GDK: 903:904:931 :92:6:2:945.3:(494}+(497.12} Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo A Presentation of the Forest and Forestry of Switzerland and a Comparison with Slovenia Jurij DIACI* Izvleček Diaci, J.: Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo. Gozdarski vest- nik, št. 4/1994. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 34. Clanek primerjalno obravnava gozdove in no- vejšo organiziranost gozdarske stroke Švice in Slovenije - dveh dežel s tradicijo sonaravnega gospodarjenja v Alpah. Obravnavani so zakono- daja, organizacija javne gozdarske službe, sistem izobraževanja, gojenje gozdov, urejanje gozdov, gozdni rezervati in nacionalni park ter gozdarstvo in varovanje narave. Ključne besede: Švica, organiziranost gozdar- stva, sonaravne gospodarjenje z gozdovi. 1. UVOD 1. INTRODUCTION V času podiplomskega študija gozdar- stva na Eidgenossische Technische Hoch- schule (v nadaljevanju ETH} v Zurichu sem imel priložnost spoznavati gozdove in go- zdarstvo Švice. Ves ta čas sem bil tudi zaposlen na Gozdnem gospodarstvu Na- zarje in tako sodoživljal vse stiske in uspehe slovenskega gozdarstva v preteklih letih. Priložnost primerjave obeh dežel se je tako ponujala sama od sebe. Veliko je podobnosti, ki povezujejo Slove- nijo in Švico, pri tem lahko razmišljamo o njuni majhnosti, legi v Alpah na prepihu med kulturami, geološki, klimatski in vege- tacijski pestrosti ... ; v pogledu gozdarstva pa deželi zbližuje uzakonjena in tudi v praksi dolgoletno uspešno izvajano malo- površinsko sonaravne gospodarjenje z go- zdovi. * Mag. J. D., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakuiM teta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO Synopsis Diaci, J.: A Presentation of the Forest and Forestry of Switzerland and a Comparison with Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 4/1994. ln SloM vene with a summary in English, lit. quot. 34. The article comparatively deals with the forests and the recent organization of forestry profession in Switzerland and Slovenia - the two countries having a tradition of close to nature alpine manaM gement. Legislation, the organization of public forestry service, educational system, silviculture, the arranging of forests, forest reserves and the national park, forestry and nature protection are being discussed. Key words: Switzerland, forestry organization, naturalistic forest management. Švico lahko, glede na rastlinsko-ekološke kriterije razdelimo na pet enot (ELLEN- BERG & KLOTZLI 1972}: Ju ra, Sredogorje, Predalpski svet severno in južno od Cen- tralnih Alp ter Centralne Alpe. Pestrost Slovenije je kljub majhnosti večja. Dobro se odraža v šestih rastlinsko-zemljepisnih (fitogeografskih} območjih Slovenije, obli- kovanih na podlagi obsežnih fitocenoloških proučevanj (WRABER 1960}. Ta nadrobna razdelitev Slovenije pa za novejša fitoceno- loška raziskovanja ne zadošča več (ZU- PANČIČ et al. 1987}. Švicarski alpski ter predalpski svet je obsežnejši in višji od našega, kontinental- nejši; matična podlaga je silikatna. Relief je površinsko bolj izravnan kot pri nas, pobočja so zelo strma, prepredena z globo- kimi jarki. Delež sveta nad gornjo gozdno mejo je večji kot pri nas. Sredogorje leži na morenah ledenikov ter na rodovitnih usedlinah morij in rek; je najbolj poseljeno območje Švice. Jura na severozahodu po gozdnatosti, klimi, apneni matični podlagi in vegetaciji GozdV 52, 1994 215 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo Oelovo-bukovi gozdovi) precej spominja na naš Dinarski svet. Znatna razlika je v ap- nencu, ki je manj kompakten kot naš, zato nastajajo tam globja, rodovitnejša tla. Večnacionalnost, velik delež visokogorij in naravnanost v živinorejsko kmetijstvo. so posebnosti Švice, ki so jih spretni Švicarji znali razviti v prednosti in si zagotoviti visok življenjski standard ob enakomernejši pose- ljenosti ter zavidanja vredni kvaliteti življe- nja na podeželju . Hiter razvoj Švice v zad- njih desetletjih je, zaradi zgledne· stopnje ekološke osveščenosti, pomenil majhno pe- gradacij o okolja. Manjša spremenjenost narave (prago- zdovi, regijski parki, krajinski parki, · gozdni rezervati .. . ), večja gozdnatost, manjša po- seljenost . . . , so posebnosti Slovenije. Mo- ramo jih ohraniti in spremeniti v naše pred- nosti. · 1.1. Primerjava nekaterih značilnosti zgradbe in stanja slovenskih in švicarskih gozdov · 1.1. A Comparison of Some Characteristics of the Structure and State of Slovenian and Swiss Forests · Švica je velika približno za dve Slo~eniji , kljub temu pa je gozdov le malenkost več kot pri nas (tabela 1 ). Vsega nerodovitnega sveta je v Švici več kot četrtino. Prevladu- joča silikatna matična podiaga in enako- merno porazdeljene padavine med vegeta- cijskim obdobjem omogočajo Švicarjem boljše razmere za kmetijstvo, zaradi česar sta bili poselitev in krčitev gozdov v prete- klosti intenzivnejši. Eden izmed najpomem- bnejših razvojnih ciljev Švicarjev je zato ohraniti sedanji delež gozda (MAHRER 1988). Glede na večjo gostoto prebivalstva v Švici odpade v Sloveniji na Slovenca kar dvain pol krat več gozda, to je · več kot pol hektarja. Tudi v Sloveniji je potrebno delež gozdov ohranjati, saj je prevladujoča apne na geolo- ška podlaga manj primerna za kmetijstvo, poleg tega je zelo