhni, zlasti še, če upoštevamo, koliko truda in vsestranskega prizadevanja je bilo treba vložiti za njih dosego. Prej, ko kmet svoje stanovske organizacije ni imel, ni bilo nikogar, ki bi se v imenu kmeta tako močno potegoval za uresničenje gornjih vprašanj. Sedaj je to Kmečka zveza storila in bo še, pri vsem tem delu pa bo imela močno oporo v Kmetijski zbornici. Potrebno je še, da zraste med nami smisel za stanovsko skupnost v popolni meri, da se še bolj poživi stanovska zavest, pa smo lahko prepričani, da bomo po svoji stanovski organizaciji dosegli še večje uspehe. Kmečke zveza je svoje delo zastavila pravilno in energično in dosegla bo svoje naloge, če bodo člani na svojem mestu. Pred očmi naših kmetov naj bodo vedno besede našega načelnika g. Brodarja, ki je ob zaključku svojega govora na občnem zboru dejal: Kmečka zveza ni bila ustanovljena zato, da samo organizira kmečko ljudstvo, ampak da ustvari boljše pogoje za življenje našega kmeta.
Zborovanje čevljarjev v Tržiču
V nedeljo, dne 0. marca se j«' vrlil občni zbor Združenja čevljarskih raojstro\ v Trii« iii. To združenje obstoju le IH7 let. V so to dobo je igruln ta stanovska organizacija zelo važno vlogo. Delokrog se je pač vedno spreminjal in prilugojevul razmeram in času primerno. V povojni dobi urejuje združenje razmerje med mojstri in njihovimi vajenci ter skrbi za stanovsko zavest in strokovni napredek svojih članov. Prav posebno skrbi za vajence, da jih ne morejo mojstri samo izrabljati, ampak tudi dobro izučiti. Predno je vajenec proat se vršijo preizkušnje vajencev pred posebno komisijo ob navzočnosti mojstra. Cc se izkaže, da vajenec ni napravil dobro izdelka se mu učna doba podaljša, poleg tega pa se mora zagovarjati tudi mojster. Združenje skrbi V vsakem oziru za napredek čevljarske stroke, kai je posebno razvidno iz poročila predsednika, ki ga podajamo v izvlečku.
V pretečenem letu je bilo med čevljarji veliko razburjenje radi državne trošarine na obti-lev, kar je povzročilo, da so nekatera industrijska podjetja hotela spremeniti svoj obrat In ga priglasili kot obrt. du bi tako izbegala plačevanje troSarine. Po zgledu uredbe starostnega zavarovanja za delavstvo je želeli, da bi podobno zavarovanje prišlo tudi za obrtnike. Reorganizacija obrtnih združenj je na vidiku in bo z uredbo uveljavljena, kar bo temeljito razmere spremenilo tudi pri našem združenju.
Pri tej točki se je razvila živahna debata. Navzoči člani so izrazili željo, naj bi združenji' ostalo tako knkor je. če pa že to ni mogoče, naj se pa združi z združenjem oblačilne stroke v Kranju. Socialna zakonodaja predvideva kolektivne pogodbe tudi pri večjih obrtnih podjetjih. Nekateri mojstri so take pogodbe že morali skleniti s svojimi pomočniki. Združenje se je udeležilo kongresa čevljurjev v Celju. Prevelika zaščita vajencev slabo vpliva na vzgoja ker vajenci navadno to dobroto zlorabljajo. Na drugi strani pa tudi mojstri mnogo-
Tržič dne K). III. 1958.
krat napačno postopajo z vajenci. Želeti je tudi, da bi obrtna šola bolje vršila svojo dolžnost, ker se pri vajencih opaža pomanjkanje discipliniranosti. Zelo dobro pa .e vedno obnese poučevanje' učitelja mojstra, ki da vajencem praktičen strokovni pouk. Odbor je imel med letom 2 izredni in 10 rednih sej. Dopisov je bilo prejetih 63 in oddanih 31). Obrt je odjavilo (> članov, prijavilo pa 3. Oproščeni so bili -t vajenci, dva sta pogodbe razveljavila in od teli se je 1 ponovno prijavil pri drugem mojstru. Tekom leta je bilo na novo sprejetih IS vajence,. Vseh vajencev je sedaj 32, mojstrov pa 122. Pri g. banu se je oglasila elepulacija radi šu.šmarstva. Ista depiitacija se je udeležila tudi plenarne seje zbornice TOI. Čevljarstvo se je v splošnem poživilo, kar posebno izkazuje porast vajencev in zaposlenje pomočnikov prt mojstrih. Tudi to je znamenje napredka, ker so se morale pričeli sklepati kolektiv ne pogodbe. Udeležba tega občnega zbora je bila zelo velika, kar (udi dokazuje poživitev gospodarstva. Občnega zbora se je udeležil tudi tržiški g. župan, ki je v nekaj stavkih priporočal več discipline ter stanovske in tovariške zavesti. Za slučaj strokovnega tečaja je pripravljen posredovati za podporo pri banovini. Iz Ljubljane je prihitel na občni zbor strokovni učitelj Stei-man, ki je priporočal, nnj se mojstri čimbolj strokovno izobražujejo in s tem skrbijo za svoj napredek. Orajevredno pa je, da se občnega zbora ni udeležil zastopnik zbornice TOI. ki je bil za to že določen in se ga je tudi z gotovostjo pričakovalo. Naše združenje ima vtis, da TOI premalo polaga važnosti našemu .ielu, kar ni pruv, saj k vzdrževanju TOI prispeva sleherni obrtnik v obliki doklad in je vsled tega dolžnost zbornice, če že no podpira pu vsaj ne zapostavlja našega truda.
Opozorilo! Predno kdo stopi v poslovne zveze z Mirkom Tomušcvičem, Bosanski Novi, naj se obrne za informacije na naše Združenje.
Proti pričakovanju se je udeležilo v četrtek 3. t. m. ustanovnega občnega zbora podružnice društva ..Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije" za sodni okraj Kranj lepo število trgovskih in zasebnih nameščencev v dvorani hotela ..Jelen". Ustanovni občni zbor je potekel složno in živahno in obeta društvo iivahno zanimunje in delovanja.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Kari Mam je uvodoma posebej pozdravil zastopnika osrednjega odbora g. Smersu Rudolfa in g. Češnovarja ter župana kranjske občine g. Karla Češnja, nakar je podal besedo predsedniku osrednjega odbora g. Smersuju.
Iz tega poročila so navzoči posneli izredno važnost društva, ki se je na tem občnem zboru ustanavljalo. Društvo se bori predvsem za pravice nameščencev in je v tem pogledu že mnogo doseglo. Priborilo si je dobre zveze z oblastmi, katerim poroča vse težnje svojih članov. Razen tega pr\ društvo skrbi tudi za izobrazbo svojih članov s prirejanjem predavanj, iger, goji družabnost, sploh skuša izboljšati v skupnosti razmere nameščenstva.
Po sprejetju pravil in določitvi članarine je sledila izvolitev odbora.  Zu predsednika po-
družnice je bil izvoljen g. Boris Ivane, za pod-predsed. g. Šetinc Maks, za tajnico gdč. Brecelj Cverina, za blagajničarko gdč. Dolenčeva, v odbor pa g. Engelman, g. Murnik in g. Grohar, za preglednika računov pa g. Kari Hain. iu gdč. Mirni Vodnik.
Sledila je živahna debata, navzočih glede gradnje nove palače v Kranju, ki jo namerava zgraditi Pokojnin?'i zavod iz Ljubljane. G. Češenj je poročal, da je bila v Krnnju pred nedavnim časom komisija, ki naj bi določila, kakšna zgradba bi bila najprimernejša za članstvo. V splošnem jo prevladovalo mnenje, da bi Pokojninski zavod zgradil večjo palačo za stanovanja nameščencev, v kateri naj bi bila tudi menza. Razen tega naj bi Pokojninski zavod kupil skupno več parcel z« gradnjo hiš in jih po lastni ceni prodajal članom. Zbor nameščencev je tak načrt pozdravil in želi čimprejšnjo izvedbo tega.
