leto 1875.
321
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 27. oktobra 1875.
133.
Ukaz ininisterstva za pravosodje od 8. oktobra 1875,
° nekih premembah v razsežaji okolišev mestno-delegiranega okrajnega sodišča Kornenbnrškega in okrajnih sodišč IDistelbaškega, Ravelsbaškega in Langenloiskega v Doljnji Avstriji.
Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) in od 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) odločujeta se občina Ernstbrunn iz okoliša Korneuburškega mestno delegiranega okrajnega sodišča a občina Diendorf iz okoliša Ravelsba-škega okrajnega sodišča terse odkazuje občina Ernstbrunn v okoliš Mistelbaškega okrajnega sodišča, občina Diendorf pa v okoliš Langenloiskega (Dolgoluškega) okrajnega sodišča.
S tem prehaja ob enem občina Diendorf iz okoliša Korneuburškega okrož nega sodišča v okoliš Kremškega okrožnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 20. dne novembra meseca 1875.
Glaser s, r.
134.
Ukaz ministcrstva za finance od H. oktobra 1875,
da se mali colniji I. razreda v Seidenbergn (na Kolodvora) daje oblast, pivo na izvozu odpravljati.
Mali eolniji I. razreda v Seidenbergu (na kolodvoru) daje se oblast v zmislu veljajočih propisov odpravljati na izvozu pivo s pridržkom povračila potrošnine prek čolne linije izhajajoče.
Pretiš s. r.
(Slovcniaok.J
66
135.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 15. oktobra 1875,
s katerim se razglašujeta po Njegovem Veličanstvu 15. dne decembra 1874 odobreni ustanovil' c. kr. rudarskih akademij v Ljubnu (Leoben) in v Pribrami.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjo odloko od 15. ^e' cembra 1874 blagovolilo odobriti naslednji ustanovili za c. kr. rudarski akademij1 Ljubensko in Pribramsko.
Iflannsfeld s. r.
Ustanovilo
rudarske akademije v Ljubnu.
Namen rudarske akademije.
§. 1. Rudarska akademija v Ljubnu (Leoben) ima ta namen, da daje iz dn& teoretičen in, kolikor se,to more v šoli, tudi praktičen iz uk za rudarstvo in planšarstvo, s posebnim ozirom na plavljenje (taljenje) železa.
§. 2. Rudarska akademija ima:
a)	En občen oddelek za tista znanstva, ki strokovnim študijam podlogo dajtfj
b)	eno strokovno šolo za rudarstvo;
c)	eno strokovno šolo za plavežarstvo.
Učne stroke.
§. 3. Učč se naslednje stroke:
Višja matematika,
Tehnična mehanika,
Popisna geometrija,
Praktična geometrija,
Občno mašinarstvo (splošni nauk o delanji mašin),
Mineralogija,
Geologija,
Paleontologija,
Fizika,
Teoretična kemija,
Metalurgijska kemija,
Analitična kemija,
Poskustvo (probirstvo),
Nauk o rudarstvu,
Nauk o pripravljanji rud k talilu (o pranji in phanji).
Jamomorstvo,
Rudarsko mašinarstvo,
Nauk o plavljenji železa,
Nauk o plavljenih drugih rud,
Nauk o solovarnicah,
Plavežno mašinarstvo,
Enciklopedija rudarstva,
„	plavežarstva (talivstva),
„	staviteljstva,
„	gozdarstva,
Rudarsko pravo,
Pogodbeno in menično pravo,
Računarstvo.
Ministerstvo poljedelstva sme, prejemŠi nasvet profesorskega kolegija (§. 37) ali dovprašavši ga, učne stroke pomnožiti, razdeliti ali zediniti, kakor nanese Potreba.
§. 4. Za lekcijami prihajajo na vrsto vaje in izgredi (ekskursije).
Po končanih lekcijah nastopi poučno potovanje zaradi bolje izomike v posameznih strokah.
§. 5. Po ministru poljedelstva odobren učni črtež ustanavlja predmete, ki naj se učč v vsaki strokovni šoli, in pa tiste, ki v splošnem oddelku dajd podlogo obema strokovnima šolama, določuje, koliko ur naj trpé učbe ali lekcije in vaje ^a posamezne predmete ter napotuje, po kateri vrsti bode najbolje poslušati ph, da se poslušatelj kolikor je moči hitro in temeljito izuči.
Ta učni črtež odmenja dve leti splošnemu oddelku in po eno leto vsaki izmed °beh strokovnih šol (§. 2).