izpostavljena eroziji, če se le spomnimo slovenskega Krasa. Povprečna rodovitnost slovenskih go- zdov je po ocenah višja od rodovitnosti švicarskih gozdov, vendar so sečnje v naših 216 Gozd V 52, 1994 gozdovih zaradi slabše izkoriščenosti rodo- vitnosti upravičeno nižje. Švicarski ~ozdovi s povprečno lesno zalogo 333 m /ha so najbogatejši v Evropi. Zavedati se moramo, da je v tej številki vsebovanih tudi mnogo gozdov na skrajnostnih rastiščih ter da se lesna zaloga povzpne v sredogorju in pre- dalpskem svetu na povprečnih 41Om3/ha, v posameznih primerih pa celo prek 1000 m3/ha. Dobro se zavedajo okolje- tvorne vloge biomase v gozdu, zato jo želijo še povečevati. V Sloveniji smo kljub močnemu poveča­ nju lesnih zalog po drugi svetovni vojni še vedno precej oddaljeni od količine in kvali- tete biosubstance, ki bi jo želeli imeti v gozdu. Glede na zastavljene cilje in zniža- nje etatov v območnih načrtih 1991-2000 ter ob nadaljnjem izkoriščanju samo 68 % prirastka naj bi se v naslednjem desetletju ciljni lesni zalogi približevali hitreje. V primerjavi s Slovenijo je v Švici več javnih gozdov. Pri tem je potrebno opozoriti, da' je primerjava narejena po švicarski me- todologiji, kjer so gozdovi vaških skupnosti (Burgergemeinde, politische Gemeinde) s prisotnim lastniškim (pridobitniškim) intere- som uvrščeni kot javni. Gozdov konfedera- cije in kantonov je le 6 %. Podatki za Slovenijo zaradi nedokončanega procesa denacionalizacije še niso popolni. 2. ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA 2. FORESTRY ORGANIZATION 2.1. Gozdarska zakonodaja 2.1. Forestry Legislation Gospodarjenje z gozdovi v Švi i ureja krovni zvezni zakon o gozdovih »Bundes- gesetz uber den Wald<< (WaG 1991) s podzakonskimi akti: "Verordnung uber den Wald« (WaV 1992), •• Forstliche Pflanzen- schutzverordnung« (PFLANZENSCHUTZ .. . 1992) ter gozdarski zakoni po kantonih. V primerjavi z našim Zakonom o gozdovih (ZG 1993) najdemo mnogo podobnosti. Zelo pomembni in v svetovnem merilu go- tovo zelo napredni so členi o javni dostop- nosti gozda (WaG Art. 14, ZG čl. 5), o potrebnem dovoljenju za sečnjo v gozdu Predstavitev gozdov in gozdarstva Svice ter primerjava s Slovenijo Tabela 1: Primerjava osnovnih značilnosti slovenskih in švicarskih gozdov Tab le 1: A Comparison of Basic Characteristics of Slovenian and Swiss Forests površina gozdaJforest area gozdnatost!woodiness gozd na prebivalcaJforest per inhabitant lesna zalogaJgrowing stock potencialna rodovitnosVpotential fertility tekoči prirastek/current increment sečnje (lpg2 , za obdobje i 980-i 989)/cuttings etat (za obdobje i 99i -2000)/ annual cut sečnje (lpg)/prirastek (lpg)/cuttings/increment SLOVENIJA' 1.076.813ha 53,2% 0,54ha i93 m3/ha 8,0 m3/hall 4,9 m3/ha/l 3,3 m3/ha/l 3,0 m3111a!l 68% ŠVICA .. 1.186.300ha 28,7% o, 19 ha 333m3/ha 7,3 m3/hall 7,4 (5/) m3/ha/l 4,1 m /hall 55%,76%1 lastništvo/ownership: javni gozd3/public forest 25% zasebni gozd4!private forest 75% 69% 31% * podatki za SJovenijo so iz Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (i994) •• podatki za Svico so iz MAHRER (1988) in BUWAL (1987), razen 1 (OTT 1972, 1973) ~lpg)2 ... lesno proizvodni gozdovi •• y. kot javni gozdovi so za Slovenijo upoštevani gozdovi države, cerkve, občin in agrarnih skupnosti; za Svico pa gozdovi zveze, kantonov, vaških skupnosti in korporacij 4 ••• kot zasebni gozdovi so za Slovenijo upoštevani malolastniški in večjelastniški gozdovi; za Švico pa gozdovi v lasti posameznikov in skupnosti * data for Slovenia provided by the Ministry of Forestry and Agriculture (1994) • data for Switzerland by MAHRER {1988) and BUWAL {1987), but for (OTT 1972, 1973) gpgf timber production forests ... the following forests are considered as public Slovenian forests: state forests, church forests, communaf forests and forests of agrarian communities; for Switzerland - federal forests, cantonal forests, forests of viffage communities and corporations 4 ... as private Slovenian forests are considered: small and large estate forests; for Switzerland those owned by individuals and communities (WaG Art. 21, ZG čl. 17) in o prepovedi golosekov (WaG Art. 22, ZG čl. 22). Nekateri členi švicarskega zakona, ki govorijo na primer o prepovedi vožnje z motornimi vozili z izjemo gozdarske službe (WaG Art. 15, ZG čl. 39), o sankcijah (WaG Art. 42-45) ter o subvencijah (WaG Art. 35-41), pa bi bili dobrodošli tudi v našem zakonu. Zagrožene kazni so za naše razmere zelo visoke, saj na primer zvezni zakon o gozdovih predvideva do leto dni zapora ali denarno kazen do 100.000 Sfr za opravljen golosek (pri nas najmanj 150.000 SIT), v primeru kršenja pravice javne dostopnosti gozda ali vožnje z motornimi vozili je prav tako predvidena zaporna ali denarna kazen v višini do 20.000 Sfr. Verjetno so glavne pomanjkljivosti našega zakona o gozdovih prenizke kazni in nedosledna uresničevanje (kot večine drugih zakonov). Subvencije lahko znašajo do 50% ali 70% stroškov za določena dela v gozdovih. Stroške si delijo zveza, kantoni, prejemnik subvencije, drugi uživalci ugodnosti zaradi izvršenega ukrepa, povzročitelji škod ter vsi zainteresirani, glede na njihovo finančno sposobnost (WaG Art. 35). Subvencije v gozdarstvu, podobno kot v kmetijstvu, do- stikrat niso dosegale zastavljenih ciljev, porabljene pa so bile velike vsote de- narja, zato intenzivno proučujejo in izboljšu- jejo politiko subvencij (WECK-HANNE- MANN & WENGER 1994). 2.2. Organiziranost gozdarstva na ravni zveze 2.2. Organiz.ation of Forestry on Federal Level Na ravni švicarske konfederacije je za gozdarstvo odgovorno Ministrstvo za notra- nje zadeve z Zveznim uradom za okolje, gozd in krajino ("Bundesamt fUr Umwelt, Wald und Landschaft«- BUWAL), v okviru katerega deluje "Eidgenossische Forstdi- rektion« (Gozdna direkcija konfederacije). Obe instituciji sta v preteklosti doživeli že veliko reorganizacij, vendar je gozdarstvo Gozd V 52. 1994 217 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo že od nekdaj skupaj z varstvom okolja. V preteklosti je bil gozdarski del kadrovsko in finančno vel iko močnejši od varstva okolja in krajine, zdaj pa je razmerje obrnjena. Raziskovalno in izobraževalno delo je vezano na visoko šolo ETH v Zurichu in na »Eidgenossische Forschungsanstalt fur Wald, Schnee und Landschaft« (Zvezni inštitut za gozd, sneg in krajino- v nadalje- vanju WSL) v Birmensdorfu. Gozdarji so združeni v več kantonalnih in zveznih strokovnih društev. 2.3. Organiziranost gozdarstva na ravni kantonov 2.3. Organization of Forestry on Canton Level Gozdarska služba je od kantona do kan- tona različno organizirana, vendar je v vsa- kem primeru na ravni kantona precej močna strokovna zasedba vseh pomem- bnejših sektorjev od gojenja in varstva go- zdov, načrtovanja, gozdnih gradenj do var- stva okolja (SPEICH 1978). To bi lahko primerjali z organiziranostjo naše gozdar- ske službe po območnih enotah, s to razli- ko, da so površine gozdov večine švicarskih kantonov precej manjše. Gozdarska služba je organizirana po okrajih (»Kreisforstamt«), za katere skrbijo okrajni gozdarji (Kreisforster) z najmanj vi- sokošolsko izobrazbo. Vsak okraj je razde- ljen na več revirjev. Povprečna velikost okrajev in revirjev zelo niha od kantona do kantona (tabela 2). Velikosti revirjev se gibljejo od nekaj 300 (sredogorje) do 500 ha (alpski kantoni) in le redko več (kanton Ticino). Zaradi ne- ugodne finančne situacije stremijo v prihod- nosti k nekoliko večjim revirjem, in sicer do 500 ha pri intenzivnem gospodarjenju in do 1 000 ha pri ekstenzivnejšem gospodarje- nju. Za naše razmere so tako okraji, ki jih lahko primerjamo s krajevnimi enotami Za- voda za gozdove Slovenije, kot tudi revi rj i majhni in omogočajo intenzivno delo. Re- vime gozdarje plačujejo pretežno vaške skupnosti, korporacije in zasebniki, zato Je-ti zagovarjajo interese lastnikov gozdov. Poleg gozdarskih del opravljajo tudi mnoga druga opravila za vaške skupnosti, od nad- zora cest, pluženja cest pozimi do organiza- cije in nadzora različnih gradenj. V zadnjem času se dogaja, da zaradi nerentabilnosti gozdnih obratov odpuščajo revirne gozdar- je. Glede na realne finančne zmožnosti lastnikov oz. vaških skupnosti prevzemajo stroške financiranja kantoni in zveza. Okrajni gozdarji so zagovorniki javnih interesov do gozda, saj se sredstva za službo zbirajo pri davkoplačevalcih (sred- stva kantonov in zveze). Javne gozdarske obrate (vaških skupno- sti, korporacij, mest, kantonov, države) vq- dijo večinoma revirni ali okrajni gozdarji. Zato vsa dela na ravni uprav od urejanja, gojenja do izkoriščanja gozdov, opravljajo pod istim vodstvom in so dobro koordinira- na. V Sloveniji imamo po novem gozdarsko dejavnost ločeno glede na javni ali podjet- niški interes do gozda. Ali je takšno ločeva­ nje upravičeno, 9lede na dobre izkušnje domačih in tujih (Svica, Nemčija ... ) enovi- tih gozdnih uprav, bo pokazal čas. Škoda pa je, da ne premoremo toliko prilagodljivo- sti , da bi omogočili nekoliko drugačno orga- niziranost gozdarstva po regijah z upošte- vanjem lokalnih posebnosti in tradicije, saj bi bilo le tako mogoče dognati, kateri način organiziranosti zagotavlja boljše stanje go- zdov. V Švici je z zveznim zakonom o gozdovih določeno odkazilo drevja za posek. Odka- Tabela 2: Pregled obsežnosti javne gozdarske službe za nekaj značilnih kantonov švice Table 2: A Review of Number of Staff in Forest Public Service on some Typical Cantons in Switzerland Kanton Površina gozda Povpr. velikost okrožij število ing. gozdarstva Can ton Forest area The average area of district The number of D. Se. in forestry Zurich 25.317 ha 31 oo ha 22 (sredogorje) Glarus 15.925 ha 3900 ha 4 (Alpe) GraubOnden 164.220 ha 5600 ha 41 (Alpe) 218 GozdV 52, 1994 Predstavitev gozdov in gozdarstva švice ter primerjava s Slovenijo zilo ni bilo nikoli politično, še manj pa strokovno sporno. Gozd in krajina se v Švici visoko cenita, hkrati pa se priČakujejo ekonomski učinki od gozda. Kot primer naj navedem, da se v mnogih mestnih gozdo- vih navkljub temu, da gozd meščanom pomeni najbližji prostor oddiha, trajno izko- rišča tudi do 1Om3 na leto, vendar ne na škodo okoljetvornih funkcij gozda. Večina švicarskih gozdov zagotavlja pomembne turistične funkcije. Najpomembnejša pa je gotovo neposredna varovalna vloga go- zdov, saj železnica in ceste odpirajo vsako gorsko vas. K temu velja dodati tudi budno oko dobro organiziranih naravovarstveni- kov z bogato tradicijo. V teh razmerah je logično, da sta zahtevno delo z gozdovi, predvsem pa velika odgovornost brez pomi- slekov zaupana gozdarjem. Odkazilo poteka v sodelovanju med revir- nim in