Pred zaključkom zborovanja je govoril g. Ccšnovar, ki je podal še nekaj misli k delovanju podružnice in priporočal list ..Bodočnost'', na katrega bi se moral naročiti vsak nameščenec, ki želi splošno izboljšanje razmer nameščenstva.
Stražišče napreduje
Kar smo dobili novo čevljarsko delavnico na Cašteju, pričakujemo še novo trgovino s peskom in kamenjem. Bivši župan g. Križnar Anton je navozil na svoje zemljišče velike kupe kamenja in peska. Kamen je navozil z Ga-štejskega klanca. Sum ga verjetno ne bo mogel porabiti in ga bo najbrže prodajal. Pa nas to ne briga, briga nas pesek. Ko so polagali nove cementne cevi proti srednjemu Gašteju so izkopali zelo veliko gramoza in peska. Na mesto da bi se z njim nasula cesta poleg kanala, je g. Križnar pesek odpeljal. Edina cesta, ki veže hiše ob srednjem Gašteju z drugim svetom, je vsled tega v takem stanju, da se z vozom po njej-sploh ne more naprej, pešci pa gazijo blato do kolen. Med tem ko je Križnar pesek in gramoz odpeljal, bo morala občina od drugod voziti material na cesto, da se jarek zasuje. Vprašujemo se, ali je tako občinsko gospodarstvo pametno:'
Smartin, 11. III. 1938.
Večina naših volilcev je dobila zadnji čas v roke nek list, ki trdi, da je bivši župan g. Križnar dobil zadoščenje pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Tudi sam rad vsakomur pripoveduje, kdor ga je voljan poslušati, kakor tudi to, da ga je cela zadeva stala celih 62.000 din. Res, lepa vsota je to. Pa saj jo Križnar lahko pogreša. Brali smo, da so n (egove priče pri razpravi v Ljubljani izjavile, da je Križnar imovit mož z lepim premoženjem. Kdor tega ne verjame, se lahko prepriča v zemljiški knjigi. Sicer pa — ne hvali dneva pred večerom!
Zvedeli smo namreč, du je teh 62.000 din šlo po vodi, ker je državno tožilstvo prijavilo revizijo. G. Gregor Bajž.elj na katerega je Križnar zvalil vso krivdo, je spet zdrav in bo lahko pojasnil, kako se je na občini gospodarilo zu županovanja g. Križnarja Antona. Križnar ne bo še župan.
Tedenske novice
KRANJ
Razdelitev evidenčnih tablic in zadnji letni pregled motornih vozil v Kranju se bo vršil za srez Kranj v sredo dne 16. marca 1938. ob pol 9. uri v Kranju, na Glavnem trgu pred mestno hišo.
Lastniki nepregledanih motornih vozil z evidenčnimi tablicami iz leta '1937 se posebno o-IMtzarjajo, da se bodo po 16. 3. 1938 odvzele vse lanske evidenčne tablice, nove pa se za nepreglednim vozila ne bodo izdajale.
„Ugasle oči" je naslov drame, ki jo bo Prosvetno društvo uprizorilo v soboto 12. t. m. ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Vsi se še spominjate krasnega romana, ki je izhaja! v Slovencu pod naslovom ..Rožni venec". Po tem romanu je prirejena igra. ki bo prav gotovo vsukogar zadovoljila. Stari in preizkušeni igralci nam pa jamčijo, du bo igra tudi glede igranja v vsakem oziru uspelu. Vstopnice so v predproduji v trgovini pri g. Podjuvoršku.
Z lizolom se je zastrupila pred dnevi 23 letna tovarniška delavka Julka D. doma iz okolice Celja, sedaj stanujoča v Stražišču. Nesrečno dekle so prepeljali z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer je pu niso mogli več rešiti.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil, se bodo v ršili za sreze Kranj. Radovljica in Skofjn Loku \ torek, dne
t2. aprila 1938. ob 8. uri pri sreskem načelstvu v K run ju.
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu \ Kranju.
Članski sestanek Zveze združenih delavcev se vrši v nedeljo |3. t. ni. v dvorani Ljudskega doma, Glavna točka, ki se bo obravnavala na" tem sestanku, je: Zakaj smo nastali in kakšen namen ima naša organizacija. Vljudno vabimo vse članstvo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleži.  Bog živi!
Tekstilna zadruga v Krnnju. Priglasilo se je lepo število zadružnih Članov, ki so že vplačali primerne vsote. S pripravljalnimi deli se je :>e pričelo. Sprejemajo se še novi člani, ki naj se prigluse v pisarni Zveze združenih delavcev, ali pa v Hranilnici in posojilnici v Ljudskem domu v Kranju.
Ali ste že odgovorili na vsa TRI nagradna vprašanja ?
Še danes pošljite vse tri odgovore na upravo ter priložite znamko zn odgovor. Morda se Vam le sreča s ne je!
STRAN Z
»GORENJEC«
Podražnica SV D v Kranja priredi 1*. mar-•a sadjarski tečaj v dvorani Ljudskega doma-Ob 9. uri bo govoril g. Zirovnik Janko o sadjarstva sploh; ob 10 uri g. Zupančič Oimar o škodljivcih v sarfjarRlvii: oK II. uri ho pa govoril g. Stular Tomaž o precepljevanju nerodovitnega drevja ali slabih sort. Popoldne ob pol 2. uri se vrši precepljevanje drevja na vrtu g. Berjaka, katero se nadaljuje v torek •d 9. ure naprej. — Na ta tečaj so vabljeni vsi prijatelji sadjarstva)
Občni zbor strels%e družine v Kranju. V četrtek zvečer je bil v dvorani hotela »Jelen* ob veliki udeležbi članstva občni zbor Strelske družine. Predsednik g. Mohor je imel uvodoma kratek nagovor na zborovalce, nato pa je orisal celotno poslovanje družine v preteklem letu. Za g. predsednikom je podal poročilo tajnik g. Ločniškar, ki je prikazal celoten potek hudih borb za pokale in nagradna mesta. Ekipa strelske je priborila srebrni prehodni pokal v Domžalah, stalno je dobila v posest pokal družine v Tržiču, a kar je uspeh družinske ekipe najbolj povdarilo je bila lepa zmaga naših strelcev na okrožnih tekmah v Ljubljani, kjer si je pridobila okrožni družinski pokal, za katerega so tekmovale mnoge strelske družine. Izčrpno blagajniško poročilo je podal g. Kari Cesenj. Izvoljen je bil večinoma stari odbor le s to razliko, da je g Češenj sprejel mesto podpredsednika, v odbor se je tooptiralo še g. Rozmana. Na občnem zboru je bil sprejet za častnega člana g. Ločniškar Hin-ko ip sicer za zasluge, ki jih ima za družino.
Društvo Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Kranju, je začela prav živahno poslovati. Kakor čujemo. se nameravajo v kratkem predstaviti kranjski
TELLUS URE — TOČNE!
javnosti s prav lepo dramo, ki bo prav gotovo vzbudila veliko zanimanja. Društvo sprejema nove člane v pisarni Tiskovnega društva. Upamo, da bo društvo s svojimi delavnimi člani dokazalo vsem, da ga je pripeljala v življenje potreba in da bo opravičilo v vsakem oziru svoj nasu.p pred javnostjo.
Couch zof e9 otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnlk, Kranj
Velikonočni izlet cerkvenega zbora v Kranja.