§. 6. Redni poslušavci imajo dolžnost, poslušati v učnem črteži zapovedane predmete, ako ne izkažejo za katerega izmed njih, da'so se v njem že drugod
izučili.	'
Priporoča se jim tu, naj se držč v učnem črteži sprejetega reda predmetov.
Poslnšavei in njih sprejemanje.
§. 7. Poslušatclje sprejemlje o začetku vsacega leta komisija, sestoječa iz ravnatelja (direktorja) in dveh udov profesorskega kolegija, katera izvoli ta kolegij.
V tekočem semestru se nihče ne sprejemlje razen ko bi minister poljedelstva posebej dovolil.
§. 8. Poslušatelji so ali redni in preizredni.
§. 9. Da bode kdo sprejet za rednega poslušavca, mora pokazati državno-veljavno svcdočbo zrelosti od kako višje gimnazije ali višje realke.
Da se kdo sprejme v katero izmed obeh strokovnih šol, mora vrh tega dovesti do voljne svedočbe o napredku na splošnem oddelku ali na kaki visoki soli iz tistih predmetov, ki jih učni črtež jemlje za podlogo študijam dotične strokovne šole.
§. 10. Za preizrednega poslušavca sme se sprejeti, kdor je 18. leto svojega življenja dosegel ter izkaže, da že ima od poprej toliko znanja, da mu je moči razumeti lekcije ali prepodavanja, ki si jih izbere.
§. 11. Preizredni poslušatelji nimajo pravice do oprostila od učnine (§• 1*) in do užitka državnih štipendij.
§. 12. Kakor goste sme profesorski kolegij k lekcijam o posameznih predmetih pripuščati možč, od katerih je po njih zvanji in drugih svojstvih po vsi pra' vici pričakovati, da, pripuščeni, ne bodo v kvaro namembam poduka.
§. 13. Vsi poslušatelji podstojé disciplinarnim propisom, izdanim za rudarsko akademijo.
§. 14. Vsi poslušatelji se vpisujejo v matico ter plačujejo vpisnino (matično pristojbino) in učnino (nagrado za podučevanje).
§. 15. Vpisnino je plačati, kadar se kdo sprejme, in pa tudi kadar vnovič vstopi po tem, ko je bil leto dni ali dalje uk opustil.
Od te pristojbine ni oprostitve.
§. 16. Redni polušatelji plačujejo učnino in sicer naprej o začetku semestra.
Preizredni poslušatelji plačujejo učnino po številu tedenskih lekcijskih ur> za katere so vpisani; dve demonstracijam ali vajam namenjeni uri se računita za eno lekcijsko uro.
§. 17. Kolika da bodi vpisnina in učnina, to ustanavlja minister poljedelstva
§. 18. Redni poslušatelji se morejo od vse učnine ali od polovice oprostiti» če neimovitost dokažejo in če se dobro učč.
Profesorskemu kolegiju pristoji dotična razsodba.
Preskušnje in svedočbe.
§. 19. Da jim je moči stopiti v katero strokovno šolo, dolžni so redni poslušatelji splošnega oddelka, po dovršenih lekcijah o posameznih predmetih podvreči se preskušnjam o napredku (§. 9).
Na to dobodo svedočbe o napredku, v katerih stoji potrdilo, da so hodih v kolegije, in pa kak<5 so se vêdli in s katerim uspehom so se učili.
§. 20. Redni poslušatelji tako ene kakor druge strokovne šole imajo pravico, podvreči se končni preskuŠnji iz vseh ali nekaterih predmetov strokovne šole.
§.21. Redni poslušatelji, ki so dovršili eno ali obe strokovni šoli, smejo zaj htevati absolutorije, v katerih je potrdilo, da so se hodili učit in kako so se vêdh in, če so opravili kako preskušnjo (§§. 19, 20), tudi potrdilo o učnem uspehu.
§. 22. Vse preskušnje so javne.
§. 23. Preizredni poslušatelji morejo dobiti samö svedočbo o torn, kakd so sc vêdli in da so se hodili učit.
Učiteljstvo.
§. 24. Uk dolé redni in preizredni profesorji, nagrado dobivajoči docenti in privatni docenti.
Profesorjem v podporo postavijo se pristavi (adjunkti) in asistenti.
§. 25. Redne in preizredne profesorje imenuje Njegovo Veličanstvo po naletu poljedelskega ministra.