okrajnim gozdarjem. Revirni gozdar opravi sam manj zahtevna odkazila v letve- njakih, drogovnjakih in mlajših debeljakih. Pri vseh zahtevnejših odkazilih pri obnovi gozdov, prebiranju in prebiralnem redčenju vedno sodeluje okrajni gozdar. Ti se sicer pritožujejo, da so zelo obremenjeni z admi- nistrativnimi deli, proti katerim se v zadnjem času pospešeno borijo. V primerjavi z raz- merami pri nas pa so še vedno veliko na terenu, kar je navsezadnje zaradi majhnih okrajev možno. Problem birokratizacije go- zdarske službe je v Sloveniji zaradi eksten- zivne organiziranosti, še bolj pereč. V pri- hodnje bo potrebno graditi na zaupanju in zmanjšati administrativna dela revirnih go- zdarjev in upraviteljev na minimum, da bi jim zagotovili dovolj časa za aktivno delo na terenu, nenazadnje pa bi s tem gozdar- ska služba spet postala zanimivejša. 3. IZOBRAŽEVANJE GOZDARSKIH KADROV 3. EDUCATION OF FORESTRY EXPERTS Vse gozdarsko izobraževanje, razen vi- sokošolskega, je vezano na uk za poklic gozdarskega delavca ("Forstwart«), pred- delavca in gozdnega mojstra. Šolanje za gozdnega delavca traja štiri leta in poteka več na gozdnih obratih kot v šolskih klopeh. Temu sledita dve leti praktičnega dela. Le najboljši nadaljujejo poldrugo leto trajajoče šolanje do poklica .. gozdar« (F6rster). V Švici sta dve ))srednji<< gozdarski šoli, Lyss in Mainfeld. Prva je bolj primerna za gozdar- je, ki želijo delati v sredogorju, druga pa za alpski del Švice, čeprav pravila ni. Gozdarji z večletnimi izkušnjami v praksi se lahko prijavijo na razpis za vodjo revirja. Švicarski revirni gozdar je zrasel iz delavca v gozdu in dobro obvlada vsa dela, ki jih opravljajo gozdni delavci. Dodiplomsko in podiplomsko izobraževa- nje gozdarstva poteka samo na ETH v Zurichu. Veliko kantonov sicer ima svoje univerze, vendar na njih večinoma ne izo- bražujejo za inženirske poklice. Dodiplomski študij gozdarstva na ETH traja pet let. Klasičnih izpitov pri posame- znih predmetih kot pri nas ni. Preverjanje znanja je vezano na prvi in drugi preddi- plomski ter na diplomski izpit, ki se oprav- ljajo po zaključenih letnikih. Izpiti predstav- ljajo precejšen zalogaj, saj je potrebno v nekaj dneh opraviti preizkus znanja večine poslušanih predmetov, čemur sledi skupna ocena. Tako je mogoče opraviti preddi- plomski izpit tudi z negativno oceno iz kakšnega predmeta, če je le skupna ocena dovolj visoka. Preverjanja navzočnosti na predavanjih ni, v šolskem letu 1994/95 bodo prvič neobvezne tudi vaje. Vzrok je v poudarku na usmerjenem samostojnem in- dividualnem in skupinskem delu študentov ter v prizadevanjih za dvig kvalitete preda- vanj in vaj. Med tretjim in četrtim letnikom imajo študentje leto dni prakse. Praksa je obvez- na le za tiste študente, ki se želijo zaposliti v državni gozdarski službi, to pa je navse- zadnje 99% študentov. Del prakse opravijo v gozdovih sredogor- ja, del pa v Alpah. Veliko študentov se odloča za mednarodno prakso, kjer sodelu- jejo na gozdarskih projektih v nerazvitem svetu. V letu dni osvojijo veliko praktičnih znanj in izkušenj, ki jih prenašajo nazaj na fakulteto. Praksa deluje tudi kot eden izmed veznih členov med ETH in terensko gozdar- sko službo. GozdV 52. 1994 219 i 1 1 1 :; H 11 n 11 il l 1 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo študentje so po opravljeni praksi zelo motivirani za delo in nadaljevanje študija ter večinoma zelo dobro opravijo zadnji diplomski izpit, ki vsebuje veliko predmetov, za katere so zaželene določene praktične izkušnje. Diplomsko delo mora biti oddano v naprej določenem roku in se ne zagovar- ja. Zaradi opravljene prakse med šolanjem nastopijo diplomanti ETH službo kot inže- nirji in ne opravljajo ne pripravniške dobe ne strokovnega izpita. 4. UREJANJE GOZDOV 4. FOREST MANAGEMENT PLANNING Medtem ko je odkazilo drevja za posek v Švici uveljavljeno, pa tega ne moremo trditi za načrtovanje. Osnovna načrtovalna enota je gozdni obrat, korporacija ali večji posestnik (Betriebsplanung), za male po- sestnike ne izdelujejo načrtov. Načrti so glede podrobnosti enaki našim gojitvenim načrtom , vsebujejo pa tudi veliko gozdno- ureditvenih elementov (preverjanje trajno- sti, natančno ugotavljanje gozdnih fondov, določanje etata). Zelo natančen in obsežen je ekonomski del načrta, kjer so vsi načrto­ vani ukrepi finančno analizirani, prikazan je dobiček oziroma potrebe po dodatnem fi- nanciranju s subvencijami ali v okviru pro- jektov. Veljavnost načrta je večinoma deset let, s tem, da se načrti po potrebi prilagodijo že prej (adaptivno načrtovanje). Glede na našo gozdarsko prakso in izku- šnje predstavlja pri takšnem načinu načrto­ vanja velik problem razdrobljenost posesti in zato nezaključenost gozdnih površin, ki jih načrt obravnava, tako da ni zagotavljanja trajnosti po posameznih manjših zaključe­ nih gozdnih predelih, kar pa je iz ekolo- škega vidika zelo pomembno. Druga sla- bost je nedorečen proces potrjevanja načr­ tov. Tudi obveznosti periodičnega obnavlja- nja načrtov ni, zaradi tega nekateri načrti niso bili obnovljeni tudi 30 in več let. Načrtov na višjih nivojih ne poznajo. Šele v zadnjem času se pojavljajo nekateri mo- delni projekti regionalnih načrtov (»Regio- naleplanung" , " Oberbetrieblicheplanung "), ki jih neodvisno razvijajo ETH in nekatere kantonske uprave. V teh načrtih so klasični 220 Gozd V 52. 