Na velikonočno nedeljo pop. napravi pevski zbor župne cerkve v Kranju izlet v Trst, Pado-vo in Benetke. Povratek bo na Velikonočni ponedeljek zvečer o polnoči. Nekaj sedežev je na razpolago tudi za nepevce. Kdor bi želel iz Kranja napraviti s pevci ta izlet naj se javi v župni pisarni v Kranju med uradnimi urami prihodnji teden. Stroški znašajo din 220.—. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružni-
ce Aeroklnba sklicuje sestanek vseh, ki se zanimajo za delovanje aerokluba in sinji šport, v sredo 16. t. m. ob 8. uri zvečer v lovski sobi hotela Stara poŠta v Kranju.
Kdor se želi udeležiti začetniškega tečaja esperuntskega jezika, se še lahko priglasi v nedeljo 13. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v kranjski gimnaziji, potem se I to začel redni pouk.
Upravni odbor Delavske zbornice je na svoji seji dne 23. februarja 1938 sklenil, da se s 1. marcem t. 1. uvedejo v Kranju uradni dnevi. Ti uradni dnevi se vrše vsak torek od 16. do 18. ure v prostorih mestne občine na Maistrovem trgu št. 4. (bivši rotovž) v I. nadstropju. Uradne dneve bosta upravljala menjaje se zl>ornična referenta gg. Joža Golmajer in Anton Marinšek. Prvi uradni dan je bil že v torek 8. t. m. Istega dne se je tudi vršila v veliki dvorani hotela Stara pošta konferenca, na kateri se je razpravljalo o pomenu in organizaciji uradnih dni Delavske zbornice v Kranju. Na to konferenco so bili vabljeni vsi delavski zaupniki in njihovi namestniki, izvoljeni v Kranju, kakor tudi vse centralne organizacije in odborniki njihovih krajevnih organizacij v Kranju.
ŠKOFJA LOKA
Avtomobilska nesreča se je zgodila na pustni torek ob 8. uri zvečer blizu škofjeloškega kolodvora. Šofer Ivan Novinc se je odpeljal s tovornim avtomobilom avtoprevoznika Ravni-harja Otona na kolodvor po nafto. Ko je bil že blizu kolodvora, ravno nasproti skladišča g. Vebra, je šofer zupazil šele par deset metrov pred seboj kolo, na katerem sta se vozila dva moška. Dajal jima je signale, vendar pa se onadva nista zmenila. Vozila sta kar naprej. Zato je Novinc zavozil čez kup gramoza, vendar pa je pri tem zadel tudi ob kolesarja, ki ju je podrl, avto pa je preletel čez kup in treščil v telegrafski drog, katerega je gladko prelomil. Avto se je seveda precej razbil. Še-
TELLUS URE - ELEGANTNE!
ferju in njegovemu spremljevalcu se ni nič posebnega zgodilo. Dobila sta le nekaj prask. Drugače pa je bilo z enim izmed kolesarjev in sicer Alojzijem Homanom iz Podpulferce 8-Sunek ga je precej trdo vrgel ob tla, tako da je bil precej krvav in pobit. Prepeljali so ga k zdravniku, tu pa je odredil prevoz v bolnico, kamor ga je avto tovarne ..Šešir" odpeljal še (isti večer. O nesreči se vodi stroga preiskava.
Razmere v gas. četi Sv. Duh-Virmaše. Z ozi-rom na razširjajoče se vesti o težavnih razme rah v gas. četi Sv. Duh-Virmaše se je vaš dopisnik obrnil na najmerodajnejše mesto ter tam dobil za objavo sledeče:
Vsled razmer, ki izvirajo iz vsem znanih vzrokov, ko se je v naše gasilstvo skušalo vriniti razne struje, je upravni in nadzorni odbor gas. čete Sv. Duh-Virmaše odstopil. Sklican je bil nato za 16. januar občni zbor, kateri se je tudi vršil. Vendar pa kljub vsemu prizadevanju na tem občnem zboru ni bilo mogoče doseči soglasja. Zdto je škofjeloška gas. župa imenovala nadzorni in upruvni odbor gasilske čete Sv. Duh-Virmaše. Vendar so nekateri imenova-
ni odborniki odbornLška mesta odklonili. Zato so ostali odborniki, ki so imenovanja sprejeli, poklicali v odbor nove odbornike, tako da sta oba odbora, nadzorni in upravni, danes polno-številna. Izrednega občnega zbora ne bo, ker bi bil v tem slučaju protizakonit. Sedanji odbor pa ima nalogo, da v četi napravi red, da bo služila le svojemu zvišenemu namenu, kur je odbor že v precejšnji meri tudi že storil. Pripominjamo, da vso druge razširjajoče vesti niso v korist četi Sv. Duh-Virmaše. ker resno ogrožajo njen ugled.
Za predsednika ubožnega odseka je bil izvoljen na zadnji seji občinskega odbora g. Luka Krek. Znan je njegov socialni čut, zato vemo, da bo vodil ta odsek v splošno zadovolj-nost vseh.
Občinsko trošarino bo morala plačati tvrdka ..Bata" pri nas od uvoženega materiala. Določi naj se pavšalen znesek za 1 leto. S tvrdko naj se takoj stopi v stik, se je sklenilo na zadnji seji občinskega odbora.
Mlekarska šola. Ministrstvo je potrdilo od strokovnjakov izbrano zemljišče za gradnjo mlekarske šole. Zemljišče leži v občini Stara Loka ob banovinski cesti, ki pelje v Selca, nasproti gostilne „pri Fertunovcu". Občine in mlekarske zadruge so pripravljene prispevati potrebne zneske za odkup zemljišča. Sedanje lastnike zemljišča pa prosimo, da ceno za zemljišče ne drže previsoko, temveč, da gredo na nivo najnižjih mogočih cen, da s tem ne bi onemogočili odkup zemljišča po obflinah in zadrugah, ki finančno seveda niso neomejene. Če bi se nakup zemljišča onemogočil, bi s tem splavala tudi šola po vodi in z njo tudi koristi, ki bi jih imelo zlasti kmečko prebivalstvo od nje. Zelja vsega prebivalstva pa je, da bi bila to res šola, ne pa samo kak mali znanstveni zavod, ki okoličanom prav za prav ne bi dosti koristil.
Gospodinje se pritožujejo, 2e dolgo vrsto let, že menda toliko časa kot stoji Loka, so Ločan-ke iz Glavnega trga. Nunske ulice in drugih bližnjih ulic poleti sušile svoje perilo na pro-
TELLUS URE — POCENI!
štoru med Nunskim samostanom in hišo Ivana Bernika, prav tam kjer se odcepi pot na grad. Lansko jesen, pa je nekdo, ni nič ne vemo iz kakšnih vzrokov, odstranil kole, ki so bili postavljeni v ta namen. Sedaj, ko se bliža spomlad, pa neštete gospodinje nimajo kje sušiti perila. To je izzvalo med njimi ptecej razburjenja. Mislimo, da bi bilo res dobro ustreči našim gospodinjam in jim postaviti vsaj dva stebra, pa se ne bodo prav nič več jezile. Saj na tistem kraju res prav nikogar ne moti obešeno perilo.
Javna dela. Počasi se bo začelo pri nas zopet živahno delo. Ta teden so že nekoliko poskusili pri novem mostu. Nadalje so vozili material na dvignjeno pot proti Suhi. Na Kam-nitniku pa so delavci ..Slograda" začeli z kopanjem kamenja, katerega bo ..Slograd" rabil za zgradbo mostu in ceste pri Praprotnem. menda okoli 800 m'. Za letos se sploh obeta živahna gradbena sezona.
^ŽlVO Orndie" vf^vemo> kafco j« "nASedele w^Mfu uruujc   0(Ivigno od orodja Tii). ^
!T^T^ 4«lo ima svoje orodje: zobe.
zvato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego ..ragecenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakoi je Chlorodont. Domači proizvod.