§. 26. Po nasvetu profesorskega kolegija imenuje poljedelski minister dornte nagrado dobivajoče in pristave ter dopušča privatne docente za učne predmete, ki utegnejo namembo rudarske akademije na katero stran pospeševati.
Asistente profesorski kolegij postavlja za dve leti, in se obrača na ministra poljedelskega za potrdbo.
Ko pretečeta dve leti, sme minister poljedelstva dovoliti, da dalje služijo.
§. 28. Kar se tiče čina, prejemkov in službenega razmera, so redni profesorji enaki profesorjem tehničnih visokih šol ter stojé v VI. činovnem razredu.
§. 29. Za prvo trdno (sistemno) stopinjo plače vlečejo redni profesorji 1-800 goldinarjev.
Sistemna plača vsakega rednega profesorja povišuje se za vsakih pet let, ki jih dovrši kakor tak na pravni akademiji ali na kateri podobno osnovani, od države vzdržavani šoli, do 25. leta vštevno takega službovanja za 200 goldinarjev (peteroletni priklad).
Isto pravico do peteroletnice daje čas službe, ki ga kdo kot redni profesor prebode na takšnem zavodu, katerega ne vzdržuje država, ako se na njem rednim profesorjem državnih zavodov nasproti po izrecilu, ki ga njegovi vzdrževavci vladi oddadö, popolna vzajemnost vrši.
Čas službe, ki ne ustreza tem uvetom, pride samo tedaj v ozir, ako se je po očitnem izrecilu priznalo, da se sme pri pomikanji na višjo stopinjo vračunjati.
§. 30. Preizredni profesorji stojč v VII činovnem razredu ter se jemljč v službo s plačami, ki se za vsak slučaj posebej določajo.
§. 31. Pristavi ali adjunkti stojč v X. činovnem razredu in dobivajo po 900 goldinarjev plače in peteroletnice od 150 goldinarjev, ki se nakazujejo po načelih veljajočih za peteroletnice rednih profesorjev (§. 29).
§. 32. Profesorji in adjunkti vlečejo poleg plače še sistemne djavnostne prikladc.
§. 33. Asistenti imajo po 600 goldinarjev plačila, ki se povišujejo na 700 goldinarjev, ako kdo po dveletnem delovanji (§. 27) še dalje v službi ostane.
O službenem potovanji smejo si zaračunjati dijete in voznino po X. činovnem razredu.
§. 34. Po koliko naj prejemajo docenti nagrado dobivajoči, to določa minister poljedelstva za vsak slučaj posebej.
Ravnanje ali voditev.
§. 35. Rudarska akademija podpada ministru poljedelstva.
§. 36. Rudarsko akademijo vodi ravnatelj, kateremu jo v pomoč profesorski
kolegij.
§. 37. Profesorski kolegij ali zbor sestoji iz vseh profesorjev.
§. 38. Ravnatelja imenuje minister poljedelstva izmed rednih profesorjev na dve leti.
Ravnatelj vleče 500 goldinarjev letnega opravnega priklada, in kadar se njemu kak zadržek pripeti, nadomešča ga tisti izmed rednih profesorjev, ki je p° činu najstarji.
§. 39. Za stan rudarske akademije v znanstvenem, disciplinarnem in eko-nomnem oziru daje odgovor ravnatelj s profesorskim kolegijem vred.
Navodilo od poljedelskega ministra izdano ustanavlja pravice in dolžnosti ravnatelja in profesorskega kolegija.
Pisarniško in slnžbeno osebje.
§. 40. Rudarski akademiji potrebno pisarsko in služabno osebje postavlja po potrebi minister poljedelstva.
Ustanovilo
radarske akademije v Pribrami.
Namen rudarske akademije.
§. 1. Rudarska akademija v Pribrami ima ta namen, da daje iz dna teoretičen in, kolikor se to more v Šoli, tudi praktičen izuk za rudarstvo in plavežarstvo, s posebnim ozirom na plavljenje ali taljenje drugih rud (razen železa).
§. 2. Rudarska akademija ima:
a)	eno strokovno šolo za rudarstvo;
b)	eno strokovno šolo za plavežarstvo.
l'éne stroke.
§. 3. Učč se naslednje stroke :
Nauk o rudarstvu,
Nauk o pripravljanji rud k talilu (o pranji in phanji). Jamomerstvo,
Rudarsko mašinarstvo,
Nauk o plavljenji železa,
Nauk o plavljenji drugih rud,
Nauk o solovarnicah,
Poskustvo (probirstvo),
Plavežno mašinarstvo,
Enciklopedija rudarstva,
„	plavežarstva (talivjstva),	v
„	stavi teljstva,
„	gozdarstva,
Rudarsko pravo,
Računarstvo.