1994 ureditveni elementi (načrtovanje gojitvenih in varstvenih del ter etata, preverjanje traj- nosti ... ) manj naglašeni, močen poudarek je na prostorski komponenti načrtov in na splošnokoristnih funkcijah. Tudi v pogledu ureditvenih metod je Švica pestra dežela. Vsak kanton uporablja in zagovarja svoj tradicionalni nastop. V francoskem delu Švice, kjer ima tradicijo prebiralen način gospodarjenja, še danes uporabljajo klasično kontrolno metodo s periodično polno premerbo gozdov. Zaradi visokih stroškov intenzivno iščejo drugačne rešitve. Metode malih vzorčnih ploskev se niso izkazale za najprimernejše za prebi- ralne gozdove, zato razmišljajo o uporabi nekoliko večjih »referenčnih << ploskev (> 1 ha). V drugih kantonih kombinirajo me- tode trajnih in začasnih vzorčnih ploskev. V Švici, ki navsezadnje velja za zibelko fitocenologije, je presenetljivo tnalo gozdov fitocenološko kartiranih, hkrati pa se uve- ljavljajo tudi različne fitocenološke smeri. Gozdarji uporabljajo pri delu ključ, izdelan za vso Švico (ELLENBERG & KLČ>TZLI 1972), ki je pa že nekoliko zastarel. Kjer so fitocenološki elaborati izdelani, so izdelani zelo natančno ter vsebujejo, podobno kot pri nas, poleg kart v merilu 1 : 5000, izčrpne ekološke opise rastišč z gozdnogojitvenim komentarjem (FREY 1992, FREHNER 1993). Fitocenološka kartiranja opravljajo po večini zasebni inženirski biroji. Zaradi neenotnosti metod inventarizacije gozdov za potrebe urejanja je bilo Švicar- jem v preteklosti težko dobiti posplošene informacije o stanju in razvojni dinamiki gozdov za nivo kantonov in konfederacije. Poleg tega večina zasebnih gozdov ni bila urejenih (MAHRER 1988). Tako je v letu 1981 zvezna skupščina potrdila izvedbo prve državne inventure gozdov »Landesfor- stinventar« (LFI). Metoda temelji na kilometrski mreži stal- nih vzorčnih ploskev za vso Švico. Projekt je stal približno 1 O milijonov Sfr (1989) . V letu 1993 so začeli s snemanji prve ponovi- tve. Zaradi zmanjšanja razpoložljivih sred- stev (8.1 mio. Sfr), je bila metoda za nova snemanja precej dodelana, tako da bodo z zmanjšanimi stroški dosegli podobno stati- Predstavitev gozdov in gozdarstva švice ter primerjava s Slovenijo stično zanesljivost kot s prvim snemanjem. Druga deželna inventura (LFI) bo omogo- čala vpogled v razvojno dinamiko gozdov (prirastek, posek, odmrla drevesa ... ) do- dane .bodo tudi nekatere nove teme, kot rekreacijska funkcija gozda in gozd kot sonaravni življenjski prostor (gozdni rob, posebni biotopi, grmišča, skupine dre- ves ... ). Načrtujejo že tretjo deželno inven- turo, katere pomemben cilj bo inventariza- cija varovalne funkcije gozda (BRiiNDLI 1993). V Sloveniji ima urejanje gozdov večsto­ letno tradicijo. Po vojni se je začelo z urejanjem vseh gozdov ne glede na lastni- štvo. Vsi slovenski gozdovi so bili večkrat polno premerjeni, v novejšem času so polno premerbo zamenjale vzorčne meto- de. Slovenska gozdna baza podatkov v primerjavi s Švicarsko, razvito šele leta 1981, že dolgo obstaja. Poznamo več so- odvisnih ravni načrtovanja, z zakonom je določena dinamika obnavljanja načrtov. Mnoge vsebine, ki se v Švici šele poskusno uvajajo v načrtovanje, so pri nas že ustalje- ne. Res se je zaradi tega obseg dela in stroškov nekoliko povečal, neprimerno bolj pa se je povečala njihova uporabnost. Za- radi racionalizacije dela in preglednosti na- črtov bo treba marsikaj izpustiti, vendar nas izkušnje Švice opozarjajo, da je delo v osnovi dobro zastavljeno. 5. GOJENJE GOZDOV 5. SILVICUL TURE Gojenje gozdov je v Švici izrazito malo- površinsko in sonaravne. Goloseki so bili prepovedani z zveznim gozdarskim zako- nom leta 1902 (DIE FORSTLICHEN ... 1925). Švicarsko skupinsko postopno go- spodarjenje, prebiralno gospodarjenje in gojenje gorskih gozdov uživajo v svetu velik ugled. V splošnem je izbira gojitvenih tehnik sproščena, kajti večji del imajo opra- viti s spremenjenimi gozdovi kot dediščino preteklosti, to so smrekove monokulture, srednjedebelnik (Mittelwald), pašni gozdo- vi, panjevci, ))silve« (pašni gozdovi s kosta- nji) ... Zato ni presenetljivo, da je klasičnih primerov skupinsko postopnega in prebiral- nega gospodarjenja malo in da gre za bolj ali manj prehodne oblike. 5.1. švicarsko skupinsko postopno gospodarjenje (»schweizer Femelschlag«) 5.1. Swiss Group-graded Management Skupinsko postopno gospodarjenje, ki ga je do popolnosti razvil prof. H. Leibun- dgut, je najbolj uveljavljena metoda gospo- darjenja v Švici. Največji delež zajema v sredogorju in v predalpskem prostoru. V zadnjem času predstavlja velik problem previsok stalež divjadi, ki onemogoča na- ravno pomlajevanje. Isto velja tudi za prebi- ral ne gozdove v Emmentalu in kantonu Neuchatel. 5.2. Prebiralno gospodarjenje 5.2. Selective Forest Management V Franciji se je sicer napredno prebiralno gospodarjenje prvič pojavilo, vendar je za- radi nerazumevanja gozdarskih oblasti in celo izključitve izjemnega strokovnjaka Adolpha Gurnauda iz gozdarske službe (1866), kmalu zatem popolnoma zamrlo (SCHOTZ 1989). Tako je Švica nedvomno največ prispevala k uveljavitvi sodobnega negovalnega prebiralnega gospodarjenja (Regime du jardinage cultural - Biolley). Zibelka prebiranja v Švici so mogočni je- lovo-bukovi gozdovi Jure, kjer je na pre- lomu stoletja v Val-de-Trave rs (kanton Neuchatel) služboval nam dobro znani Henri Biolley. Še pred tem časom se je pojavilo tudi kmečko prebiranje v gozdovih Emmentala. Kljub tradiciji je delež prebiralnih gozdov v Švici relativno majhen, po ocenah LFI le 8,4% (MAHRER 1988). Vendar se švicar- ski gozdarji prebiranju intenzivno posveča­ jo, predvsem v francosko govorečem delu Švice (Jura), predalpskem prostoru (Em- mental) ter v viskogorju (Alpe). Tudi razi- skovalno so to področje temeljito obdelali in precej izpopolnili metode za preverjanje uravnoteženosti zgradbe prebiralnih go- zdov (SCHOTZ 1989). Tudi v Sloveniji ima prebiralno gospodar- jenje globoke korenine. Najstarejše je kmečko prebiranje, ki se je pojavilo sponta- GozdV 52, 1994 221 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo no. Hkrati z delovanjem Biolleya v Couvetu, beležimo tudi v Sloveniji rojstvo strokovne ideje prebiralnega gozda na Kočevskem (Hufnagel) in na Notranjskem (Scholl- mayer; MLINŠEK 1994). Ali so bili tvorci sodobnega prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji in Švici medsebojno v stiku pa ostaja zaenkrat še uganka. 5.3. Gojenje gorskih gozdov 5.3. Silviculture of Mountainous Forest Kljub temu, da opravlja večina gorskih gozdov pomembne neposredne varovalne funkcije, je splošno stanje švicarskih gor- skih gozdov zaskrbljujoče. Podedovali so veliko smrekovih monokultur, nastalih po obsežnih golosekih v prejšnjem stoletju, ko se je pospešeno gradilo železniško omre- žje. Sestoji so bili v preteklosti nenegovani in zaradi nestabilnosti predstavljajo veliko potencialno nevarnost. Samo pri orkanu (»Vivian«) leta 1990 je bilo poškodovanih več tisoč hektarjev gorskih gozdov. Večji del površin so pogozdili, nekaj pa so jih prepustili naravnemu razvoju (SCHONEN- BERGER et al. 1990, 1992). V zadnjem času se problematika gorskega gozda za- radi previsokega staleža divjadi, gradnje smučarskih naprav, tranzita skozi Alpe in turizma na splošno še zaostruje. Kot cilj so si v visokogorju zadali prebi- ralni gozd, pri tem pa se zavedajo, da je naloga težko uresničljiva. Delo z gozdom je usmerjeno v spreminjanje umetnih tvorb v naravnejše sisteme, pri čemer izvajajo prebiralno redčenje, redčenje v skupinah in šopih, pogozdovanje v šopih in druge me- tode, ki temeljijo na prilagajanju mikrorasti- ščnim posebnostim visokogorja (OTI 1976, 1978, 1979, 1989, 1991; BISCHOFF 1987; SCHONENBERGER et al. 1990). Gozdna učna pot po pre_biralnih gozdovih Couveta, kjer je služboval Henry Biolley. Na sliki je največja jelka francoskega dela Svice - »Sapin president« s premerom 1 ,26m in višino 55,4 m (merjeno leta 1991 ). Forestry education trail through selective forests of Couvet, the territory of Henry Biolley's work. The photo presents the greatest lir tree of the French part of Switzerland - "Sapin president" with a diameter of 1 ,26m and 55,4 m in height (measurements !aken in 1991 ). 222 GozdV 52, 1994 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo 5.4. Koncept nujno potrebne nege gozdov 5.4. A Concept of Necessary Forest :rending Nesorazmerju med relativno stabilnimi cenarni lesa v preteklih desetletjih in kon- stantnemu naraščanju dnin se je v Švici pridružilo še dejstvo bankrota celulozne industrije v zadnjem času. Večina gozdnih obratov je blizu ••rdečih številk<< ali je že zakoračila vanje. Intenzivno snujejo strate- gije nujno potrebnih direktnih vlaganj v gozdove. Trenutno teče več raziskav na podlagi študija naravnih procesov v gozdu - biološka racionalizacija (naravno izloča­ nje, indirektna nega . .. ), razmišljajo pa tudi o drugačnih tehnikah dela; od obujanja ideje obročkanja do preizkušanja mehani- zacije del pri negi. '='ogled s Schwarzhorna (3147m) na alpski del Svice (Engadin) nad gornjo gozdno mejo. V ozadju so kot zelena oaza gozdovi okolice Zeme- za. A view from Schwarzhorn (3147m) of the Alpine part of Switzerland (Engadin) above the upper timber line. ln the background, like a green oasis, there are the forests of Zernez's surroundings. 6. NARAVNI GOZDOVI 6. NATURAL FORESTS Ena izmed značilnosti Švice v primerjavi s Slovenijo je njena gostejša naseljenost. Temu primeren je majhen delež ohranjene krajine - prvobitnega gozda. Pomanjkljivo- sti so se zavedeli na ETH in pod vodstvom prof. Leibundguta izločili vrsto naravnih re- zervatov. Od leta 1910, ko je bil osnovan prvi gozdni rezervat Seatle, je bilo izločenih 37 gozdnih rezervatov s skupno površino 859,53 ha, od tega 59,13 ha pragozdov (Derborence in Seatle). Zanimivo je, da plačuje odškodnino za večino rezervatov ETH, oziroma Oddelek za gozdarstvo. V vseh rezervatih ponavljajo ciklična sne- manja stanja, pri čemer so rezervati razde- ljeni na oddelke z enotno makrostrukturo sestoja in rastlinsko združbo rastišča, trajne raziskovalne ploskve (enotna subasociaci- Gozdni rezervat »pragozd Seatle<• v okolici Brigel- sa. Forest reserve '1he Seatle virgin forest" near Brigels. Gozd V 52, 1994 223 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo ja, struktura sestaja . . . ) in profile. Osnovni cilj raziskav je usmerjen v razkrivanje struk- ture naravnih gozdov in njene funkcije (MATIER 1982). Švicarji imajo le en nacionalni park, ki leži v okolici Zerneza, blizu meje z Italijo. Park je bil razglašen leta 1914. Najemnino za 16.870 ha alpskega prostora poravnajo zveza in društva prostovoljnih darovalcev. V parku veljajo ostri varovalni ukrepi. Prepovedano je kakršnokoli izkoriščanje prostora, nabiralništvo ali lov. Obiskovalci se morajo držati označenih poti. Zaradi prepovedi lova se je rastlinojeda divjad v parku zelo namnožila, vsled česa je ogro- ženo rastlinstvo. Trenutno teče več razi- skav o nosilni kapaciteti rastišč v parku za rastlinojedo divjad. Ves čas obstoja parka tečejo tudi projekti o ponovni naselitvi nekaterih iztrebljenih živalskih vrst. Prvi je bil v dvajsetih letih ponovno naseljen kozorog, v sedemdesetih letih je sledila naselitev risa, ki žal ni uspela. Zadnja in za zdaj zelo uspešna je ponovna naselitev brkatega sera. Za prihodnost pa razmišljajo o ponovni naselitvi volka in me- dveda (SCHAFER 1992). 7. GOZDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA 7. FORESTRY AND ENVIRONMENTAL PROTECTION Varstvo okolja je v Švici zajelo ljudske množice in je med najrazvitejšimi v Evropi. Gozdarji so bili prvi protagonisti trajnega izkoriščanja naravnih vi rov in varstva oko- lja, vendar so v zadnjem času vse bolj tarča različnih, često izključujočih zahtevkov na- ravovarstvenih skupin do gozda. Tako se pojavljajo zahteve po večjepovršinskem ohranjanju srednjedebelnega gozda (Mittel- wald) kot pomembnega habitata nekaterim ogroženim vrstam. Najbolj vroče razprave so sproži le raziskave o ogroženosti sred- Jezero Derborence z istoimenskim pragozdnim gozdnim rezervatom v ozadju. Leta 1990 je vihar "Vivian" rezervat skoraj povsem opustošil. Lake Derborence with a forest reserve of the same name in the background. ln 1990 it was almost completely devastated by the "Vivian" storm. 224 GozdV 52, 1994 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo njega detla (Dendrocopus medius), ki je eksistenčno vezan na stare hrastove go- zdove (BUHLMANN 1993). - Zaradi ogroženosti določene redke flore in favn~ zahtevajo nekatere naravovar- stvene skupine več svetlobe na gozdnih tleh '(razgradnja lesnih zalog, občasni manjši goloseki). Posege zahtevajo celo v gozdnih rezervatih, ki jih je v Švici že tako malo. Razpravljajo tudi o ohranjanju nesa- niranih peskokopov ter usekov in nasipov ob gozdnih cestah kot prostorov za pri- marne sukcesije. Kljub vsemu pa varstvo okolja ne izzveneva v spopadu med »do- brimi in slabimi«, ampak vodi, vsled konflikt- nosti zahtevkov specialistov v poglobljeno analizo ekosistemov. Ideje o ohranjanju sušic, povečevanju deleža starih dreves in gozdov ter ohranja- nju redkih naravnih in kulturnih biotopov, so v veliki meri po zaslugi gozdarjev že uresničene ali se uresničujejo. Tudi varova- nje -redkih ter ogroženih naravnih in kultur- nih biotopov (barja, močvirni travniki, opu- ščeni planinski pašniki ... ) je skrb in naloga švicarskih gozdarjev. Tudi v Sloveniji smo veliko omenjenega že izvedli, drugod pa precej zaostajamo. V splošnem pa so lahko izkušnje naravovar- stvenikov in gozdarjev iz Švice znak, da smo s sonaravnim gospodarjenjem z go- zdovi in z združevanjem varovanja okolja in gozdarstva na dobri poti. 8. ZAKLJUČEK Razvoj in dosežki Švice na področju gozdarstva in varovanja okolja so posnemanja vredni, hkrati pa opozarjajo na posebnosti in prednosti Sloveni- je, na katerih moramo pri našem razvoju temeljiti. Verjetno ni naključje, da sta se majhni deželi, kot sta Slovenija in Švica, kljub nekaterim ranam (ali pa ravno zato), ki so jih podedovale od prednikov (Slovenija nizki kras, Švica goloseke v Alpah) zaradi tisočletne nujnosti preživetja na omenjenem prostoru, prve preskusile na poti trajnega gospodarjenja z gozdovi. Pot dežel z naprednim gozdarstvom je bila v svetu posebnost in zaradi tega trnova. Glede na zaključke mnogih mednarodnih političnih srečanj (SCHMITHUSEN 1993), ki so sledila Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu, pa lahko upamo, da Švicarski »nacionalni park« leži na meji z Ital ijo. (Vse slike- foto : Jurij Diaci) Switzerland's national park is situated. on the border with Italy. (All photos - by Jurij Diaci) Gozd V 52, 1994 225 Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primerjava s Slovenijo svet počasi , vendar vztrajno, koraka proti traj- nemu sonaravnemu izkoriščanju obnovljivih na- ravnih bogastev. A PRESENTATION OF THE FOREST AND FORESTRY OF SWITZERLAND AND A COMPARISON WITH SLOVENIA Conclusion The development and achievements of Switzer- land in the field of forestry and environmental protection deserve to be imitated and at the same time call our attention to particularities and advan- tages of Slovenia, which should represent the basis for the development of forestry. It is not a coincidence that small countries like Slovenia and Switzerland, despite some wounds (or even because of them) inherited of their forefathers (in Slovenia Low Karst, in Switzerland clear cuts in the Alps) and due to a thousand year old necessity of survival in this area, tried the method of long term forest management among the first. The way of the countries practic- ing advanced forestry was a peculiarity in the world and therefore not an easy one. Based on the conclusions of a number of international political meetings (SCHMITHUSEN 1993), which followed the UN Conference on environment and development in Rio, it could be anticipated that the direction of the world's progress is slow yet continous approaching towards the permanent close to nature exploitation of renewable natural resources. LITERATURA 1. Bischoff, N. {1987): Pflege des Gebirgswaldes. Leitfa- den fiir die Begnindung und forstliche Nutzung von Gebirg- swaeldem. Bundesamt fiir Forstwesen und Landschaftss- chutz, Bern, 379 S. 2. Brandli, U. B. {1993): Das Landesforstinventar .. . ein Fenster zum Schweizer Wald. Gesichertes Wissen dank systematischer Waldbeobachtung. Eidg. Forschunganstalt fur Wald, Schnee und Landschaft, Birmensdorf, 16 S. 3. Buehlmann, J. {1993): Nachhaltige Bewirtschaftung von Eichenwaldern, Grundlage fiir den Schutz des Mittelspechtes. Beih. Veroff. Naturschutz Landschaftspflege Bad.-Wiirt1., 67: 163-169. 4. Ellenberg, H.; K16tzli, F. {1972): Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz. Mitt. Schweiz. Ans!. f. d. Forst. Versuchswesen, 48, {4): 589- 930. 5. Frehner, M. {1993): Waldbaulicher Kommentar und Anmerkungen zu den kartierten Elnheiten "Nesslau Abi. 3-16 .. , Sargans, 13 S. 6. Frey, H. U. {1992) : Waldstandorte und Wald· gesellschaften im St. Galler Berggebiet, Ziirich, 150 S. 7. Mahrer, F. {1988): Schweizerisches Landesforstinven- tar. Ergebnisse der Erstaufnahme 1982-1986. Eidgenossis- che Anstalt fur das forslliche Versuchswessen, Berichte Nr. 305, Birmesdorf, 375 S. 8. Matter, J. F. {1982): Urwadreservat Derborence. ETH· Institut fOr Wald und Holzforschung, Ziirich, 20 S. 9. Mlinšek, D. {1994) : Skripta iz gojenja gozdov. Biolehni· ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 10. Ott, E. {1972): Erhebungen iiber den gegenwiirtigen Zustand des Schweizer Waldes als Grundlage waldbaulicher Zielsetzungen. Miti. Schweiz. Ans!. l. d. Forst. Versuchswe- 226 Gozd V 52, 1994 sen, 48 {1): 3-193. 11. Ott, E. {1973): Zustand und Zukunft des Schweizer Waldes. Ein Beitrag aus waldbaulicher Sicht. Miti. Schweiz. Ans!. l. d. Forst. Versuchswesen, 49, {4): 341-450. 12. Ott, E. {1976): Probleme des Gebirgswaldbaus. Schweiz. Z. Forstwes., 127, (2): 138-150. 13. Ott, E. {1978): Zur Notwendigkeit der Pflege von Gebirgswldern. Schweiz. Z. Forstwes., 129, {2): 101-116. 14. Ott, E. (1979): Probleme der Jungwaldpfllege im Ge- birgswald. Schweiz. Z. Forstwes., 130, {5): 349-365. 15. Ott, E. {1989): Ve~iingungsprobleme in hochstauden- reichen Gebirgswldern. Schweiz. Z. Forstwes, 140, (1 ): 23- 42. 16. Ott, E. ; Liischer, F.; Frehner, M. etal. {1991): Verjngun- gsčkologische Besonderheiten im Gebirgsfichtenwald im Ver- gleich zur Bergwaldstufe. Schweiz. Z. Forstwes., 142, {11 ): 879-904. 17. Schiifer, P. {1992): Frischer Wind is angesagt. Piz, 3, (4): 12- 15. 18. Schmithiisen, F. {1993): Forest policy development in an international perspective. Nederlands Bosbouw Tijdschrift, 65, {3): 15D-159. 19. Schčnenberger, W.; Frey, W.; Leuenberger, F. (1990): Člkolog i e und Technik der Aufforstung im Gebirge. Anregun- gen fur die Praxis. Eidgenčssische Anstalt fUr das forstl iche Versuchswessen, Birmensdorf, 58 S. 20. Schčnenberger, W.; Kasper, H. ; Lassig, R. (1992) : Forschungsprojekte zur Wiederbewaldung von Strumscha· denflachen. Schweiz. Z. Forstwes., 143, {10): 829-847. 21. Schčnenberger, W.; Rusch, W. {1990): Wiederbewal- dung nach Strumschaden. Merkblatt fiir die Praxis {WSL, FNP), Besteii-Nr. 17/D: 1-6. 22. Schutz, J. Ph. {1989): Der Plenterbetrieb. Fachbereich Waldbau, ETH, Zurich, 54 s. 23. Speich, A. {1978): Zur Struktur der offentlichen Fars· tbetriebe. Schweiz. Z. Forstwes., 129, {10): 810-819. 24. Zupančič , M.; Marinček , L. et al. (1987): Considera- tions on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeo- graphia, Biogeografia delfe Alpi Sud-Oriental!, Xli, 89-98. 25. Weck-Hannemann, H.; Wenger, M. (1994): Okonomis· che Aspekte der Subventionstheorie und der Wirkungsweise von Subventionen. ETH Zurich, Professur Forstpolitik und Forstčkonomie, 20 S. 26. Wraber, M. {1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vege tatic, The Hague, 17 {1-6): 176-199. 27. {1925): Die forstlichen Verhiiltnisse der Schweiz. Schweizerische Forstverein, Kommissionsverlag von Beer & Die Zurich, 247 S. 28. (1987): Eidgenossische Betriebszahlung 1985. Die Wald· und Holzwirtschaft. Bundesamt fur Forstwesen und Landschaftsschutz & Bundesamt fUr Statistik, Bern, 45 S. 29. {1989): Der Schweizer Wald heute. Bne forstpolitische lnterpretation zum Schweizerischen Landesforstinventar (LFI). Bundesamt fiir Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Eidg. Forstdirektion {F + D), Bern, 46 S. 30. (1991) : "Bundesgesetz uber den Wald« (Waldgesetz, WaG), švicarski zvezni zakon o gozdovih, sprejet 4. oktobra 1991, Bern, 16 S. 31. (1992): .. verordnung iiber den Wald• (Watdveror- dnung, WaV), podzakonski akt o gozdu, sprejet 30. novembra 1992, Bern, 24 S. 32. {1992) : "Verordnung uber den forstlichen Pflanzes- chutz im Zusammenhang mit dem grenzuberschreitenden Warenverkehr (Forstliche Pflanzenschutzverordnung)«, odredba o varstvu rastlin v prometu s tujino, sprejeta 30. novembra 1992, Bern, 29 S. 33. {1993): Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slove- nije, (30): 1677-1691. 34. {1994) : Informacije o gozdovih v Sloveniji. Podatki povzeti iz gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 199D-2000. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana.