Prakti^na slovensko - nemška gramatika. (Daljc) Prestopimo se tedaj nekoliko naprej! VIU. Krepki in nepravilni časovniki v sedanjem času in v velivnem naklonu. Tudi v tem poglavji slovensčina aemsčiai na kviško pomaga. Opomnimo, da so krepki časovniki, v stari slovnici imeaovaoi razredni (iiaregelmassige Zeihviirter); tukaj jih imenujemo krepkp in ncpravilne. Oziraje se na slovensoino, se nam važno zdi, da tukaj omeniino nepravilnih. prav za prav, aepopofnih rasovaikov. V slovenskem in v neniškeai povedd ti časovniki nepopolao djanje; tedaj zahtevajo drugega časovnika v nedoločivnem naklonu. Razložiti je tukaj pomen besedi: inorem, moram. Morem (zamorem), kar mi je mogoče storiti, doveršiti, spolniti. Morem brati, ker sem se učil; niorem lepi svet ogledovati, ker imam zdrave oči. Človek more grešiti, ker ima prosto voljo. Moram jesti; sicer bi živeti ne mogel. Kamen mora na tla pasti, ker je težeji od zraka. Hlapec uiora delati; gospodar bi ga sicer v službi ne imel . . . Kaj pomeni slovenski pregovor: ,,Miadi more, star pa mora umreti?" To je toliko potrebnejše otrokom v ainogo zgledih pokazati, ker ljudska govorica ne loči tega. Od vaj nemšk o-sl o v e n s ki h naj povemo meinogrede , da imajo svoje pravila pri čerkah a, b, c poprejšne straai, in zgledi jili prav primerno poočitujejo. Ravao to se niore reči od slovensko-nemških vaj. IX. Pretekli in polpretekli čas. Xadjatno se, da vsak učenik ve, kako ima pojasaovati otrokom pomen preteklega (prešlega, miaulega) časa; tedaj nočemo vode v Savo nositi, obernemo se torej k oblikam prešlega časa. Pred vsem je treba povedati pomen časovnikov h a b e n in seia, kaj da namreč pomenjata sama za se. Haben pomeaja, da ima kdo ali kaj kakšno reč v posesti, p.: oče imajo, kaj ? hišo, polje, kmet ima? rokodelec ima? Bogatin ima? berač ima? zadolženi kmet ima? Po nemški se to pravi h a b e n. Ti zgledi naj se izdelujejo po neraški. Biti pomenja stanovanje, bivanje v kakšaem kraji, položaji i. t. d. Časovnika haben in sein pomagata pa tudi drugim časovnikom narejati prešli čas, zato se tudi imenujeta poraagavna časovnika. Govori se tudi tukaj od polpreteklega (prav za prav nezloženega prešlega) časa. Ker se v nemškem tolikokrat rabi, ne kaže tedaj, da bi se odlašal noter do tistega časa, ko pride nauk od zloženih stavkov; sicer se pa tudi rabi v golih stavkih. Obraze za pregibaaje časovnikov haben ia sein aaj si otroci dobro v glavo vtisnejo. Vaje nemško • slovenske to v maogih zgledih poočitujejo. Opombe razložao in kar se da kratko, pa vendar bistveao povedo izraževanje preteklega časa v aeaiškem. Za slovenske časovaike aaj pa prideva učeaik vodila, dokazovaje, kako se v sloveaskem nareja priložaj prešlega časa, pripovedovaje učencem, kteri da je pomagavai časovnik v sloveaski in opomiaovaje jih aa to, kar so slišali od časovaikov h a b e a in seia. Naši slovenski otroci kratkomisleči kakor pred otroci prestavljajo iz sloveaskega pomagavai časovaik prav radi z i c h b i a, p.: seai kupil = ich bia kaufea. Kadar pa se jim to dopove, poteia se pa zopet boje, seia kedaj rabiti. Večkrat si sliši aapčao: ich habe gegangen. Sem v Komendi doma ~ Ich habe Laibach geborea ia dr. Habea ia sein sicer tudi tnarsikteri s preklano suknjo aapak rabi, prav dostikrat se sliši: Ich bin siebea Staadea gescldafea. Po nepravilai rabi časovnika habea in sein ia pa po napčnem besedaem redu proda se Slovenec naj ložeje. Tukaj ne pomagajo tolikanj vodila, kakor pogostae vaje v pisaaji in govorjeaji. Zategadel se pa tudi stara sola ai toliko pregrešila, da je sloveaskim otrokom aekdaj zapovedovala, da naj neuiški med sabo ia z učenikom govore. Kje se bo neki sin kmečkih staršev aemški aaučil, ako ae v šoli? kdo mu bo aeki pomote v nemškem jeziku popravljal, ako ae učeaik njegov? Otroci se pa saaii iz sebe neradi ptujega jezika uče ; zavoljo tega je pa tudi aiarsikteri dijak tolikaaj vnet za domač jezik, ker se mu sitno zdi ptujega se učiti. *) Dobro se spomiajam , kolikokrat nam je gospod profesor v IV. razredu latiaskih šol priporočal, da aaj beremo latinske klasikarje; .,zakaj to je ediai pripomoček, ako se hočete Iatiaskega jezika naučitF, je djal spoštovani gospod. Ali smo pa to storili ? Ali bodo govorili učeaci glavnih šol med sabo ia z učenikom po aemški, če jim bo le aa prosto voljo dano! Zelo, zeld pa je vendar po- •) Pa brez zamerc. vsaka ree ima dve strani. in resnica ostane le resnica , ako — ! Via trebao, da aemški znajo, sieer ae zato, kakor da bi bila aeaisčiaa edini ključ do omike, ampakzato, kakor stno v začetku rekli: ,,Kolikor jezikov zaaš, toliko Ijudi veljaš", ia ker moramo okolisčine tako gledati, kakoršne so, — pa ae, kakoršaih si v o š i m o. — i n.ij« pi-iii.-)