Ministerstvo poljedelstva sme, prejemŠi nasvet profesorskega kolegija (§. 36) dovprašavši ga, učne stroke pomnožiti, razdeliti ali zediniti, kakor nanese
Potreba.
§. 4. Za lekcijami prihajajo na vrsto vaje in izgredi (ekskursije).
Po končanih lekcijah nastopi poučno potovanje zaradi bolje izomike.
§. 5. Po ministru poljedelstva odobren učni črtež ustanavlja predmete, ki naJ se učč v vsaki strokovni šoli, določuje, koliko ur naj trpé učbe ali lekcije in Vaje za posamezne učne predmete ter napotuje, po kateri vrsti bode najbolje pokušati jih, da se poslušatelj kolikor je moči hitro in temeljito izuči.
Ta učni črtež odmenja po eno leto vsaki izmed obeh strokovnih šol (§. 2).
§. 6. Redni poslušavci imajo dolžnost, poslušati v učnem črteži zapovedane predmete, ako ne izkažejo za katerega izmed njih, da so se v njem že drugod izučili.
Priporoča se jim tu, naj se držč v učnem črteži sprejetega reda predmetov.
Poslušavci in njih sprejemanje.
§. 7. Poslušatelje sprejemlje o začetku vsacega leta profesorski kolegij (zbor).
V tekočem semestru se nihče ne sprejemlje razen ko bi minister poljedelstva posebej dovolil.
§. 8. Poslušatelji so ali redni in preizredni.
§. 9. Da bode kdo sprejet za rednega poslušavca v katero strokovno šolo, Uiora pokazati državno-veljavno svedočbo zrelosti od kake višje gimnazije ali v'Šje realke in vrh tega donesti dovoljne svedočbe o napredku na Ljubenski rudarski akademiji ali na kaki visoki šoli iz tistih predmetov, ki jih učni črtež imenovane akademije jemlje za podlogo študijam dotične strokovne Šole.
§. 10. Za preizrednega poslušavca sme se sprejeti, kdor je 18. leto svojega življenja dosegel ter izkaže, da že ima od poprej toliko znanja, da mu je moči razumeti lekcije ali prepodavanja, ki si jih izbere.
§. 11. Preizredni poslušatelji nimajo pravice do oprostila od učnine (§. 14) Jn do užitka državnih štipendij.
§. 12. Kakor gosto sme profesorski kolegij k lekcijam o posameznih predmetih pripuščati možč, od katerih je po njih zvanji in drugih svojstvih po vsi pravici pričakovati, da, pripuščeni, ne bodo v kvaro namembam poduka.
§. 13. Vsi poslušatolji podstojč disciplinarnim propisom, izdanim za rudarsko akademijo.
§. 14. Vsi poslušatelji so vpisujejo v matico ter plačujejo vpisnino (matično pristojbino) in učnino (nagrado za podučevanje).
§. 15. Vpisnino 'je plačati, kadar se kdo sprejme, in pa tudi kadar vnovič vstopi po tem, ko je bil leto dni ali dalje uk opustil.
Od te pristojbino ni oprostitve.
§. 16. Redni polušatelji plačujejo učnino in sicer naprej o začetku semestra.
Preizredni poslušatelji plačujejo učnino po številu tedenskih lekeijskih ur> za katere so vpisani; dve demonstracijam ali vajam namenjeni uri se računita za eno lekcijsko uro.
§. 17. Kolika da bodi vpisnina in učnina, to ustanavlja minister poljedelstva.
§. 18. Redni poslušatelji se morejo od vse učnine ali od polovice oprostiti} če neimovitost dokažejo in če se dobro učč.
Profesorskemu kolegiju pristoji dotična razsodba.
Presknšnje in svedočbe.
§. 19. Redni poslušatelji tako ene kakor druge strokovne šole imajo pravico, podvreči se končni preskušnji iz vseh ali nekaterih predmetov strokovne šole.
§. 20. Redni polušatelji, ki so dovršili eno ali obe strokovni j šoli, smejo zahtevati absolutorije, v katerih je potrdilo, da so se hodili učit in kako so se vêdh in, če so opravili kako preskušnjo (§. 19), tudi potrdilo o učnem uspehu.
§. 21. Vse preskušnje so javne.
§. 22. Preizredni poslušatelji morejo dobiti sam<5 svedočbe o tem, kakö s° se vedli in da so se hodili učit.
Učiteljstvo.
§. 23. Uk delé redni in preizredni profesorji, nagrado dobivajoči docentilD privatni docenti.
Profesorjem v podporo postavijo se pristavi in asistenti.
§. 24. Redne in preizredne profesorje imenujo Njegovo Veličanstvo po nasvetu poljedelskega ministra.
§. 25. Po nasvetu profesorskega kolegija imenuje poljedelski minister docente nagrado dobivajoče in pristave ter dopušča privatno docente za učne predmete, ki utegnejo namembo rudarsko akademije na katero stran pospeševati.
§. 26. Asistente profesorski kolegij postavlja za dve leti, in so obrača na ministra poljedelskega za potrdbo.
Ko pretečeta dve leti, sme minister poljedelstva dovoliti, da daljo služijo.
§. 27. Kar se tiče čina, prejemkov in službenega razmera, so redni profesorji enaki profesorjem tehničnih visokih šol ter stojč v VI. činovnem razredu.
§. 28. Za prvo trdno (sistemno) stopinjo plače vlečejo redni profesorji 1800 goldinarjev.
Sistcmna plača vsakega rednega profesorja povišuje se za vsakih pet let, k jih dovrši kakor tak na rudarski akademiji ali na katori podobno osnovani, °d
^žave vzdržavani Šoli, do 25. leta vštevno takega službovanja za 200 goldinarjev (peteroletni priklad).
Isto pravico do peteroletnice daje čas službe, ki ga kdo kot redni profesor Prebode na takšnem zavodu, katerega ne vzdržuje država, ako se na njem rednim Profesorjem državnih zavodov nasproti po izrecilu, ki ga njegovi vzdrževavci vladi oddadö, popolna vzajemnost vrši.
Čas službe, ki ne ustreza tem uvetom, pride samo tedaj v ozir, ako se je po bitnem izrecilu priznalo, da se sme pri pomikanji na višjo stopinjo vračunjati.
§. 29. Preizredni profesorji stojé v VII. činovnem razredu ter se jemljé v 'shižbo s plačami, ki se za vsak slučaj posebej določajo.
§. 30. Pristavi ali adjunkti stojé v X. činovnem razredu in dobivajo po 900 goldinarjev plače jn peteroletnice od,150 goldinarjev, ki se nakazujejo po Načelih veljajočih za peteroletnice rednih profesorjev (§. 28).
§. 31. Profesorji in adjunkti vlečejo poleg plače še sistemne djavnostne Ptiklade.
§. 32. Asistenti imajo po 600 goldinarjev plačila, ki se povišujejo na 700 goldinarjev, ako kdo po dveletnem delovanji (§. 26) še dalje v službi ostane.
O službenem potovanji smejo si računjati dijete in voznino po X. činov-öeni razredu.
§. 33. Po koliko naj prejemajo docenti nagrado dobivajoči, to določa minister Poljedelstva za vsak slučaj posebej.
Ravnanje ali voditev.
§. 34. Rudarska akademija podpada ministru poljedelstva.
§. 35. Rudarsko akademijo vodi ravnatelj, kateremu je v pomoč profesorski koiegij.
§. 36. Profesorski kolegij ali zbor sestoji iz vseh profesorjev.
§. 37. Ravnatelja imenuje minister poljedelstva izmed rednih profesorjev lla dve leti.
Ravnatelj vleče 400 goldinarjev letnega opravnega priklada, in kadar se Iljcmu kak zadržek pripeti, nadomešča ga tisti izmed rednih profesorjev, ki je po činu najstarji.
§. 38. Za stan rudarske akademije v znanstvenem, disciplinarnem in ekonomom oziru daje odgovor ravnatelj s profesorskim kolegijem vred.
Navodilo od poljedelskega ministra izdano ustanavlja pravice in dolžnosti Ravnatelja in profesorskega kolegija.
Pisarniško in službeno osebje.
§. 39. Rudarski akademiji potrebno pisarsko in služabno osebje postavlja P° potrebi minister poljedelstva.
(Sluvfniach. ^	^7
136.
Razglas ministerstva za finance od 20. oktobra 1875,
da se je Unkenska mala colnija iz Meleka preložila nazaj v Steinpass.
C. kr. Unkenska mala colnija I. razreda, ki je bila s kraljevsko bavarsko malo colnijo v Meleku zedinjena, preložila se je 1. dne oktobra 1875 zopet na avstrijsko ozemlje v Steinpass.
I*retis s. r.