Še enega pismonošo bi nujno rabila našu pošta. Maloštevilni pismonoše nikakor ne zmorejo ogromnega dela. Čttjejo se pritožbe, katerih pa ni krivo osobje. temveč dejstvo, da postaja število poštarjev premajhno.
TR2IČ
Februarja meseca se je vršil v naši meščanski šoli živinorejski planšurski tečaj, ki ga je priredil pod vodstvom marljivega okrajnega kmetijskega referenta g. Werniga okrajni planinski odbor za živinorejce tržiške okolice. Tečaj je bil poldneven, 14., 20., 24. in 27. februarja. Bilo je skupaj 8 glavnih predavanj, vsa prav zanimiva in važna. Predavali so inšpektor g. Pire Alfonz o zgodovini kmetskih srenj, g. ing. Rataj o planinski paši, g. komisar Pokom o zakonodaji glede pašnikov, g. vet. Bedenk o prašičjih nalezljivih boleznih, parkljevki in pomoči pri telitvah, g. Wernig splošno o živinoreji in hlevih, nazadnje pa tajnik Mlekarske zadruge iz Nakla g. Zupan o mlekarstvu in g. Ovsenik iz Predoselj o živinorejskih zadrugah.
Udeležba je bila prav lepa 40 do 50 stalnih obiskovalcev, posestnikov in njihovih sinov vendar boljša ob delavnih dneh kakor ob nedeljah. Največja udeležba je bila iz Loma in ostale občine Sv. Katarina, potem pu iz občine Sveta Ana.
Lepa hvala planšarskemu odboru, posebej še g. okr. kmetijskemu referentu Wernigu, za prireditev tega tečaja, katerega namen je bil, dati podlago za poživitev umne živinoreje v tržiškem koto, ki ima zelo ugodne prilike za gojitev dobre plemenske planinske živine, za katero se dosedaj kmetovalci niso dovolj trudili, ker tega niso vedeli še manj pa znali. Sklep tečaja, je bil, naj bi se osnovala planinska živinorejska zadruga, ki bi delo organizirano vodila. Morda lx> to najlažje v že delujoči Kme-
TELLUS URE - EDINO PRI B. RANGUS, KRANJ.
tijski zadrugi v Lomu, ki bi organizirala poseben odsek za živinorejo. Najlepša zahvala tudi gg. predavateljem, ki so se potrudili v naš kot in nam tako poljudno pojusnili več važnih vprašanj. Da je bilo razumevanje splošno je pokazala tudi živahna debata, ki se je razvila po vsakem predavanju. Končno se zahvaljujemo vodstvu meščanske šole. ki je dalo ra-devolje prostore za predavanja.
..Hasanaginica'*. V nedeljo 13. marcu ob 8. uri zvečer in v nedeljo 20. marcu ob pol 4. uri popoldne uprizori Prosvetno društvo dramo ..Hasanaginica". Kdo ne pozna hrvatske narodne pesmi o nesrečni Hasunaginici, ki je poosebljena materinski ljubezen do otrok? V tej drami je dobilo čudovit izraz življenje turške
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
»Dekle, zakaj nič ne govoriš?" je vprušal. ..Pu vi kaj povejte."
..Jercu. reci mi: .ti". Saj si mi že obljubila, da me boš tikala."
Deklica mu ni odgovorila. Vehur je začel z drugim razgovorom.
»Minca se bo zdaj (»mož.la." »Da"
..Potem prideš na vrsto ti. Saj si poskočila čez kres-" »Sem."
..Imaš  že izbranega ženina?"
.,Ne-e." je odgovorila Jercu in Rudo je videl v polmraku, da se oči zopet vlažno svetijo. Sam ni vedel, kako bi jo potolažil in je kur tjavendan rekel:
„]az tudi še ne."
..Hm."
Prisedel je bliže k njej, dekle je videlo, da mu oči gorijo, pu se je pomaknilo malo vstran. »Zakaj se odinikaš, dekle?'
..Bojim se vuših, tvojih oči." je odgovorila Jercu in se sama svojih besed ustrašila.
Radotu je nemirno zatrepetalo srce \ prsih.
..Ce bi ti vedela, kaj hočejo povedati moje oči..."
Jerca je pokrila obraz '. dlanmi, bala se je žgočega pogleda črnih oči in pri srcu jo jfl sladko zabolelo,
Radota je moč ljubezni prevzemala vedno bolj. Izgubijtil je razsodnost, V mraku je ujel dekletovi roko in jo strastno stisnil.
„Jerca . . ."
Meč ob boku mu je zarožljal in Radota je m niz spre-letel po hrbtu. Svobodnjuška kri je burno zavulovala v njem, podedovani ponos je prevpil klic srcu. Izpustil je njeno roko in hitro vstal.
..Lahko noč. Jerca. Domov moram."
..Srečno hodi." je dahnilo dekle za njim.
Zunaj se je hitro poslovil od Hribarjevih in zajezdil konja.
„Ostani zvest prisegi!" je klical Hribarju. ..Do groba." je odgovarjal tlačan.
Rado je zajezdil v les in konjska kopita so enakomerno tolkla po kamenitih tleh. Fantu je srce hotelo prebiti prsa oči so postajale vlažne, Zdelo se mu je, da sliši v topotu kopit neprenehoma: ..Ljubiš jo! Ljubiš jo!" A kri svobodnjaka je zalivala vse žile in žilice, ponos in užaljeno samo-Ijublje mu je izvil iz stisnjenih usten polglasne besede: ..Tlačanka je! Jaz pa sem svobodnjak in pttntar!" Ponos in ljubezen se nista mogla umiiriti. Rado je trpel, pritiskal si desnico na srce in pognal konj • v divji dir. Neprenehoma so pela kopita:
..Ljubiš jo! Tlačanka je I Ljubiš jo! Tlačanka je!"
VIII.
Pozno poletnega večera, ko je popoln mrak objemal zemljo, so hitele vsepovsod črne postave proti hiši fužinur-ja Primožu Lovrenčiča \ Bohinjski Bistrici. Oprezno so stopali možje., vsuk sam. vsak od druge struni, da ne bi njihova pot vzbujala suma, Po cesti so namreč neprestano jezdili trije Hartmanovi biričj in nadlegovali mimoidoče. Ze od šentjonževegu semnju, ki je vkljttb navidezni brezbrižnosti dal blejskim oblastnikom dokaj skrbi, se je ta straža menjavala noč in dan. Zgodilo se je da so ti biriči ustavili in vrgli v ječo celo poslance deželnega kneza. Ko je knez zahteval svoje ljudi nazaj in je pri tem ostro pokaral blejske gospode, se je zviti Hartmnn znal izgovoriti s tem. du njegovj ljudje puzijo nu beneške vohune, ki jih je po deželi vse polno.
Bližajoča se jesen ni prinesla miru v deželo. O vojni z Benečani, kutere izid je bil zelo dvomljiv, so se cule po-ruzne vesti. Potujoči pevci so peli po gradovih, du se godi cesurski vojski slubo. Sestradana, razbita se urnika dobro oboroženim in izvcžhuniin benečanskim najemnikom. Po vaseh so pa hodili berači. Skoro vsi so bili slepi, če ne več. pa vsaj nu eno oko. A ti slepci so čudovito mnogo vedeli. Največ so pripovedovali tisti iz Istre, ljudje so jim rekli Rezijuni. Mehove so nosili pod pazduho in jih stiskali, da so liolnc tožeče peli. Med njimi je bil tudi na eno oko slepi berač Mukritnij. Ljudje so mu rekli ..učeni Makrinij". On
je hcdil po vaseh, oglašal se je tudi na grajskih pristavah in tam z oskrbniki pil vino, gradov se je izogibal. Pripovedovali so. da je siji oskrbnika, da je hodil v Padovi v visoke šole, potem se je pa zapil in so ga vrgli iz šole. Resnice ni vedel nihče, a najbrž so domnevali pravilno. Ta »učeni Makrinij" se je oglašal po Gorenjskem. Stikal je meh pod pazduho in prepeval, z očmi uprtimi v strop: ..Pomislite, kristjani, kakšna, šiba nas je zadela, ko se je strašna vojna z Benečani vnela! Vsa so zrušila se mestu, pogoreli so gradovi, ob kočidt jočejo tlačani vsaki dan v boli novi. Meč in sablja, kij in kopje uničujeta vojake, tisoče ran strašnih, gnojnih, že pokriva vse junake." In ljudje so se križali ob dolgi pesmi, polni groze, trepetali so pred vojno, kakor bi njim sedela na vratu in jim jemala svobodni dih. Enooki Makrinij pu je pel dalje, ni se zmenil za strah tlačunov. le z vinom si je močil usehli jezik. Ko je zapel vse o vojni, je začel z drugimi pesmimi, ki so bile vse po enem kopitu. Pri vsaki je bila Žen i te V začetek, nesrečnu smrt jo je zaključila. In ljudje so ga radi poslušali in so dejali: ..Čuden je Makrinij. zato so tudi pesmi čudne."
Toda med ljudmi niso sejali nemiru samo berači in pevci. Po deželi je hodil študent, pravil je, du je obiskoval visoke šole v Bologni. S seboj je nosil pergamenini zvitek in ga kazal ljudem, kudar se jih je. dosti nabralo. Na per-gumentu je bila pu naslikana mrtvaška glava, nad njo st» se križala meč in sekira, pod njo so plule benečanske galeje s prikovanimi galjoti. Ljudstvo je strmelo v tu čudna znamenja in jih ni mogel utneti. Študent pu je razložil ljudem vse. Meč in sekira pomenjatu punt, udarili se bodo kmetje z grajsko gospodo, usmiljenja ne bo med njimi. Smrt bo imela dobro žetev, to priča mrtvaška glava, največje znamenje od vseh treh. In je študent utihnil, tiii hotel dalja govoriti. Ljudje so gledali pergament in ga spraševali, kaj pomenijo galeje. Zagonetno se jhn je nu-smehnil in rekel: „Vae vietis! Gorje premugunim! Le eden ho zmagal, tistega čaka svoboda in bogastvo, drugi ho suženj. Na galeji bo prevažal gospodarju zase nedoseženo zlato in udarci spletenega biča ga bodo priganjali k naglici." Poslušalci so hoteli vedeti, kdo bo zmagal. „N© vem." je zmajal z glavo študent in jih dvomeče gledal,
~* STRAN 3
Vse hiti in kupuje v najcenejši manufakturni trgovini
LOGAR & KALAN
l&mi* Srečko Vidmar Kranj
« iT*krasnih čeških, angleških in domačih kamgarnov I1*. JPl^-aJP ter športnih štofov za moške obleke na izbiro.
Cene 15% nižje!
Kdor varčuje pri nas kupuje!
družine: trdosrčnega, krivičnega Hasanage in trpeče, a vendar ljubeče matere 4 otrok, Ha-sanaginice. Upamo, da bo gledalce zadovoljevalo vse: igralci, nova scenerija, \se turške obleke in predvsem igra sama, ki je pravi biser med dramami. Reklame za to igro nočemo, ker je ne rabi, hočemo le opozoriti, da v Prosvetnem društvo delamo, igramo. Igramo pa to. kar je lepo in koristno in umetniško, kar je res prava hrana našemu hrepenečemu srcu in naši lačni duši.
STRAZIšČE
Zadnja »Delavska politika" je poročala, da se pri nas na občnem zboru JRZ ni moglo izvoliti predsednika, češ. da je bivši odstopil, da nobeden drugi ni hotel sprejeti. Pa se sodrugi ■lotijo! Na občnem zboru je bil izvoljen celokupni odbor, a na prvi seji se je po pravilih izvolil predsednik ter ostali funkcionarji. V odbor so izvoljeni člani vseh stanov s predsednikom g. Triler Francetom na čelu. Pri nas je vse v redu, Delavska politika pa naj raje skrbi, da bo med ..sodrugi" in ..sodružicami" bolj v redu.
BREG PRI KRANJU
Naši gasile! nam bodo zopet priredili prijetno presenečenje. V nedeljo 13. t. m. bodo namreč prikazali v gasilskem domu dramo ..Večerna zarja". Prepričani smo, da bo vsak zadovoljen, kdor bo prišel v gasilski dom na predstavo.
KOKRA
Zadnji dan v mesecu februarju bi lahko postal usoden za našo vas. Neki mesarski vajenec je 7 svoji nerazsodnosti zažgal suho travo pod cesto pri znamenju sv. Ane. Radi vetra se je požar hitro razširil ter zajel sam gozd. Alarmirani gasilci iz Preddvora so prihiteli na mesto požaru ter s smrekovimi vejami in kopanjem zakonov odklonili ogenj od vasi. Ogenj so odvrnili od vasi proti skalam, kjer je sam od sebe ugasnil. Posestnika, Polajnar Janez in Klemene Janez, imata precejšnjo škodo, saj je pogorelo okrog 6 ha gozda. Samo požrtvovalnemu delu gasilcev in domačinov se moramo zahvaliti, da nam lahkomiselnost vujenca ni upe-pelila celo vas.
KRIZE
Občinski proračun ze leto 1938-39 je obč. od-lxir odobril in ga poslal oblasti v potrditev. Če bi bil v taki obliki in leh številkah odobren, bi doprinesel občanom veliko razočaranje. Sklep glasovanja je pokazal popolnoma politično ozadje. Vseh stroškov je predvidenih din 203.961.—, dohodkov pa s trošarino din 104.753.—, tako da bo treba kriti primanjkljaj din 99.208.— z dokladami. Doklade bodo okrog "O"/«. Ako primerjamo prejšnja leta. ko so naši odločevali in gospodarili na občini, je bila do-klada 30 do 35°/o, pa se je kljub tako mali do-kladi vedno naložila večja vsota v hranilnico kot prihranek. A sedaj? Kam jadramo?
Poglejmo nekoliko nekatere postavke; županu plače din 2.400.—, tajniku din 15.600—, slugi 7.800—, cestarju 7.200— nagrade 1000.—, pisarniški material 3.500.—. stroški nabora din 1000.-. gasilcem Križe din 4.700—. gasilcem Duplje 1.300.—, šola Križe din 6000.—. šola Duplje 4.350.— (brez banovinskega proračuna).
Fond za šolo Križe din 30.000.—. fond za šolo Duplje 20.000.—, telesna vzgoju prazna postavko, vzdrževanje občinskih cest din 12.000.--, vzdrževanje občinskih mostov din 15.000.—, prispevek ubožnemu skladu 30.000.—, obrtna šola 5.590.—, prevozni stroški 3.500.—, nepredvideni stroški 3000.—, kredit za materialno škodo 2.700.—, za spopolnitev inventarja din 500.—. Za organista fare Križe obč. odbor ni vnesel vsote, katero mora dati vsako leto glu-som razsodbe okrajnega glavarstva z dne 2. I. 1924., in sicer din 5.000.—, katera vsota se pobira na vse davke obč. doklad.
Pripomnimo tudi, da je Prosvetno društvo zaprosilo, da bi obč. odbor znižal takso na prirejanje iger, kar je seveda odklonil. Obč. odbor ni upošteval prošnje z ozirom na to, ker gradi Prosvetno društvo nov prosvetni dom, za kar potrebuje pomoči (!!?). Gasilskemu društvu Križe jo podani din 4.700.—. ker je samo drvarnico postavilo. Gasilsko društvo Duplje, ki tudi gradi nov dom. pa je dobilo samo 1.300 din. Obenem podpira telesno vzgojo fantov in naraščaja na ta način, da tudi tu ni dal niti dinarja, čeprav je predvideno, da se mora nekaj dotirati. Vprašati moramo, zakaj so bili obč. možje tako velikodušni tajniku in mu dovolili letne plače din 15.000.—, ko imajo sosedne občine tajnike za din 500.— do 700. — din mesečno. Pri nas je občina tako bogata, da lahko razpolugu z občinskim denurjem po svoji volji, brez da bi občani zamogli kaj reči.
Najvažnejše vprašanje je pa to, da jc pod županovanjem Kuharja ostal več tisočni znesek na postavki na uvoženem mesu ter da je pri eni stranki bilo znižano od 300 din mesečne trošarine kar na 100 din kljub velikemu prometu, dočim drugim prav nič znižano, kljub temu, da imajo veliko manjši promet.
Zdaj naj javnost presodi, kam pelje stran-karstvo kljub vednemu zagotovilu, da ..nismo strankarji", da delamo v korist občanov". Ravno nasprotno: v propast ter v veliko obremenitev posameznikov nas bo to pripravilo. Lahko povemo tudi to, da ni vse v redu na občini. Drugič pa zopet kaj novega.
PREDDVOR
Telovadna akademija Fantovskega odseka v Preddvoru, ki bo dne 19. marcu na sv. Jožefa dan ob pol štirih v Ljudskem domu v Preddvoru, bo pokazala, kako so se fantje in dekletu v zimskem času pripravili v telovadnici. Spored je pester, nastopili bodo člani s prostimi, gim-nustičnimi in simboličnimi vajami. Tudi pevci bario zapeli nekaj lepih pesnu. Igmlci pa bodo odigrali Finžgarjevo »Novo zapoved".
Vse prijatelje naše mludine vabimo, da si ogledajo to telovadno akademijo in presodijo sami, ali je vzgoju v prosvetnih društvih po-trebnu zu mladino.
Občinski odbor je imel svojo redno sejo v sredo, dne 9. marcu in je med drugim sprejel predloženi proračun, ki ga je sestavila in predložila v odobritev občinska uprava.
CERKLJE
Krajevna organizacija JRZ Cerklje sporoča, da ima v nedeljo 13. marca 1938 ob 3. uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma. svoj redni letni občni zbor.
Somišljeniki vljudno vabljeni na vpis in sodelovanje.
V nedeljo je bil zaključen gospodinjski tečaj, katerega se je udeleževalo 40 du 50 deklet. Razdeljene smo bile v dve skupini: vsaka skupina je imela tekom 3 mesecev vsak teden eno popoldne tečaj. V tem kratkem času smo dobile veliko koristnih navodil, za katere bomo gdč. voditeljici vedno hvaležne. Bog plačaj gospodični za njeno veliko požrtvovalnost, saj bi se najbrž nikjer ne mogle v tako kratkem času naučiti toliko koristnega. Tečaj smo zaključile z razstave. Razstavljeno je bilo nekaj jedil in nekoliko ročnih del. Ljudje so se zelo pohvalno izrazili o razstavi.
Fantovski odsek bo priredil na dan 20. marca svečano akademijo. Fantje se na to svojo prvo prireditev z vso vnemo pripravljajo. Ni luhka naloga za naše fante, katere so se lotili, namreč na trdi ledini v tako kratkem času svojega dela brez tuje pomoči, se v telovadbi kot v pevskih točkah toliko vsposobiti, da lahko z. njimi nastopijo pred javnostjo. Če prav se bo prireditev očem, ki so vajene takih nastopov mogoče zdela skromna in brezpomembna, bo pa nasprotno za druge, ki z domačimi močmi prirejene podobne prireditve še nismo videli pri nas, veselo znamenje, da smo se tudi mi v tem pogledu premaknili z mrtve točke. Volja in navdušenje, s katerim so fantje prijeli za delo. nam dajeta upanje, da ne bomo samo pri tem ostali, ampak napredovali z drugimi edinicami mladinske organizacije in dosegali čimdalje lepše uspehe. S predstoječo akademijo bodo pa fantje tudi dokazali, da v naših društvih ne vlada brezdelje, kakor tudi, kako neumestni s« očitki kratkovidnežev in za-slepljenccv, da Fantovski odsek za našo mladino ni potreben in koristen. Zato se bodo vsi, ki jim je zdravo in pošteno stremljenje mladine prt srcu, akademije v čim večjem številu udeležili.
-BISTRICA — ŽEJE
Prostovoljna Gas. četa Bistrica—Žeje vprizori na praznik sv. Jožefa ob 7. uri zvečer in v nedeljo 20. t. m. ob 4. uri popoldne »Lepo Vido". Uprizoritev se vrši pri g. Faiferju v Žejah. Za igro vlada veliko zanimanje, zato vljudno vabi odbor.
VIRMAZE - SV. DUH
Naše Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 13. marca ob 3. uri popoldne v prosvetnem domu v Šmartnem pri Kranju ljudsko igro s petjem v 6. slikah »Valovi življenja". Igro je dramatiziral Kušar Tine po povesti »Pesem polja". Med odmori igra šramel kvartet »Zarja". Ne zamudite obiskati to lepo igro. ki bo gotovo zanimala stare in mlade Vljudno vabi Odbor.
predpasnik I" — w„Saj je bilo v perilu, pa se ne da'oprati I"* — NSlabo milo umaianije ne izpete nikdar, to si -lapomni! Daj si dopovedati in peri vedno ie z res dobrim terpen-ii novim milom Zlatorog, ki s svojo obilno gosto bolo pono odpravi vsako Se tako trdovratno umazanijo." TERPENTINOVO MILO
potem nas pa prehiti slabo vreme in sneg, drevesa pa ostanejo nezavarovana.
Nujno potrebna je izprememba lovskega /ikona, med drugim tudi to, da bi zajec ne bil tako zaščiten kakor je sedaj. Če velja za koristno mačko, da jo sme lovec ustreliti 200 m proč od najbližje hiše, potem bi imelo veljati tudi za škodljivca zajca, ako se približa hiše bliže od 200 m, da ga sme kmet uničiti Zakaj se preganja mačko, ki je koristna živa), zajec pa nam dela škodo po polju in sadovnjakih, pa ga zakon tako lepo ščiti, da bi kmalu ne vedeli ali gre za človeka, ali za zajca.
Fantovski odsek v Besnici pripravlja za praznik sv. Jožefa dne 19. marca krasno dramo v 10. slikah „Luč z gora". Vrši se v Gasilskem domu ob 7. uri zvečer. Kdor želi spoznati življenje dijakov po gimnazijah naj ne zamudi prilike. Odbor.
KULTURA
BESNICA
Divji zajec, kateri uživa po lovskem zakonu popolno svobodo in zaščito, nam je v tej zimi oglodal precej sadnih drevesc, katera bo treba nadomestiti z novimi. Škoda, ki jo je napravil zajec, seveda ne gre v teške tisočake, vendar vsak prizadeti trpi precej škode, ki je ne bo nihče povrnil.
Jeseni, ko je polno drugega dela, ne moremo vedno misliti na zavarovunje sadnega drevja,
PEVSKI KONCERT V RKANJU.
Pevski odsek Prosvetnega društva nas je za stoletnico rojstva skladatelja Aniona Foerster-ja iznenadil s prav lepo uspelim koncertom pod vodstvom hran. ravnatelja in organista g. Cirila Mohorja. Zapel nam je v prvem delu šest Foersterjevih skladb, tri za mešani in tri zu moški zbor, v drugem delu pa ranvo toliko točk različnih skladateljev; tri točke je spremljali nalašč za to priliko sestavljen orkester. Koncert je bil v soboto zvečer in v nedeljo popoldne 6. t. m.
V pripravo koncerta je bilo vloženo mnogo truda, ki je pn venčan z uspehom. Moški zbor,
fl
II. nagradno tekmovanje »Gorenjca
Za drugo nagradno tekmovanje, pri katerem ja potrebno rešiti samo TRI vprašanja, smo namenili sledeče nagrade:
t
Novo
žensko kolo znamke
2r^u Važno za vsakega je!
da si pred nakupom blaga za spomlad ogledate našo novo
bogato izbiro. Dospele so nove pošiljke vsakovrstnega blaga in sicer t
Damskega volnenega blaga v najnovejših modnih barvah, kakor tudi v vseh temnih barvah za obleke, kostime in plašče. Velika izbira moških kamgarnov, štofov za športne obleke
in plašče, kakor tudi vse vrste svile, popellnov, ripsov, pralne svile, platna, Sifonov itd. Prodajamo tudi na hranilne knjižice.
V pričakovanju, da nas obiščete in se sami prepričate o ceni in kvaliteti se priporoča
Pavla Rabič Kr"n,• M••,n, »,.».
Nagrade so v izložbah in sicer trgovine s kolesi g. Ivana Bitenca, trgovine g. Ivana Savnika ter urarja in zlatarja g. B. Rangusa. qp j «|  Dn,7nfl   ^ današnjim nagradnim vprašanjem je zaklučeno JI.
1 vniHuVdlCl • FU/>UT! tekmovanje. Pošljite vse tri kupone na upravo lista pod naslovom: Uprava Gorenjca »Nagradno tekmovanje" — Kranj, ter priložite znamko 1"50 za odgovor. Ozirali se bomo samo na odgovore, ki jih bomo prejeli do 10. ure dopoldne dne 18. marca in ki jim bo priložena znamka za odgovor. Žrebanje, ki bo določilo, katerim tekmovalcem pripade katera nagrada, se bo vršilo dne 18. t. m. ob navzočnosti naročnikov ter bomo izid žrebanja objavili v prihodnji številki. UPRAVA.
ODREŽI
lil. nagradni kupon:
Beseda prebrana naprej, sinrt nosi; nazaj, pa od vasi do vasi te vodi.   Kaj je to?
Odgovor:
Naslov: , poklic:
bivališče: ................................................................................■, pošta:
91
STRAN á
. WUMBKBK —MM
— »GORENJEC«
ki je po svojih večletnih nastopih pridobil vsestransko priznanje, je tudi to pot pokazal, kako velik pomen ima nepretrgane delovanje i" trajna vaja. V pesmih ..Njega ni" in „Samo" si je pokazal tako sigurnega, du se nismo bali znnj tudi v najtežjih prehodih. S lema dvema točkama je naravnost užgal. Na t<- solidne glu-sove, dvajset po številu, se je brezskrbno lahko naslonil ženski zbor s 26 glasovi, čeprav je bil vsled čisto novega alta nekoliko neenoten in neuglajen. Prijetno se je spajala z zborom solistka Hlebcetova. Petje je odlično povzdignila občutena spremljava orkestra s prof. Ravniko-vo pri klavirju. Schvvabovo ..Zlato kanglico". ki jo je prijetno ne samo poslušati ampak tudi peti, je občinstvo pri obeh nastopih po dvakrat zahtevalo.
Razmeromu mujhen obseg dvorane je sicer zapeljal obsežen' zbor, da piano in pianissimo nista prišla do prave veljave; tudi je skrb zu pravilno izreko povzročila, du so bili nekateri končni zlogi prekratko odsekani (v pesmi »Naše gore"), toda te stvari so majhne v primeri r. vrlinami ostalega izvajanju, h kateremu pevskemu odseku prav lahko čestitamo, saj so pele same domače moči.
Prireditev so poleg okrajnega glavarja in mestnega županu obiskali še številni drugi odličniki in je bila dvorana polna poslušalcev, ki niso varčevali s priznanjem.
Slišimo, da se g. pevovodja še ni ugnal, če prav mu je ta koncert povzročil skoraj eno leto težkih skfbi, ampak da bi še rad mešani zbor spravil na višino, ki jo zavzema moški zu kar ima baje pripravljenih še mnogo lepih tlel. Ta dobra volja nas močno veseli, posebno še, ker je še precej moči in dobrih glasov med društvenimi člani, ki bi lahko zbor pomnožili.
Pevskemu odseku želimo še večjega napredka in obilo uspehov!
-== O. F. O. =-KRANJ
V nedeljo, dne 13. marca 1998 ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani Ljudskega doma okrožni svet. Predsedniki in načelniki naj se zasedanje gotovo udeleže. Na sporedu so važne točke prihodnjih prireditev.
Bog živi! Vodstvo okrožja.
33
V nedeljo dne 6. marca je bil ob pol 11. uri v Celju v hotelu Union občni zbor Slovenske šahovske zveze. Oljčnega zbora se je udeležilo JI klubov, ki so zastopali čez 500 verificiranih članov Slovenske šahovske zveze. K. S. K. sta na občnem zboru zastopala gg. Singer in Novak. Predsednik S. Š. Z. je postal znani organizator in šahist g. Ciril Vidmar.
Dne 15. t. m. nustopi K. Š. K. v Ljubljani proti fientpeterskemu šahovskemu klubu v finalni tekmi za prvenstvo drugega razreda. Malscli se igra na H deskah in bo K. S, K. nastopil najbrže kompleten. Vsekakor pa je favorit Š. Š. K., če ne bo kakih posebnih presenečenj..
Tajništvo klulni.
Kmetijstvo
Drugi  planšarski  tečaj priredi  kranjski o-'krajni kmetijski odbor in sicer v Preddvoru \   Prosvetnem domu dne  19. I>.    nu praznik sv. Jožetu.
Tečaj bo trajal od 8, ure zjutraj do 4. ure popoldne ter bodo nu tečaju obravnavali komisar in inšpektor agrarnih operacij iz LJub-bljane  ter okrajni  kmetijski  referent in ži-
vinozdravnik iz Kranja vsa najvažnejša vprašanja glede planšarstva, oskrbovanja planinskih pašnikov, planinskih in splošno kmetijskih zakonov, živinoreje in pridelovanja krme ter najvažnejših živinskih bolezni.
Prvega tovrstnega tečaja v Preddvoru naj bi se udeležili predvsem posestniki, živino, rejci in plunšarski uslužbenci iz Kokrške doline, iz občin Golnik. Preddvor, Jezersko in Cerklje (okoliš pašne zadruge Sv. Ambrož) ter naj bi tečuj v Preddvoru ne zaostajul glede udeležbe in uspešnosti za pravkar izvršenim planšarskcm tečajem v Tržiču!
KO UREJAMO GNOJIŠČA IN GRADIMO GNOJNICNE JAME...
(Iz predavanja na tečaju Kmečke zveze v Kranju, dne 19. januarja 1938.)
Izza dobe oblastnih odborov smo inelioriruli toliko gnojišč in zgradili toliko gnojničnih jam z javnim prispevkom ali na lastne stroške, da se s temi melioriranjem lahko postavimo že pred marsikatero pokrajino inozemstva.
Da, muogo gnojišč smo zgradili in zanimanje za nadalnje gradnje jc vedno večje.
žal prečesto pozabimo na gluvni smoter vseh tuli zboljšav in gradenj, na smoter namreč, pridelati čim več boljšega, učinkovitejšega gnoja in čim več dobre gnojnice. Le prečesto še vidimo sicer v lepo urejenem gnojišču gnoj nametan v rahlih kupih po vsem gnojišču.
Gnojišča smo sicer uredili in jih še naprej urejujemo, tako da imamo marsikje že gnoj čisto lepo skupaj, da gnoj ne morejo razbrska-vati kure, da gnoj ne more izpirati deževnica in da se tudi gnojnicu iz hleva, izpod svinj in od gnoja čisto lepo zbere. Toda z vsem tem smo deseglj komaj polovico stavljenega smotru.
Le prepogosto smo zgradili gnojišče z večali munj visokim obodnim zidom radi tegu, du gnoj, ta »nadležni odpadek" lažje shranimo na nekem skupnem mestu (v gnojne jame, povedo tudi mnogi!). Kako poredko smo zgradili gnojišče iz edino pravilregu gospodarskega razloga, iz razloga namreč, da nam bo na nekem mestu (v gnojišču) mogoče pridelati boljši oz. sploh dober gnoj! Kajti gnoj ni odpadek, marveč naš največji pridelek! Tudi ni zmes blata stelje in sculnice. katero spravimo iz hlevu, že gnoj (čeprav to zmes sicer imenujemo svež gnoj!), marveč moremo guoj še le pridelati. In gnoj, dober učinkovit gnoj s primerno razk rojenimi redilnimi' snovmi in s črno organsko gmoto iz katere bo nastala pravu sprsteninn. šele pridelamo, če iz hleva spravljamo gnojno gmoto in je ne rnzprostremopo vsej površini, marveč svež gnoj vsak dan razprostremo le na tako veliki površini gnojišču, du dobimo po preteku 14 dni iz vsega, iz hlevu spravljenega gnoja 2 1/2 do 3 m visoko kocko oz. sklad. Cim smo dosegli višino 5 m. pokrijemo kocko z 20 cm debelo plastjo zemlje. Poleg te kocke začnemo delati nov sklad. Vsi skladi se morajo dobro siiskati in morajo imeti navpične stene.
Ob vsakodnevnem zlugunju gnoju v kocke je naravno gnoj sproti močno stlačiti. Dobro stlačen in nekoliko vlažen naj bo gnoj vedno! Vsu-ko ležanje gnoja v prostih rahlih kupih povzroča sčasoma izrabo redilnih snovi do dve tretjini! prvotne množine.
Gnoj tudi ne sme biti preveč vlažen, ne špe-hnst; v gnojišču se ne sme nikdar zbirati deževnica ali gnojnica ter mora biti dno gnojišči! za kake 4" u nagnjeno proti gnojnični jami. Cnojnično jamo napravimo za odtok od gnoja in iz hleva najbolj ekonomično v gnojišču samem.
Da pod gnojnimi skladi zamore deževnica oz. gnojnica dobro odtekati, položimo na dno gno-j-ščti posebne lese ali pa napravimo iz lesenih diogov posebne rove,, v katerih lahko prosto odteka vlaga od gnoja.
t
II
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa
Antonija Knific roj. Rozman
večkrat previdena s tolažili sv. vere v 73. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 12. marca ob pol 10. uri iz hiše žalosti na župno pokopališče v Šmartneni pri Kranju.
Drago pokojnino priporočamo v molitev in blag spomin!
Stražišče, dne 10. marca 1938
V 10. do 12. tednih je v navedeni kocki torej gnoj dozorel in uporaben za gnojenje. Ako bi bilo poleti presuho, gnoj cesto in po malem škropimo z vodo ijn sicer po izvršenem tlačen ju, du voda ne pronica prehitro skozi gnoj. škropljenje gnoja s koncentrirano hlevsko gnojnico je nesmiselno zapravljanje dušika!
Pridelovaje gnoja v kockah si olajšamo, ako gnojišče predelimo z deskami ali t tankim, zidom v 3 do 6 predalov.
Ako polagamo tolikšno važnost na ravnanje z gnojem na gnojišču, nu pridelovanje gnoja, je to utemeljeno s stotimi in tisočimi praktičnimi in znanstvenimi poizkusi, kateri so pokazali, da vsebuje primerno oskrbovan hlevski gnoj trikrat več dušika rn fosforja in dvakrat več kaliju ko neoskrbovan gnoj, da nastane na pr. iz 500 met. stotov svežega gnoja (gmote blata, stelje in scalnice) ob pravilnem oskrbovanju nu gnojišču 350 met. stotov dobrega donosnega rodovitnost zemlje in višino pridelkov pospešu-j oče ga zrelega gnoja, da pa dobimo iz 500 met. stotov svežega gnoja ob običajnem zlaganju po vsej površini gnojišča brez posebnega tlačenja le 150 met. stotov slabe, malo redilne. malo-v redne, na pol suhe gmote.
Se večje izgube nastanejo pri slabem oskrbovanju gnojnice ter vsebuje dobro oskrbovana gnojnica 7 do 8 krat toliko kalija, ko slabo oskrbovana.
Pokrov gnojnične jame, iz lesa uli betonu, nuj bo vedno obložen z gnojem uli zemljo. Ako napravimo jamo v gnojišču je priporočljivej-Še uporabiti kot pokrov okrogel les ulj debele deske.
V času zorenja gnojnice nikar ne mešajmo! Gnojišče naj bi pri nas zavzemalo površino 5 do 4 m! na glavo velike živine, gnojnična jamu pa naj vsebuje na 1 glavo velike živine 3 m*. ..Gnojnična jama ni nikdar prevelika," mi je že rekel marsikateri gorenjski kmetovalec.
Vse tehnične podrobnosti glede gradenj gnojišč in oskrbovanja gnoja ter gnojnice lahko doznata vsikdnr pri pristojnem okr. kmetijskem referentu.
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinar«i v Ljublja-ni, Frankopanska ulica 11.
m H LI 06LHS1
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in' po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Prodam cca 17.000 m2 stavbnega zemljišča, skupno ali posamezno v bližini mesta. De-tuljno se poizve pri Krč Anici, Kranj, Blejska c. 4.
Kdor hoče obdelovati njivo, mu jo dam v najem po zelo nizki ceni. Krč Anica, Kranj, Blejska
cesta 4.
Eno ali dvosobno stanovanje išče mirnu stranka za 1. april v mestu ali v okolici. Stanovanje mora biti suho. Poizve se v trafiki Kerč.
Otroško posteljico kupim. Naslov v upravi.
Delavnica zn vsako obrt, s prostornim stanovanjem in pritiklinami v novi hiši na Klancu št. 54 se ugodno odda s 1. V. 1938. Tozadevna pojasnila daje Grmek, Kranj.
Proda se manjše posestvo v bližini Kranja. Poizve se v upravi lista.
Iščem dekle pridno in pošteno, ki bi bila zmožna v kuhinji in gostilni. Nustop tukoj. Naslov v upravi. /
Foto JUG, - Kranj
Mogoče se bo enemu ali drugemu zdelo vse preveč zamudno navedeno pridelovanje gnoju v kockah itd. Povdarjam vendar, da se nobeno kmetijsko delo ne izplača tako dobro, ko oskrbovanje gnoju in gnojnice, da smo že v dobi najhujše krize rekli, du se samo za eno edino inve- mSSSS^SSm sticijo v kmetiji splača in priporoča denar najeti in sicer zu investicijo pri zgradbi gnojišču «—— in gnojnične jame. — Spričo morebitnega ugo- ŽjimiCG volu radi pridelovanja hlevskega gnoja v kockah in tozadevne zamude časa, pripominjam, da v mnogih pokrajinah inozemstvu pridelujejo celo ..žlahtni" hlevski gnoj,, pri pridelovanju katerega morajo točno meriti toplino gnoja do hO* C in da pridelujejo s težavo in okorno iz slame, vode in apnenega dušika z velikimi stroški ..umetni hlevski gnoj". W.
Sporočam Vam, da lahko še naročite fotografije po ploščah, ki so bile posnete v mojem ateljeju.
pregorele, zamenja za nove od Din 6*50 dalje. Pri zamenjavi 50 kom. popust.
»Obnova"
pri Franjo Nadižar
KRANJ, Prešernova 18.
Ure, zlatnina, primerna darila,
očala, peresa in vsa popravila
Kje?
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v Kranju
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago
Hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju