emedic POOBLAŠČEN SERVIS-TRGOVINA CflNONQUAllTV 068 25 835 Canon E H 1 M 3 V F! &0LEN, Belo krajino so v soboto obiskali predstavniki vodstva SKD, ministri, državni sekretarji in poslanci - Pogovori z župani in gospodarstveniki treh občin le dodal, da je njihov obisk ne le del J PL. i Do BELA KRAJINA - Množičen celodnevni obisk članov vodstva stranke SKD z njihovimi ministri in državnimi sekretarji v Beli krajini po bese- predvolilne kampanije, pač pa nu-dah predsednika stranke Lojzeta Peterleta ni začetek, ampak nadaljevanje jen ukrep, da ministri in uslužbenci predvolilne kampanje. .............. Dot Svoj obisk je delegacija SKD, v kateri so bili tudi ministri Janko Deželak, Andrej Šter in Igor Umek, začela v Semiču, kjer jim je težave nove občine predstavil župan Ivan Bukovec, zadolženi za posamezne resorje in poslanci pa so si ogledali podjetje Iskra Semič in cesto Semič - Štrekljevec - Jugorje, kjer so jih opozorili tudi na neustrezno kategorizacijo, zaradi katere ni državnega denarja, da bi cesto končali. Po novinarski konferenci so se v Metliki srečali s tamkajšnjimi gospodarstveniki in si ogledali most čez Lahinjo v Primostku. Po ogledu letališča v Prilozju so se popoldne v Danfossu srečali s črnomaljskimi gospodarstveniki, skupina z mini- dobijo pa denar za kanalizacijo, ki je pri njih precej manjši problem od vodooskrbe. Kot v odgovor je Peter- najvišjih državnih organov spoznajo težave posameznih občin in regij, kar jim v mnogočem olajša odločanje. SEJEM |j. K.1KON1KA gospodarstveniki, skupina z mini- .klohUBUANA - V ponedeljek, 2. strom Šterom na čelu pa je spozna-bodo na Gospodarskem la del° upravne enote in si ogleda-aV|Sču v Ljubljani odprli 42. Ia ^ejni prehod v AdleŠiČih. s^rodno razstavo elektronike. P° besedah metliškega župana Branka Matkoviča, ki je predstavnike SKD sprejel že dopoldne, je Bela krajina edina slovenska pokrajina, ki v klopeh državnega zbora nima svojega predstavnika, kar je včasih velika prepreka. Matkovič je potarnal, da je celo pri poslancih iste stranke težko kaj doseči, Državna mreža za pospeševanje le nov strošek? Podjetniki proti širjenju državne administracije SVETOVNI DAN varstva živali to^^LJANA - Sreda, 4. ok- Živa);’ 'l6 svetovni dar* varstva 0i0. ’dan; ki ga ljudje počasti- kE'm' «vimo bolj ali manj W 0 bolj ali manj upošte-liod,, ,nJ>hovo pravico do svo-b| i. ln Rzične integritete. Da storili večkrat v letu! {)anes v DOLENJSKEM LISTU Pna- • p hjj™ stečaju Keka dela za manj ljudi ^tavka za pridelovalce pšenice? ^ntruperčani zahtevajo meritve Mmister obljubil izdatno pomoč konoplja zrasla sama od sebe? lja,PfeTa‘‘ne0glede‘na sSarJko POMOC Z NEBA? - Člani delegacije SKD, ki so v soboto obiskali Belo pripadnost ne more odreči pomoči. kraJlno’ se niso zazrli v nebo, ker bi od tam pričakovali pomoč, pač pa so Belokranjci se tako javljajo na s' f . tirani ogledali most čez Lahinjo na Primostku, za katerega je vrsto razpisov za denarno pomoč, državni sekretar za ceste Marjan Dvornik obljubil, da bo imel prednost pri potem pa se dogajajo taki nesmisli, rekonstrukciji, začasno pa bi problem lahko uredili z enosmernim prome- da ne dobijo pomoči za vodovod, tom. Most na Primostku ni edini v Sloveniji, za katerega so pred kratkim omejili nosilnost, je pa obvoz zanj med najdaljšimi, saj meri pot za težke tovornjake in avtobuse od Metlike do Črnomlja čez Novo mesto več kot 100 km. (Foto: I. Vidmar) i ! % ' južna meja drugačna? I ^12: demsto let šmihelske župnije NOVO MESTO - Upravni odbor Združenja podjetnikov Dolenjske in Posavja je na ponedeljkovi seji upravnega odbora obravnaval poročilo o volitvah v organe Gospodarske zbornice ter ob povprečno dobri udeležbi na območju Bele krajine in Dolenjske ugotavljal zelo slabo, komaj 8-odstotno udeležbo podjetnikov. Največ besed se je vrtelo okrog slovenske strategije razvoja malega gospodarstva. Ocena podjetnikov je, da je strategija doslej nastajala brez sodelovanja podjetnikov, zaradi česar je polna neusklajenosti in nestvarnih predpostavk. Še VCČ pnpOiTib je Diio na račun načrtovanih državnih pospeševalnih centrov za malo gospodarstvo. Podjetniki opozarjajo, da minister za gospodarske dejavnosti ignorira vse ustanove, ki že povezujejo gospodarstvo, in da pripravlja še eno dodatno mrežo za pospeševanje podjetništva, čeprav jih obstaja že zdaj več. “Zbornica mora prenesti sistem v lokalni prostor preko, klubov podjetnikov ali pa s koncesijami svetovalnim podjetjem,” menijo v upravnem odboru in pri tem računajo na novega človeka, ki ga bo končno tudi novmeška Območna zbornica zaposlila samo za področje malega gospodarstva. B. D. G. Lesar: “Matram se kot Kristus!” RUSI V KRKI - Ruski veleposlanik Aleksej Nikiforov (levi) in trgovinski predstavnik Timur Franze na obisku v Krki. Naša tovarna največji slovenski izvoznik v Rusijo Nezadovoljstvo v Inlesovem obratu v Loškem potoku je doseglo vrelišče - Nezaupnica direktorju obrata Janezu Puclju - Gre za 150 delavcev, ki se jim obeta revščina LOŠKI POTOK - Protestni shod in zaustavitev dela, ki sta ga organizirala sindikat in celoten kolektiv, je nadaljevanje “neurja”, ki seje začelo že prejšnji mesec z opozorilno stavko. Agonija traja že vsaj eno leto, a so jo vodilni z lažnimi obljubami in zavajanjem delavcev gasili vse do te jeseni, lažnimi do te mere, da so delavci “pozabili” na eno plačo in regres še iz preteklega leta, ko je podjetje še vodil inž. Franc Mihelič. NOVO MESTO - V torek dopoldne je bil na obisku y Krki ruski 'veleposlanik v Sloveniji Aleksej Nikiforov s sodelavci, med katerimi je bil tudi trgovinski predstavnik mag. Timur Frunze. Njihov gostitelj je bil generalni direktor mag. Miloš Kovačič z najožjimi sodelavci. Krka je največji slovenski izvoznik v Rusijo in bo po oceni letos v to prostrano državo izvozila za okoli 45 milijonov dolarjev proizvodov, od tega za polovico zdravil. V Rusijo izvaža 73 različnih farmacevtskih preparatov; pri zdravilih za bolezni srca in ožilja je na ruskem trgu sploh najmočnejša, čeprav je tam konkurenca vseh največjih svetovnih farmacevtskih firm izredno velika. Na velikem in zanimivem ruskem trgu nastopa'okoli 200 proizvajalcev zdravil, Krka pa je v tej ogromni množici stalno med prvimi petimi. V Rusiji ima Krka močno marketinško mrežo, v kateri je zaposlenih preko 40 ljudi. “Krka je ne samo največji, ampak tudi najboljši ruski partner iz Slovenije,” je dejal veleposlanik Nikiforov. “Cilj mojega obiska je tudi spoznati možnosti za razširitev že tako dobrega sodelovanja s Krko, ki je po mojem najbolj trden s širjenjem in razvijanjem dolgoročne Krkine proizvodnje v Rusiji.” NA KOČEVSKEM - Predstojniki tujih diplomatskih predstavništev so bili minuli četrtek na »TjiMčetstem, kamor jih je povabil častni generalni konzul Kraljevine Švedske Kazimir Živko Pregl, \,uk Poslovodnega odbora poslovnega sistema Mercator. Visoki gostje so obiskali kmetijsko farmo Vi . Sl nolfiAnli Trotu orn// /tet at nn /r/sni/i. .. 1, J._______Y _ I n. • . . i Letos je šlo vse strmo navzdol, po mnenju zaposlenih predvsem zaradi nelegitimno vrinjenega direktorja Janeza Puclja. Delavci preprosto niso verjeli napovedim, da bi kdo lahko mimo njih, brez UO in sveta delavcev, pripravljal najbolj črn scenarij, likvidacijo podjetja in temeljito oklešenje plač. Pri vsem tem pa sedaj ugotavljajo, daje tovarna brez programov in obljuba, da bo letos holding investiral v posodobitev strojnega parka in tehnologije, čista laž. Stroji, na katerih težko delajo konkurenčne izdelke, pa so po večini zreli za jeseniško topilnico. Trenutno ni nikjer nikogar, da bi zaposlenim zagotovil minimalno plačo, vsaj tako kot do sedaj, pa TRGOVINA ZA USTVARJALNE NOVO MESTO, Breg 1 oh starem Kandijskem anostu V 068/25-874 • Župan občine Loški potok inž. Janez Novak nam je povedal, da se je sindikat tega obrata obrnil za pomoč tudi na občino in se skupaj z vodstvom holdinga sestal v prisotnosti predsednika sveta in nekaj članov. Občina še ni sprejela svojih sklepov, bo pa sindikatu posredovala svoja stališča. Po besedah župana bodo morali problem razrešiti preko pristojnega ministrstva. Za kaj več občina ni pristojna. To je prvi korak, analizirati pa je potrebno vzroke, zakaj je do tega prišlo. Pooblaščena prodajalna: MARABU EFA EBERHARD FABER [Ujguri masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi materiali za modeliranje EFAPLAST, FdOLZV... barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) visokokakovostne šolske potrebščine pisala, čopiči, otroške barve, plastelini, papir... tečaji oblikovanja, poslikav, šola oblikovanja za otroke Je fantom uteklo iz rok? čeprav je bila bolj podobna socialni podpori. Sodu je izbil dno sklep, vročen 35 delavcem, ki so prerazporejeni v dolnjevaški obrat v Ribniški dolini. Skoraj istočasno pa je ribniški obrat skoraj enako število delavcev poslal i . r , , , 5 poslovnega sistema Mercator, visoki gostje so obiskali kmetijsko farmo S ki ’■ si °K[edali Trg in grad Kostel, po kosilu v Grajskem hramu pa še pragozd na Stojni pri Eleonorini m lH i/ faie Predslctvil domači gozdarski strokovnjak Anton Prelesnik. Visokim gostom sta med večerjo S‘in a entin Pe,a domači moški pevski zbor in Prifarski muzikanti. Nad Kočevsko in njenimi poseb-U Kije Zan‘mivostmi so bili diplomati prijetno presenečeni, v njihovem imenu pa se je za prijetno dožitvetje 'L Po Za,J valil predstojnik nemškega konzulata dr. Seibert. Visoke goste je spremljal tudi kočevski župan j) bfr; kl )eP° obisku dejal, da mu je v veliko čast, ker je Kočevska prvič gostila diplomatski zbor. (Nadaljevanje na 2. strani) I VREME io suho vladno Eno osrednjih vprašanj v naši družbi je, ali bo gospodarstvo zmoglo velik pritisk davkov in drugih dajatev. Država še naprej neovirano povečuje število svojih lovk in neprestano veča moč seskov na njih. Tolažimo se lahko, da je to dogajanje preračunano, toda kaj, če je fantom na oblasti že uteklo iz rok? Državni sekretar za industrijo dr. Vlado Dimovski je na srečanju menedžerjev na Čatežu poudaril, da je koncept reševanja problemov v naši državi neke vrste skladomanija. Za vsak sklop odprtih vprašanj država ustanovi sklad, komisijo, agencijo, zavod ali zastavi projekt. Te ustanove so v prvi vrsti same sebi namen, saj v skladu s sodobno miselnostjo poskrbijo najprej same zase (prostori, osebje, oprema) in nato, če kaj ostane, še za zastavljene naloge. Zdi se, da ima Slovenija prvovrstne mojstre za izmišljanje vedno novih načinov širjenja administracije, državnih služb in njihovih priveskov. Eden zadnjih primerov je projekt državne mreže za pospeševanje malega gospodarstva s 14 regionalnimi zavodi in z okrog 50 lokalnimi centri, s strojem 150 do 200 redno zaposlenih ljudi, ki bi potreboval samo za zagon milijardo tolarjev na leto, poleg tega pa še več kot dvakrat toliko za posebne projektne naloge. Ljudje božji, kdo bo pa vse to plačeval? B. DUŠIČ GORNIK Koliko ženskih pravic? Pekinška konferenca Združenih narodov o ženskih pravicah, ki je dodobra razburkala javnost, je ponudila priložnost za razmislek o večvrednosti ali zapostavljenosti žensk, skratka enakopravnosti. Medtem ko bi se komu zdelo nujno razmisliti zlasti o pravicah ženske pri načrtovanju družine, bi se kdo drug raje osredotočil samo na manj globalna vprašanja, kot je npr. to: Ali vas mož tepe? Nasilje v družini, ki sicer lahko izvira tudi iz nerešenega družinskega vprašanja o načrtovanju števila rojstev, je, po vsem sodeč, zelo pogostd. Kot menijo nekateri, pa ostajajo kriki ponižanih in razžaljenih ter pretepenih največkrat za zidovi stanovanj. Ljudi je nekako sram nasilnih dejanj, tako se zdi, vendar pa kaže, daje močnejša od njihovega tovrstnega sramu želja po prevladi nad zakoncem, drugače bi bilo nasilja manj. Če je nasilje nad žensko po eni strani posledica značajskih potez moških, je po drugi strani nasilje družbeno pogojeno. Najnovejši primer za to bi lahko bila Kitajska. Tam številne družine razpadajo, kajpak v ozračju nasilja, ker se tradicionalno vzgojene ženske čutijo zavržene ob možeh, ki jih novodobno tržno gospodarstvo sili delati po cele dneve. V kakšni družinski in družbeni klimi živijo po vašem ženske v Sloveniji? Na to vprašanje so odgovorile: TANJA MATKOVIČ iz Krške vasi pri Brežicah: “Nasilje moškega nad žensko je prisotno, a konkretnih primerov ne poznam. Ljudje z mano ne govorijo o tem, kot bi me hoteli zaščititi, ker sem še mlada. Ne vem, zakaj se to dogaja, ža nasilje so različni vzroki. Preprečevanje? Policija ne more kaj dosti narediti. Lepo je, če Se lahko obrneš na starše ali prijatelje, a kaj, če jih nimaš? Tu je še center za socialno delo, če veš zanj.” LIDIJA KUHAR, prodajalka z Ma-lene: “Prav gotovo nasilje nad ženska-mi je, a je prikrito, v javnost pa pride ak le včasih ob kakšnem škandalu. SOS telefoni so učinkovit kanal, kjer se P ^ “■ F takšne ženske lahko zaupajo, a pri preprečevanju nasilja bi morala sodelo- \--------1 vati vsa urU2b2.Nasi!ja je namreč ved- C no več, kar je posledica nestrpnosti in VL. 4* napetosti, a mislim, da je v bolj razvitih državah še slabše kot pri nas.” MINA GRIL, vodja skupine za samopomoč ženskam, žrtvam nasilja, pri Centru za socialno delo Novo mesto: “Za štirimi stenami še marsikaj dogaja in nasilja je ogromno. Ženska je v družini še vedno v podrejenem položaju in ženske še zdaleč nismo enakopravne. Škoda je, da se nasilje v družini najčešče prikriva. Če ste med žrtvami nasilja tudi vi, pokličite na telefon 22-698 ali se osebno oglasite na CSD, soba št. 7!” SLAVKA AMERŠEK, konfekcio-narka v sevniški Jutranjki, doma iz Žabjeka: “Sama sicer nimam kakšnih slabih tovrstnih izkušenj, toda kolikor sem seznanjena, lahko rečem, da je nasilja nad ženskami očitno preveč. Verjetno je temu nekaj kriva tudi neustrezna zakonodaja, ki morda žensk ne ščiti dovolj ali pa je ne uresničujemo zadosti dosledno, če nebi bilo tako, ne bi bilo potrebno graditi oziroma odpirati materinskih domov in podobnega.” SUZANA PENDIČ, dijakinja novomeške gimnazije, doma v Trebnjem: Brez posebnega premisleka bi lahko rekla, da predstavnice nežnejšega spola ne potrebujemo nobenih posebnih predpisov, ki bi nas zaščitili pred nasiljem moških. Medsebojni odnosi med spoloma so gotovo odraz civilizacijske in kulturne ravni družbe. Še tako dober zakon ne more zaščititi žensk toliko kot srčna kultura.” ŽARKO ŽflOGAR, tehnični risar iz Semiča: “Položaj ženske v družbi je v mnogočem odvisen tudi od tega, kje ženska živi. V išlamskih državah je temelj zatiranja vera, ponekod drugod revščina, ki ženske sili v prostitucijo, medtem ko je v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, zapostavljenost predvsem stvar predsodkov in kompleksov, Ko bo pri nas zaživelo tržno gospodarstvo, bodo imele enako sposobne ženske enake možnosti kot moški.” PETRA DRŽAJ, televizijska novinarka iz Črnomlja: “Ženske so pri nas toliko zapostavljene, kolikor same dovolijo, da jih zapostavljajo. .Sama nisem imela nikoli težav zaradi tega, ker sem ženska, ne v poklicu ne v zasebnem življenju. Kljub temu bi bilo treba nekaj storiti, da bi se vsesplošni položaj ženske izboljšal. Z zakonom bi podrejen položaj tudi formalno priznali. Mislim, da je edina prava pot osveščanje.” BERNARDA SUŽNIK, nezaposle-na delavka i/ Ribnice: "Tudi v družbah, kjer razglašajo enakopravnost, ženske WW1. 1 “SR še zdaleč niso povsem enakopravne J f " ' f ' moškim. Ženska dovolj trpi že po svoji naravni funkciji, zaradi rojevanja otrok in fizične podrejenosti moškemu, zato so primeri mučenja žensk toliko bolj nedopustni. Prepovedani bi morali biti z zakoni, tako da bi imele ženske vsaj formalno zaščito. Zlorabe se bodo tako ali tako še dogajale. VESNA ARKO, prodajalka iz Kočevja: “Preveč nasilja je danes vsepovsod. V Kočevju prihaja do nasilja predvsem zaradi alkohola. Tfelefon za klic v sili je sicer lepo zamišljena zadeva, a ko te nekdo tepe, ne moreš hkrati telefonirati; tisti, ki tepe, pa tega ne bo sporočal po telefonu. Ko si že tepen, pa je pozno za pritožbo. Tak telefon je lahko v pomoč ljudem, ki so v duševni stiski in potrebujejo pomoč ali tolažbo.” Gozdarji plačujejo previsoko rento A. B. RIKO PIM SE PREDSTAVLJA Deželak v Litiji napovedal več novih trgov S posveta na Bogenšperku LITIJA - Občina Litija je pripravila na gradu Bogenšperk razgovor na temo “Občinsko povezovanje gospodarstva za nastope na tujih trgih”, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov litijske občine minister Janko Deželak, obrtniki, podjetniki in župani sosednjih občin. Ministra je vodstvo litijske občine seznanilo s težavami, s katerimi se srečujejo vsakodnevno zaradi demografske ogroženosti, podjetniki in obrtniki pa s številnimi gospodarskimi težavami. Tako mora na primer Litijska predilnica plačevati pri uvozu iz Madžarske 8% madžarskih uvoznih carin, pri čemer ima letno 2 milijona mark manjši dohodek. Minister Deželak je povedal, da se za prihodnje leto načrtuje gospodarska rast od 5 do 5,5% z odpiranjem novih trgov na Bližnjem in Daljnjem vzhodu. Dolgoročne pogodbe naj se sklepajo s Severom, in ne z Jugom, ostale pogodbe pa naj imajo jamstvo. Minister za ekonomske odnose in gospodarski razvoj si je med obiskom v litijski občini ogledal tudi podjetje Kovino v Šmartnem pri Llt‘j‘' M. ŠUŠTERŠIČ Lesar: “Matram se kot Kristus! Delavci in upokojenci bodo večinski lastniki GG NOVO MESTO - Sredi prihodnjega meseca bo novomeško Gozdno gospodarstvo praznovalo 50-let-nico obstoja. Po novem deluje kot gozdnogospodarsko podjetje, v katerem je zaposlenih 260 ljudi. “To število je blizu tistega, za kolikor lahko zagotavljamo delo,” pravi direktor Gozdnega gospodarstva mag. Tone Šepec. Novomeški gozdarji opravljajo dela v državnih gozdovih na območju, ki ga pokrivajo - teh je okoli 23.000 ha - vse več dela pa pridobivajo tudi v zasebnih gozdovih, poleg tega od zasebnih lastnikov odkupujejo tudi les. Tudi tu se delež v skupni proizvodnji lesa povečuje, saj že skoraj tretjino od skupaj 130.000 kubikov na leto dobijo iz zasebnih gozdov. Poleg sečnje, spravila, odkupa lesa ter varstvenih in gojitvenih del predelajo (žaganje in tesanje) do 20.000 kubikov lesa na leto, v svojem okviru imajo še vrtnarijo, peskokope, ukvarjajo se tudi s prevozi, vzdržujejo gozdne ceste in še kaj. Naredili so program lastninjenja podjetja, in ker je bilo vse v redu, so pred kratkim dobili prvo soglasje. Večinski lastniki bodo postali sedanji in nekdanji zaposleni ter upokojenci, ki naj bi s certifikati in potrdili o delu neizplačanih osebnih dohodkov za kake tri leta nazaj prišli do več kot polovice lastništva podjetja. Za okoli 95.000 kubikov lesa, kolikor ga na ieto posekajo v državnih gozodovih, plačajo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov kot lastniku 1,5 milijona mark letne rente. Gozdarji trdijo, da je to občutno preveč in da njihova dejavnost in način proizvodnje take obremenitve nikakor ne prenese. “Cene lesa ne rastejo, notranja inflacija pa, in prav tako cena dela,” pravi mag. Šepec. “Slovenska lesnopredelovalna industrija je v težavah, za izvoz lesa pa je treba plačevati visoko gozdno takso. Poleg tega največ izvažamo v Italijo, lira pa je v zadnjem času močno padla.” Zato se novomeški gozdarji pogajajo s skladom za manjšo rento. (Nadaljevanje s 1. strani) na čakanje. Poleg tega je znano, da je obrat Hrast v velikih izgubah. Tem prerazporejenim ni nihče povedal, kako naj pridejo na to začasno delovna mesto v 30 km oddaljen obrat, niti ni znan ključ, po katerem so razporejeni. Še bolj žalostno pa je to, da je med njimi veliko takih, ki so tik pred pokojem, začasna prerazporeditev za določen čas pa je lahko tudi bližnjica za odpust. Vodstvo podjetja jim je tik pred zdajci povedalo, da ni ne naročil ne denarja za repromaterial. Slednjemu sicer verjamejo, za naročila pa zanesljivo vedo in trdijo, da je tudi to laž in del scenarija za likvidacijo ali počeni prodajo. Na vprašanje, kam je šel denar, ki je bil namenjen posodobitvi proizvodnje, ne ve nihče, ve pa se, da je holding dal posojila posameznikom iz vodstva za nabavo najsodobnejše tehnologije, ki sedaj pridno konkurira Inlesu. Razjarjenim delavcem je 20. septembra pred upravnim poslopjem obrata v Loškem potoku (ta še vedno zaposluje 151 delavcev) poskušal probleme razložiti bivši direktor inž. Franc Mihelič. Ker ni znal povedati rešitve in odgovoriti, kdaj bodo imeli delo in denar, so njegova pojasnila gladko zavrnili. Zahtevali pa so generalnega direktorja holdinga Janeza Lesarja in ga po dobrih dveh urah vpitja, zmerjanja in žvižgov skoraj na silo spravili iz uprave, medtem ko je njihov direktor Janez Pucelj, ki so mu tokrat že drugič izrekli nezaupnico, neznano kam izginil. Tudi Lesar, ki je predvsem poudarjal izgubo trgov in konku- renčnih podjetij ni prepričal zborujočih, nasprotno, deležen je bil zmerjanja in očitkov, daje ravno on tisti, ki je obrat pognal na boben, ker ni izpolnil obljub o vlaganju in ni skrbel za trge in težave, ki se že dolgo omenjajo, da je izrabil naivnost in zaupanje zaposlenih in s prisilnimi in vijugastimi potmi nastavljal direktorje po svoji volji, brez pristanka delavcev. V zadnjih nekaj letih je zamenjal tri in ta, zadnji, kot kaže, bo njihov grobar. Lesar je obtožbe zanikal in vzkliknil: “Matram se kot Kristus!” in nadaljeval, daje njegova plača, če jo preračuna v delovne ure, manjša od spažilkine. Da seje scenarij propada in poceni prodaje nekje kuhal kaže tudi primer žagarskega obrata, ki dela v sklopu te tovarne. Že kar dve leti ne dela ali zelo malo, znano pa je, da je bil vsa desetletja glavni vir dohodka, a danes ga preraščajo koprive. Vedeti je namreč treba, da gre mimo tega obrata letno najmanj 10.000 kubikov lesa, tovarna pa les uvaža ali kupuje na drugih žagah. Lahko bi dejali, da je tako poslovanje sprto s kmečko pametjo, da ne govorimo o pameti ekonomistov, ki so iznašli to pogruntavščino, še posebej, ker ima potoški obrat sodobno sušilnico, gozd dobesedno zarašča polja in njive, žaga pa stoji, ker nima hlodovine! Ta obrat je bil prvi v Sloveniji, ki je začel z lepljenjem bukovih elementov. Program je dolgo vzdržal kot rentabilen, ne da bi patent zaščitili ali ga tržili. Danes, ko je konkurence dovolj in imajo po besedah g. Lesarja boljšo tehnologijo, pa ni več konkurenčen ne po kvaliteti in ne po kvantiteti. Seveda delavci direktorja izžvižgal' i itevali, naj ugotovi, kdo je za in delavci soskleniMj • • —'ijaviti sklep v. Hpln m delo i« OQp*a ,. ;adaljevaM' ki bona- Tbi' C •ajo SO ------- zahtevali, naj u kriv. Sindikat---- mora UO takoj razve.,- -razporeditvah na začasno ugMo.ni, kolitoguJJJ®: pokoj, ter zagotoviti o sicer bodo š protesti nad. volili 5-člansko komisijo, zorovala delo UO in, če 1 do premestitev, se mor:, vrniti na svoja mesta v m podjetju, v primeru, če gre, . ^ »dssagtf merja. “Zahtevamo, da ostane tem podjetju, da imamo de ■ den zaslužek! Želimo vod ‘|( kader, ki bo delal za natD" , zase!” so bile sklepne bes zborovanja, ki pa je bil n J lahen vetrič pred mtičnem Us podjetje O VOJNIH ZLOČINI*1 NA HRVAŠKEM NOVO MESTO -turno združenje priprav J tili 4. oktobra, ob 18. uri v 4. oktobra, ob IS. un * r. v8nje Dolenjskega muzeja pr „resij° Vojni zločini, storjeni me ‘jjgpub- Srbije, Črne gore in JLA na Keg., liko Hrvaško. Predaval do j( ustavnega so ,aj, U napo Pride t»ez< t°vp «Pac tildi, fiavai lek v sadja ‘nzivi Wde > 'b* ir^i ve|ja ton ^ m Jabo|| uku nivasNu. i hrvaškega ustavnega | predsednik komisije zai vi JI yt ne pri hrvaški vladi dr. Mi a'HrV,. tič. Še pred osamosvojit^ ^ ške je bil znan kot neustr vornik političnih obtoze 'Viik«' zag°- • 1* Po stečaju Keka dela za manj 1J11 Ti ukrep je po besedah Toneta Konde, direktorja Keka v Žužemberku, najučink0^ rešitev - Po novem podjetja z zasebnim kapitalom -18. septembra še junijs*^_P ŽUŽEMBERK - Če hočemo poiskati kar najhitrejšo, najučinkovitejšo, tavljanje tehnoloških p*e jj P skratka najboljšo rešitev, ki pa mora zagotoviti tudi kontinuiteto proiz- zvezi s slednjim PoUt a Hilli vodnje, je stečaj tisti ukrep, ki ga vidimo, in za katerega smo se tudi dog- Kekovi delavci v povp Js pir ovorili z največjimi upniki, s sindikatom in zaposlenimi. To je dejal med 1 ' ' ' ~---ukrep. drugim direktor žužemberškega Keka Tone Konda v izjavi, za katero smo ga prosili spričo nezadovoljstva delavcev v žužemberški tovarni keramičnih kondenzatorjev. RIBNICA - Eno od treh podjetij, ki po stečaju Rika nadaljuje proizvodnjo cestne mehanizacije in servis vseh izdelkov nekdanjega podjetja, je Riko-PIM (proizvodnja, inženiring-marketing). Mešano slovensko-hrvaško podjetje zaposluje 20 delavcev, v katerem so nekdanji Rikovi delavci s področja razvoja in marketinga. Izdelujejo snežne pluge, kosilnice, pometalne naprave, posipalnice peska in soli. Po besedah Jožeta Gradišarja, direktorja podjetja, se počasi in uspešno vračajo na trge nekdanjih jugoslovanskih republik. Povezali so se tudi z češkimi in nemškimi podjetji, ki proizvajajo sorodno opremo. V petek so pripravili predstavitev dejavnosti. Po direktorjevih besedah morajo stečaj izpeljati dokaj hitro, ker je Keko proizvajalec polizdelkov. “Vsaka motnja v naši proizvodnji lahko pomeni katastrofalno škodo pri kupcih. Več kot 80 odst. prodaje nam predstavlja izvoz.” Po junijski izredni skupščini so v Keku začrtali reorganizacijo. Skladno s tedanjo zamislijo naj bi organizirali pet novih podjetij. Prišli so na pol poti, vendar so zdaj prisilje- • Kolje povedal direktor Konda, je v tovarni preveč skoraj tretjina zaposlenih. Preveč delavcev je bilo v podjetju že ves čas, kot navaja direktor, vendar so se v preteklosti odločili, da bodo to dejstvo poskušali reševati nekoliko na socialen način. Odločili so se, pravi direktor, za nizke usebne dohodke, da ohranijo čim več delovnih mest. Zdaj so bili žal prisiljeni storiti korak, ki so se ga dve leti izogibali. Z rešitvijo za Keka, kolje zdaj predlagana, se strinjajo po direktorjevih besedah tako sindikati kot svet delavcev. proizvodnja ne bi ustavila niti za en dan,” zagotavlja direktor. V Keku jim je do maja uspelo zagotavljati osebne dohodke, čeprav na nanižji zakonsko dovoljeni ravni; v začetku julija so izplačali majske plače, 18. septembra pa še junijske, po tistem nobenih več. Za Keka, ki je pred tremi leti izgubil preko 60 odst. trga in v katerem so se v zadnjih letih nakopičile socialne težave delavcev, so iskali rešitev v štirih zakonsko začrtanih poteh, kot pojasnjuje direktor. Možna je bila prodaja tovarne, kar bi zaposlene pomenilo enako kot stečaj. Drugo možnost, ki bi prišla v poštev tudi pri Keku, je bilo po direktorjevih besedah ugo- iseKOVi ueiavLi - e ■ 5„. kolektiv. Omenjeni ukrep. ,f rim bi zelo težko učinek, je povezan z veli s(j4 m, nimi sredstvi. Preostali n* ,ejajT »Oim »BSSfiSKfc __ —--—; sq' "ys|« Socialne stiske v |’|i: vodstvu podjetja. ( j k’ decembra traja nap® jn5'c,j Dvakrat je že bila največja v juliju, ko njs ^ ^ dni, potem pa je Prl!,lu , tudi 15. avgusta^----- ------------------.---------------- ££319 ni, kot pravi Konda, reorganizacijo speljati v nekoliko drugi obliki. Število podjetij po tej spremenjeni različici ostane enako, vendar bodo po novem to firme, v katerih bo tudi privatni kapital. “Proizvodnja se bo nadaljevala, vsi proizvodni programi se bodo nadaljevali, prizadevamo si, da se OBNOVA PROGE MIRNA PEČ -TREBNJE TREBNJE - Od 27. septembra do 27. oktobra poteka obnova proge Novo mesto - Ljubljana na odseku Mirna Peč - Trebnje. V tem času bodo zapore proge v različnih časovnih obdobjih (od krajših do celodnevnih), prevoz pa bo na tem odseku potekal kombinirano z avtobusi. Vse informacije o prevozih lahko potniki dobijo na železniških postajah na dolenjski progi. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Mariborsh pismo S3 S S-«'"81 spor. V takih okoliS' rečeno, prevladala 1 stečaj. “Krvava bitka” za neprofitna stanovanja za vselitev, kakor pa b° v na lista pravnom^n' > * j I ravnjo nekateri it*sPr‘ :viŠje T. :'m konca oziroma d« * ** ravajo neumen m-.r .jvisjj' konca oziroma do Lgrje Maribor pesti vse hujša stanovanjska stiska leti prazna, saj z.ar® ofoVprm, Vtjj pritožb in upravnih ^t^ soc ,a \ MARIBOR - Medtem ko na mariborski lokalni politični sceni še vedno vlada počitniško mrtvilo je duhove v mestu razgibala prednostna lista za dodelitev prvih neprofitnih stanovanj, kijih je dal zgraditi stanovanjski sklad mestne občine. Gre za klasično zgodbo: na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj se je prijavilo blizu 1.000 Mariborčanov, mestni stanovanjski sklad pa ima na voljo samo 90 stanovanj. Zato ni čudno, da so po objavi prednostne liste začele na stanovanjski sklad deževati pritožbe, po mestu pa so se razširile govorice o vseh mogočih zvezah in zvezi-cah, ki naj bi botrovale sestavi prednostne liste. Čeprav kljub prahu, ki ga je dvignila objava prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj, doslej komisiji stanovanjskega sklada še nihče ni dokazal pritožb in upravno - sO " nostna lista za hode ■ po«1, A n i h stanovanj preJ Vf Mariborčani, jU^a.d^. |k. Sicer vilni družine, na vse na^mt ah , jo priti do soCia ■ saj J.5ej0 CTI vanja so namreč zeK’ mra s*alnji cena kvadratnega n^oVOgr£fll) ^ it i PR "a iz Sa "Jena >cnsj »Panj v S 0|arj, "teli K b; S 51» S S SiSils profitna stanovanja-K" no stanovanje yj)?(u|o7h()r%-treba odšteti od 5« ' za gaA na mesec, najema ' )(, pia njere se vrti oko ', di,a]a ležišče za študenta aaba^ večposteljm sobl.s,()c|o 2<)0^;en' nalnice pa stanc • 7adev0f,.V mesečno. Kijub P ja 5e st ^ i,^- stanovanjskega ^‘rjhofU ' pcr |Ni vimiNkn stiska V M* A Ia1»k k UBLJANA - Po avgustovski PtirUii i'• Bfognosfruita bo letošnji v državah Evropske Povn odstotkov manjši kot v jj;. Ju v PrejSnjih letih. Velik 4°'!"a zlasti sorta gloster, ki je navaSr* Jas slabše obrodila kot po-lel, Ji- iie manjši evropski pride-saH; :la Priložnost za slovenske k' na blizu 5.000 ha in-Pridet i nasadov pričakujejo letos ui-1 »S 45.150 ton (in še 12.500 ton tt‘ cklh sadovnjakih)? Žal ne, saj izv^u paldu z določili WTO pri Joli5£unijozakiloeram J?V"ava) ok Stavka pridelovalcev pšenice? Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo pri državnem svetu v Žužemberku o lovski zakonodaji in kmetijstvu - Suha krajina “težja” od krasa - Prepoved hrupa? ŽUŽEMBERK - Kolikšno škodo povzroča divjad v Suhi krajini in kako plačati odškodnino, seje doslej vprašalo že veliko posameznikov in ustanov. Zadevo je postavila v središče svojega zanimanja tudi komisija za kmetijstvo in gozdarstvo pri državnem svetu, ki se je pred dnevi sestala na redni seji v Žužemberku, Iger je razpravljala med drugim o Omanovem predlogu zakona o lovstvu. našim sadjarjem Postane - čakanje opna cena (tako imenova-H(,-'"ava) okrog eno nemško dajna ' lo pomeni, da je naša pro-"jenaCena skoraj dvojno obreme-niorej’ 2at<) slovenska jabolka na W. hl(i konkurenčna. Tako slo-“PanifJ01 sadjarjem preostane le tijevga čimprejšnji vstop Slove- Tone Hrovat, državni svetnik in predsednik omenjene komisije - sicer je ravnatelj Srednje kmetijske šole Grm v Novem mestu - je odločitev, da je komisija zasedala v Žužemberku pojasnil tako: “Problem divjadi in s tem povezanega • Tone Hrovat je na seji predlagal, da se umakne uredba ministrstva za okolje, v kateri se prepoveduje uporaba kmetijske mehanizacije v dela prostih dnevih na naseljenih območjih. “Pobuda je nestvarna. Mi imamo mešane kmetije, ki ob vikendih obdelajo tisto Zemljo, kar je še imajo. V vinogradih ali sadovnjakih je treba škropiti glede na vreme in bolezen. Če navedenega zaradi neke uredbe ne bo mogoče opraviti, to pomeni direktno škodo. Je tudi hrup motorjev, teh pa ni nihče ustavil z nikakršno odredbo.” lovstva je precej pereč v Sloveniji, posebno v Suhi krajini. Kot sestavni del seje smo predvideli poleg obravnave tudi ogled območij, na katerih so vidne posledice škode, ki jo je povzročila divjad.” Na seji so sprejeli nekaj sklepov in pobud, ki jih bodo posredovali t JESKE TRŽNICE ^odiTS? ja^*ane in hruške dobro ^atr-e’. . se pozna tudi v ponud-"ba to5nlc'- Cene za ozimnico se za 'oljfji gibljejo med 80 in 120 Parai:,Vkta,:i ponudba: jajca 20, ' iOO l nik 80, med 500, propolis ?%^nkve 110> smetana 600, Oblila o?, slive 100, krompir 40, idihst U’fižo1 v strokih 300, vara-” Ze|je 60 in feferoni 300 ‘»teli ' , Sadju in zelenjavi so j frenivlraS-,ednje cene: ananas 315, Pl %n. .2°0. časen 190, radič 140, Ife £!r 32, kislo zelje 189, banane Win° ka čebula 53 tolarjev. Skeorv? ?ar!)čunal: grozdje 250, (80,]: jabolka 100, pomaranče ^,br„0,ne ^0, slive 150, nektarine ' i Jiiebu^l^00’ PaPr'ko 120, zelje ti 70> česen 250, cvetačo ! (I Spin °vt 16°. brstični ohrovt 350, .li'^ l0250°toTar?e0vkUmare tavK 150 in so- g !©jmišča bilo - Na sobotnem sejmu Vih ”aProdaj 180 do tri mesece 1$ ,ln 60 starejših prašičev. ^ b|a " so prodali 60 po 320 do 350 ^,„7’ starejših pa 15 po 200 do J ^rJ*v kilogram živVteže. ]io •ed isi' i«' i° id' V i o- i lih jd' alti« i PREDČASNA TRGATEV SE JE ZAČELA - Velika količina padavin in ponekod še toča sta grozdje marsikje tako načela, da je trgatev nastopila malo prej kot običajno, ko sladkoba še ni dosegla željene stopnje, poznalo pa se bo tudi pri količini. Zato marsikje užitki, ki spremljajo sicer trgatev, niso tako sladki. tftetijski nasveti j&bolčnik, nadomestek vina h imetje, na na WurttemberŠkem, niso tako rM>ol? • mec* detom, pri malici ali obedu pili vino. Zadovoljijo \h je hruškovcem, pridobljenim iz manjvrednega sadja, fcSkm* nac* ^ar Pri nas poznamo pod tema imenoma. grozdja šele strokovno pravilen postopek kletarjenja %\ /^"eno vino, je tudi pri pripravi sadjevca odločilno kletarjenje. ne na^ *\met obvtadal tako, kot ga nemški? X iVa dobrega jabolčnika ali hruškovca se začne s pravilnim iz-wetiPripravo sadja. Užitno zrelo poletno sadje ie moč takoj i^ifca«1 }?.r'Pravo sadja- Užitno zrelo poletno sadje je moč takoj Na z Sadjevec, medtem ko je treba s sadjem jeseni počakati. Znano _ .°zimnico namenjeno sadie no obiranju Še ni užitno /relo rJJahlz - v . * ^ muia jcsciiaMj :>aujc uuic^cui. ocic yV0| “ko pričakujemo, da bo imel jabolčnik ali hruškovec tudi do i u ga odstotka alkohola (to pa je skoraj toliko, kot ga ima (Nml1) °° v sodu obstojen. Seveda te mogoče odstotek sladkorja NL- tn° Eove£ati z dodajanjem kuhinjskega sladkorja, to je z do-*•’ Prav ,ako Je m°č sadjevec obogatiti s kislino, vinsko ali 7’tiei*e je sok preveč medlega okusa. to*!? nemški kmetje, ki znajo iz sadja pridobiti izvrstno pijačo #Ui]j ln jesenski čas. Seveda ne gre brez potrebne opreme, sad-bVralf’ ,st'skalnice, čiste posode filtra, kipelne vehe, vse tako kot iNtir n^tvu-' mletje pride v poštev le dozorelo, zdravo, čisto, S ^an° sadje. Pridobljen mošt je treba takoj zažveplati s 3 do 6 > i^Plovega dvokisa, sicer bi porjavel. Okus je mogoče naknad-Jkj s “Ijšati z dodatkom vinskih droži ali vinskega kamna, tani-zbistri, ali kutine, ki popravi vonj in okus. Takoj po pk c-1 vreniu Je Potreben prvi pretok, naslednji pa poldrugi je kot organska snov podvržen biokemičnim procesom Vdiok^,U* ^.ed njeg°ve napake prištevmo porjavitev, ki nastane r'ti njS 1'dneije, počrnitev, ki jo povzročajo železove spojine, mot-^eln' .n'vosl' med njegove bolezni pa kan, miševino, vlečljivost >n0 k*k. PlTe odPravimo s čiščenjem, druge pa z zdravljenjem, Inž. M. L. ustreznim ustanovam. Sprejeto se nanaša tako na zakon o lovstvu kot na nekatere druge zadeve v zvezi s kmetijstvom. Tako so sklenili, da bodo pripombe, ki sojih izrekli na žužemberški seji krajani, svetniki, zadruga, svetovalna služba in drugi, uradno posredovali popravljalcem nove zakonodaje, v kateri bi bilo načrtovanje staleža divjadi v domeni države; ta naj bi bila lastnik divjadi in naj bi dajala tudi ustrezne koncesije. Zaslužek z lovstvom naj bi od države dobile občine, kjer naj bi ta denar namenili ali za zaščito pred divjadjo ali nekatere druge namene. Drugi del tega sklepa seje nanašal predvsem na pomoč območjem v Suhi krajini, kjer je škoda zaradi divjadi največja. Zdaj so uvrščena v kraška območja, na seji pa so predlagali uvrstitev v kategorijo za kmetijstvo manj primernih območij. S tako predlagano uvrstitvijo v “težja” območja bi zagotovili primernejše subvencioniranje tamkajšnjega kmetijstva. Zato so sprejeli na seji tudi pobudo, da mora država zagotoviti prebivalstvu z ogroženih območij nepovratno*denarno pomoč ali dolgoročne kredite. Državni svetnik Evgen Sapač iz Prekmurja je na seji opozoril, da so pšenico letos plačali bistveno manj, kot je bilo določeno z dogovorjeno ceno. Tako so nekateri kmetje dobili 12 ali 14 tolarjev za kilo pšenice. Zdaj zahtevajo pšenico nazaj, da bi jo pokrmili. Če se razmere, na katere je opozoril Sapač, ne bodo uredile, lahko Slovenija pričakuje stavko kmetov. L. M. SREČANJE ZADRUŽNIKOV - Kar okrog 400 zadružnikov trebanjske M-Kmetijske zadruge in njihovih družinskih članov se je predzadnjo soboto septembra udeležilo tradicionalnega srečanja zadružnikov, tokrat pri lovskem domu na Trebelnem. Zbrane je pozdravil predsednik zadruge Stane Urek (na posnetku), zatem pa še trebanjski župan Ciril Pungartnik. Pester zabavni spored je spretno povezoval Lojze Podboj, zadružnike sta obiskala Krjavelj in cigan Brajdimir s svojo plesalko, za ples pa je poskrbel s svojimi vižami ansambel Petra Finka. V družabnih igrah: komu bo prej zavrelo mleko, sajenje krompirja, vezanje trte, tek na smučeh, vleka vrvi, človeška samokolnica in drugih, so se pomerile ekipe zadružnikov. Lovci so poskrbeli za okusen srnjakov golaž, v poznejših urah pa so postregli še z odojkom. (Foto: P. P. ) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij (talit Alkoholno vrenje Pojav, ki spreminja sladki mošt v vino, je vreden velike vinogradnikove pozornosti in strokovnega dela. Včasih smo bili zelo zadovoljni, če je mošt sam od sebe začel vreti, še bolj pa, če je ves sladkor povrel. Danes ne zaupamo več kvasovkam, ki so na grozdju, saj jih je tri četrt “divjih” in samo četrtina žlahtnih. Da bi prevladala četrtina nad zelo številno konkurenco, je treba delati z grozdjem in moštom zelo strokovno in tudi čisto. Cisterne iz nerjavečega jekla so vsekakor povečale higieno v zidanicah, enako plastične kadi za maceracijo rdeče drozge in vsa drobna posoda, ki je predvsem iz plastike. Nisem pa prepričan, da je vse to posodje deležno dovolj vode in občutka za higieno, saj čistoče posebno v jeseni, ko kar mrgoli drobno-živk, ni nikoli dovolj. Do raznih okužb mošta pride zaradi oporečnega orodja in pripomočkov, ki so izpostavljeni zraku. Danes je nesporno, da si s kupljenimi kvasovkami pripravimo zanesljivo kulturo, ki gotovo prevre mošt. Vitalnost teh kvasovk in sposobnost razmnoževanja je že na taki stopnji, da nam ni potrebno dva dni pred trgatvijo habirati manjših količin grozdja za pripravo kvasnega nastavka, če gre za belo vino. Ob prešanju natočimo potrebno količino mošta (2 l/hl), ga pasteriziramo, to je segrejemo do 80°C in v ohlajenega (20°C) dodamo v mlačni vodi (40 - 42°C) namočene suhe kvasovke. V mlačno vodo je treba istočasno s kvasovkami dodati sladkor, da imajo le-te takoj na voljo hrano. Priporočamo, da raztopljene kvasovke čimprej, prej kot v pol ure, dodaste v pasterizirani (segreti) mošt, da preprečite njihovo odmiranje. Normalno zdrave kvasovke se v desetih urah že toliko razmnožijo (to ugotovimo, če opazujemo ali pokušamo kvasni nastavek), da z njim lahko cepimo mošt v sodu, ki smo ga ravnokar razsluzili. Čas, ki je potreben za razsluzenje belega mošta, zadostuje za pripravo kvasnega nastavka. Pri rdečih sortah svetujem dodati kvasni nastavek v kad takoj, ko smo specljali prvih 100 kg grozdja. S tem želimo preprečiti, da bi divje kvasovke prevrele pobudo. Če imamo pred trgatvijo rdečega grozdja že beli mošt v vrenju, ga uporabimo kot kvasni nastavek. Za pridelavo kakovostnega vina ni dovolj, da obvladamo pripravo kvasnega nastavka in da mošt povre. Sladkor v moštu sc ne spreminja samo v alkohol. Nastaja več sto stranskih snovi, ki vplivajo na kakovost vina. Nekatere od teh snovi so dobrodošle, nekatere pa je potrebno čimbolj zmanjšati. Žato govorimo o dirigiranem alkoholnem vrenju. Kvasovkam moramo biti mi gospodar, dirigent. One ne vedo, ali je letnik dober ali slab. Njihov cilj je čimbolj se razmnoževati in dobro hraniti. Naša dirigentska palica je temperatura, s katero vplivamo na njihovo disciplino. Pri nižji temperaturi prevrelo belo vino bo imelo lepšo sortno in vinsko cvetico in ne bo potrebovalo čez leto veliko žvepla. dr. JULIJ NEMANIČ Ministrove izjave Iz nastopov kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca • Strategija kmetijskega razvoja ni dokument, ki bi ga morali uresničiti v kratkem času. Strategija je prelomnica. Cilj niso več veliki obrati in industrializacija kmetijstva, temveč družinske kmetije. • V Sloveniji je lani znašal obseg državnih intervencij v kmetijstvu 35 odstotkov od vrednosti pridelave (v Evropski uniji 45, Avstriji 60, Švici 80 in na Japonskem 90 odstotkov). • Proti zaraščanju hribovske zemlje se “bojujemo”z dodatki za mleko in meso. Zdaj razmišljamo, da bi namesto njih uvedli neposredna plačila za pridelovalne in druge naloge, ki jih opravljajo kmetije. Za to bi najprej potrebovali natančen register kmetij in kmetijskih zemljišč ter novo vrednotenje zemljišč. • Domačo pridelavo krompirja smo zaščitili na najvišji ravni, ki nam jo dopušča mednarodni sporazum. Država pa krompirja ne bo izvažala, to je vendar naloga zadrug, poslovne skupnosti in drugih. • Ob vključitvi Avstrije v EU je največji šok doživela živilska industrija, zlasti mlekarne, ki so bile predolgo zaščitene pred konkurenco. Nekaj podobnega lahko pričakujemo tudi pri nas... Sijajna bera sejemskih odličij Mesarija Kočevje: 8 odlikovanj s sejma v Gornji Radgoni in 2 znaka SQ iz Kranja KOČEVJE - Mesarfja Kočevje, ki sodi v poslovni sistem Mercatorja -Kmetijskega gospodarstva Kočevje, je na letošnjem 33. mednarodnem kmetjjsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni dobila 8 medalj in priznanj, med njimi tudi zlato medaljo za inovacijo. Na kranjskem sejmu slovenske kakovosti, ki je bil od 12. - 15. septembra, pa so prejeli 2 znaka slovenske kakovosti. Kočevska Mesarija se radgonskega sejma udeležuje že vrsto let. Letos so se na njem predstavili z 12 izdelki, kar za 8 med njimi pa so prejeli medalje in priznanja. Tako so prejeli zlato medaljo za inovacijo za čebulni namaz, priznanje za inovacijo delikates govedine v črevu, ter 6 bronastih medalj za kočevsko klobaso, delikatese šunka v črevu, pizza narezek z gobami in sirom, svinjske glave v aspiku z zelenjavo, krakovsko klobaso in posebno klobaso. Kranjskega sejma slovenske kakovosti so se letos udeležili prvič. Kot pravi direktor Mesarije Ciril Debeljak, so šli na sejem le z dvema izdelkoma: kočevsko klobaso in hrenovko v ovčjem črevu. Za oba izdelka so dobili modri znak slovenske kakovosti. Najbolj veseli so seveda zlate medalje za inovacijo, saj sta bili letos v Radgoni s področja mesarstva podeljeni vsega le dve zlati medalji za inovacijo. Medalje so po mnenju direktorja M-KG Kočevje Janeza Žlindre dokaz napredka, ki so ga kočevski mesarji dosegli v zadnjih nekaj' letih. Pred šestimi leti so namreč pričeli s posodabljanjem celotnega mesarskega sklopa, ki se*nahaja na Kmečkem trgu v Kočevju. V tem času so že posodobili celotno klavno linijo, naredili nov prizidek izkoščevalnice, v predelovalnem • Če v 36.500 dneh popijete vsako jutro en sam vrček piva, vam pivovarji zagotavljajo, da boste dočakali sto let. (Bregar) delu pa dokupili nekaj novih kvalitetnih strojev. Lani so obnovili sanitarno garderobni vozel, za prihodnje leto pa načrtujejo še izgradnjo in ureditev prizidka klavnice. M. LESKOVŠEK-SVETE STOJNICE Z DOMAČO HRANO RIBNICA - Po vrnitvi iz Nemčije, kjer so si ogledali biosferni rezervat v Rhonu, so v Ribnici takoj odločili, da nekatere izkušnje s tridnevne ekskurzije predstavijo v domačem kraju. Župan Jože Tanko in svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah Ana Ogorelec sta za začetek dala priložnost kmečkim ženam s Slemen. Te so na stojnici pred cerkvijo prodajale krušne izdelke. Če se bo takšen način prodaje kmetijskih izdelkov prijel bodo stojnice postavili na Marofu pa tudi drugje. M. G. ODLIČJA DOKAZUJEJO KAKOVOST - Z letošnjo bero sejemskih odličij so kočevski mesarji več kot zadovoljni, najbolj pa boclo, če bodo nagrajene izdelke dobro sprejeli tudi kupci. Na sliki: direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra (levo) in direktor Mesarije Ciril Debeljak ob sejemskih odličjih. (Foto: M. L.-S.) helenamrzlikar} gospodinjski kotiček Otrokovo odklanjanje hrane Prvi teden v oktobru označujemo vsako leto kot teden otroka. Prehranjevanje kot proces sprejemanja hranilnih snovi se prične že v materinem telesu in tedaj je postavljen tudi temeljni kamen za zdravje in odpornost otroka. Vse prevečkrat se zanemarja to najzgodnejše obdobje razvoja, ki se ob rojstvu kaže z določenimi posledicami. Zato naj bodoča mati posveča vsakodnevni prehrani veliko pozornosti, predvsem pa naj opusti razne slabe razvade, kot so pitje alkoholnih pijač, kajenje, zdravila, ki jih ni predpisal zdravnik, in podobno. Po mnenju psihologov sta za normalno uživanje hrane pri otroku potrebna lakota in tek. Lakota je naravni nagon, tek pa se šele razvija. Otrok se torej uči jesti v skladu s svojim razvojem, dokler ne zna jesti kot odrasli. Vse pre- večkrat starši prav pri tej vzgoji pretiravajo in so celo nasilni s svojimi zahtevami. Med družinskimi obedi bi bilo več uspeha in manj neprijetnih trenutkov, če bi otroku prepustili več volje in odločanja o njegovih potrebah po hrani. Mati, ki vsaj delno obvlada sestavo živil ali njihovo hranilno in energijsko vrednost, bo brez težav otroku zamenjala morda le trenutno “zasovraženo” živilo z drugim, ki mu je hranilno enakovredno. Primer je sveže nepredelano mleko, ki ga nemalo otrok iz določenih vzrokov odklanja, ga pa dobro nadomestimo z različnimi mlečnimi izdelki. Te lahko zelo domiselno vključujemo v razne jedi, kot so testenine s sirom, palačinke s skuto, sadno mleko, mlečni sladoledi itd. Le s pravo mero potrpežljivosti bomo pri hranjenju otroka dosegli zaželjeno! MM \Z NAŠIH OBČIM Mii Birčenčani ne čakajo več na dež KS Birčna vas končno dobila vodovod - Več kot pol z lastnini denarjem in delom BIRČNA VAS - 92 let po tistem, ko je Novo mesto dobilo vodovod, je pitna voda iz istega zajetja v Stopičah prejšnji teden pritekla v Birčno vas, kije imela železniško postajo 80 let prej kot vodovodni rezervoar. Po osmih letih zahtevne gradnje 9 km dolgega vodovoda in vseh potrebnih objektov so vso zadevo slovesno odprli zadnji letošnji poletni petek, 22. septembra. Slovesnost je bila pri najvišji točki tega vodovoda, pri rezervoarju na Ušivcu, gozdni vzpetini nad Birčno vasjo. no smo odločeni, da bomo omrežje v prihodnjih letih razširili tudi v te kraje,” je dejal Muhič. Tako je pitno vodo dobilo 218 gospodinjstev v tej primestni krajevni skupnosti, kar je 70 odst. vseh, vsa stvar pa je stala skoraj milijon in pol mark, od česar so več kot pol prispevali krajani s samoprispevkom in izjemnim prostovoljnim delom, saj so sami opravili blizu 20.000 delovnih ur, ter KS Birčna vas. Os- tako potrebujejo tudi v Vel. Pod-Ijubnu in na Vrhu pri Ljubnu in trd- Prisrčen kulturni program ob otvoritvi so pripravili otroci iz birčenske podružnične šole, zapel je tamkajšnji pevski zbor, šmihelski župnik pa je vodovod blagoslovil. A. B. talo sta za gradnjo prispevale novomeška občina in država ter seveda novomeška Komunala, kije prispevala največ denarja in je tudi investitor gradnje. “To veliko pridobitev, ki jo danes slovesno otvarja-mo, po pravici štejemo med tiste, ki nam bodo spremenile življenje,” je med drugim dejal predsednik krajevne skupnosti Birčna vas Alojz Muhič, ki mu vsi priznavajo velike zasluge pri gradnji vodovoda. Vodovod so dobile vasi Birčna vas, Stranska vas, Rakovnik in Rajnovšče, skupaj okoli 850 prebivalcev. Ta sistem pa dopušča še oskrbovanje z vodo Jame ter Dol. in Gor. Lakovnic. “Vodovod pa prav OGLED REZERVOARJA - Prebivalci KS Birčna vas, ki so prišli na slovesno otvoritev vodovoda, so si z zanimanjem ogledali 200-kubični vodohran. (Foto: A. B.) Sedemsto let šmihelske fare Jutrišnjo slovesno mašo bo vodil dr. A. Šuštar NOVO MESTO - Z nedeljskim srečanjem pritrkovalcev iz novomeške dekanije v Šmihelu so se začele prireditve ob 700-letnici šmihelske župnije, ki jo bojo obhajali prihodnje leto. Jutri, 29. septembra, na Mihaelovo, bo celodnevno čaščenje in razglasitev jubilejnega leta. Ob petih popoldne bo v farni cerkvi slovesna maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar; ob pol osmih zvečer pa bo v avli Kulturnega .centra Janeza Trdine slavnostna akademija z nastopom novomeškega simfoničnega orkestra. Na Mihaelovo nedeljo, 1. oktobra, bo ob 9. uri v šmihelski cerkvi slovesna maša in žeg-nanje ob godu župnijskega zavetnika. Do konca tega leta in v prihodnjem se bo v počastitev visokega jubileja šmihelske prafare zvrstilo še več prireditev z verskim in posvetnim obeležjem. SENTJERNEJCANI ŽELIJO BITI ENAKOVREDNI NOVEMU MESTU Izobraževanje za vse stopnje f škocjanske špeie ) Novomeški Razvojnoizobraževalni center v novih, sodobno opremljenih prostorih ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so se na seji zavzeli za izenačitev pogojev pri prejemanju nujne medicinske pomoči, saj zdravnik, ki je med tednom v stalni pripravljenosti v Šentjerneju, nima ustreznih aparatur niti ne pomožnega osebja, ki bi mu v nujnih primerih lahko pomagalo. Stalne pripravljenosti med vikendom v Šentjerneju ni, zato takrat za nujne primere kličejo v Novo mesto, ki ima sodobno opremo in osebje. Zakonodaja sicer vsem državljanom zagotavlja enak nivo nujne medicinske pomoči, Šentjernejčani pa lahko višji standard uživajo le ob vikendih. NOVO MESTO - V petek, 22. septembra, so v Kulturnem centru Janeza Trdine slovesno odprli nove prostore novomeškega Razvojno-izobraževalnega centra (RIC). Gre za več kot 450 nt2 izredno lepo urejenih in sodobno funkcionalno opremljenih učnih in poslovnih prostorov tega javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je novomeška občina, kije prispevala tudi večino od 60 milijonov tolarjev za ureditev teh prostorov. Ta sodobni izobraževalni center je naslednik Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, ki so ga ustanovili pred 36 leti. ** t:U. ** I > DARILO - Ob otvoritvi lepih novih prostorov Razvojnoizobraže-valnega centra Novo mesto je pro-dekanica Ekonomsko-poslovne fakultete mariborske univerze dr. Bojana Korošec, s katero ta novomeška inštitucija oziroma njena predhodnicaže dolgo in plodno sodeluje, direktorici Vesni Dular (leva) izročila priložnostno darilo. (Foto:A. B.) VZTRAJNI ŽUPAN - Ponedeljkova slavnostna seja sveta je bila v znamenju dveh Kovačičev - Boštjana in Miloša, oba pa sta imela tudi pomembni dolžnosti; prvi je prerezal trak obnovljenih prostorov, drugi je postal častni občan. In oba sta “opozorila” na eno od županovih lastnosti. Boštjan je povedal, da ne mine jutro, ko ne bi prejel županovega poziva, s katerim bi želel doseči to ali ono. Podobne “težave” pa ima tudi Miloš: “Povšiču ne smem preveč obljubiti, ker se ga potem ne morem žlosat'. Sedaj mu manjka samo še hipodrom, saj je bil celo na šenljcrnejskega župana zelo ljubosumen, ko je lahko skočil s padalom.” Škocjanski župan se je namreč odločil, da mora to tudi on poizkusiti. Le hipodroma še ni.” ČASTNI OBČAN POSTAL MILOŠ KOVAČIČ - Člani sveta občine Škocjan so skladno s sprejetim odlokom o priznanjih občine Škocjan soglasno odločili, da mag. Milošu Kovačiču, generalnemu direktorju tovarne zdravil Krka, podelijo naziv in listino prvega častnega občana občine Škocjan, ki je kraju in prej še krajevni skupnosti Škocjan vedno rad. pomagal, priskočil na pomoč in jo pogosto obiskoval. Listino mu je župan Janez Povšič podelil v ponedeljek na slavnostni seji, ki je bila tudi priložnost za otvoritev prenovljenih prostorov nove občine in izpostave upravne enote. Te je odprl minister za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačič. Seje so se udeležili številni ugledni gostje, za kulturni program pa sta poskrbela citrarka Marjana Tršinar in mali harmonikar Janez Lekše. (Foto: T. Gazvoda) Šmihelčani gredo na tabor Unescovih šol Spoznavanje in izmenjava izkušenj med šolami : ODPRLI CESTO - Cesto Soteska-Dvor je uradno odprl državni sekretar Marjan Dvornik. Na sliki: otvoritev je potekala v sproščenem ozračju, čeprav so pred rezanjem traku govorniki s svojimi nastopi naredili nekatere obraze malce kisle, če ne kar jezne. (Foto: L. M.) Do Dvora po novi cesti Državni sekretar Marjan Dvornik odprl za promet poldrugi kilometer posodobljene regionalke DVOR - Pred dnevi so tu predali namenu posodobljeno regionalno cesto Soteska-Dvor. Odsek, dolg dobrih 1.500 m, so obnavljali od leta 1990; vrednost celotne naložbe znaša 66 milijonov tolarjev. Omenjena nova cesta bo izboljšala povezavo Suhe Krajine s svetom, od česar si ta pokrajina obeta tudi gospodarske koristi. V razvoj cestnega omrežja Suhe krajine je mestna občina Novo mesto vložila 43 milijonov tolarjev; skupaj z denarjem iz državnega proračuna je bilo denarja za to območje 103 milijone tolarjev. Državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, ki je uradno odprl cesto Soteska-Dvor, je ob otvoritvi napovedal, da bodo letos začeli posodabljati v Suhi krajini še eno cesto, ki jo bodo asfaltirali in spomladi naslednje leto izročili v uporabo. Za katero cesto gre, ni povedal, verjetno pa bo to cesta Cvibelj-Dobrava, ki povezuje Žužemberk in Trebnje, se pravi občini Novo mesto in Trebnje. Omenjeni odsek je dolg 2.200 m. Ob otvoritvi so pripravili kulturni program učenci podružnične šole Dvor, za začetne fanfare so poskrbeli rogisti iz Žužemberka. L. M. V prvem letu delovanja RIC, v šolskem letu 1993/94, so imeli skupaj 400 slušateljev, v naslednjem 1.000, v tem pa jih bo že preko 2.000. S preoblikovanjem v javni zavod se je RIC vsebinsko obogatil in kadrovsko okrepil. Sedaj je v zavodu 6 zaposlenih, od tega 4 na strokovnem področju. Njihovo izobraževalno dejavnost tvorijo tri področja: programi za pridobitev izobrazbe, poklicno uspoabljanje in funkcionalno izobraževanje ter splošno izobraževanje. “Sodelujemo s številnimi ustanovami, organizacijami in podjetji,” pravi direktorica RIC-a Vesna Dular. “Naš center je vključen v Zvezo ljudskih univerz Slovenije in v naši ponudbi so programi, ki jih oblikujemo na osnovi lastnega razvojnega dela in raziskovanja izobraževalnih potreb, ter verificirani programi, ki so v ponudbi večine slovenskih ljudskih univerz.” Novomeški Razvojnoizobraževalni center dobi manj kot tretjino potrebnih sredstev za svoje delo iz občinskega proračuna, ostalo pa zaslužijo sami. Večina njihovih udeležencev izobraževanja so samoplačniki oziroma jim izobraževanje plačujejo njihovi delodajalci. A. B. ČE SO ŠENTJERNEJČANI ŽE, POTEM V ŠKOCJANU NE BO TEŽAV.. - Seje sveta seje udeležil tudi Miloš Dular, ki je prinesel odlok o delovanju stavbnih zemljišč - konec junija ga je sicer že poslal, a ga je župan izgubil. Thko se je zgodilo, da so šentjernejski svetniki ta odlok sprejeli celo pred škocjanskimi, zato se ni bati, da tega ne bi po kratkem postopku storili tudi Škocjanci. NOVI DEDEK MRAZ JE ROJEN - Z novim letom ni nastala le nova občina Škocjan, pač pa je, kot kaže, rojen tudi novi dedek Mraz, saj so se svetniki odločili, da tokrat po občini ne bo več hodila bela karavana iz Novega mesta. Denar bodo lahko nabrali, saj ima mala občina veliko obrtnikov, tudi program ne bo problem, in kar je najpomembnejše: domači dedek Mraz prav gotovo bolj pozna želje domačinov. Torej, svinčnike v roke in na dan z željami, poštni nabiralnik pa je pri občini! NOVO MESTO - Pet učencev in dve mentorici iz osnovne šole v Šmihelu bo v nedeljo, 1. oktobra, odšlo na mednarodni izobraževalni in raziskovalni tabor v Piran, kjer se bodo družili in delali skupaj s kolegi iz še 15 šol. Piranska šola je namreč edina v Sloveniji pridobila certifikat Unescove šole (ena od skoraj 3.000 na svetu), zato na tabor vabi šolarje iz Italije, Norveške, Avstrije in Hrvaške ter 10 slovenskih “sestrskih” šol. Naloga tabora je, da posreduje različne vsebine in načine dela drugim šolam. Vsaka šola na taboru prikaže nekaj, česar drugi nimajo, in tako omogoči prenos zamisli na druge šole. Tabor je organiziran po metodologiji Unescovega projekta Sever-Jug. Po programu srečanja “Da ne bi pozabili” udeleženci več let zapored zbirajo gradivo za knjige (Po poteh prijateljstva, Knjiga o dobrih ljudeh, opis) ter pišejo poročila o delu v preteklem letu. Poleg programa za izmenjavo izkušenj bodo udeleženci v tednu dni (do 7. oktobra) še sodelovali v glasbeni, likovni, športno-rekreacijski, računalniški in še kaki delavnici ter v različnih drugačnih oblikah druženja. B. D. G. v Čakajo v Kamencah na nesrečo? Neurejen promet in nezavarovan železniški prehod DNEVI DIVJAČINSKIH DOBROT DOLENJSKE TOPLICE - V Krkinem zdravilišču v Dolenjskih Toplicah bodo na prav poseben način zakorakali v jesen. V restavraciji Rog bodo namreč od 28. septembra do 1. oktobra pripravili dneve divjačinskih dobrot, h katerim se prilegajo tudi izbrana vina. Priporočajo rezervacijo. NOVO MESTO - Prebivalci in vodstvo krajevne skupnosti Bučna vas že lep čas opozarjajo na veliko nevarnost zaradi neurejenega prometnega režima v naselju Dol. Ka-mence in zaradi nezavarovanega železniškega prehoda v Potočni vasi, o čemer smo pisali tudi v našem časopisu. Pred kratkim so se še enkrat obrnili na občinski sekretariat za komunalne zadeve. Končno naj bi namestili opozorilne znake ter znake za omejitev hitrosti na občinski cesti, ki je hkrati ulica Dol. Ka-mence in po kateri poleg domačinov vozijo tudi številni drugi vozniki, zlasti tisti, ki se vozijo na delo v vojašnico in Krko Izolacije. Krajani se zavzemajo tudi za namestitev tako imenovanih “ležečih policajev”, ki bi najbolj učinkovito omejili hitrost. Druga stvar, ki bi jo bilo treba urediti, je namestitev prometnih ogledal pri župnišču v Dol. Kamencah, kjer je dostop na občinsko cesto povsem nepregleden in je že večkrat prišlo do prometnih nezgod. Na železniškem prehodu v Potočni vasi pa naj bi končno že namestili semafor oziroma polzapornice. O tej prometni nevarni točki govorijo že lep čas, opravili so že več ogledov, bilo je nič koliko sestankov, napisali so na kupe dopisov, obljube so deževale, postavljali so delegatska in svetniška vprašanja, spremenilo pa se do danes ni nič. Pravzaprav se je - promet čez la nezavarovani in nepregledni železniški prehod je vse večji in po tej cesti vozi tudi vse več težkih tovornjakov, da se tako na poti v BTC izognejo zapornicam V Bršljinu. “Ali mora res priti do hujše nesreče -manjših je bilo že več - da se bo kaj spremenilo?” se sprašujejo ljudje. A. B. Novomeška kronitoj P0 idai *im i TELEFON - Lažje je zadeli« "3 x 3”, kot po telefonu M. novomeško občino. Pa se je v j človek prejšnji teden vseeno o priklical občino in so Ba ZV'mbil z davkarijo, jih je v zahvalo dobi stavb. Ime in priimek sta bda '« prava, naslov pa ne m je nw v ^ vedati,dasosezmotil.inpo|M; ^ R l minister. A mu stvar >a„ in nikakor ni mogel bliskavice, da bi oddala je ob govorjenju P«v^“ «N tečaj o delu s fotoaparatom- tečaj o delu s fotoapaf« CENITEV - Šentjernej- ^ pa je naročil cenitev s j M- Lenega doma v Orehovia^ % der je možak doma m kjmJ sioip 'A leta nredsednik kftj «jo, ^ Jcc nesti. Ljudje, ki stvar S sprašujejo, kje je aooi. v ■ |t.s6n starinski ometSlu strop " jz afJi nosilcih opisal kot P1.0, -jgi soJlj ranega betona. Po tejI .? kj so l Sfevj vrli Podgorci inovatorju plošče, in to take, ki tuO> S »n« | * | 5S s ^ $ f- je bil javni poziv y vplačevanje delnic Kr vplačevanje delnic Ar 0sr»rl\ k Delo objavljen na sira" h> cami, ne pomeni, da >‘0id T. Krka, ampak družbeno P \ l 1UB ROGATEC NOVO MESTO • P‘^0i<| K štvo Novo mesto vab ni), turo na Veliki Roga‘eC (jn b« st' d S’0* sobr.m7;,u iv.obusa'fe_bS Ac bo v soboto, 7. oktomjjjusa |ZK> la 8 ur. Odhod av ob ^ jv novomeške avtobus P je 1- ^ , tvec ob 5.30, cena prevoza p Jjav^ j v tolarjev. Društvo zb L,. 2l ;,V torka, 3. oktobra, na An in AO-tun jrtjj torka, 3. oktonra, **« 'K OBNOVLJENA L° vci 0 0lj- U - ČA NA PLEŠIVIC prostO v tj ' - Plešivica. b^kok £6 im prenovili v0dstv „• C' družine Plešivica oVJk0J%,(,n> nim delom prenov1* . v0d*» Q. L.» ts Koncilje so skui~j - )j8 og'-,,^. n nOšuHOK®CJ(gE0b<'K' novili tako, ua n. j- avto. la ovinek je b'>y; Lk črna točka te sSodpf«>f N svet. Zato smo bdi on , p l boj zadovoljni Kr;''\\nice , . V KS« W i' 1863 šla bila v tej 6 *1^• > V if ,Par| Irka, ampak družbeno 1’^ POHOD NA VEL fej 1863 sta bila nez Klinc. KIu-.j-le.a 1925, V bHav tej h gostil^«. Kovač. Najprej M |cta 'AzU' V Karolina Kovač, ou /v t j Kovač. iNajpivi j- Tj |ei“ Karolina Kovač, 0 tem Vladimir Kovač m I Kovač. 4 DOLENJSKI LIST igotnaljski drobir *,?P°LNa enakopravnost Hi“ naCrn°maljski občini med žen- in liekt'* črnomaljske svct- toft', da *> krščanski dobili nc-ki 5«*“ra henarja k,? C'cdni;-i. ezultat pogovorov je leijf jfcij'*? dežuje ali sneži, išče ztj h.,, 'v oezuje ati sneži, tsce sm!1 Jti na adetn /lil ^ljer?,2re<^a- Najavljene skupil Whmi^J'8C knj'ŽmČar- «LC,fEMEUSKI OSNOVNO-■>m a0 'meli v metliškem kul- .»trn , 'men v metliškem kul-V^mu kulturni dan. Ogle- ■ »0si r, Rullul|u uau. wgie-■jSvai ■ Ratman za vse čase, fPtek za bralpo značko - bilo 'prit,/0 sedemdeset - pa so pre-’?ij s ,anJ,a in nagrade. Nato so pa so pre- ,™j s '"Jc* m nagrade. Nato so Sski’0jimi uči,elii odidi v Be-,it P' sl‘muzei. kjer so se spre-SiliT' tamkajšnje zbirke. drugošolci pa so sc med ^ 31111 s prometom v MetMki. rt panjske iveri ] ' Direktor Rotrga Bra- Atlii j?e nam je v soboto zago-^,Pri pooblaščeni ustanovi jneritve, ki so " ‘ jne inšpekcije oz. mu jih iUtviuTi luJue tnspeKctje oz. aLl *e e« komisija trebanjske Up-Ska°te. Rezultate meritev :,!jl Pridakuje v I4dneh,vse--j,. Vst™ ."Otuo o teh še poročali. '$> ^ah:e naPrej kategorično za-4 ^iOn/»* KaJ takega, s čimer fXp^SnaževaI okolje kot livar-Kl ?rtu n rata Agrostroja v Šen- e za )nild'za interese ljudi, ki ne akurencc. Direktorju Ro- ;*iih’Ne inšpektorji prikazali -. Ctlfi h , "1 mu m jasno, zatenj t)'r Nekateri slepe miši in ždijo rt Sjf n°s*i. Slišal je, da so neka-o«1 % ?ae posiljevali s podpisom rt i'»iki-!.Pa ie tokrat ni nodoisal „ „ M, !.Pa je tokrat m podpisal lik3 M-|. Sosed - župnik. ijk^Vf.ANU) NA DOMO-oY SPOMENIKU - Na !»\Ce^Kr*tcni spomeniku do- IV. M k. '■‘‘1 ln /rtvum 1-nmiiniiTi^. 10- ffeinžm tNtr^neSm tudi ■ii R'kp?a s°rodnika. Pravijo, da - Ivam komunistič-“j tkaiij!-!3 na šentruperškem jfj 'a so svojci padlega par-rt ,.sVn;_t:senečeni ugledali tudi 'vi CTn'•“sorodnika, rra V‘kov Sobotncm Na za- 1 r'*kc\. , imunem zuoru za- ,sji Pei,.V ^'Kmetijske zadruge rt' Nm n . lolltL .1V l. 1111K DI\1V V ll’ V| gl) občinskem svetu, te^a kI, Srimavr,nlka zavptl:”Nc ču IT Niti,®' - Naturalizirani Dolen rtt Sirec, svetnik SKD Ja ge.d.Prav so nekateri p,’>mfs - ^ Jftvi' to Jankov komentar v fcvhhil-,o Jankov komentar v rf. y,ajerščini. Širec je ko-!t?, da nc držijo županove rt da so denar za k mrl 11 - |l I ................. 'm i denarja za kmetijstvo re- da so denar za kmetij-Pj ^'^kega proračuna prak-rt Xri v' 'n da zato ne morejo vi' ijie^ ^ koiete. Širec je de-»TUn, v.,etošniem občinskem A l denarj ' " k kot lani. Mši IZ MAŠI H OBČIM ttMUfe Pomoč za vodo in zdravilno vino Minister za znanost in tehnologijo dr. Bohinc na obisku v Metliki - Obljubil pomoč pri iskanju pitne vode in pri prenosu tehnologije pridelave zdravilnega vina METLIKA - V četrtek, 21. septembra, je Metliko obiskal minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc, ki seje na sprejemu pri županu Branku Matkoviču srečal z direktorji največjih domačih podjetij Minister Bohinc je izčrpno pred- vendar v Beli krajini takega podjetja stavil oblike sodelovanja in pomoči Eden izmed pomembnih in ponavadi odločilnih pogojev za pomoč ministrstva je, da imajo podjetja, ki zaprosijo za eno izmed oblik pomoči, tudi lastne raziskovalne oddelke, ni. Po besedah direktorja metliške Beti Miroslava Štimca ljudje, ki pišejo našo zakonodajo, težijo predvsem k razvoju vesoljske tehnologije, čeprav mora imeti svoj razvoj vsaka, tudi najbolj enostavna proiz- vodnja. V tekstilni industriji, ki v metliški občini prevladuje, razvoj novih izdelkov od ideje do izvedbe poteka prehitro, da bi se ukvarjali s prošnjami za pomoč pri razvojnih projektih, stroje pa tako in tako kupujejo drugod. Težki položaj črnomaljskega gospodarstva je v • Minister je največ možnosti za sodelovanje videl pri projektu metliške kmetijske zadruge, ki v navezi s kmetijskim inštitutom načrtuje prenos francoske tehnologije pridelave tako imenovanega zdravilnega vina, s čimer bi bila metliška vinska klet spet prva v pri nas, podobno kot z ledenim vinom in rosejem. MINISTER MED KADMI - Otvoritve razstavno-prodajnega salona in podelitve certifikata kakovosti ISO 9001 so se udeležili mnogi pomebni gostje, med drugimi minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc (na sliki mu direktor Kolpe Peter Ilenčič razkazuje program kopalniške opreme), slovenski ambasador na Hrvaškem Matija Malešič, ruski veleposlanik Aleksej Nikiforov in direktor območne GZS za Dolenjsko Janko Goleš. (Foto: I. Vidmar) odsotnosti župana predstavil direktor Begrada Franc Panjan, ki je med drugim dejal, da so se Črnomaljci v preteklih letih bolj kot s kakršnim koli razvojem ukvarjali s sanacijo 4 podjetij, ki so v lasti sklada, z veseljem pa je sporočil, daje Danfoss prestal zadnji preizkus za pridobitev ISO certifikata kakovosti in da so lastniki firme dan pred obiskom odobrili načrte o večjih vlaganjih. I. VIDMAR v Črnomelj ima tudi podžupana Novi črnomaljski podžupan je Vlado Starešinič - Cenitev ____ premoženja nekdanje občine naj plača Semič ČRNOMELJ - Glasovanje za podžupana občine Črnomelj -svetniki so glasovanje uvrstili na dnevni red naknadno, saj je župan Andrej Fabjan dal predlog šele na začetku četrtkove 9. redne seje občinskega sveta - je tokrat uspelo in podžupan je Vlado Starešinič, predsednik regionalnega odbora SKD za Belo krajino. Občinski svet si je po počitnicah naložil kar precej dela in marsikatera od 20 točk je obetala burno razpravo. Že med razpravo o porabljenem proračunskem denarju se je zataknilo pri denarju, namenjenem strankam. Medtem ko so vse ostale stranke v prvem polletju dobile po 41,7 odstotka namenjenega denarja, so krščanski demokrati dobili kar 64,1 odstotka. Obrazložitev Mojce Stepanovič, ki je polletno poročilo sestavila, daje to izjema, ki so jo naredili zaradi izrednih potreb SKD, ki bo do konca leta dobila natanko toliko denarja, kot ji pripada, nekaterih svetnikov ni zadovoljila, vendar so poročilo kljub temu sprejeli. Pri točki o delitvi premoženja z novonastalo občino Semič se je večina delagatov strinjala, naj cenilca in cenitev premoženja, kar naj bi stalo okoli 5 milijonov tolarjev, plača tisti, ki jo je zahteval, to pa je občina Semič, saj v Črnomlju menijo, da cenitev ni potrebna in je poleg tega še predraga ter da je delitev na osnovi števila prebivalcev smotrnejša in nasploh sprejemljivejša. Poročilo o gospodarjenju v občini je precej skopo, saj podjetja niso več dolžna agenciji za plačilni promet predlagati polletnih obrčunov, kljub temu pa je ocena stanja precej klavrna, predvsem po zaslugi podjetij, ki so v lasti sklada in se nekatera krčevito borijo za preživetje (Belt), druga pa, da bi nekdo le kupil njihovo premoženje (Kovinar). Kljub zahtevnemu in obsežnemu dnevnemu redu se je seja končala prej kot v 6 urah. I. VIDMAR Kolpi certifikat kakovosti ISO 9001 Od leta 1990 samostojna bivša Novolesova družba Kolpa veliko vlaga v razvoj - Njen certifikat ISO 9001 je 99. v Sloveniji - Program kerrock je postal uspešnica METLIKA - Podjetje Kolpa, ki so ga v okviru Novolesa ustanovili leta 1976 in je od leta 1990 samostojna družba, je pravi čas spoznalo, da se lahko na zahtevnih tujih trgih, !s katerimi so nadomestili nekdaj donosno jugoslovansko tržišče, lahko uveljavi Ic s kakovostjo. Certifikat ISO 9001, ki so ga podjetju v četrtek, 21. septembra, ob otvoritvi razstavno-prodajnega salona v Rosalnicah izročili predstavniki TUV Baycrn Sava iz Ljubljane, je 99. te vrste v Sloveniji in predstavlja pomemben pogoj za dokazovanje kakovosti ob sklepanju poslov s tujimi in domačimi partnerji. stopila na pravo pot. Čeprav je V okviru redne razvojne dejavnosti je Kolpa že leta 1985 razvila program sanitarno-kopalniške opreme Kolpa Ker, za katerega je dobila zlato Evrekino plaketo za design (obliko). Kljub gospodarsko in tržno neugodnemu trenutku je Kolpa pred tremi leti namenila kar 6 milijonov nemških mark, da bi razvila nov program sintetičnega materiala kerrock, ki je kljub visoki ceni postal prava uspešnica. Istega leta je skupni prihodek 250-članske-ga kolektiva znašal 15 milijonov mark, letos pa bo, kot kaže, znašal kar 24 milijonov mark - od tega 14 miljonov mark od izvoza. Poslovni uspeh vsekakor dokazuje, da je Kolpa s poudarkom na razvoju FILMI IZ BELE KRAJINE ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 14. uri dopoldne v Predgradu pri Starem trgu v sodelovanju s Filmskim arhivom Slovenije pripravil ogled filmov, ki so bili posneti na območju Bele krajine, med drugim Jurjeva-nje v Črnomlju iz leta 1933 in 1940, Izbor lepotice in nastop folklorne skupine iz Predgrada, Pomlad v Beli krajini in Obnova po vojni. NOVI PROSTORI OBRAMBE TREBNJE - Državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Franc Žnidarič je 19. septembra v obuličnem nizu v Trebnjem, na Gubčevi 19, svečano odprl nove prostore trebanjske izpostave Uprave za obrambo Novo mesto. O pomenu funkcionalnih prostorov in opreme je spregovorila predstojnica izpostave Zdenka Krese, ki seje zahvalila za potrpežljivost tudi Telekomu, ki je bil že od začetka tega leta formalnopravni lastnik bivših prostorov občinskega sekretariata za ljudsko obrambo v Trebnjem. Te prostore Telekom potrebuje za namestitev nove avtomatske telefonske centrale. Delavcem izpostave je čestital tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik in se zahvalil ministrstvu za to naložbo. -eprav je Kolpin razvojni oddelek razmeroma samostojen, pa brez sodelovanja z Inštitutom Borisa Kidriča, ljubljansko Univerzo, Slovenskim inštitutom za raziskavo materialov ter mnogimi domačimi in tujimi podjetji ne bi dosegel tega, kar je. Kolpa je progr«m kerrock razširila in ga sedaj uporablja ne le za izdelavo kopalniške in kuhinjske opreme, ampak za vse vrste notranje opreme bivalnih in poslovnih prostorov. I. VIDMAR FOLKLORISTI VABIJO METLIKA - Folklorna skupina Ivana Navratila iz Metlike tako kot vsako leto tudi to jesen vabi v svoje vreste nove člane in predvsem članice, ki se starim folkloristom lahko pridružijo ob nedeljah ob 10. uri dopoldne v metliškem kulturnem domu. ŽUPAN JE MOŽ BESEDA - V Gorenji vasi pri Mimi niso sebično mislili le nase, na svojih 17gospodinjstev ter 40 lastnikov vikendov in zidanic, pretežno na Gorenjski Gori, ko so se oktobra lani lotili izgradnje 3.627 . metrov primarnega vodovoda od odcepa pri Zajki, skozi Škrjanče, Sevnico in Gorenjo vas do vodolirama Ključe. V Škrjančah in Ševnici so krajani žal (o)stali ob strani navkljub temu, da zdaj pijejo slabo, oporečno vodo. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je ob sobotni simbolični otvoritvi vodovoda Gorenja vas (na posnetku mu predsednica gradbenega odbora Irena Kurent prinaša kozarec vode) poudaril, da je od 62 vaških vodovodov le okrog 10 takih, ki imajo količkaj neoporečno vodo. Podobno kot župan je tudi predsednik sveta KS Mirna Jože Tomažin poudaril pomen solidarnosti in dobre volje ljudi za skupne akcije. Oba sta se zahvalila prizadevnim krajanom, še zlasti pa predsednici Kurentovi. Ta se je zahvalila gradbenemu odboru, v katerem ji je bil v veliko oporo zlasti podpredsednik Drago Kraljevski, Jožetu Tomažinu, direktorju Komunale Pavlu Jarcu in njegovim delavcem, Marjanu Kolarju, posebej pa županu Pungartniku, kije po njenih besedah “mož beseda in dinamičen človek. ” (Foto: P Perc) Šentruperčani zahtevajo meritve Deluje podjetje Rotrg “na črno”? Upravna enota TVebnje zahteva, naj Rotrg izpolni 7 pogojev, da bo pridobil dovoljenje za začetek obratovanja - Ponoči še dim in hrup TREBNJE, ŠENTRUPERT - Oddelek za gospodarstvu Upravne enote IVebnje je na podlagi zahtevka direktorja podjetja Rotrg, d.o.o., Braneta Rokavca, v sodelovanju s strokovno komisijo v zadevi ugotavljanja, ali poslovni prostori nekdanjega podjetja Agrostroj v Šentrupertu ustrezajo opravljanju podjetniške dejavnosti, 7. septembra opravil ogled in ugotovil, da Rotrg poleg nekdanje dejavnosti, livarstva in strojnega ključavničarstva, opravlja tudi kemično dejavnost, in sicer pripravo antifriza. Načelnik Upravne enote Trebnje 52 LET 12. SLOVENSKE NARODNOOSVOBODILNE UDARNE BRIGADE (SNOUB) - Pri spominskem obeležju v Mokronogu, kjer je bila 24. septembra 1943 ustanovljena 12. SNOUB, so se zbrali preživeli borci. Podraviljih je tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. Predsednik skupnosti borcev 12. SNOUB Bogdan Vrančič je pozval nekatere stranke, naj sprejmejo ponujeno roko sprave. Posebej je omenil SKD, ki je na svojem kongresu razglasila NOB za kr\’avo revolucijo, da bi razvrednotila NOV ter “da bi oprala domobrance umazanije sodelovanja z okupatorji in jih razglasila za borce proti komunizmu, skratka za junake". Pozval je, naj se tudi Cerkev vključi v spravo kot pomirjevalka, ne pa kot zagovornica tiste sprte strani, ki je sodelovala z okupatorji. Srečanje so borci 12. SNOUB zaključili pri Zlati kaplji. (Foto: P P) Milan Rman nam je povedal, dajim je občina Trebnje odstopila peticijo krajanov Šentruperta, zato so tamkajšnji krajevni skupnosti 19. septembra posredovali pojasnila na vprašanja iz omenjene peticije. Tako pojasnjuje, da je bilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo proizvodne dvorane - kovinskega obrata in livarne izdano 16. julija 1979 in dopolnilno gradbeno dovoljenje 8. septembra 1980. Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme Agrostroj Ljubljana pa je za svoj obrat “Milan Majcen” v Šentrupertu pridobilo uporabno dovoljenje šele 26. oktobra 1983. V postopku za izdajo uporabnega dovoljenja sta bila predložena tudi zapisnik o meritvah in strokovna ugotovitev o imisijah in emisijah zraka in imisijah hrupa. Te je opravil v okolici obrata Agrostroja v Šentrupertu Zavod SRS za varstvo pri delu, v zapisnik pa ja zavod 17. novembra 1981 zapisal, da se onesnaženost zraka (imisija) med poizkusnim obratovanjem ni povečala, oziroma da je bila povprečna onesnaženost zraka z žveplenim dioksidom v obdobju pred obratovanjem zaradi kurilne sezone večja. Da pa bi upravni organ lahko nadaljeval postopek za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja v skladu s 4. členom Zakona o gospodarskih družbah, je med nedavnim obiskom v bivšem Agrostroju, strokovna komisija navedla še 7 pogojev, ki jih mora poprej izpolniti Rokavcev Rotrg. Za objekt, v katerem poteka kemični del proizvodnje, in njegovo bližnjo okolico je podjetje dolžno izpeljati postopek spremembe namembnosti iz skladišča v proizvodni obrat, se pravi, da mora pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje. Pooblaščena strokovna ustanova mora opraviti meritve emisij snovi in energij iz naprav v okolje, da bi ugotovili morebitne prekoračitve. Gre za škodljive snovi v zraku, hrup in odplake. Izvesti je potrebno meritve mikroklime v delavnici in livarni, odpraviti vibracije, ki jih povzroča kompresor za zrak, ter opraviti pregled in meritve hidranlnega omrežja, plinskih trošil, vodil in priključkov. Rotrg mora poskrbeti še za pregled in meritve elektroinstala- • 'IVžni inšpektor Jure Murn je podjetju Rotrg 7. septembra vročil odločbo o prenehanju poslovanja, ker nima ustrezne odločbe Upravne enote IVebnje, s katero bi upravni organ ugotovil, da Rotrg izpolnjuje vse pogoje, predpisane v zakonu o gospodarskih družbah. Krajani Šentruperta so le delno zadovoljni z odgovori, kajti menijo, da deluje Rotrg, dokler ne bo pridobil vseh ustreznih dovoljenj, “na črno.” Zato zahtevajo, naj pristojne službe ukrepajo in čim prej opravijo meritve onesnaževanje ozračja iz talilnih peči, saj pravijo, da v nočnih urah občasno .še vedno vdihavajo gost, smrdljiv dim, ki draži sluznico. cij ter za pregled plinovodnega dela kotla za centralno ogrevanje in dim- nika- P. PERC Mii IZ NAŠIH OBČIN JftHtil Prvih šest milijonov za odpravo škode Občini Kočevje 2, Osilnici pa 4 milijone tolarjev KOČEVJE - Predstavnika Ministrstva za obrambo sekretar Miran Bogataj in direktor Uprave za zaščito in varovanje Bojan Ušenič-nik sta minuli teden predstavnikom kočevske občine pojasnjevala vlogo civilne zaščite v novi lokalni samoupravi, zakonodajo s tega področja in novi informacijski sistem, ki nastaja. Posebno sta poudarila, da je naloga občinskih svetov, da v svojih aktih urede varovanje ljudi in premoženja. Neposrednoje za pripravljenost na nesreče in varnost ljudi ter premoženja odgovoren župan. Prav ob zadnji ujmi v zgornji Kolp-ski dolini se je izkazalo, da je ta pripravljenost in odgovornost šepala, kar še posebno velja za osilniško občino. Predstavniki domače civilne zaščite so opozorili na pomanjkanje denarja v te namene. Gosta sta bila opozorjena tudi, da je večina občine v lasti države, ki pobira najemnine od kočevskih uporabnikov prostora, in tako občina nima denarja za razvoj. Gosta sta obvestila prisotne tudi, da je bilo iz proračunskih sredstev države dodeljenih 30 milijonov tolarjev za ureditev najnujnejših posledic septembrskih ujm. Od tega denarja je bilo 4 milijone nakazanih občini Osilnica, dva pa občini Kočevje. Vlada pa bo posledice ujme natančno ocenila in nato prispevala občinam še dodatna sredstva, ki bodo razdeljena sorazmerno z ugotovljeno škodo. NEURJA POVZROČILA ZA PET MILIJONOV TOLARJEV ŠKODE LOŠKI POTOK - Letošnja neurja so kljub prizadevnosti vzdrževalcev povzročila prava razdejanja na preko 100 km cest različnih kategorij, ki jih ima na skrbi občina. V občinskem proračunu je 10 milijonov tolarjev namenjenih za vzdrževanje izredno slabih cest, iz tega zneska gre denar tudi za zimsko službo. Zato bo občina nujno potrebovala pomoč države. Najbolj so prizadeta območja nad Čabranko in predeli v Starem Kotu. Prizadet je tudi odsek republiške ceste Trava - Čabar, ki je še v normalnih razmerah za večja vozila neprevozen. Na to opominjajo državo že leta, žal brez večjega uspeha. Trenutno pa v občini intenzivno poteka rekonstrukcija ceste Loški potok - Nova vas. . „ A. K. Rok za oddajo potrdil se izteka Upravičenci do otroškega dodatka, ki so starejši od 15 let, morajo centrom za socialno delo dostaviti potrdila o šolanju do 30. septembra - Ostrejši ukrepi za “zamudnike” RIBNICA, KOČEVJE - 30. septembra se izteka rok za oddajo potrdil o šolanju, ki ga morajo upravičenci do otroškega dodatka, starejši od 15 let, dostaviti centrom za socialno delo, ki so jim to pravico odobrili. Tako kot že lani tudi letos poteka prinašanje potrdil zelo počasi, razlika pa je v tem, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za zamudnike letos napoveduje ostrejše ukrepe kot lani. potrdila dostavili kasneje. “Samoiniciativno”, kot to določa zakon, se V ribniški občini, kjer otroški dodatek prejema 500 upravičencev, starejših od 15 let, je do konca prejšnjega tedna centru za socialno delo dostavilo potrdila o šolanju le okoli 30 odst. vseh, ki bi to morali storiti. Vzrok za to na centru pripisujejo “pozabljivosti” staršev oziroma dijakov in študentov, kljub temu da jih je na to opozoril že javni poziv ministrstva, za obveščanje o tem pa je poskrbel tudi sam center preko lokalne televizije R-Kanal kočevskega radia Univox in obvestil na oglasnih deskah večjih družbenih podjetij. Centru za socialno delo Kočevje je dostavilo potrdila o šolanju številčno sicer nekaj več upravičencev do otroškega dodatka, odstot-kovno pa približno toliko kot v Ribnici. Od skupno 736 upravičencev, ki so starejši od 15 let, jih je potrdila dostavilo 207, 14 jih je javilo, da se ne šolajo več, 11 pa jih je sporočilo, da so na fakultetah in da bodo je tako na kočevskem centru za socialno delo do prejšnjega petka javilo nekaj manj kot 32 odst. vseh, ki to morajo storiti, če še niso, najkasneje do jutri. Če tega ne bodo storili, se jim kljub popustljivosti delavcev centrov v Ribnici in Kočevju obetajo ostrejši ukrepi. Kočevski praznični vrtiljak' MIRTOVSKISRA TEI J PRAVI: Misel in korenine v Fari - Spust po Kolpi - Stari filmi v Predgradu - Zamejci bodo peli - Pod taktirko policije - “Nekatera republiška sredstva obveščanja so se na široko razkoko-dakala, ko je nekje na Štajerskem med zadnjim deževjem voda vdrla v kleti treh hiš, zelo skromno pa so opravila svojo dolžnost, ko je našemu županu neurje odneslo ali pa poškodovalo skoraj pol občine. ” KOČEVJE - Kočevska občina je ohranila praznik 3. oktober v spomin na zasedanje Kočevskega zbora, ki je bilo v dneh od 1. do 3. oktobra 1943, na njem pa so bili postavljeni temelji slovenske državnosti.V okvir praznovanja je letos uvrščenih kar 12 prireditev. Prva, otvoritev grajske trim steze od Podgorske ulice v Kočevju do brunarice v Dolgi vasi, je bila že včeraj, 27. septembra. Včeraj zvečer so odprli v podružnici Nove Ljubljanske banke v Fari tudi likovno razstavo “Misel in korenin 93”. J. PRIMC v Zupani o delitvi KOČEVJE - Občina Kočevje naj skupaj s Hydrovodom Kočevje-Ribnica in Komunalo pripravi predlog o reorganizaciji javnih podjetij Hydrovod in Komunala ter delitvi premoženja. Hydrovod je namreč prej deloval za območje občin Kočevje in Ribnica, po ustanovitvi novih občin pa še za območje občin • Osilnica, Loški potok, Dobrepolje pa še za del občine Črnomelj. Podobno, a v manjšem obsegu velja še za Komunalo. Razprave, za katero je uvodne besede spregovoril in dal pojasnila predstavnik Instituta za javno upravo Senko Pličanič, so se udeležili župani in tajniki omenjenih občin razen občine Osilnica. Ugotovili so, da ne bo posebnih zapletov z organizacijo in prenosom za občini Dobrepolje in Črnomelj pa tudi pri drugih jih ne bi smelo biti. V predlogu je potrebno ugotoviti tudi, ali naj bi javna podjetja še naprej delovala v sedanji obliki ali pa jih je potrebno razdrobiti po novih občinah. Podoben predlog je potreben o delitvi premoženja. Zupan Loškega potoka Janez Novak je menil, da je potrebno Hydrovod ohraniti tak, kot je zdaj, kapitalne pravice (premoženje) pa naj bi razdelili. J. P. ŠTRIDESETLETNICA LD M A Ul GORA - V soboto popoldan je bila na prostoru pred novim lovskim domom v Željtiah pri Kočevju svečanost ob 40-letnici lovske družine Mala Gora. Poleg domačih lovcev in gostov so se je udeležili tudi lovci iz pobratenih družin Bučkovci in Doline pri Trstu. Starešina Franci Korelc je v uvodu predstavil 40-letno pot lovske družine Mala Gora. Dom, ki so ga začeli graditi pred tremi leti, še ni v celoti dokončan. Dovolj pa je že usposobljen, da so v njem pripravili razstavo lovskih trofej in grafik na lesu z lovskimi motivi, delo Antona Škulja. Na slovesnosti so v kulturnem programu nastopili rogisti in moški pevski zbor Svoboda Kočevje. Za prizadevno delo v družini so posameznikom, lovskim družinam in podjetjem podelili skupno 26 plaket in 10 znakov za lovske zasluge. Med odlikovanji, ki jih podeljuje Lovska zveza Slovenije, je red druge stopnje prejel Ignac Križman, red tretje stopnje pa Franci Korelc, Jože Špehar, Peter Blažič, Ciril Križman in Stane Lukse. Novi lovski dom sta ob zaključku svečanosti slavnostno odprla eden izmed ustanovnih članov LD Mala Gora Jože Kalan in starejši lovec Viktor Kobola. Lovska družina Mala Gora, ki jo je leta 1954 ustanovilo 13 članov, šteje danes 74 članov. Gospodari na 3.400 ha lovnih in 249 ha nelovnih površin. (Foto: M. Leskovšek-Svete) Boljše ceste, kjer več prispevajo Jutri, 29. septembra, se bo ob 16. uri začel tradicionalni Tek Kočevskega zbora po ulicah Kočevja. V soboto, 30. septembra, se bo najprej, in sicer ob 10. uri, zaiel tek-movalno-rekreativni spust s plovili po Kolpi. Ob 10. uri se bo v domu telesne kulture v Kočevju začel mednarodni odbojkarski turnir “Medo”, ob 11. uri pa bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo “Brlogčeve domače naloge”. Najpomembnejše pa se bo dogajalo v nedeljo, 1. oktobra. Najprej bo ob 14. uri v kulturnem domu v Predgradu predstavitev starih filmov iz let od 1930 do 1962, ki sojih posneli Božidar Jakac ter zakonca Metod in Milka Badjura. Ta dan bo ob 18. un tudi glavna praznična proslava v Šeškovem domu. V kulturnem delu bosta nastopila moški pevski zbor “Valentin Vodnik” iz pobratene občine Dolina pri Trstu in MPZ Svoboda iz Kočevja. V manj kulturnem delu bo prisotnim spregovoril župan Janko Veber. Ob tej priložnosti bodo podelili zlati znak civilne zaščite Branku Živano-viču, in sicer za njegove zasluge pri uničevanju eksplozivnih teles med 10- dnevno vojno in po njej. Tradicionalnih Šeškovih nagrad (spet) ne bodo podelili, čeprav je v občini gotovo kar nekaj ljudi, ki bi jih zaslužili. V ponedeljek, 2. okrobra, bo ob 16. uri v Gaju nogometna tekma med veterani NK Kočevje in NK Olimpija Ljubljana. Ob 18. uri bo na mestni ploščadi (če bo slabo vreme, pa v Šeškovem domu) koncert orkestra slovenske policije. Za zaključek prazničnih svečanosti bodo 12. oktobra v Šeškovem domu odprli še razstavo ob 27-letnici delovanja pevske skupine “Rog” iz Željn. J. P Posodobitev lokalnih cest v sevniški občini bo še bolj odvisna od prispevkov krajevnih skupnosti in krajanov - Občinski svet sprejel merila za spremembo prioritete SEVNICA - Tlikajšnji občinski svet je sprejel predlog odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo za razporeditev planiranih proračunskih investicijskih sredstev za leto 1995 in merila za ugotavljanje prednosti pri rekonstrukciji lokalnih cest. Predsednik odbora Jože Imperije predlagal, da bi imele prednost pri posodobitvi lokalke, Kjer znaša lastna udeležba krajevne skupnosti v denarju, materialu ali izvršenih delih namanj 2000 mark na gospodinjstvo. Prispevki krajanov in KS pa morajo znašati najmanj polovico predračunske vrednosti načrtovane rekonstrukcije. Vložka vrednosti zemljišča za razširitev ceste ob rekonstrukciji krajanom ne bodo upoštevali razen za zemljišče za prestavitev trase ob zahtevku lastnika. Kot vložek KS štejejo tudi pretekla vlaganja v ureditev ceste: zemeljska dela, odvod-njavanje, izdelava tampona in delno asfaltiranje na celotnem potezu lokalne ceste v krajevni skupnosti. Pretekla vlaganja bodo upoštevali za čas od L januarja 1990 (od ukinitve občinskih skupnosti za ceste). Sevniški občinski svet je sprejel takšno razporeditev planiranih proračunskih sredstev za investicije v letu 1995: Za sanacijo lesenih mostov, in sicer za popolno obnovo mostu v Križišču čez potok Kamenico ter za obnovo zgornjega obrobnega sloja in zamenjavo ograje mostu čez Mirno v Gabrju, je namenil 3 miljone tolarjev. Za delno preplastitev lokalne ceste Gabrijele -Krmelj, za izravnavo in preplastitev cestišča na Gobavcah ter za asfalt skozi vas Gornje Brezovo je svet dodelil 8 milijone. Za sanacijo plazov pri Krakovem in Hinjcah bodo izvajalcem nakazali 2 milijona tolar- jev predplačila. Za zagotavljanje prevoznosti lokalnih cest je občinski svet povečal sredstva za 5 milijonov. Tako ostane za rekonstrukcije lokalnih cest še 13,4 milijona tolarjev. Pri preplastitvi bodo po teh naložbah imeli prednost odseki Tržišče - Malkovec, Blanca - Rožno, Radna - Mali Lukovec, Krmelj in Rovišče - Hudo Brezje. Oddelku za okolje in prostor so svetniki naročili, naj predloži predračun za preplastitev odsekov lokalk Tržišče -Malkovec in Blanca - Rožno, da bi preprečili nadaljnje propadanje in vse večje stroške vzdrževanja. Za ta dva odseka bi se morebiti dodatno zadolžili. Občinski svet ni imel pripomb k predlogu, da se za rekonstrukcijo in dokončanje del - asfaltiranja cest, izvede razpis v skupni vrednosti 26 miljonov tolarjev za štiri odseke Breg - Okroglice, Čanje, Nova Gora (skozi naselje) in °klČ' P PERC M. L.-S. KOČEVSKI TURISTI NA BLEDU BLED, KOČEVJE, FARA - Osrednje prireditve ob praznovanju 90-letnice turizma v Sloveniji, ki je bila minuli vikend na Bledu, sta se udeležili tudi delegaciji Obkolpske turistične zveze in Turističnega društva Kočevje. Na svečanosti je nastopila tudi skupina Prifarski muzikanti iz Fare. MISEL IN KORENINE V FARI FARA - Včeraj zvečer so v prostorih Ljubljanske banke v Fari odprli razstavo “Misel in korenine 93”. Gre za razstavo le nekaterih likovnih del, ki sojih ustvarili Wang Huiqin (LJ), Janez Knez (Trbovlje), Polde Oblak (Sežana), France Peršin (Ljubljana) in Jože Tisnikar (Slovenj Gradec) v predlanski likovni koloniji na Kočevskem in katere namen je predstaviti kočevsko krajino ter njeno preteklost, sedanjost in prihodnost. 493 KRVODAJALCEV V SEVNICI SEVNICA - Za krvodajalsko akcijo, ki je potekala pretekli četrtek in petek v sevniškem TVD Partizan, seje prijavilo 517 občanov, kri pa je dejansko darovalo 493 krvodajalcev. Med temi je bilo 37 takih, ki so prvič darovali kri. Navkljub temu da prihajajo novi krvodajalci, pa se število krvodajalcev, v celoti gledano, zmanjšuje, kar terja premislek. Tudi na tokratni krvodajalski akciji v Sevnici so se občani odločali za posmrtno darovanje organov. Vsem krvodajalcem se Območna organizacija Rdečega križa Sevnica iskreno zahvaljuje, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi. DRUŽABNO SREČANJE STUDENŠKIH IZGNANCEV STUDENEC - Tukajšnja krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije vabi v nedeljo, 8. oktobra, na občni zbor in družabno srečanje. Ob 8. uri bo v cerkvi na Studencu zahvalna maša in zadušnica za izgnance, ob 9. uri pa bo v gasilsko-prosvetni dvorani na Studencu še zbor in družabno srečanje. V kulturnem sporedu bodo sodelovali oktet studenških fantov in studenška šolska mladina. Predsednik KO DIS Studenec Jože Žibert pravj, da bosta gosta zbora prof. Ivica Žnidaršič in prof. Jože Bogovič, zbrane seznanila tudi s tem, kako potekajo njihove zahteve o težko pričakovani vojni odškodnini. MODNA REVIJA SEVNI-ŠKE KOPITARNE - Kupci iz sosednje Hrvaške in celo iz Makedonije ter seveda domači poslovni partnerji in bankirji so si pretekli četrtek v klubu Termopolis v Termah Čatež z zanimanjem ogledali modno revijo sevniške Kopitarne (na posnetku). Kot je povedal direktor podjetja Marjan Kurnik, je nova kolekcija “Pomlad -poletje 96" plod deta lastnih kreatorjev, vanjo pa so vtkane modne usmeritve iz evropskih logov. V Kopitarni še naprej sledijo t.i. casualstyle, pri tem pa so za naslednjo sezono uporabili še boljše materiale, predvsem nubuk in pull-up. V okviru blagovne znamke ‘Arcus" bomo ponudili izpopolnjeno izvedbo pregibne cokle, posebej anatomsko oblikovane, namenjena pa je vsem, ki na delovnem mestu veliko stojijo. KJE MENJATI DEVIZE?-0"! dan so trije tuji državljani sku nekaj po 12. uri zamenjat da bodo kupili glasbeni stolp. W jim niso zamenjali ne v Nam, ^ so nakupovali, ne drugod, na pa jim ni uspelo priti, ker.J. , ; zaprta. Čudili so se, kako je M takega v Kočevju mogoče. 1W se jih je usmilil neki občan, menjal tistih 700 DEM v to j ■ PASJI DREK-Ne gre W m, pridigo ribniškega župnika , naša občina še pasjega d ■ TR Hran Nižaj, *>svc slovei Ptebii Panel [•»lili |l»ih 'Olite, £ Slovej fronii •to i pPrrdnt{?ePbijoepogv0sodda|^;oa ploščadi sredi mesta, kjer P sto razne prireditve. Seveda lastnik psa za svojim te nesnage ne počisti, ker m „ .-.hunskem odlok •lical Poglol "e, ni •osti Wi ••len «!eP< EHIŠE-VZr njem Mahovniku je še 8 Jtiš, ®*jo katerih ni speljan glavni v ^ iln lizacije, da bi lahko lastniki te" nani priključili odtoke. ^ji 9i fesa ; t Danes imajo bankirji raiu"“ e«» g}' itd., denarno nakazilo pa P £eg; isti razdalji tudi teden dn l^fle OBČAN SPRAŠVJ& MEDVED ODGOVAJU* ....... , ...dom* * 'LVVE,U Utzuv ■-- Zakaj je v kulturnem d0* telovadnici v Kočevski p nered, da so razbita okna, d"rCl,„kMUr^ jeki odgovorni državni se Nered. Sgt Vje /Rc 13 vas s ,,'ta rPri| ‘Nk iMzobj^ is S, '«eb '.'ve- !bb°d s h s Srn '17. s X * iNi ilo več potrebno izvajati P K akrobatskih veščin. gjčlNA (feki PROBLEM JE A-NGL^ Otrok %\h - Zaradi vključitve begu * praflce f%j,. na ribniški osnovni šoli m- ^i PyA ta Prešerna niso poyf^‘eča|o' fen, oddelkov, nekoliko sej P 0dde število otrok v posamezn ,„,11 ^ kih. Večjih težav zaradi 1 \, novih učencev na1 šoli ne.P' «0 jejo, nekaj nevšečnost p Lj jo , kos vzroča dejstvo, da na r ,, teg N, L SevniŠkip^^ ——--------—preti' ;l|ti ^ ŠPORT(NI) KROMPIR pp Ja|, sodnik tekmovalne ko Kritni A ,e zveze Slovenije Slavko Nž »J « 0* poslal zelo ostro,, seVni ”( iJ°v Šnortne zveze prek rada J da % ^ov.ihBlzS naj bi. ^ > & rejajo in se udeležuj J b, pr>rk a movanj. V pismu, k' JgdniR?.. jj ln celo na naslov pfe c,i„1/el',J5>ii. UlS nVa naslov I mpijskega komiteja ^ar|in ,6 I Športne unije Slovenje-^ da p. ; M/ jaku “pojasnjuje : »jeda s, potrebni temeljitega P n' k- 'riz, večmilijonsko meSpA L to Pariz je velemesto z bog tjs0ČK lostjo, v Sevnici, k.Jicido^lvf' ] _ J pol Pariz je velemesto 2 Pu»" (jso^ji,1L j. lostjo, v Sevnici, J\J|Cido^.vf manjša, pa so te*‘moin‘jazasV?LjS' ISS zadoščenje po’pravni^ gvjt pisma. Bizjak je «J VaC, Medijev” v' 8 dneh po P-dg0-a| ima s športom kro ?P rtne 2 vaSS2lV. ppŠi - pr£fcdi ima s športom krotOF,r,neZ ^ -važa(jo) v kombije ■ 'nfavci^rt1' ’,d; nesklepčni^ ;rTvP > c« iESSSf£$$81«! ji vred sc je c >«varif >, Zdaj bodo poskus • gne^ a irf' 'čJ)j Cjrške novice s . Štiri, ZDAJ! - Vrhovi C »očitno dognali, da sc »Z0Vol!tvc- Prvi znhk: Nekateri *Zle,^mistre “čeli pošiljati po vaseh, da bi prepričali e alstvo, kdo je najboljši in za , »se spiača voliti. Drugi znak. !,» nenadoma izginili rek-!ji,,]L Pikati, ki so na težko doseg- to!fc'iLOS_t?liŠe iz Prejšnjih Žm2c4,ržavni zhor- JZr'.ZEN - Medtem ko se v P0sa • 7—1 ^ • mcuiern ko se v Šlov^.JH seveda drugod po širni % 'uruguu po sirn Slicaj; 2a^e^ reševati ta problem, posl J.?.0 Posvet na to temo, se ure n. • IVanJ° >n razpravljali dolge levečo tem, kdo bo v bodoč- »r^Belokranjei in Posavci *1M0' "'■■'"sraujcj in rusavci 'tulil P ,-8 !e8a (a|i pa zato) tudi ^iutn i i v sl<)venskem združi Preosednika in podpredsed- ntenda so snrniilt nn,i M. Mr, ",menda so sprožili prvi že kh£kv ero a^eijo. Te njihove ušli«- ,ar' ena sama stvar: v resni- gospodarski zbornični; '„KS!n in Novem mestu ostali Vja Sloveniji, ki nimata zapo-taf Posebnega človeka za po-Pone, c8a gospodarstva. ’»vas • L.AVA JE MIMO - Dole-»t(li(LJe le,os poleti dobila vaško Park pod cerkvijo z vod-iioi," ln.Vsem potrebnim. Zaseja-'■ "rin"'nokrasno drevje v d,;_ 1 posaum okra: Sejet«rciVl|i odmevno proslavi. _[° PO načrtih, slovesnost Fu nacriin, slovesnost llpr„ jPafkje ostal. Dober mesec fe'>SopŠSn',u!Mo o idilo: med travo je jupa .ai* Množica te vrste rastlinje kT $,a’ Prcden bo seme zre-0 nihče opazil. Ranica .......„„ 'k,, y OŠ Adama Bohoriča V0“n,ci s priložnostnim pr pS fc"P0«astili dan šoTeTo ,re- W m kulturnem programu s jt* ^1) °zgodovini Brestaniceso tja' W“r! Povabiljeni na ogled b* We ‘n pokušnjo že skoraj % ^ enik ■*ec*' ‘n P'iač tf A i h' nik jgov Brežicah V!'TJE IN SINOVI - Oče Pol- rok jev- Jinuvi -uu rui- t lekifllek Pr'Pravil veliko atlet- !1iovii,n’,OVanje, na katerem od S^veh sinov ni bi!0 ne duha vila .tiv / Medtem ko je eden že °-e rfa 5ler‘ki. se drugi z jadrnico K_P° ntorju. Tekmovanje na C "spelo drp"s jerkljub.temu \in c 5.: Govorimo o asa en za take zadeve. stt,' 0 P'vi h rezultatih posveta PRv? o n'- Tih tudi ne bo. CLS° ZADNJI • Krško je dan šole v Brestanici Jutri ob 16. Šfcie kot dober oče pozabi rt*0 Je kaj njegovi hčerki, ki ii °tdr J aJ nJc8ovl ncerk), ki Jtskn, Pa mladež, rada potepa J'a| rt„e, "h. Ugotovil je, da bo JI h_i7, »n. ugotovil je, da bo Ju v. *lcl" kupiti majico z na-'Sov ^nka-V diskotekah Pa- T>vr\,Ka- v diskotekah Pa-°b°vi in OueenvJeseni-rpč osebje streže kar v • usenje streže kar v ^i!": Jeziku. “Pa naj pride na Jfi M,J0Plo priporočal direktor »I ?kr°vič, nakar je Zorko Nolt bo,i 8renk° o diskoteki tjc k,n0pO|T "u'j grenKO o aiskoteki |car Tim je namreč dekle ‘|ce \ov • *a*> kc se mu ni dalo ,‘utal, ker se mu ni dalo K NVs!t ?8°di se Pač- Ne z8°‘ oS'* Na??, dan, da varnostnik na 3 d„L., uan. ua varnostnik na ek Sanj !eta ne reagira, ker klonil' ,!"h r, V|del, pri tem pa še pove, ni8 ?AL-,nano. da 'a oseba dela p’ 0 diskotekah. f 'ti^tVANJE - Direktor Term ek f si i.rut Mokrovič je imel smoli*' A(jj".Poškodoval desno roko )H' jSi i končala v mavcu. Na " d; .?a|ost ir ki ,";dst in na prikrito veselje Ji*' fee,,*0 Uu v teh dneh še posest* stiskali roko. “Ti r. Stls P9' Sri2.k * brežiški župan <»s' Aida a Pričujočega časopisa kNv ces*i °d gradu proti v ?tc) >a,a. gumijaste stebričke a *! Nka • naI ”■ označevali, da na f Sn ■'e’ verjctno na novo pre-'f. jjjij vcndar te naloge niso * UH • v.ti.w|tnd ek Jp0, a Po cesti od gradu proti f?, gumijaste stebričke ti; JH ai ■'■iiuar te naloge niso *!, Vh ’ saJ so jih povozili že ; '■ h n m'tr>oidoči avtomobili. ■ H »hu m; -----....................... :i tvsa kazalo stebričke za za-T'S ni!!rebarvati. Siva barva ne C’l|jrL vau. oiva ky^Jbolj od vozišča. 'Cj;?d 16. do 23. septembra i*4ki 1 Porodnišnici rodile: tk k;ir iz Krškega - Žana, fcS Nikolič iz Godce -Zlat’ r«: t\7 ‘ 1K°ltC iz Gorice - Zlat-zc; j ,š!i Cierjevič iz Krškega -W S ?’°nija Mirt iz Kladja -r''.i Jdj J°i|ca Hosta iz Slivja - li »'Hr i lusia ic Slivja 3fcC:n;J.p™sc”‘k//est; ^r\ ••■uia riubCUlK Z JCSC- ".ni 1%I crl ___________ ,z K i*' Olga Grad iz Laz - ett 1^’^'lva Gorjup iz Mrčnih 5i ’bi0’, Marija Kajs iz Stare Jžit r.ka> Nataša Požar iz V Mateja, Stanka Szdks 8a Brezovega - Manco. Čestitamo! Čestitamo! HMfat IZ NAŠIH OBČIN M Od premoga kar k elektroniki Elektrarni Brestanica se obeta boljša prihodnost - Do leta 1999 dve novi plinski tur-bini? - Njuna moč in vrednost naložbe še nista dorečeni - Vsaj elektrarni nova pot BRESTANICA - Elektrarna Brestanica se te dni poslavjja od premoga tudi z rušenjem starega dimnika in pripadajočih objektov premogovne tehnologije. Konec lanskega leta je proizvedla prve kilovatne ure energije s pomočjo zemeljskega plina v Sloveniji in v ta namen tudi prenovila eno od treh turbin. Zdaj so v zaključni fazi še dela na drugi. Prva turbina na senovški premog , s 12,5 M W moči je bila v Brestanici | zgrajena leta 1943, medtem ko so drugo parno turbino (13,5 MW) zgradili leta 1962. Pred dvema desetletjema je država zaradi energetske krize in vse mnajših zalog premoga na Senovem pognala tri nove plinske turbine s skupno močjo 69 MAV, vendar so na njih vse do lani, ko so na eno od turbin priključili zemeljski plin, kurili lahko olje. “Razvojna strategija Slovenije načrtuje poleg naložbe v odžvep-lovalno napravo v TE Šoštanj in v parni generator NEK še hitro gradnjo dveh novih plinskih turbin v Brestanici moči 125 ali variantno 70 MAV, odvisno od naraščanja potreb po energiji. Odločitev bi morala liko pa je še odvisno od finančnih zmožnosti elektrogospodarstva in kreditnih pogojev dobaviteljev,” pravi direktor Elektrarne Brestanica Niko Kurent. Za dve novi plinski turbini bi potrebovali 60 do 150 milijonov mark; večina bo kreditov, ostalo pa denar dobaviteljev in kupcev ter iz amortizacije elektrarne. Slovenija se je za naložbo odločila, ker po evropskih zahtevah potrebuje dovolj veliko lastno rezervo energije, potrebuje tudi vršno energijo v času dnevnih konic in regulacijsko moč, Konec tedna je bil v znamenju menedžerjev Druženje, pogovori in okrogle mize z gosti ČATEŽ OB SAVI - Če bi se slovenski menedžerji bolje organizirali, bi si lahko izborili ugodnejše razmere za gospodarjenje. To sicer ni bil sklep prvega srečanja menedžerjev Intercontact 1995 na Čatežu, po razpravah na okroglih mizah pa bi lahko sklepali tako. Od četrtka do sobote so se menedžerji spoznavali, družili, igrali tenis in razpravljali o gospodarskih problemih, pri čemer so se jim pridružile še članice sekcije menedžerk pri Združenju Manager. V četrtek pod večer so udeleženci srečanja in posavski menedžerji na okrogli mizi o trenutni gospodarski situaciji med drugim prisluhnili državnemu sekretarju za industrijo dr. Vladu Dimovskemu, ki je spregovoril o državnih subvencijah izvoznikom, o izvozu nasploh ter o najnovejših dogajanjih na področju privatizacije. V petek dopoldne so slovenske in hrvaške menedžerke razpravljale o možnostih gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Razmere v gospodarstvu, ki omogočajo ali zavirajo sodelovanje, sta opisali državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar ter njena kolegica Jasna Borič, namestnica hrvaškega ministra za gospodarstvo. Udeleženci srečanja in domači menedžerji so lahko sodelovali še na tretji okrogli mizi, kjer je bil govor o lastninskem prestrukturiranju gospodarstva ter o vlogi bank, razvojnih skladov, borze in zavarovalnic. „ „ „ B. D. G. ZBOGOM STARA TEHNOLOGIJA - V Brestanici le dni rušijo še zadnje ostanke premogovne tehnologije, zato postaja vse nižji tudi stari dimnik. Nanj se je sredi preteklega tedna spravila štiričlanska ekipa alpinistov podjetja Climber iz Slovenske Bistrice. Fantje (na sliki se jih zaradi višine sploh ne opazi) so napovedali, da bodo za delo potrebovali 10 lepih dni. (Foto: B. D. G.) pasti najpozneje spomladi, če želimo do konca naslednjega leta oddati delo in skleniti pogodbe z dobavitelji. Gradnjo naj bi pričeli leta 1997 in zaključili do leta 1998, ve- • Vrhunska tehnologija plinskih turbin izhaja in najsodobnejše tehnike letalskih motorjev, ki je zahtevna in se nenehno razvija, kar ji daje zanesljivost. Električna energija iz zemeljskega plina je cenovno ugodnejša, turbine je možno postaviti že v dveh letih, proizvodnja pa je tudi prijazna okolju, saj je zemeljski plin eno najčistejših goriv. Poleg vsega seje zadnje čase izboljšala tudi oskrba Slovenije z njim, saj prihaja iz dveh virov: iz Rusije in Alžirije. ki zagotavlja kakovostno energijo (frekvenco). Nova perspektiva brestaniške elektrarne je pomembna za Posavje in Dolenjsko, saj ohranja delovna mesta in obeta možnost za zaposlitev mladih fakultetno izobraženih kadrov, ki bodo ob vrhunski tehnologiji pridobivali tudi vedno nova znanja. Še posebej dragocena je za družine v brestaniško-senovški kotlini, kjer se že zapira rudnik Senovo. B. DUŠIČ-GORNIK NELIKVIDNOST PESTI KRŠKO NUKLEARKO KRŠKO - Čeprav se je Nuklearna elektrarna Krško na lestvici Gospodarskega vestnika znašla po dobičku na drugem mestu med slovenskimi podjetji, pa je njen direktor Stane Rožman na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani povedal, da elektrarna še nikoli ni bila v tako težkem likvidnostnem položaju. Podoben uspešen poslovni rezultat za prvo polovico letošnjega leta je značilen tudi nasploh za slovensko elektrogospodarstvo, vendar v združenju za energetiko pri GZS ugotavljajo, da gre predvsem za “papirnate” uspehe, ki so rezultat nerealnega obračunavanja amortizacije. V jedrski elektrarni Krško bodo morali letos poravnati za 8,5 milijarde tolarjev zapadlih obveznosti, ki jih ne bo zmogla sama in menda niti ne celotno elektrogospodarstvo. Rezultati poslovanja elektrarne so prav gotovo bistveno drugačni, če upoštevamo to in še visoke naložbe v nujno prenovo elektrarne (uparjalniki), da o odlagališču odpadkov niti ne govorimo. _ b B. D. G. O PROBLEMIH KMETIJSTVA GORA - V gasilskem domu na Gori bo jutri ob 20. uri okrogla miza o vprašanjih kmetijstva. OO SKD Krško, ki organizira okroglo mizo, je na ta javni pogovor povabil dr. Jožeta Osterca, ministra za kmetijstvo in gozdarstvo. Pred okroglo mizo bodo ob 19. uri ustanovili krajevni odbor SKD Gora. NA SREČANJU O PRIVATIZACIJI IN O SLOVENSKI VASI NAJVEČJA POSA VSKA LOVSKA DRUŽINA KONČNO DOBILA BIVAK - Med lovci LD Kostanjevica, ki šteje kar 72 članov in 7 kandidatov, je že dolgo tlela želja, da bi dobili lovski bivak. Tako so marca letos sklenili, da bodo v predelu Gorjancev na Ravnah začeli graditi bivak, na pomoč pa so priskočili tako sponzorji kot lovci sami, zemljo pa je podaril Franc Pincolič z Oštrca. Uradna otvoritev brunarice je bila v soboto, 16. septembra, še kako pa bo prišla prav v času lova, za sestanke, lepa okolica z razgledom pa nudita tudi možnosti za piknike in veselice. (Foto: T. G.) MOKRICE - Na gradu Mokrice bo jutri ob 17. uri delovno srečanje Poslovno-razvojnega sveta, kjer bodo razpravljali o predvidenih vladnih ukrepih za preprečitev nepravilnih privatizacij in oškodovanja premoženja. Na srečanju, na katerem bodo predstavili tudi predlog za revitalizacijo območja Slovenska vas, bo sodeloval mag. Tone Rop, državni sekretar v MEOR in vodja vladne skupine. • Za stare borce je vojna nekaj, kar je bilo grdo, ampak nujno. Fantke vzamejo na kolena in jim pripovedujejo, kako pogumno se je ati boril. (Lifton) Življenjsko delo Jarma v Kostanjevici Otvoritev v petek KOSTANJEVICA - V petek, 29. septembra, ob 19. uri bo v grajski cerkvi Galerije Božidarja Jakca razstava, kjer bo svoje življensko delo predstavil akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. To bo njegova največja razstava doslej in je nekakšna oddolžitev umetniku, ki v Kostanjevici ni neznan; bil je prvi udeleženec Forme vive, upodobil je znane Kostanjevičane Jožeta Jankoviča, Ivana Oražna, Ladka Kukca, Lada Smrekarja, Jožeta Cvelbarja. Ob razstavi je Galerija Božidarja Jakca izdala tudi katalog, v katerem je uvodno besedo zapisal dr. Ivan Sedej, ki bo o umetniku spregovoril tudi na otvoritvi. Umetniški program bo popestril še Ljubljanski kvartet saksofonov, ki ga sestavljajo Primož Flajšman, Betka Kotnik, Jure Cizelj in Aleš Suša. Stane Jarm živi v Kočevju, kjer je vse do srede letošnjega leta, ko se je upokojil, delal kot likovni pedagog na tamkajšnji gimnaziji. Odraščal je v družinskem okolju, kije ohranilo živo rezbarsko tradicijo. Po končani šoli za umelno obrt v Ljubljani je leta 1950 začel študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 4 leta kasneje je diplomiral in leta 1957 končal specialko za kiparstvo pri prof. Borisu Kalinu. “Njegov odnos do lesa je čustven, les mu ni le kiparsko gradivo, ampak tudi predmet spoštovanja. Natančnejši vpogled v pripoved Jarmovih kipov nam razkriva, da je že izbira materiala - lesa - prva in naj-globja simbolična plast njegovih kipov, raztrgane robove,” je ob razstavi zapisal dr. Ivan Sedej. T G. V NEDELJO DAN ODPRTIH VRAT KOSTANJEVICA - Združena lista socialnih demokratov priredi v nedeljo, L oktobra, od 8. do 10. ure v posebni sobi okrepčevalnice Štravs v Kostanjevici dan odprtih vrat z občinskim svetnikom Jožetom Zagorcem, ki bo prisluhnil željam in zahtevam, sprejemal pobude in odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo delovanje občine Krško, predvsem na območju krajevnih skupnosti Kostanjevica in Podbočje. V Ze peto leto ostali brez pridelka Kdaj bodo investitorji dokončali posege v zemljišča na Dobovškem polju? - Dobovčani še čakajo na geodetsko izmero, na odškodnine za izgubljena zemljišča in pridelek DOBOVA - Občina Brežice že dve leti in pol ponavlja zahtevo za dokončanje agromelioracij na Dobovškem polju, pristojna ministrstva pa osti^jajo gluha. Melioracije in komasacije danes očitno več niso moderne, vendar ostajajo še kako aktualne na področjih, kjer so bili taki posegi začeti, a nikoli dokončani. Krajani Dobove že od leta 1991, ko je bila opravljena regulacija po- DRUŽABNO IN DELOVNO - Na srečanju menedžerjev in menedžerk, ki ga nameravajo še ponoviti, so med drugim predstavili tudi zdraviliško ponudbo Term Čatež ter pripravili poskusno vožnjo z avtomobili Opel, ogled steklarskih izdelkov, darilnega programa in menedžerskega stila oblačenja. Nekateri so se popeljali tudi z 'novim balonom zavarovalnice Merkur, ki ga je v petek krstila državna sekretarka Vojka Ravbar. (Foto: B. D. G.) toka Gabrnica, čakajo, da se bodo stvari uredile. O njihovi potrpežljivosti še posebej priča podatek, da ves čas pridno plačujejo davke tudi za zemljišča, kijih več nimajo. Letos spomladi so se zbrali in ponovno potrdili sklep, da ne dovolijo komasacije na Dobovškem polju 1 in II, dokler ne bodo zgrajeni nasipi ob Savi in Sotli. Kdaj bo to, je težko reči, po nekaterih informacijah, ki jih imajo v krajevni skupnosti, pa naj bi še letos z gradnjo dela nasipa zmanjšali nevarnost poplav. Krajani zahtevajo: geodetsko odmero stanja po izvedenih posegih, da bo jasno lastništvo, nadalje plačilo odškodnin lastnikom za izgubljeni pridelek za 5 let nazaj in povrnitev plačanih davkov za odvzeta zemljišča. Pričakujejo tudi odkup že odvzetih zemljišč in ravno tako tistih ostankov zemljišč, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni. Poleg tega opozarjajo, da je treba odpraviti slabo izvedena dela. Občina seje na pobudo krajanov večkrat obrnila na Ministrstvo za okolje in prostor (Zavod za varstvo okolja in vodni režim), ki je bilo investitor regulacije Gabrnice (izvajalec je bil VGP Novo mesto), a odziva ni bilo. Obrnili so se še na Ministrstvo za kmetijstvo, saj bosta geodetska odmera nove struge in izračun izgubljenih zemljišč morala zajeti tudi meliorirane površine. Le tako bodo namreč dobili točne podatke o novih, s sanacijo pridobljenih površinah in o površinah, izgubljenih zaradi jarkov in poti. B. D. G. PO ZAUSTAVITVI ELEKTRARNA SPET DELUJE KRŠKO - Potem ko se je Nuklearna elektrarna Krško zaradi napake na instrumen-taciji varnostnega vbrizgavanja v ponedeljek ob 10.22 samodejno zaustavila, so jo v torek ob 0.36 ponovno sinhronizirali z omrežjem. Po ponedeljskovi zaustavitvi so vsi ostali sistemi razen omenjenega delovali normalno. tembra 1995 DVE SLIKARSKI KOLONIJI OTOČEC - V ponedeljek, torek in sredo, od 25. do 27. septembra, je potekala v Šentjerneju in okolici slikarska kolonija. Slikarji Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Marjan Skumavc, Rado Jerič in Jože Kotar, nastanjeni v Majzljevi zidanici, so ustvarjali na temo “pod Gorjanci”. Danes so se slikarji preselili v Belo krajino in bodo do sobote bivali v gostilni Kapušin na Krasincu, slikali pa bodo na temo “jesen v Beli krajini”. Obe koloniji potekata v organizaciji Galerije Otočec, podprli pa so ju razni pokrovitelji. Razstavo v teh kolonijah ustvarjenih del bodo pripravili okoli martinovega. NE BO KONCERTA NOVO MESTO - Organizator gostovanj angleške pevke Shirlie Roden in Johna Christiana po Sloveniji sporoča, da koncerta, napovednega za 5. oktober ob 20. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine, ne bo. VPIS V GLEDALIŠKI IN GLASBENI ABONMA NOVO MESTO - Kulturni center Janeza 'lVdine vabi k vpisu gledališkega in glasbenega abonmaja za sezono 1995/96. Gledališki abonma obsega 6 predstav, ki bodo v Domu kulture, za red A praviloma ob ponedeljkih, za red B pa ob torkih ob 19.30 uri. Vpis abonmaja traja za dosedanje abonente od 25. do 29. septembra, za nove pa od 2. do 6. oktobra, vsak delavnik od 8. do 15. ure in ob sredah do 16. ure. Glasbeni abonma obsega 5 koncertov, ki bodo v Domu kulture in KC Janeza TVdine. Vpis je možen do 4. oktobra v tajništvu KC JT, vsak delavnik od 8. do 15. in v sredah do 16. ure. Oba abonmaja poleg programskih predstav in koncertov nudita tudi ostale ugodnosti. Skrb za ljubiteljsko kulturo Staša Vovk o delovanju ZKO Novo mesto, ki se sedaj nahaja v novih prostorih KC Janez Trdina NOVO MESTO - Že nekaj tednov je minilo, odkar se je novomeška Zveza kulturnih organizacij iz Doma kulture preselila v nove prostore KC Janez Trdina. “Tega smo zelo veseli, želimo pa tudi, da bi sedaj Mestna občina Novo mesto ljubiteljski kulturi omogočila, da bi v novi stavbi lahko delovala,” je povedala Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto. ZKO z vztrajnostjo ohranja strokovni in kakovostni nivo delovanja že veliko let, zadnjih pet let pa je Staša Vovk označila še za posebej uspešne. V oviru zveze namreč sedaj deluje kar nekaj zelo uspešnih društev: novomeški simfonični orkester, pihalni orkester Krka Zdravilišča, mešani pevski zbor Pomlad, mešani pevski zbor Društva upokojencev, Terpsihora - skupina sodobnega izraznega plesa, folklorno društvo Kres, ki bo letos Staša Vovk praznovalo 20 let ustvarjanja z 2 odraslima in 2 otroškima skupinama, tamburaši in ljudskimi pevci, gledališka skupina Poprčki, lutkovna skupina Pika Nogavička. Močno je tudi prizadevanje, da bi na novo zaživela novomeška pihalna godba, vendar zdaj ne najdejo ustreznega vodje - dirigenta. Vsi kulturniki vadijo in se dobivajo v novih prostorih, pridobili pa so tudi sejno dvorano oziroma knjižnico, kjer je na voljo videorekorder, glasbeni stolp, grafoskop, da se lahko dodatno izobražujejo. Pevski zbor Pomlad, ki ga v glavnem sestavljajo študenti, začenja letos že četrto sezono in skupaj z zborovodki-' njo Jožico Prus vabi vse pevce in pevke, ki bi se jim radi pridružili, v soboto, 30. septembra, ob 19. uri na vaje. “Za svoje delovanje ne moremo dobiti sponzorskih sredstev, ker mi denar vlagamo v temelje, ki bodo nekoč dali rezultate ali pa tudi ne. Zato mora tukaj intervenirati država oziroma občina. Za letošnje leto smo od novomeške občine dobili 3 milijone tolarjev za program zveze. Toda kje so materialni stroški? Čeprav je po eni strani za amaterske dejavnosti vse manj denarja, se mi zdi, da se po drugi strani ljudje bolj obračajo k duhovnim vrednotam. Predvsem mlajše generacije se želiji izkazati v kulturi in tu razvijati svojo ustvarjalnost, zato jim je treba dati priložnost,” pravi Staša Vovk. Če hoče Novo mesto biti dolenjska metrola, potem mora samo poskrbeti, da bo bolj naklonjeno kulturi in da bo za njen razvoj ustrezno vzdušje. L. MURN Minister obljubil izdatno pomoč Slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan na obisku v Novem mestu - Sanacija in dograditev Knjižnice Mirana Jarca - Arhiv v grmski grad - Za most pa nic__ NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je bil prvič na uradnem obisku v novi tehnični spomenik, vendar, ker je & mestni občini Novo mesto minister za kulturo Sergij Pelhan s svojim sve- v rabi, mora zanj skrbeti tisti, v tovalcem Petrom Božičem. Vendar minister ni prišel v “terro inkognito”, terega pristojnosti je. ., saj je bil kot predsednik Kulturne skupnosti Slovenije v letih 1986 - 1990 A. BAK1 12-krat v Novem mestu, tako da že od prej dobro pozna stanje na kulturnem področju v dolenjski metropoli. To pa, vsaj kar se materialne plati tiče, ni pravi nič lepo, o čemer je tekla beseda tudi na pogovoru z novomeškim županom Francljem Koncilijo. Obdelala sta več “črnih točk” novomeške kulture, in kot kaže, bodo lahko marsikatero prav s pomočjo ministrstva odpravili. Vsekakor je najpomembnejše, da je minister obljubil izdatno pomoč pri zdravljenju največjega novomeškega kulturnega bolnika - Knjižnice Mirana Jarca. Knjižnica je ena najpomembnejših novomeških in splošno dolenjskih kulturnih ustanov, domuje pa v več kot 200 let stari stavbi nekdanje kresije, ki je prav tako kulturnozgodovinski spomenik. Vendar je stavba v izredno slabem stanju, tako da so morali pred časom zaradi dotrajanost stropov zapreti čitalnico, pa tudi sicer ima knjižnica v tej hiši zelo neprimerne prostore in še močno utesnjena je. Ima pa več kot 21.000 članov in jo vsak dan obišče okoli 100 ljudi, največ srednješolcev in študentov. Obsežno in zelo dragoceno gradivo zaradi neustreznih prostorov ni dovolj dostopno, najhuje pa je, da zaradi nemogočih razmer propada. Za letos je v občinskem proračunu za najnujnejšo sanacijo najnujnejših del predvideno le 4 milijone tolarjev, minister pa je za letos obljubil dopolnilna sredstva v višini 12 milijonov tolarjev. Prihodnje leto pa naj bi začeli graditi prizidek, za katerega so načrti narejeni že lep čas. Zanj bo polovico denarja prispevalo ministrstvo, polovico pa občina in naj bi bil zgrajen najkasneje v treh letih. Prav tako bo ministrstvo bolj poskrbelo za nemoten nakup knjižničnega gradiva. Vseka- kor, je obljubil minister Pelhan, bosta imeli v naslednjih letih prednost pri obnovi oziroma gradnji knjižnici v Novem mestu in Novi Gorici, ki sta v najslabšem stanju. Glede domačije svetovno znanih baletnikov Pie in Pina Mlakarja so se z lastnikom, tovarno zdravil Krko, dogovorili, da obnovi, kar je potrebno, domačijo pa bodo razglasili za kulturni spomenik. Minister je obljubil pokritje izgube okoli 8 milijonov tolarjev, ki je nastala ob pripravi zadnjega grafičnega bienala v Novem mestu. Ministrstvo bo v naslednjih dveh letih pospešeno saniralo grad Grm, kjer bo ob Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine dobil svoje prostore novomeški arhiv. Te dni strokovnjaki pripravljajo predlog za sanacijo novomeškega Narodnega doma, Hmeljnika in drugih gradov v okolici Novega mesta. Ministrstvo bo finančno pomagalo tudi pri izdajanju revije Rast ter podprlo filmski portret prof. Janka Jarca. Občina pa ne more, je dejal Pelhan, računati na pomoč ministrstva pri ureditvi dvorane v Kulturnem centru Janeza Trdine, češ da je to stvar občine, in pri obnovi kandi-jskega mostu, ki sicer je kulturni oz. M1NISTRO V PODPIS - Na v Knjižnici Mirana Jarca seje m st er za kulturo Sergij Pelhanip' sal v knjigo častnih gostov, i- ^ no pomočjo ministrstva Ma° nico sanirali in ji dogradili Pn (Foto: A. B.) SLIKARSKA KOLONIJA BREŽICE - Od včeraj pa vse do sobote se bo v Brežicah mudilo 8 priznanih slikarjev, ki so se odzvali slikarski koloniji v organizaciji Galerije Meke. Cvetka Miloš, Milan Todič, Savo Sovre, Jože Marinč, Jože Tisnikar, Jože Kotar, Marjeta Godler in Ismair Mujezinovič bodo te dni živeli in ustvarjali na domačiji Lesovih na Žlegerju pri Brežicah, nastala dela pa bodo javnosti predstavljena na razstavi 27. oktobra, posvečeni občinskemu prazniku. Bogastvo barvnih odtenkov Likovna razstava hrvaške ustvarjalke Dragice Cvek - Jordan v galeriji Dolenjskega muzeja CVETJE, OTROCI, CERKVICE - To so glavni motivi avtorice razstave Dragica Cvek - Jordan (prva z leve), dr. Emil Lučev, predsednik Hrvaškega kulturnega združenja (v sredini), in Jožef Matijevič. (Foto: L. Murn) Razstava o Svetem pismu V Valvasorjevi knjižnici v Krškem KRŠKO - Misijonarka slovenskega rodu Vilma Stolz je pred nekaj leti, ko smo praznovali 400. obletnico izida prvega slovenskega prevoda celotnega Svetega pisma, pripravila razstavo o tej izjemni knjigi, ki stoji v sami srčiki zahodne civilizacije. Razstava je obiskala ves severovzhodni del Slovenije. Lani je Stolzova ob podpori organizatorke in strokovne sodelavke Dragice’Ki-silak vse gradivo za razstavo ponovno uredila in pripravila na nove panoje ter z njo obiskala Gorenjsko in Ljubljano. V ponedeljek, 25. septembra, je prvič prišla tudi na tla širše Dolenjske. Razstavo so slovesno odprli v prostorih Valvasorjeve knjižnice v Krškem. Kot so poudarili vsi govorniki, od ravnateljice knjižnice Ide Merhar do novomeškega pastorja Daniela Brkiča in glavnega govornika pastorja Mihaela Kuzmiča, je razstava prišla v pravi kraj, saj se Krško ponaša kot rojstno mesto Jurija Dalmatina, očeta prve slovenske biblije. Na otvoritvi je zapel nonet Evangelijske cerkve v Novem mestu, člani biblijskega društva Gideon pa so vsem obiskovalcem podeli-li zastonjske izvode Nove zaveze. Razstava je zasnovana tako, da z besedo in sliko, v sosednjem prostoru pa s predstavitvijo svetopisemskih knjig obiskovalcu ponuja strnjen, poljuden in nazoren pogled v nastanek in značaj Svetega pisma, njegovo širjenje po svetu, vsebino in sporočilo. Marsikoga bo najbrž presenetil podatek, da smo Slovenci kot 12. narod na svetu dobili celotno biblijo v svojem jeziku. Naša pot v Evropo je očitno vračanje v stari dom. MiM NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje in Dolenjski muzej Novo mesto sta v sredo, 20. septembra, pripravila otvoritev razstave akademske slikarke Dragice Cvek - Jordan. Ga. Jordanova je leta 1964 diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in sedaj tam tudi živi in ustvarja. Sodelovala je že na naših in tujih skupinskih razstavah, tokrat pa se v Novem mestu predstavlja s 14 deli. Slikarko je predstavil prof. Jožef Matjevič, za kulturni program pa je z igranjem na violončelo poskrbel Martin Jordan, član Zagrebškega godalnega kvarteta. Motivno izhodišče Dragice Cvek-Jordan so deklice, neveste, otroci, cvetje in starohrvaške cerkvice. Belina slik ponazarja svet nedolžnosti in tišine, svetost in svetloba pa prihajata z letnimi časi v menjavi cvetenja in venenja, rasti in ugašanja. LIKOVNIKI SPET V ROGU KOČEVJE - Jutri, 29. septembra se bo začela letošnja likovna delavnica “Misel in korenice” ki organizira društvo Kočevski naravni park. Udeležilise je bodo likovniki: Klavdij Palčič, Lado Pengov, Aleksander Spasenovič in Silvo Teršek. Likovna delavnica bo pri Janezovi koči nad Rajhenavom v Kočevskem Rogu, trajala pa bo tri dni. Barvni svet slikarke pomeni več kot dokument neke optične realnosti, saj ponazarja njena čustvena stanja. Nasploh Dragica Cvek - Jordan upodablja to, kar ji je duhovno blizu in kar ima rada, zato ponavadi ni v zvezi z modnimi trendi. Umetnica svoje like in motive seli in razvršča žene strani platna na drugo in tako preizkuša pretočne tokove. Tudi zaradi tega gledalec dobi občutek živosti slik. Sicer pa slike Dragice Cvek-Jordan vodijo v nadrealni, pravljični svet. Če ga imate radi, ga obiščite. L_ MURN KOTARJU NAGRADA PIRANSKEGA EKSTEMPORA PIRAN - Minulo nedeljo, 24. septembra, je v Piranu in okolici turističnega dela Portoroža potekal jubilejni 30. mednarodni piranski ekstempore, ki slovi kot ena izmed najuglednejših tovrstnih prireditev pri nas. Udeležilo se ga je 285 slikarjev iz številnih držav. Umetniki so ustvarili preko 300 del, za razstavo pa jih je bilo izbranih okoli 100. Novomeški slikar Jože Kotar, ki je tradicionalni gost piranskih ekstemporov, je tudi letos kot edini od dolenjskih slikarjev prejel nagrado, in sicer za oljno sliko Soline. Ib je že enajsta Kotarjeva nagrada s piranskih ekstemporov, Z njo je novomeški likovni ustvaijalec potrdil svojo kakovost v hudi mednarodni konkurenci. Risba vodi do pomena slike V restavraciji Splošne bolnišnice Novo mesto razstavlja novejša dela ljubiteljski slikar Boris Zajc Od obrti k umetnosti SLOVENSKA VAS - M«j“ lo soboto popoldne so v riji Harner, ki deluJC,Vr|; n0v<> gostišča Pri hlebcu, odp .. _j razstavo. Tokrat se s s l ,n deleža Studia Eye. O . valce otvoritve ra«' na-obiskal tudi maršal 3 n )(j. ni upodobitvi igralca Iv' Avtorja sta se z izkušnja1^ sveta vrnila domov, da p0 tu predstavila svoje de potepanju po osrednj'/' Sahari sta namreč odšla v don, kjer sta se izpopol ] v slikarskih tehnikah m “P |0 ljala priložnostna dela. v r ^ jima je dobiti prva nar ^ slike in kmalu zatem s . otjni slikati tudi drugod PoZ*„i-Evropi. Ustalila sta se jfl zozemskem Amsterd ’„e kot je povedal avtor sp rf0d, besede k razstavi ban je v tistem času njuno se J ^ kupil koncern Merc - ad' svojo zbirko v poslovni bi v Berlinu. “Njuna slikarska Pf?*[jenja samo odsev njunega J [,en in dela, pač pa tud. 1»»«^ izziv in iskanje n°v®&tjstih prvih naročenih slik ndlo$' nenaročenih. Ko sta se' . af$t-la, da bosta živela od ej. va, sta zavestno loči je nost od obrti. V istem *ef\0 izdelka v umetniško pravi Jarrod. _ B .D°‘ RAZSTAVA TREH FOTOGRAFOV NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bodo ob 19. uri v fotoguleriji Doma kulture odprli fotografsko razstavo, na kateri se bodo predstavili trije mladi ustvarjalci, ki študirajo fotografijo na mednarodni praški akademiji FAMU. Jure Breceljnik iz Ljubljane se bo predstavil s fotografijami ženskih aktov, Blaž Fras iz Radelj ob Dravi s senčnimi portreti, Borut Peterlin iz Straže pri Novem mestu pa s ciklom Praga in Novo mesto nad realnostjo. Otvoritveni program bo popestrila plesna skupina Tčrpsihora, povezovalec programa pa bo Sašo Dukič. Razstava bo odprta do 10. oktobra. NOVO MESTO - V restavraciji Splošne bolnišnice so minuli četrtek, 21. septembra, zvečer odprli novo razstavo in se tako znova potrdili kot eden od dokaj redno delujočih rastavnih prostorov v Novem mestu. Tokrat se s tremi malimi cikli slik predstavlja domačin, ljubiteljski slikar Boris Zajc iz Birčne vasi. To je njegova druga samostojna razstava v Novem mestu. Razstavo je odprl direktor dr. Tone Starc, o slikarju in njegovem delu pa je govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Boris Zajc se z likovnim ustvarjanjem ljubiteljsko ukvarja že precej časa. Začel je v srednji šoli, potem pa se je ob študiju in redni zaposlitvi (zdaj dela kot pravnik na Upravni enoti občine Novo mesto, na oddelku za gospodarstvo) ves čas likovno izpopolnjeval v izobraževalnih likovnih kolonijah pri različnih mentorjih, ki so ga uvajali v skrivnosti ustvarjanja. Njegova najbolj priljubljena tehnika je risba s tušem in svinčnikom, ki jo dobro obvlada, kar je med drugim poudaril tudi Jožef Matijevič. Na razstavi se Zajc sicer predstavlja s slikami, vendar se tudi v njih kot ena poglavitnih racionalnih prvin kaže risba, ki dominira in ločuje kontrastne barvne ploskve. Med Zajčevimi slikami in risbo ni bistvenejše konceptualne razlike, čeprav nas pogled na slike prepričuje, da gre pri Zajcu za izrazitega kolorista. Risba kot njegovo najmočnejše izrazno sredstvo kot Ariadnina nit vodi gledalca skozi labirint barv do semantičnega pomena slike. Morda je v tem pogledu še posebej zanimiv cikel oziroma, lahko bi rekli, slika ženskega akta v štirih slikah. Posamezna slika deluje kot čista abstrakcija, pogled na celoten cikel pa nam razkrije obliko zleknjenega ženskega telesa."Zajčevo estetsko usklajevanje likov in barvnih tekstur, skozi katero odkrivamo povezavo med izraznostjo forme in avtorjevim emotivnim notranjim življenjskim položajem ali psihološkim ritmom, nam kaže zrelega likovnega ustvarjalca,” je ocenil Jožef Matijevič v svojem nagovoru. ^ MARKELJ RAZSTAVA REŠČIČ^ ilustracij i MULJAVA - V Jurč,S> so včeraj odprli razs‘?/e^ičpri^. veto deželo. Obe sta i» * P. Mladika, Šalijeva Pre |turn6j| Jurčičeva pa te dni. V * stop programu je Tone Tekavc .^o kot Krjavelj, glasben^ Šušteršič, Niko in Tomaž Blaž Jurjevič pa so ob »J P prvič javno izvedli skladb Zlobka Tri Krjavljcve viž • 8 DOLENJSKI LIST m H, V DOMAČI USTVARJALEC - Boris Zajc (na sliki levo) sep^fJpr}t. drugič predstavlja domači javnosti s cikli svojih slik. ^aZ.fajcSno)-Tone Starc, o avtorju pa je govoril Jožef Matijevič (na sliki Št. 39 (2407), 28. se dežurni oročaj o ”*cnot i k J 10 sc neKalenn aru- ^0n'’4nSP^?ihilinapredhHd- NI DIRKALIŠČE °OBRE AVTOMOBILE KRŠKn ,udiv„U ' Nekateri vozniki kop0, petjih vse preradi krep-itf„0,0«ljo-plin, a pri tem ver-(asa *’e Sre za pomanjkanje pobril, č P“ ZLt razkazovanje Vin„ avJ°mobiluv in kazanje So°nosti in polžje počas-l>etu udeležencev v pro- h v n 'pe/no z istim razlogom *%h fl° zjutraj po Cesti \nik rlex'v Krškem drvel tudi ^L0sebnega vozila Mer-C ISO 31-letni K. S. Ij°\’eth c%a’ kije vozil proti Dr-W ij : fo/icisri so namerili v- kilometrov na uro, JO krp jr nurost tam omejena na 1,r°sti *obcist°m ga je kljub % t0n napelo ustaviti, vendar k [ odo dovolj. Samo četrt Sj(J u'eje je s svojo divjo \]lk*ihdKiT!:tokrati',e"s **°hL A“ l’- b° moral svoje ^pPojasniti še sodniku za Polovica zadev rešena v tekočem letu prometne _ Uidi samo lastninski certifikat predmet zapuščine - Od treh sodniških mest zasedeni le 2 - Na lanski razpis nobene prijave - Bo letos kaj drugače?_____________________________________ TREBNJE - Z reorganizacijo sodstva je postala prejšnja enota v Tčeb-njem, kije bila organizacijsko povezana v okvir remeljnega sodišča v Novem mestu, Okrajno sodišče v Trebnjem. Primopredaja je stekla v enem mesecu. Za to sodišče so sistematiziranirana tri sodniška mesta, a je od vsega začetka eno nezasedeno in povzroča precejšnje težave pri reševanju zadev. Glede na to, da postavlja zakon o sodniški službi stroga merila in pogoje za sodniške kandidate, in ob tem, da tudi večino slovenskih sodišč pestijo kadrovske težave, predstojnica okrajnega sodišča Alenka Kranjc dvomi, da jim bo v 42ROŽJEM ČEZ MEJO - Da Prenaj 1insko-hrvaško mejo orožja ne ki£ J? e držav|jani republik nete p,„ uPne domovine, dokazuje stptem("c°z E. A., ki je pripeljal 20. Obres- ra dopoldne na mejni prehod Ptlliaii >S sam°kresom in naboji, v *|'kuRaje imel še nož, električni jev. ' Porejen za napad in 25 nabo- V OMARICO - 19.septem-ttPeW,Znanec *z garderobne omarico, v u,nev Metliki ukradel denarni-t|£?rije imel R. H. iz Jurovega Prk«v. Policisti storilca še iščejo. fi.SEpv L°KALU-29-letn,V. jen i, Jerneja je utemeljeno osum-P°Cbniv,ega dejanja hude telesne ilite v 0 c’ ,er Je 20. septembra popol-nskem lokalu v Dolenji Milovič! i?re,cPel 35-letnega B. J. iz To.rn I LSI JE “SPOSODITI” AV-Vfloii n‘et!]‘Z-Tiz Krškega je O. B. ^Nliai' sePtember poskušal »etidar n,°sebn.' av,° znamke Z 750, P°gQn aU v°?'^a ni uspelo spraviti v Wi5{u vto je bil parkiran na par-MkCmpred blokom C. 4. julija v jj>.tlo2p'EE DENAR - V času od Shše ' SePtembra je neznan stori-Jder iz i stilnovanjsko hišo v Cerov-'7.000 ,„?nske ‘orbice M. Š. ukradel ^ejc 'arjev. Policisti storilca še p0l POSEBNE UCUSKE ENOTE V Qo Gotenici jNta?« *ČA - Včeraj in danes Plenic, prvenstvo policij-■?vc, ^ ■ mmistrstva za notranje za-;kl)0 Ze četrto po vrsti, name-rSP°Sobr'*e u,rjevanju strokovnosti, kHostinJ,pn?st* 'n telesne pripravit ePai«-k s,ov’ M ekipah so polici-^ce|e i16 Uprav za notranje zadeve ----za njim Ifal— S?VoSy.DN° PREHITEVALA 0e4Q | AK - 20. septembra ob vjebtij etna R. M. z Duplice vozi-tj3hti j V*° z Milite proti Metliki, ii. spol^.^ačela prehitevati tovor-tv, aspr0{| l,°pnikom v trenutku, ko ^42., Pripeljal voznik osebnega C^vir’?!J- M- 'z Črnomlja, ki je Al ral in se umikal, a trčenja ni SuH, a. Prečiti. J. M. in njegov sovirju o, tn' V. P. iz Mačkovca pri V'nica bila lažje poškodovana, Vlialo letna A- D-iz Rodice, ki V0(lova,Vav,u R- M., pase je hudo s4iCj a in se zdravi v novomeški SRNO IN SE HUDO Ni ‘ sePtcm^ra ob 16.10 je i N. iz Dobrave pri Škoc- •m. N Na civilnem oddelku je največ lastninskih sporov, sporov iz različnih pogodb in odškodninskih sporov, sledijo spori zaradi motenja posesti in spori, ki izvirajo iz dedovanja. Na kazenskem oddelku je največ kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, tatvine, ogrožanja varnosti, goljufij in povzročitev prometnih nesreč. Na nepravdnem oddelku je več kot polovica zadev, ki temeljijo na zakonu o denacionalizaciji in vrnitvi zaplenjenega premoženja. Splošna finančna nedisciplina se najbolj kaže na izvršilnem gospo- Alenka Kranjc prihodnjih mesecih uspelo zasesti prazno sodniško mesto. Če se na razpis, ki bo objavljen v kratkem, ne bo javil primeren kandidat, bodo zaostanki v delu postali kritični. Že sedaj je obremenjenost z glavnimi zadevami zelo velika. IZGUBLJENA V GOZDU KOČEVJE, STRUGE - Kočevski policisti so bili 11. septembra ob 15. uri obveščeni, da se je v gozdu 'med Žvirčami in Strugami izgubila nabi-ralka gob iz Ljubljane. Do takrat so jo ostali sorodniki-gobarji iskali že tri ure, a brez uspeha, zato so zaprosili za pomoč policijo. Komaj pa so policisti dobro začeli z iskanjem, že je žensko pripeljal možakar z Žvirč. Akcijo so prekinili. Izgubljenka je zatrdila, da pri njih doma letos zagotovo ne bodo več iskali gob, njen mož pa je dodal, da tam gobarijo že nekaj let in da bi morala žena poznati že vsako stezico. Ta zgodbica naj bo v svarilo nabiralcem gob, ki jih je te dni po Kočevskem kar precej. Kočevska stranpota CKI USODNA IGRA Z VŽIGALICAMI VRANOVIČI - V soboto, 23. septembra, nekaj po 11. uri je v Vranovičih zagorelo na kozolcu, velikem 10 x 12 metrov, ki je last M. J. Zgorel je kozolec, v njem pa okoli 10 ton sena, puhalnik, mlatilnica, kosilnica in grablje za seno. Škoda znaša okoli 50.000 nemških mark. Do požara je prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami. Požar so gasili vaščani in gasilci. MLADOLETNI PIJANČKI -19. septembra so iz Zdravstvenega doma Kočevje obvestili policijo, da so pri njih štirje mladoletniki, ki so zelo pijani in se nasilno obnašajo. Policisti so ugotovili, da so mladoletniki v stanovanju enega izmed njih popili zaboj piva in steklenico žganja, za nameček pa je vsak pojedel okoli 50 tablet. Vse štiri so nato odpeljali nato v ljubljansko bolnišnico. Tam so jim izpraznili želodce in že naslednji dan so se vrnili k srečnim staršem. GROZIL S SAMOMOROM -Huje pa je bilo 21. septembra v Domu Dušana Remiha v Kočevju, od koder so ob 13.30 sporočili policistom, da tam razgraja mladoletnik, ki pri njih začasno stanuje. Mladoletnika so odpeljali na policijsko postajo. Tam je grozil, da bo storil samomor in bil nasilen. Dežurna zdravnica je zato odredila zdravljenje na psihiatrični kliniki. PO NESREČI POBEGNIL - 22. septembra ob 7. uri so bili kočevski policisti obveščeni, da je prišlo v Mrtvicah do nesreče z večjo materialno škodo, storilec pa je pobegnil. Policisti so ugotovili, daje takrat prečkal magistralno cesto medved. Takrat je pripeljala z osebnim avtom neka zenska in je trčila neprevidnega medveda z blatnikom. Na avtu je bilo za okoli 200.000 tolarjev škode, medved pa je pobegnil in za njim še poizvedujejo. ZGORELA HIŠA KRŠKO - V sredo, 20. septembra, ob 6.30 je zagorela lesena uta 80-letnega D. I. iz Krškega, ki je pogorela do tal, v njej pa tudi slama in seno ter neuporabni televizijski sprejemniki in ostala oprema. Ogenj se je razširil na ostrešje stanovanjske hiše, kjer je zgorel nastrešek v širini 1,5 metra. Zagorelo je zaradi napake na električni napeljavi, škode pa je za milijon tolarjev. Požarje gasilo 12 gasilcev poklicne gasilske enote Krško. BOMBE NI BILO NOVO MESTO - V četrtek, 2E septembra, so učenci novomeške gradbene šole opravljali redno prakso v upravni stavbi G1P Pionir v Novem mestu. Med odmorom je dijak R. G. iz okolice Šentjerneja odšel do telefonske govorilnice, poklical policijo in povedal, da je v stavbi Pionirja nastavljena bomba. Policisti so odšli na kraj in kmalu odkrili osumljenca, ki je očitno zato, da mu ne bi tiito potrebno opravljati prakse, zlorabil znamenja za pomoč in nevarnost. janu vozila kolo skozi Dolenjo Staro vas pri Škocjanu. Ko je pripeljala do stanovanjske hiše št. 45, je na cesto nenadoma pritekla srna. Kolesarka se je prestrašila, zavila levo, padla po cesti in se hudo poškodovala. PO SPOLZKI CESTI V DRUG AVTO - V petek, 22. septembra, ob 14.20 je 20-letni B. K. iz Lutrškega sela vozil osebni avto iz Kamene proti Ždinji vasi. Ko je pripeljal v nepregledni ovinek, gaje zaradi neprimerne hitrosti na spolzkem vozišču zaneslo proti tovornemu avtu, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 20-letni J. T iz Polhovice. Ta seje umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči se je voznik B. K. hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. po dolenjski deželi • Krški policisti so si v nedeljo poiskali družbo, ko so ob 3.45 na lokalni cesti pred Dr-novim ustavili 28-letnega C. J. z Blance. Seveda si je moral njihovo družbo na policijski postaji najprej “prislužiti", kar pa niti ni bilo tako težko. Najprej je imel možnost preizkusiti alkotest in je preizkus-tudi srečno prestal z 1,11 grama na kilogram alkohola. Zato so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. C. J. s tem ni bil zadovoljen in je moral še malo izzivati. Tako je dobro uro kasneje ponovno padel v roke policistov, vendar tokrat niso več verjeli njegovim obljubam, zato so ga le odpeljali v prostor za treznjenje, tam pa je lahko v miru razmišljal o svojem početju. • A tam ni bil sam. Nekaj ur prej si je ta del policije začel razgledovati tudi L. V. iz Krškega, ki mu sicer počitek v omenjenih prostorih ni nič novega. Tokrat je kršil javni red in mir v stanovanju, ko je grozil sinu in ženi - sina je celo skušal večkrat udariti z roko - zato sta žena in sin zapustila stanovanje. Policisti so kršitelja sicer opozorili, a takoj po njihovem odhodu se je zgodba ponovila, motilo pa je tudi sosede. Zato se jez 1,5 g/kg alkohola v izdihuj enem zraku raje hladil na policiji. O svojih doživetjih bo lahko govoril tudi pred sodnikom za prekrške. darskem oddelku, kamor množično prihajajo izvršilni predlogi RTV, Telekoma, Komunale, časopisnih podjetij in drugih za izterjavo neplačanih računov. “Trudimo se, da bi v čim krajšem času pripeljali izvršilni postopek do zaključka, vendar vmes pogosto naletimo na težave (vročanje pošiljk, napačni naslovi, izmikanje, nezmožnost plačila). Vse poizvedbe v zvezi s tem pa seveda terjajo določen čas in povzročajo nestrpnost pri upnikih,” pravi Alenka Kranjc. Š podobnimi težavami se srečuje tudi sodni izvršitelj. Na okrajnem sodišču v Trebnjem približno polovico vseh zadev rešijo • Na zapuščinskem oddelku je v preteklem in letoši^jem letu pripadlo precej zadev, kjer je predmet zapuščine le certifikat, ki ga zapustnik ni še nikamor vložil. Glede na skorajšnji iztek roka za vložitev certifikata se na sodišču trudijo, da te zadeve rešujejo čim hitreje. Opažajo pa, da je interes za dedovanje certifikata precej večji, kot je bil na začetku. v tekočem letu, 2 odstotka je starejših od 5 let, nimajo pa nobene zadeve, ki bi bila stara 10 ali celo več 'et'______________T. GAZVODA • Večina ljudi je bolj sposobna za velika kakor za dobra dejanja. (Montesquieu) • Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah treznosti. (Anahar-sis) s kamerami? Do 5. oktobra testi LJUBLJANA - Slovenska prometna policija v teh dneh preizkuša za naše razmere nov video sistem za odkrivanje in dokumentiranje cestnoprometnih prekrškov. “Gesig travimo” je radarski sistem z dvema video kamerama, monitorjem, videorekorderjem in printerjem, vgrajen pa je v osebno vozilo. Kameri snemata dogajanje pred in za vozilom. * Sliko je možno spremljati na monitorju, ki je na armaturni plošči vozila. Za dokumentiranje slike služita videorekorder in prin-ter za izdelovanje posameznih slik video posnetka. S pomočjo tega sistema je možno snemati primere nepravilnega prehitevanja, izsiljevanja prednosti in druge prekrške udeležencev v prometu. Lahko izmeri tudi hitrost vozila, ki vozi pred ali za vozilom, v katerega je vgrajen. Policije evropskih držav že uporabljajo ta ali njemu podoben sistem, pri nas pa se bodo o tem odločili po njegovi preizkušnji v praksi. Model “Gesig travimo” izdeluje dunajska firma Gesig, skupaj z njegovim predstavnikom v Sloveniji Cestel iz Ljubljane pa so slovenski policiji ponudili, da preizkusi omenjeno napravo skupaj s preizkusnim vozilom opel omego temno modre barve, ki ima civilni registrski tablici. Prometni policisti ga bodo na naših cestah preizkušali po celi Sloveniji do 5. oktobra. Streljal v ženinega ljubimca, ta pa ga je pretepel Brusnice: poskus uniora VELIKE BRUSNICE - Da zna biti ljubezen tudi huda stvar, seje pokazala v soboto v brusniški gostilni Hudoklin, kjer je prišlo do spora med 33-letnim Antonom T. iz Gabrja, ko je prišel v omenjeno gostilno iskat svojo ženo, ki ga je pred nekaj tedni zapustila in odšla k prijatelju, 35-letnemu Slavku S., prav tako iz Gabrja. Anton je v gostilni našel oba in med moškima seje vnel prepir, V tem času, nekaj pred 22. uro, je bila obveščena tudi policijska postaja Novo mesto. V tem sporočilu je bilo tudi rečeno, da jma eden od gostov celo pištolo. V tem času seje Anton vrnil v gostilno s pištolo piašilko, predelano za malokalibrske naboje, in iz razdalje metra in pol streljal v Slavkove prsi. “Slavko je imel srečo, da mu je krogla naredila le podplutbo, s<0 je bil verjetno naboj, ki je sicer zelo močen, malo polnjen ali pa star,” je povedal načelnik kriminalistične službe UNZ Novo mesto Anton Olaj. Anton T. je v Slavka streljal še enkrat, vendar je bilo med prvim izstreljenim nabojem in naslednjim eno ležišče za naboj prazno. K revolverju sta bila še dva naboja, a medtem je na Antona že skočil Slavko in ga s stolom in pepelnikom hudo pretepel, tako da so morali Antona odpeljati v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Hkrati pa so ga ovadili državnemu tožilstvu zaradi poskusa umora, snj je bil njegov naklep jasen. A VTO ŠOLA MAX SE PREDSTAVI - Avtošola Max sicer že deluje od letošnjega 1. avgusta, v torek, 19. septembra, pa je bila v prostorih hotela Metropol njena uradna otvoritev. Lastnika in za zdaj edina zaposlena sta Slavko Žagar (v sredini) in Jožko Hudoklin (prvi z desne), kandidate pa poučujeta vožnjo A in B kategorije na vozilih Renault 5 in Clio ter na motornem kolesu Yamaha. Posebnost avtošole Max je v tem, da sta lastnika nabavila posebno video kamero, s katero bodo kandidati lažje odpravili pomanjkljivosti pri učenju vožnje. Zeleno luč je Avtošoli Max prižgal Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, ki je povedal, da se občina z izgradnjo in popravljanjem naših cest trudi izboljšati prometno varnost. Slavnostno otvoritev nove avtošole je popestril tudi kulturni program, ki so ga prispevali pevci folklorne skupine Kres in Saša Murn (piva z leve). Poslovni prostori Avtošole Maxse nahajajo v gasilskem domu Trebnje in v zavarovalnici Adriatic v Novem mestu. Pa srečno vožnjo! (Foto: L. Murn) UMRL POD TEZO TRAKTORJA BORŠT - V sredo, 20. septembra, je 53-lctni F. V. iz Dolenjih Skopic vozil traktor s priključenim lesenim štirikolesnim vozom po kolovozni poti izven Boršta, na priključku pa je sedel R. J. iz Dolenjih Skopic. Pri vožnji po klancu traktorist ni prilagodil hitrosti, zato je traktor zaneslo v desno na nasip, kjer je trčil v drevo in sc prevrnil. Potnik na prikolici je padel na cesto in sc ni poškodoval, traktorista pa je stisnila kabina traktorja. Odpeljali so ga v bolnišnico Brežice, kjer je naslednji dan umrl. Je kono Pl ja zrasl la sama oc Isel t>e? Marjan iz Črnomlja je pred dvema letoma pridelal več kot 3 kilograme marihuane, kadili sojo tudi drugi - Obravnava prekinjena zaradi dodatnih dokazov NOVO MESTO - Le nekaj dni pred novim letom 1994 so črnomaljski policisti zvečer pred osnovno šolo legitimirali skupino mladeničev in mladenko, ki je kljub mrazu stala v snegu. A se niso le pogovarjali, pač pa so se greli tudi ob “jointu” marihuane, ki jo je ponudil danes 25-letni Marjan V. V avtu je je imel kilogram in pol, še nekaj več pa je je hranil tudi domu. Kot je prejšnji teden povedal na okrožnem sodišču v Novem mestu, so leta 1993 dobili njivo od deda v obdelavo. Na njej so pridelovali različne poljščine, in čeprav je bila v tistem času “trava” moderna, je na omenjeni njivi zrasla kar sama od sebe in, kar je še bolj razveseljivo - ni zahtevala nobene skrbi ali nege. V družbi je sicer povedal o nenavadnih rastlinicah na njivi - šlo je za 40 sadik - in izvedel, da zrastejo kar visoko, čeprav je bil kasneje ob velikosti kar presenečen. In ko je trava dozorela, jo je poskusil, shranil in tudi poizkusil, a kakšnih posebnih učinkov sploh ni ugotovil, zato, kolje sam zatrdil, je tudi ni nameraval prodati. O tem, kako se je vesela druščina znašla ob “jointu” pri osnovni šoli, obstajata dve povsem različni zgodbi. Obdolženec in tri priče so povedali, da so se srečali čisto slučajno in so k šoli šli zato, da bi bolje pogledali pse, ki jih je imel eden od štirih Novomešča-nov v avtu, Tadej C. pa je povedal drugače. Z obdolžencem sta menda travo kadila večkrat, zato je sklepal, da je mora imeti več, in je tudi znancu (ki je bil tudi pri OS) povedal, da pozna nekoga, ki mu lahko travo proda, zato je organiziral srečanje. Ko je v eni izmed gostiln prisluhnil pogovoru kolega in obdolženca, je slišal pogovor o nakupu kilograma ali nekaj več marihuane, ki se je tisti čas prodajala po 2,5 nemške marke gram. Marihuana je med mladimi v Beli krajini zelo razširjena, zaskrbljujoč pa je tudi podatek iz omenjene zgodbe, da sta bila med tistimi pred šolo kar dva mladoletnika. Tudi analiza odvzete droge je pokazala, da je zelo kvalitetna, za kar je bila pomembna pravilna vzgoja in hramba. Kolje na.obravnavi povedal kriminalist, kije sodeloval pri preiskavi, je Marjan v pogovoru z njim celo rekel, da je prebral precej knjig o vzgoji konoplje, gojil pa naj bi jih 2 ali 3 se- Kot je pojasnila sodna izvedenka, ki je sodelovala pri analizi mamila, je bila droga zelo kvalitetna, saj je bila pridelana iz samih vršičkov konoplje (ti vsebujejo največ THC komponent), tako daje prevladovala psihoak- ■ Glavna obravnava je pokazala dvoje povsem različnih zgodb, a zadeva še ni zaključena, saj seje zataknilo še pri teži zaplenjene droge. Pri prvem merjenju so namreč policisti namerili 80 gramov manj snovi, kot so je kasneje v Ljubljani z elektronsko tehtnico (za eno cigareto pa je v povprečju potreben 1 gram marihuane). Sodna izvedenka je pojasnila, daje razlika prav gotovo posledica nenatančnega prvega merjenja, s čimer se je strinjal tudi policist, ki ve, v kakšnih pogojih so merili, in tudi tako “velika” količina teoretično ne more vplivati na rezultat analize vzorca, a kljub temu je obtožen-čev zagovornik vztrajal, da se zasežena snov ponovno analizira, prav tako pa naj se pregleda tudi ustnik oziroma ogorek, če je to še mogoče. tivna komponenta, o neaktivni pa so bile le sledi. T G. Poraza Litijanov in zmaga Krčanov Košarkarji Iskre Litusa so izgubili srečanji z Smeltom Olimpijo in Litostrojem - Krčani so doma premagali Domžalski Helios in nesrečno izgubili z Donatom Rogaško Mg LITIJA, KRŠKO - Medtem ko so košarkarji litijske Iskre Litusa minuli teden izgubili obe prvenstveni srečanji, je Krčanom le malo manjkalo, da niso obakrat zmagali. Ho štirih tekmah je krški lnterier z dvema zmagama in dvema porazoma peti, Litijani pa so s papirnato zmago nad Republiko in tremi porazi deseti. Elanu gre bolje Novomeščani drugi na lestvici NOVO MESTO - V novomeškem nogometnem klubu Elan jim je za letošnjo sezono kljub vsem težavam, kot kaže, uspelo sestaviti moštvo, ki se bo borilo prav za vrh prvenstvene lestvice tretje nogometne lige. V petem krogu so na domačem igrišču s 3:2-premagali Bilje. Zadetke za Novome-ščane so dosegli Andrej Kobe v 15. minuti, Matjaž Mrak v 62. minuti in Stojan Mesojedec po ohranjeni enajstmetrovki v 78. minuli. Na tekmi so bili izklučeni trije gostujoči nogometaši, od domačih pa je moral na klop zaradi metanja kopačke v nasprotnika Andrej Kobe. Uspešni so bili tudi mladinci, ki so z 2:0 premagali Šampionko Bilje, kadeti so v gosteh igrali z Vrhniko 3:3, starejši pionirji so doma z 0:3 izgubili z Belo krajino, mlajši dečki pa so s 6:0 premagali Kočevje. V zadnjem krogu je Elan prav tako igral doma. Z izidom 0:0 proti Litiji je osvojil 14. točko, ki mu še vedno zagotavlja 2. mesto na prvenstveni lestvici. V naslednjem krogu bo na igrišče spet stopil Sandi Bracovič, kar elanov-cem, ki jih čaka gostovanje pri Jadranu v Kozini, veliko pomeni. Tudi tokrat so se izkazale mlajše ekipe. Mlajši dečki so doma igrali z Ježico 1:1, starejši dečki so v gosteh s 3:2 premagali trboveljskega Rudarja, Kadeti so doma s 3:0 premagali Medvode, mladinci pa so v Tolminu izgubili z 1:2. V sredo seje Iskra Litus v Ljubljani pomerila z (kljub vsemu temu, kar se je v zadnjem času tam dogajalo) najmočnejšo slovensko košarkarsko ekipo Smeltom Olimpijo. Srečanje je bilo prvo polovico prvega polčasa izredno izenačeno in predvsem bor- beno, izid po It) minutah pa je bil 10:8 za Olimpijo. Potem pa so domači košarkarji povsem strli odpor gostov in dobili prvi polčas z 31:17 ter tekmo z 78:54, čeprav so se Litijani sredi drugega polčasa že približali Ljubljančanom na lOtočk.Najboljši igralec in Krka Novo mesto’92 zmaguje Po spodrsljaju v prvem krogu so novomeški košarkarji v Ljubljani zmagali tretjič zapored NOVO MESTO - Košarkarji Krke Novega mesta’92 so po štirih tekmah tekmovanja v A-2 ligi tik pod vrhom in z izjemo prvega srečanja igrajo zanesljivo ter brez večjih težav zmagujejo. Že med tednom so se v sredo doma pomerili z ljubljansko Ilirijo, ki je po dveh minutah srečanja sicer vodila s 7:5, vendar je bilo to njeno edino vodstvo na srečanju. Izid ob polčasu je bil 42:33, na koncu srečanja pa 87:79, čeprav so domači košarkarji po treh minutah drugega polčasa vodili že z 58:37. Matjaž Smodiš je bil z 20 točkami najboljši strelec tudi na srečanju v Ljubljani med Krko Novim mes-tom’92 in domačo Ježico, čeprav je isti dan dopoldne igral že kadetsko tekmo v Jesenicah, kjer je dosegel 48 točk. Novomeščani so tudi tokrat ponovili čvrsto in disciplinirano igro v obrambi, po šestih minutah tekme so vodili s 16:7, Ježičani pa sojih po osebni in tehnični napaki v enem samem napadu prehiteli, vendar je bil izid 20:19 njihovo zadnje vodstvo na srečanju, Ob polčasu je bil izid 49:44, na koncu tekme pa 91:83 za Novomeščane, medtem ko so sredi drugega polčasa vodili že s 15 točkami razlike. Pohvalno je predvsem to, da je moštvo psihično stabilno in da igralci znajo zdržati pritisk, s katerim želi nasprotnik izenačiti izid. Odlično je tokrat igral tudi Vučkovič, ki je v obrambi zaustavil Božiča, Simon Petrov je zelo pametno vodil moštvo in bil nezgrešljiv pri prostih metih (12:12), Samar se je proti dogoletnim soigralcem izkazal šele v drugem polčasu. Novomeščani so v statistiko zabeleželi 15 ukradenih žog in 5 blokad (3 Smodiš) in so po 4 krogih s tremi zmagami in porazom na drugem mestu prvenstvene lestvice. V soboto se bodo ob 19. uri doma na derbiju kola pomerili s Kraškim zidarjem. Sevničani in Trebanjci uspešni v pokalu Rokometaši Lisce doma premagali prvoligaše iz Litije, RK Akripol pa Kodeljevo SEVNICA, TREBNJE - Sevničani so, potem ko so v pripravah za letošnje tekmovanje v 2. ligi v gosteh premagali novopečenega prvoligaša v Trebnjem, v 1. tekmi šestnajstine pokala Rokometne zveze Slovenije “vzeli skalp” še drugemu prvoligašu, in sicer so tokrat doma zasluženo premagali Šarbek inženirig iz Litije. Na- vkljub temu, da se je na gladkem trebanjskem parketu proti Akripolu poškodoval koleno kapetan RK Lisca Franc Šunta, ki bo čez kakšen mesec legel na operacijsko mizo, je pomlajeno domače moštvo v končnici tekme presenetilo favorizirane goste. Ti so vodili večino tekme in dobili tudi prvi polčas z 11:9; litijski “inženirji” s kar S" • Čeprav so rokometaši trebanjskega Akripola v pokalni tekmi proti Kodeljevem v prvem delu vodili že s 4 zadetki in dobili prvi polčas 11:9, so v začetku drugega dela borbeni gostje trikrat povedli. Tbebanjci so z zbrano igro izkoristili prednost domačega igrišča in zlasti po zaslugi letošnjih okrepitev: tokrat odličnega vratarja Torle in učinkovitega Počrvine (8 zadetkov) povedli za 3 zadetke in zasluženo zmagali z 21:20. : PARTLJIČ IN PINGPONG - Tone Partljič je kot gost na podelitvi namiznoteniških loparčkov osnovni šoli v Mirni Peči navdušil učence in učitelje. Mlade je navduševal za šport in namizni tenis. Kako tudi ne, saj se te veščine poslužujejo tudi v parlamentu, kjer je pisatelj Partljič poslanec, in to brez loparčkov in žogic. (Foto: A. B.) Povše in Teraž po enega. : Namizni tenis v vse šole! I ■ I Uspešna akcija Namiznoteniške zveze Slovenije 2 x 5000 loparjev - Nazadnje v Mirni Peči : MIRNA PEČ - V petek je prizadevni in uspešni predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije Janez Pezelj v osnovni šoli v Mirni Peči na prijetni prireditvi, ki sojo pripravili tamkajšnji šolarji, izročil šoli 30 namiznoteniških loparjev, 30 manjših lesenih loparčkov, 30 majic, več žogic in razglednic, ki popularizirajo namizni tenis. Vse je potekalo v okviru akcije NTZ 2 x 5000 loparjev. "Ibliko namiznoteniških loparjev, namreč 5.000 pravih in zelo kakovostnih ter 5.000 manjših lesenih, bodo razdelili po vseh večjih slovenskih osnovnih šolah. “S to veliko akcijo želimo ponovno oživiti redno igranje namiznega tenisa v slovenskih osnovnih šolah oziroma ga še spodbuditi tam, kjer ta lepi šport že gojijo,” pravi Pezelj. Akcijo so začeli konec lanske leta, in to v osnovni šoli v Šmarjeti, nato so loparčke, žogice in majice delili v Podzemlju, Podbočju, Starem trgu in, kot rečeno, v petek v Mirni Peči. “Na vseh 836 osnovnih šol v Slove- niji smo poslali anketni list, da bi tako dobili podatke, koliko imajo namiznoteniških miz, trenerjev, opreme, kako je nasploh z igranjem namiznega tenisa na šolah. Računamo, da se bodo rezultati naše akcije začeli kazati čez kakih 5, 6 let.” Poleg pravih loparčkov delijo tudi manjše lesene, in to v tistih šolah, v okviru katerih delujejo tudi vrtci oziroma male šole. Tako se bodo lahko že predšolski otroci z igro navajali na lopar in žogico, se koristno razgibali in krepili občutek za koordinacijo, si privzgajali tekmovalnega duha in se, ne nazadnje, tudi učili šteti. Na vsako prireditev ob izročitvi loparčkov, žogic in majic Pezelj pripelje kakšnega znanega človeka iz političnega oziroma kulturnega življenja. V Mirni Peči je šolarje in učitelje razveselil pisatelj Tone Partljič, s katerim so imeli člani literarnega krožka tudi zanimiv pogovor. : LIK TILIA PRVA 101 DOLENJSKI LIST strelec litijskega moštv^je bil Trboveljčan Gregor Peterlin, ki je dosegel 18 točk, medtem ko je bil pri Ljubljančanih najnatančnejši Hauptman z 22 točkami. Podoben razplet srečanja so imeli priložnost videti tudi domači gledalci, ko so se Litijani v soboto pomerili z ljubljanskim Litostrojem. Tudi tokrat so košarkarji Iskre Litusa začeli odlično in po 18. minutah igre so vodili, s 35:20, potem pa so, kot da so se ustrašili uspeha, povsem popustili, tako da so se jim gostje v dveh minutah do konca polčasa približali na 36:33. V drugem polčasu je Litostroj izenačil in predvsem po zaslugi Raziča in Stepanie ter ob Ličanovi pomoči prednost zadržal do konca. Tudi tokrat je bil najboljši strelec Iskre Litusa Peterlin, kije dosegel 16 točk, pri Litostroju pa Razič z 28 točkami. Precej bolje kot Iskra Litus se držijo novinci iz Krškega, ki so v sredo doma premagali domžalski Helios z 81:75 (46:43). Najboljši strelec krške ekipe je bil Nakič z 27 točkami. Ni veliko manjkalo, da niso Krčani v soboto v gosteh premagali še Rogaške Donat Mg. Zmago so tokrat Krčani najbrž izgubili že v prvem polčasu, ki so ga domačini po odlični igri končali z izidom 47:29. V nadaljevanju so Krčani bolje zaigrali in se po 10 minutah domačino že približali na 2 točki razlike, dve minuti pred koncem so izenačili, potem pa sta v zadnjem napadu sodnika prisodila prekršek nad McDonaldom še pred metom in zmaga s 85:84 je ostala doma. Največ točk za lnterier je dosegel Nakič (30). Krkini atleti ekipno tretji Na ekipnem državnem prvenstvu bi novomeški atleti lahko tudi zmagali - Dekleta so bila četrta LJUBLJANA - Celje v moški in Ljubljana v ženski konkurenci imata najboljši atletski ekipi v državi, medtem ko je Novomeščanom pri moških le za las ušlo drugo mesto, njihova dekleta pa so bila četrta. Na sorazmerno slabe izide slovenskih atletov na prvenstvu je precej vplivalo tudi to, daje za večino sezona končana in so že povsem izven forme. Novomeščani so za pomoč poprosili tudi vrsto atletov, ki so sicer že tekmovalno “upokojeni”, in mnogi med njimi so se povabilu odzvali ter dokazali, da kljub vsemu še niso za staro šaro. Nekdaj zelo obetajoči kladivar Gregor Rus je v svoji disciplini celo zmagal, njegov bivši trener Slavko Malnar pa je bil tretji. Isto mesto sije s solidnim izidom zagotovil tudi Matjaž Zupančič v teku na 110 m z ovirami. Od aktivnih se je proslavil mladinec Aleš Tomič, ki je s hrabrim tekom zmagal na 800 in 1.500 m, zmagala pa sta tudi Igor Primc v metu diska in Robert Dragan v teku na 3.WU rn z zaprekami, kjer je hil Aljoša PoM tretji. Kren je bil drugi v teku na 5.000 m, Resnik pa tretji V skoku? palici. Tomaž Božič je bil na 1 200 m drugi. Tretje mesto je sice uspeh, vendar zelo hiter lzraM pokaže, da bi lahko Novomeščan celo zmagali, če bi na tekmovanju nastopili tudi državni Prvakv. ■».: na 10 km Matjaž Fabjan, 0 . skakalec v daljino Goran Vuč in šprinter Grega Novak. y Krkina dekleta so bila četrta. J posameznih disciplinah seje naj izkazala Mateja Udovč, kije zrn gala na 3.000 m, medtem kojojc l. 500 m premagala Čehinja A dreja Šuldesova, ki je okrepila ekipo ljubljanskega ZAK-a. Kais Jankovič je v teku na 100 m z rami premagala le Brigita Bu ’ ’ Klemenčičeva je bila tretja m m, Tomičeva pa na 800 m. y K E kina Htet Xii S V Brežicah spet množično ‘sito j "naša. "k se, %riv Tradicionalnega mednarodnega atletskega miting3 v Brežicah se je udeležilo več kot 200 atletov____________. postavil pionirski državni rek a njegova klubska tovarišica voj Kozmus je s 35,46 m poprav«_Ia državni rekord za mlajše ,nx ;erske mladinke, Ivan Markeš, član J' vj| MB, pa je z metom 44,12 mP^ % '^adj BOLJŠA DALMACIJA i. v. LJUBLJANA - Na kegljaškem turnirju za memorial Šparemblek so nastopile tudi igralke trebanjskega Mercatorja. Angelca Dalmacija je podrla 189 kegljev Vebrova pa enega manj, vendar to ni bilo dovolj za vodnejšo uvrstitev. Zmagovalka Tonča Urbanč je podrla 426 kegljev. BREŽICE - 1 L atletskega mitinga Brežice ’95 se je udeležilo tudi preko 200 atletov iz Slovenije, med nastopajočimi pa je bilo kar precej slovenskih državnih reprezentantov in rekorderjev, nekateri pa so to postali prav na brežiškem tekmovanju. Tako so v soboto v Brežicah izboljšali najboljše slovenske izide kar trije metalci kladiva. Brežičan Vernes Mešič je z 52,44 m dolgim metom liMp ;%a šilili rekord za veterane od 60. do 70- ivil° N. G. tremi mladinskimi državnimi reprezentanti, na čelu s Krmcljčanom Borutom Papežem (poleg tega imajo še dva udeleženca nedavnega mladinskega SP v Argentini, Bilbijo in Lubeja) pa se v zadnji četrtini tekme, ko so domačini, po odličnih obrambah Mar-cole in obetavnega Medveda ter serije zadetkov neustavljivega Sečkija, Rantaha in nenavadno korajžnih KOSTANJEVIŠKI TEK KOSTANJEVICA - Tradicionalni tek ob Krki - letos ga bodo Kostanje-vičani pripravili že enajstič - bo v nedeljo, L oktobra, ob 9.30. Prizadevni organizatorji bodo pripravili Tek za vsakogar na 7,5 km dolgi progi ter trimski tek na 10 km in mali maraton na 21 km. Pon Sla: Poleg tega je kar 10 atletov pop rekorde mitinga. ,»„rS|tili Najboljše izide P° n,a~„io«j# tablicah je organizator s P“ . Za pokroviteljev nagradil šeje„i: najboljše dosežke so bili Jj. ^ jn Igor Primc za 57,74 v metu v Vladka Lopatič za 613 cm |.0 hlh daljino v članski konkurenc , t0j Leskovar za 14,95 v troskoku ^ k, ,. da Steblovnik za 2:13,32 v !e^u ^tani v mladinski konkurenci, w y lec kladiva Vernes Mešič in t ir. kaJana Zupančič (11.60 m)vP ski konkurenci. . Dj| slu; Žal na tekmovanju ni na r |ici TURNIR PAROV NOVO MESTO - Novomeški teniški klub bo v soboto, zadnjega septembra, ob 10. uri za zaključek sezone pripravil rekreativni teniški turnir parov. Prijavite se lahko po telefonu 323 780 ali pred začetkom tekmovanja. Brežiški miting je imenitno vodil oče brežiške atletike Polde Rovan, ki je pred mikrofon povabil tudi večino zmagovalcev. Med drugimi se je pogovoril s Kranjčanko Brigito Langerholc, ki je prepričljivo zmagala v teku na 400 m in s 57,81 s postavila nov rekord mitinga. Poldeta čaka letos še organizacija državnega prvenstva v atletskih mnogobojih, ki ga bo, kot je že v navadi, pripravil v Novem mestu. venski rekorder v s^*iUo°^eptei11' domačin Jure Rovan, k‘Je jržave bra odpotoval v Zidružcne ja. Amerike, kjer bo že dru|0 p L pored skušal kar najbolje * TMlj študij in vadbo skoka ob pa j V SEPTEMBRA SEVNICA - Na septembri, hitropoteznem turnirju ^^jesU' šahistov je zmagal Kuzmičnj“ nCiii jedcem, ki vodi v skupne redu in Kranjcem. J- P' Lekše je predal naslov Pintarju Drža al ( samozavestnih mladincev Teraža in Povšeta, niso mogli več prav zbrati. Sevničani so zmagali s 23 :21, zadetke pa so dosegli Sečki 8, Rantah 5, Lupše 3, Jug in Simončič po 2 ter Plazar, Gregor Pintarje petič postal državni prvak v speedwayu - Brez padcev ni šlo - Poškod°v Gerhard Lekše si je boje za naslov državnega prvaka ogledal s tribune I, NOGOMETNO SREČANJE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 24. septembra, s pričetkom ob 9. uri, bo v Šentjerneju na igrišču ob osnovni šoli nogometni turnir ob 20-letnici nogometnega kluba Kremen z Mokrega Polja. PRVAKI TUDI MED NOVOMEŠČANI KRŠKO - V soboto se je v Krškem s peto dirko državnega prvenstva končala domača sezona v speedwayu. Dirka, kije potekala pod žarometi, je na stadion Matija Gubca privabila okoli štiri tisoč gledalcev. Ttkmovaiye je minilo brez domačega asa in sedaj že bivšega državnega prvaka Ger-harda Lekšeta. Čast posavskega speedweya so tako reševali mladi Izak Šantej, veteran Krešo Omerzel in Tomaž Drnač. Pred dirko v Krškem je imel Gregor na dvajj Jarh, potem ko sta zapie>'; vožnji v boju za drugo mesu) * 'fyOJ. Izak Šantej in Martin Pet|';ta|er Krešo Omerzel, Roman P fVakJ Tomaž Drnač 10. Državn P ^ „<■ nCtlh ...rCS M $■< Vs '5rs av H, X p« Gregor Pintar, ki je na pc" ,,ctcfc? zbral 71 točk, 2. je Martl 5 (63), 3. Izak Šantej (5^)’ gišefajj Drnač (36) in^Gerhard^gLlC k St Isti N; k, ti % h K V 'ati DOBRO PRIPRAVLJENE - Novomeške odbojkarice (na bližajočo prvenstveno sezono dobro pripravljene, kar so ' !?Crfi ivi ui uj. s) j. u m j premagate iuku ljutomerske D-tigustec /v; l’JC, f podprvakinje odbojkarice Reke, kar je svojevrstno presencc J 0 pv ■ ^ mednarodnem turnirju, ki so ga v soboto pripravile v špoRnj. j^it^ Marof. S 3:0 so premagale tako ljutomerske B-ligašice kot ta £\jtt zmagi na turnirju se je Novomeščan kam poznalo, da še ■jpil1 vsem uigrane in da jim manjka Vika Orešina, ki naj bi se ostala11 r ta teden. (Foto: I. V) V1' ki v Št. 39 (2407), 28. septembra i :> L. Bo južna meja drugačna? %aZe’ d(l Je ravno zdaj pravi, če ne že kar zadnji čas, da brežiška ,a m nekatera zainteresirana podjetja uresničijo idejo o izgradnji Radarske ploščadi ob slovensko-hrvaški meji na Obrežju. Od % ™ ^anes je Poteklo že veliko Sotle in Bregane, a na meji še vedno % St>m° na črno postavljeni montažni bivaki za carino, policijo in nil]ne službe, ki povrh vsega nimajo niti pitne vode. 'a l*3,'!3 s' lahko očitno privošči mar- prehod meje, v brežiški občini in tudi dru-ijj.. 1 ^rne gradnje, gnečo in sramoto Medtem ko brežiško in tudi po-'•iiaš ®°sP°darstvo vse to le s težavo ij, a' meji vidi namreč priložnost, i^rj ae mot<> potrjuje tudi 140 pisem o (ji, V aSanja v gospodarsko ploščad ob ij jj0jih poslala različna domača in Tuja (predvsem iz Nemčije, ^adi'n so pripravljena v razvoj % |UC*- v'a8at', med domačimi pa so tj|]jL a številna močnejša in v pošali Pano8ah vodilna slovenska podjef-\]ecjnc^VOmno sposobna tudi vlaganj. tjjle.°menjenimi podjetji je največ '“Slor V '^)> P' bi potrebovali poslovne ■e’ Parkirišča in skladišča. Za ilus-aavedimo, da jih v Sežani (tam-■ii{. , P°darski terminal si postavljajo IpJ11Za zgled) deluje 42. Sicer pa je k audniki še veliko trgovcev, gos-fc,s n^ov menjalnic, zavarovalnic in Le Sefvisnih služb. Posebej razve-(ii, ,’.(}aip pismo o nameri poslala tudi 1 Zebtu oblikovati upravo za no-k^ieno carinsko območje. ^°bmednarodnem mejnem pre-tj. rezJe v resnici nastalo, je seveda Se *eliko vPrai’anje' Brežiška občina ^. e Vse od osamosvojitve in je v ta ranju mejne takse. p Pionir Novo mesto in CRP ^iv s*ej bo naloga združenja, da S u P°trebna soglasja za nastanek tj, j ega terminala. Teh bo treba kar t^.tendar napovedujejo, da se bodo Vseb ze v začetku prihodnjega jgj az naj bi se lotili projektiranja in °V'C' *eta že začeli s prvi-Janti. Združenje naj bi pozneje tudi za upravljanje s terminalom.. . Načrti v oblakih? S sit ii)s S| Podjetja iz združenja zastavila 1L Prevelikim optimizmom? Marsi-S /da. Če bi šlo zgolj za občinsko 1 morda že danes del ploščadi (i(i r gre tu nedvomno za dejav-V Presegajo pristojnosti občine. V «JSega potrebnega in v samo izvedeta - njegovo idejno zasnovo naj kjj a Septembra recenziralo Minis-■?,°lje in prostor - se bodo mora-L'1 različna ministrstva. Za Lju-K. Ponavadi Brežice zelo daleč in ,,’amkajšnjega gospodarstva zelo drobni in obrobni, toda morda god po regiji pa se bojijo, kaj bo, ko se bo odprl balkanski koridor, še posebej, če na to ne bomo pripravljeni. Nadalje Posavci z velikim veseljem prebirajo novice, da Družba za avtoceste (DARS) zaradi zastojev na gradbiščih nikakor ne more porabiti denarja, namenjenega za gradnjo avtocest. Po izjavi Gordane Višinski naj bi vmes več pozornosti namenili avtocesti v smeri sever-jug. Direktor Direkcije RS za ceste je maja letos v Brežicah povedal, da Evropska banka za obnovo in razvoj sprejema v program tudi rekonstrukcijo ceste do Obrežja, kar naj bi omdgočilo, da bi temeljito prenovili vsaj odseke, ki se povsem pokrivajo z bodočo avtocesto. To bi lahko prineslo ugodno rešitev za Dolenjce in Posavce, vendar je pogoj za mednarodni kredit, da polovico potrebnih sredstev zagotovi država. Tu pa se zatika. Nekaj veselja je v mračno razpoloženje na jugovzhodu Slovenije prinesla tudi vest, da bodo končno začeli pripravljati lokacijski načrt za odsek avstoceste od Obrežja do Krške vasi. Ne smemo namreč pozabiti, da tu načrtujejo avtocesto že dvajset let, daje ves ta čas prostor v okolici rezerviran zanjo, domačini pa ne dočakajo, da bi kdo končno rekel, kje bo potekala trasa ceste, in jim ostanek ozemlja pustil za drugačen razvoj. Lokacijski načrt bo že nekaj, težava je le v tem, da šef državnega Urada za prostorsko planiranje napoveduje, da bo dokument sprejet predvidoma šele v dveh letih. Brežičani seveda vztrajajo, naj tokrat naredijo izjemo pri svoji počasnosti in na teh projektih delajo hitreje, saj gre za gospodarsko korist občine in tudi države. T\idi meddržavna stvar Če bodo Balkanu velike sile malo bolj naklonjene in bo promet kamalu stekel proti jugu Evrope in v Malo Azijo, je mogoče tudi računati, da bodo tuje države pritisnile na našo in s krediti pospešeno zgradile cesto. Dokler pa pritiskov in neznosnega prometa, nepreglednih kolon in sramotnih zastojev na meji ni, teče vse lepo počasi. Slovenija in Hrvaška se še nista dogovorili za potek meje na tem področju (zdaj je osnovana komisija za določitev meje od Bizeljskega do Riogonc, kdaj se bodo usklajevali okoli Obrežja, se še ne ve), ravno tako nista še dorekli, kje se bodo stikale cestne povezave med državama in kakšna bo organizacija mejnega prehoda. V prid pospešeni gradnji ob meji govori tudi zdaj končno že vseslovensko spoznanje o nujnem tesnejšem gospodarskem sodelovanju med sosednjima državama (dolgo so bila namreč opozorila Posavcev deležna posmeha pristojnih v vladi). Posavje že močno trži na račun 2 milijonov kupcev bližnjega Zagreba in primestnih krajev. Ne izkoristiti ugodnosti cenovnih razlik ob meji, kot so to nekoč s pridom delali Avstrijci in Italijani, bi bil naravnost zločin. Nekateri pa le niso mnenja, da je treba gospodarski terminal takega obsega graditi v bližini meje. Z Ministrstva za notranje zadeve že prihajajo opozorila, da gre za južno mejo, kjer bo sistem kontrole povsem drugačen kot drugod, še posebej, če bo meja s Slovenijo tudi meja s shengensko Evropo. Zato naj bi se pri izbiri lokacije v prvi vrsti prilagajali zahtevam tega ministrstva. Tako mislijo tudi v Ministrstvu za ussissisl okolje in prostor, kjer še vedno razmišljajo o več možnih lokacijah. Drugo lokacijo z gospodarsko ploščadjo za potrebe avtoceste načrtuje že tudi DARS, medtem ko nekateri še vedno kažejo na Slovensko vas in prostore bivšega Tehnično-remontnega zavoda, kjer se je že razvil nov poslovni in trgovski center. Snovalci idejnega projekta kljub vsemu trdijo, da je lokacija pri Obrežju najboljša. TVpelo bo kmetijstvo Poleg vsega naštetega, kar daje gradnji ob prehodu Obrežje državni in celo meddržavni značaj, je treba vedeti, da gre za velik poseg v prostor, saj naj bi takoj na začetku za terminal potrebovali 20 in v postopnem razvoju še dodatnih 40 ha zemljišč severno od prehoda ob naselju Obrežje. Kot pravijo v združenju za Gospodarski terminal Obrežje, odkup zemlje "Mati vseh mrež" pri nas Internet. Pred nekaj leti se je ta beseda prvič začela pogosteje pojavljati v računalniški literaturi, danes je ne samo domača, ampak kar razvpita v vseh občilih. Pravzaprav je beseda sama za zdaj bolj znana, kot pa je poznano to, kar pomeni, a če se bo zadeva razvijala s takšnimi koraki kot doslej, bo Internet postal že v nekaj naslednjih letih nekaj tako vsakdanjega kot telefon. Ta čas vsaj pri nas s “svetovno mrežo mrež“, “materjo vseh mrež" oziroma “Mrežo” (z veliko začetnico), kot vse rečejo Internetu, še nima opravka prav veliko ljudi, vendar se tudi Sloveniji obeta internetska eksplozija. Napovedala jo je prireditev Internet v Sloveniji, ki je bila prejšnji teden v Cankarjevem domu. Na tej neprofitni prireditvi, ki jo je organiziral Infos, je bilo v dveh dneh mogoče videti in slišati vse, kar se pri nas ta trenutek da izvedeti o Internetu. Poleg številnih izobraževalnih predavanj je tekla sejemska predstavitev tistih naših podjetij in ustanov, ki so povezani z Mrežo kot ponudniki ali uporabniki različnih storitev, za nameček pa je bilo obiskovalcem še omogočeno, da so v preddverju Cankarjevega doma v kibernetski kavarni (po zgledu cy-bercafejev iz razvitega sveta) malo zajadrali po Mreži, se pravi, da so sami brkljali po neizmernih oceanih informacij, ki so na voljo v World Wide Webu na Internetu, in so tako v živo okusili čar in moč “najpomembnejše stvari, ki se je zgodila v zvezi z informacijo od Gutenberga”. Osnovni namen prireditve je bil, da se širša javnost seznani z Internetom, da tisti, ki to počnejo in znajo, pokažejo, kaj Internet je, kako, kje, po čem in s čim seje mogoče povezati v Mrežo, ob vsem tem pa K K ti/le uspelo; če bo, bo šlo to pred-1un ugodnega trenutka. Poglej- I s*var, ki deluje v prid pospešene Ob; m ij ^ejne ploščadi, je naraščanje n' Prcbod Obrežje je že zdaj i| ^ utestu po številu tovornjakov v i \°meI Pa se P° voin' ‘z Uta v leto Na dan že zdaj prevozi mejo 600 [ti, °z>l, kar je več kot na zloglasnem l(i ^hodu Dolga vas. Že zdaj to-“časno tudi po več ur čakajo na yU Možnost brkljanja ali surfanja po Internetu, kot se reče v računaniškem žargonu, je v v kibernetsko kavarno v Cankarjevem domu pritegnila predvsem mladino. naj bi tudi otipali Internetov pulz v Sloveniji. Gre namreč tudi za komercialne interese. Če pred dvema letoma še ni bilo pri nas niti enega komercialnega ponudnika storitev v omrežju Internet in je bila mreža vseh mrež za širšo javnost mit, resničnost pa le za redke, je zdaj stanje že drugačno. Imamo osem komercialnih ponudnikov storitev, obeta pa se jih še več, ko bodo uporabniki odkrili neverjetno pestre možnosti, ki jih Internet ponuja na vseh področjih in tudi na področju zabave in razvedrila. Lahko bi zapisali, da je Internetov utrip v Sloveniji mogoče že kar krepko zaznati, da je Mreža tudi pri nas zaživela. In ne samo, da je v Sloveniji, ampak je - če se poigramo z besedami - tudi Slovenija na Internetu. V slovenskem delu Mreže danes lahko že najdemo marsikaj, od zelo dobre predstavitve naše države, predstavitev mnogih slovenskih podjetij in ustanov, elektronskih različic klasičnih medijev (časopisi, revije, teletekst) do najnovejšega telefonskega imenika, poleg tega pa je že mogoče prek Interneta pri nas kupovati knjige in plošče nekaterih založb, naročiti pico ipd. Kaj je pravzaprav Internet? Gre za največje računalniško omrežje na svetu, ki povezuje okrog 70.000 večjih ali manjših omrežij, okrog 5 milijonov zmogljivejših računalnikov in več kot 50 milijonov uporabnikov na vseh celinah sveta. Točnih številk ni mogoče navesti, ker se spreminjajo iz dneva v dan, Mreža namreč raste izredno hitro. Po ocenah nekaterih strokovnjakov bo imel Internet do preloma tisočletja 300 milijonov rednih uporabnikov in bo postal glavni komunikacijski in informacijski medij, ki bo v marsičem spremenil naš način življenja. Moč in bistvo Interneta je v seveda v povezovanju računalnikov in vsega, kar je z njimi mogoče početi, predvsem seveda zajemanje, hranjenje, iskanje in posredovanje informacij. Tehnologija, ki stoji za Internetom, omogoča, da je uporabniku prek deloma že poteka, potrebno pa bo še veliko naporov v tej smeri. Brežiško občino in zdaj še posebej novoustanovljeno gospodarsko združenje čaka težak boj v ministrstvih in v vladi, ki mora dati soglasje k spremembi dolgoročnih in srednjeročnih planov občine in republike. Območje, kjer naj bi nekoč stal in posloval gospodarski terminal, namreč stoji na kmetijskih zemljiščih, zato bo potrebno na tehtnico dati kmetovanje in obmejne dejavnosti ter doseči spremembo namembnosti zemljišč. Če bo projekt zaživel, bo seveda bistveno posegel v življenje tamkajšnjih ljudi, kar je že druga plat taiste zgodbe. Upamo lahko le, da bo vpliv pozitiven. Navsezadnje naj bi v začetni fazi na ploščadi delalo 200 (resda s cariniki in policisti) in pozneje morda celo do 500 ljudi. BREDA DUŠIČ GORNIK njegovega povsem navadnega osebnega računalnika dostopno neizmerno bogastvo informacij, ki je zbrano in se sproti dopolnjuje in osvežuje na velikih računalniških sistemih po svetu, naj gre za strokovne baze podatkov, knjižnične ali arhivske podatke, kataloge muzejev in galerij, podatke borz, vladnih ustanov, elektronskih časopisov ali pa povsem komercialne informacije. Uporabnik lahko uporablja Internet tudi kot učinkovit način izmenjavanja sporočil in vseh vrst dokumentov z uporabniki po vsem svetu, za delo na drugem računalniku, prenos programov itd. Seveda pa je treba najprej osebni računalnik povezati z Mrežo. Tehnično to omogočajo najeti ali klicni telefonski vodi (zadošča torej domača telefonska vtičnica) in modem, napravica, ki skrbi za pretvorbo signalov, za ostalo pa poskrbijo ustrezni računalniški programi, odvisno od tega, ali se povezujemo neposredno ali posredno. V Sloveniji je več ponudnikov povezave. Nekomercialen ponudnik za raziskovalne organizacije, razvojne oddelke, šole, knjižnice, muzeje, arhive itd. je ARNES ki je za svoje uporabnike brezplačen, saj stroške omrežja in prometa po Internetu pokriva država. Komercialni ponudniki za podjetja in posameznike pa so omrežja EUnet, K2.net in Quantum z vozlišči v večjih slovenskih mestih, ki pa seveda niso zastonj. Višina mesečne naročnine je odvisna od tega, kakšne storitve nam nudijo, in tako se cene gibljejo za elektronsko pošto, novice, terminalski dostop, neposredni klicni dostop v Internet ipd. od 1.700 do 8.500 tolarjev. Internet je torej tu, samo vprašanje časa je, kdaj bo postal nekaj tako vsakdanjega in samoumevnega, kot sta postala televizija ali telefon. Svet zares postaja globalna vas, kot so že pred desetletji napovedali poznavalci. MILAN MARKELJ - '.J i Jj 700 let šmihelske župnije Je bila šmihelska fara zaradi bližine mogočnejšega in slavnejšega Kapitlja v zadnjih nekaj sto letih po krivici zapostavljena? Ko so se poznavalci, na pobudo šmihelskega župnika Cirila Plešca lotili zgodovinskih virov, so naleteli na stvari, ki jo kažejo v novi luči. Le malokaterim je bilo do zdaj znano, da je šmihelska fara ena od najstarejših na Dolenjskem, pa tudi po velikosti svoj čas ni bila zanemarljiva, saj je segala od vznožja Kočevskega Roga in Črmošnjic pa vse do šentjernejskih ravnin, od bregov Krke do gorjanskega grebena. To je bila prafara, matična fara za sedanje fare Dolenjske Toplice, Vavta vas, Stopiče, Podgrad in vse zaledje sedanje frančiškanske župnije v Novem mestu. Leta 1296 je bila fara prvič omenjena z imenom Šmihel, in to je povod za praznovanje sedemstoletnice. Že prej, leta 1275, pa je bila omenjena z imenom Mehovo, kajti po nekaterih virih naj bi bila šmihelska cerkev lastniška cerkev gradu Mehovo, postavili pa naj bi jo v 12. stol. gospodje Višnjegorski, ki so bili tedaj lastniki gradu. Te in še mnogo drugih zanimnivih podrobnosti iz nastanka in nadaljnjega življenja fare, zlasti kar se tiče njenih kulturnozgodovinskih posebnosti, je zbranih v brošuri 700 let župnije Novo mesto - Šmihel, ki sojo za to priložnost napisali umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič, arhivar ljubljanske škofije Franci Baraga in Ciril Plešec, sedanji župnik v Šmihelu. Lepe barvne fotografije v brošuri, bodisi podružničnih cerkva, bodisi pomembnejših detajlov, je prispeval Drago Vujiča. Publikacija je lep mejnik v zgodovini šmihelske fare, katerega osnove je zastavil že župnik Anton Peterlin s svojim zvežčkom Drobtinice iz zgodovine župnije Šmihelske. Izšla je leta 1879 v spo- min vsem, ki so darovali za nove šmihelske zvonove, natisnil pa jo je novomeški tiskar J. Krajec. Kaj vse se je potem s temi zvonovi in zvonovi v podružnicah dogajalo, je popisano v brošuri, kije izšla letos. Tam boste poleg ostalih zanimivosti zvedeli tudi, da v podružnični cerkvi sv. Florjana na Cerovcu še danes visi eden od najstarejših zvonov na Slovenskem. Mati uglednih far , Omenili smo že, daje na ozemlju šmihelske prafare pozneje nastalo več far. Prva, ki seje izvila iz njenega naročja, je bila fara v Dolenjskih Toplicah, kjer je bil prej vikariat pri nekdanji Marijini cerkvi. To je bilo v začetku štiridesetih let 14. stoletja. Vendar listina iz 1481, ki je danes izgubljena, navaja, da je moral top-liški župnik ob prazniku sv Mihaela priti v Šmihel in asistirati pri obredih. Druga fara, ki je postala samostojna na ozemlju šmihelske fare, je Vavta vas. Kot piše šmihelski župnik Peterlin, je vavtovška župnija dobila samostojnost pod pogojem, “da farani za cerkev in farovž od patrona nič zahtevati ne smejo, če bi se to zgodilo, naj se spet združi s Šmihelom.” Tamkajšnja cerkev sv. Jakoba se prvič omenja leta 1500, njen prvi znani vikar pa leta 1660. Samostojna fara je Vavta vas postala leta 1862. Posebno razmerje pa je nastalo, ko se je iz šmihelske fare izločala fara Stopiče. Hčerka je namreč kmalu pričela preraščati svojo mater. Če povzamemo zapis v brošuri, je sedanjo cerkev Marije Tolažnice dal pozidati ali vsaj obnoviti Janez Lovrenc Paradeiser leta 1709., od leta 1715 imajo v Stopičah svojega duhovnika, ki pa v začetku ni opravljal pastoralnega dela. Zadnji krst iz Stopič je bil v šmihelski cerkvi leta 1760, zadnja iz Stopič pa je bila pokopana pri šmihelski cerkvi Marija Turk leta 1765. Dve leti Tf I' UBITELJSKI USTVARJAL.CI * 1 : -V/'--, -r. - ■ Izbruh po dveh desetletjih “Umetnost človek potrebuje, da ne propade zaradi resnice, ker je ta zelo umazana. Umetnost pa je nekajJepega, tako da predstavlja rešitev za človeka, ”pravi Branko Kotar iz Šentjerneja, kateremu se je življenje pred petimi meseci ravno na veliko noč spremenilo. Hči je bila namreč bolna in je odšla v Novo mesto, on pa je prijel za čopič in od takrat ustvarja s tolikšno vnemo, da je ne razume niti sam ne najbližji. A umetnost za Branka ni nekaj novega in neznanega. Sam pravi, da je talent že v družini; oče je bil konstruktor mostov, risal je načrte za objekte, še bolj znan je njegov brat Jože, ki je uveljavljen slikar. Branko je dobro risal že kot otrok. V osnovni šoli se je z eno sliko udeležil skupinske razstave na Japonskem, pred 20-imi leti je razstavljal tudi na skupinski razstavi v Velenju, a kljub številnim odprtim možnostim ni več slikal. Sam ne razume, zakaj, verjetno tudi zato, ker mora biti takšni dejavnosti naklonjeno tudi okolje, generaci- ji, ki ji pripada, pa je bil glavni cilj preživetje. “Pri vzgoji vedno poudarjamo drugega človeka, a vsi odgovori so v nas samih. Zaradi takšnega odnosa se človek velikokrat podcenjuje in to negativno vpliva na posameznika, saj je nezaupljiv do samega sebe. Sami sebe prikrajšujemo, to pa nam vrača umetnost,” pravi. Branko se je priučil za fotografa, začel je še snemati, 15 let pa ima tudi obrt. Tako si je s pomočjo objektiva fotoaparata in kamere izpilil občutek za izbiro motiva. “Spoznal sem, da mi daje slikarstvo ob- Branko Kolar veliko prostega časa posveti slikarstvu čutek večnosti, zelo velike užitke, včasih pa imam občutek, da je umetnost eno smo božanstvo,” pravi Branko, ko lista med akvareli, med katerimi prevladujejo tisti s krajinskimi motivi. Veliko prostih trenutkov namreč preživi v naravi, kjer odkriva stvari, ki so sicer neobičajne, in tiste drobce življenja, ki jih sodobna civilizacija počasi briše s površja in tonejo v pozabo. Tako lažje prenese tegobe, ki so sestavni del življenja, ali pa se odpravi med ljudi. Ima na stotine fotografskih posnetkov narave, odkriva vremenske pojave, kot so borba oblakov, čas, ko se pripravlja na nevihto, odkriva igro svetlobe in podobno. To poskuša ujeti v fotografski aparat, fotografija pa je lahko motiv za naprej. V petih mesecih, odkar se je Branko posvetil slikarstvu, se je v njegovi zbirki nabralo več kot 70 del. Za eno sliko porabi dan ali dva, odvisno od motiva. Slika pa v naravi in iz posnetkov, odvisno, kako se zadeve lažje loti. Poskuša pa tisto, kar nariše, izdelati do potankosti in na papir prenesti življenje. Tako voda na njegovem papirju izgleda tekoča in globoka, kar doseže z nanašanjem nians in mešanjem barv, Otočec v dežju je res moker in podobno. Hoče, da to, kar čuti sam, čutijo tudi ljudje. Ko začne z delom, ve, kaj hoče, zato se v teh nekaj mesecih še ni zgodilo, da bi moral kak papir vreči stran. “Slikarstvo je nekaj povsem drugega kot fotografija, kije bolj groba, čeprav tudi dobrega fotografskega posnetka ni lahko narediti,” pravi Branko, katerega življenje se v zadnjih mesecih odvija s Jako veliko naglico, da še sam ne more dojemati. Po treh mesecih ustvarjanja je že imel prvo samostojno razstavo v Dolenjskih Toplicah, še letos se bo verjetno predstavil v Šmarjeških Toplicah in v novomeškem ^ SDK, vabijo ga v Bohinjsko Bistrico, Ve-^ lenje, dobiva tudi ponudbe za opremo 9 lokalov. ^ Tako je Branko po dvajsetih letih začel jj; ponovno odkrivati sebe in nov svet, narava g pa mu to spoznanje vrača. Res, da se sedaj ^ ubada le z akvarelom, a se bo kmalu po-iskusil še v olju in kredi. TANJA GAZVODA zatem je postala stopiška fara samostojna, tamkajšnja cerkev pa je postala priljubljena božja pot, ki je pritegnila večino šmihelskih faranov. To je tako nagnilo tehtnico, da je želel novomeški prošt in goriški nadškof Attems sedež šmihelske župnije prenesti v Stopiče. Ker pa tako stare župnije, kot je bila Šmihel, le ni bilo moč kar tako ukiniti, je nadškof sedež župnije sicer premestil v Stopiče, nova fara pa se je potem imenovala župnija sv. Mihaela in device Marije v Stopičah. O tem je leta 1770 izdal listino združitve, za duhovnika-vikarja v Šmihelu pa je določil stopiškega kaplana. Taka rešitev se ni obnesla in leta 1788, pod ljubljansko nadškofijo, sta fari spet nastopili samostojno. Tako kasno kot leta 1967 so iz šmihelske fare odpadla tudi naselja na desnem bregu Težke vode, nekatera so bila že p prej priključena župnijama Šentpeter- 5 Otočec in Črmošnjice, kajti v Novem o mestu je bila ustanovljena nova frančiškanska župnija sv. Lenart, kije prevzela to zaledje. Takratni župnik Franc Vidic je o novi župniji zapisal, daje bila ustanovljena “iz dveh tretjin šmihelske župnije in ima najlepše dostopne kraje, kajti najbolj oddaljene in najtežje dostopne vasi so ostale še pod staro župnijo”. Dobro desetletje zatem je bilo tudi naselje Šmihel priključeno Novemu mestu, tako da je Šmihel le ena od treh novomeških župnij. Če bi pogledali na . zemljevid, bi videli, da je farna cerkev res čisto na robu, le lučaj od Težke vode, ki je vzhodna meja župnije. A imata šmihelski župnik in kaplan pod pokrovom motorja svojih avtomobilov več konjev, kot pa jih je imel svoj čas v svojem vozilu župnik Franc Vidic, ki je bil svojevrstna pojava s svojim mopedom in usnjeno kapo na glavi. Ko že govorimo o zgodovini šmihelske fare, moramo tudi povedati, da je bila konec 15. stol. priključena novomeškemu Kapitlju, ki ga je leta 1493 ustanovil Habsburžan Friderik III. z namenom, da bo nekoč prerasel v škofijo. Tedanji šmihelski župnik Janez Pogen je bil tretji med prvimi dvanajstimi kanoniki novomeškega kapitlja, ki so bili 3. januarja 1496 slovesno umeščeni. THidapolno in natančno delo Sedemsto let življenja take fare, kot je šmihelska, vsekakor ni enostavno popisati. Župnik Anton Peterlin je svoje Najstarejši zvon v župniji iz leta 1479 Drobtinice na 28 straneh zabelil z marsikaterimi zanimivostmi, ki so gotovo pritegnile njegove sodobnike, današnjemu bralcu pa patina let, ki so minila od takrat, svojevrstna župnikova gorečnost in zanos zbujajo občudovanje in spoštovanje. Tudi sedanji avtorji jubilejne knjižice niso imeli lahkega dela. Natrpana je s podatki o virih, na katere so se opirali pri svojem delu, prav to pa kaže, Spomenik ob šmihelski cerkvi da bi kaj hitro, če bi to čas in jj sredstva dopuščala, zrasla vobzezn izčrpno delo. Pričujoča knjižica na , desetih straneh je le zametek tega. a ^ cu daje najnujnejše: odpira vraW ^ mosvoj zgodovinski pregled, ain želeli vedeti kaj več, pa nudi tudi se ^ preko petdeset virov, ki so jih ■ v. torji obdelati, da so se dokopali do o j ljenih podatkov. Že zaradi tega je žica dragocena. 0(J. “Naših bralcev nikakor nisl"° Lf. cenjevali,” pravi umetnostna zgodo ka Marinka Dražumerič, ko poj as J kako sp se lotevali dela. Da je to ’ razvidno iz vsebine, ki je dostopn' prostejšemu bralcu, hkrati pa za jgtj tudi tistega, ki bi o stvareh hote z kaj več. „nf0vo “Če bi imel več časa, bi bilo g .g zanimivo proučiti gospodarsko zj fare. Marsikaj je v arhivih shranJ ^ nekaj od tega v publikaciji tudi om nekaj stvari pa je tudi brez sledu12 ^ Izgubili so se trije fascikli, ve^e entoV vojni, nikjer pa tudi ni več doku _ ubožne ustanove, kar je za Pr'^‘UJjjno)e vine neke fare pomembno. Pome . tudi šolstvo, o katerem nismo ^ šali, vedeti pa je treba, daje cer e faZ-skrbela tudi za to. Iz dokumentu . v vidno, da je bil na začetku en r „raje-Znančevi hiši, kasneje, ko je b' a .. ^e na šola, pa je cerkev odstopil*1 parceli za šolski vrt,” pripoveduj ci Baraga, ki je krepko prezrači {U(|j šmihelskih župnijskih arhivov m uredil. življenje v senci , Šmihelski župniji v njeni 0 jo jc zgodovini usoda ni bila mil*1- zadev' oklestila, je pač naravni tok časa, ale so jo tudi druge, še bolj tur5ke stvari. Za časa turških vpadov so J ^Q. horde, ki so si polomile zobe 0p|e- meških obrambnih zidovih, vec nile in požgale, prebivalce, ki -^j al' vočasno poiskali zavetja za meS pa s/ grajskimi zidovi in v varstvu g° ^ jv/J1 posekali ali odpeljali v sužnos 'orT,enja knjižici župnik Anton Pete >n ^voj3 tudi kmečke upore in upor curs jačil° kov, ki niso prejeli plač, pa s0 pijan/-sami jemali med šmihelskim' Potem je bila tuše kuga, ki J ^ divjala v letu 1625. Ko je pojenja pa- griču nad Regerčo vasjo gro ■ 4$ radeiser in njegova žena . cerkv'c' pozidati cerkev sv. Roka. P*1 popisi so bila slovita žegnanja, ki J11 ^etoVfl tudi Janez Trdina. Med drug0 vojno je bila cerkev požgana- jt|jaj Po ustanovitvi novomeškega fara ves čas živela v njegoviseI. ve|icin seje pozabilo na njeno nekdaj ^ vSeiU’ seje pozabilo na njeno neso* j z vSei in šele njena sedemstoletnica ^nj0. kar sodi zraven, spet spomjU j^j(5 _ nagrade v dol. toplice, OREHOVEC IN ZDOLE Žreb je izmed reševalcev 37. nagrad-[!ekrižanke, katere sponzorje bila ljubljanska Emona Merkur, izbral Mitjo »Pelka iz Dolenjskih Toplic, ki bo prejel 1 Ogrado, bon za 8.000 tolarjev; 2. nagrado, bon za 5.000 tolarjev, bo prejela ejana Piperski iz Orehovca, 3. nagra-a°- bon za 3.000 tolarjev, pa Janez Cer-*#*faZd°l. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo poš-jne najkasneje do 12. oktobra na naslov: fisnon lki list’ Glavni ,r8 24- P-P- 212-ŽAN ^°V0 mest0’ s Pr'P'som KRI* REŠITEV 37. NAGRADNE KRIŽANKE . ravilna rešitev 37. nagradne križanke se, vod°ravnih vrsticah, glasi: AGNATj PUa. ELJ' EMONA MERKUR, M, PN, Ra d,°NIX, AREAL, RAABE, TO, DR, ’IKTIN’ uniati, ANEKS, MU, EIIDC VLaOKO, tet, apotekar, PPfin ’ TA’ AVRA, ILA, IMENO, V, Gal. tBEDARIJA’ eric' ora’ anas’ len°st ne nastane tako, da okrog sebe jitn arn° nod,enih ijudi, temveč prej tako, da tC m°retno sporočiti stvari, ki se nam knP°'nem^ne °lida se nam zdij° never- CARL G. JUNG Aohi\aie vlačuga, na skrivaj ljudem or°došla in zaželena. IVAN MRAK NAGRADNA KRIŽANKA 39 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SL. PESNIK IZ NOVEGA MESTA (ANTON) SUROVA, NEUSMIL- JENA ŽENSKA SKOKI V GLOBINO NA ELASTIČNI VRVI GRAFIK JUSTIN FRANCOSKI DVORSKI PLES AVTOR: MARKO BERTONCEU OKENSKA NAVOJNICA PRIOČESNA LEČA KRAJ NA KRŠKEM POUU, NEVIODONUM JIJAČA STARIH SLOVANOV PRITOK VISLE PRI VARŠAVI ŽLAHTNA KAPLJICA ZLATKO PEJAKOVIČ ZADETEK PRI NEKDANJI ŠPORTNI NAPOVEDI POŽIVILNA PIJAČA PLESNI LIK PRI ČETVORKI KOSOVNA POŠILJKA DELOVNI POLET, ELAN PEVKA JALŠEVEC (REGINA) VRH PRI VOGLU ARA, PREDPLAČILO SKUPNA ZAHODNO- EVROPSKA VALUTA HRVAŠKA PEVKA (KSENIJA) GRŠKI BOG VOJNE OSTANEK POSEKA- NEGA DREVESA SALOMONOV UGANKAR yrw~Tt PISANA, NEVEZANA BESEDA ITALIJANSKA POPEVKA-RICA (AN NA) TOMAŽ ŠALAMUN WILLY BRANDT KAMEN V SEČNIKU DRŽAVA V ZDA OB MEJI ^MEHIKO DRŽAVNI SIMBOL RIBIČ, KI LOVI S SLAKOM m ?ru9 o rojstvo *užemberške odbojke xv, ki sred UzenjGerku, slikovitem trgu z ostan-v teh k nj^eškega gradu nad krko, kije prav nič|0vrijJ,hssv°jimi slapovi najlepša, najbrž sojo J*«; ne bi poznal odbojke, igre, ki nesi; po drugi svetovni vojni pri- dani ■ 1 'n študentje, ki so se šolali v Lju-iitiejj • ¥Predvsem v Novem mestu, saj je Ot*boik fal dolenjska metropola imenitno ittgosio^0 moštvo, ki je igralo celo v prvi 2aPis> o žužemberških odbojkarskih *0zbir. ,?ngajo v leto 1954, ko so se pod mrc-vak i .1 Lojzko Smrke, pokojni Albin No-boka,-TMlakar, Jože Prušek, Vinko Globin,’ . 1 Štor in Jože Smrke, kmalu pa so k ki:/. riraili nekoliko mlajši Marjan Smr-»tofj ^a.n Legan, Nande Mestnik, Peter ske j„ o2c Mrvar. Pionirski časi odbojkar- ^ I&Ta • 'ul' » lumnM vasi uuuujivai- N bili to. Igralo se je na prostem in Ptaznj, ’ko so Žužemberčani ob krajevnem ^0^ščetka julija na dvorišču pred graj- keva| ° Pripravili prvi večji turnir, je močno kčan;0> P°dobno kot letos, ko so Žužem-Pesku rP^Prav'b veliki turnir v odbojki na l!oje G. akrat so zmagali Novomeščani, dru-Važan|° bebnjc, domači fantje so bili tretji, S Pa zadnji. Po koncu turnirja je za za-Pfanc d s ,rbel znani novomeški odbojkar VQdni;,r °’ ki se je kljub dežju okopal še v CU na trgu. dan"C fadDne vadbe, kakršno poznanj vCs’ P^a leta ni bilo. Fantje so igrali 'lr'icHnv'e^a *n Predvsem med letnimi po-kšii0d'; Tekme so igrali ob nedeljah po *ili z’|. • Za,dctka pa so se na gostovanja vo-Pditr ^kom in kasneje z občinskim dži-5(1 se I uzcmberk je bil takrat občina). Ker kjbojif P.1964 štirje najboljši žužemberški K0rjl Pr'družili Trebanjccm, ki so se z ■kje P?m°čjo prebili celo v 1. slovensko v e*a odbojka v Žužemberku usiha-SoD‘,° Pa je v okviru Iskre kar uspešno . Let °,na delavskih športnih igrah. kUgan se ie ekipa žužemberškega "kar a Prebila v 2. slovensko ligo, kjer se h Sla p, ¥ držala v zlati sredini, leta 1974 Niti > Clpr . or 'n J°2e Mrvar začela resno J^itih''1« 'm' ‘n v naslednjih 15 letih je iz k špQCrsPe šole odbojke prišla vrsta izjem-^riHikov, ki so se uvrščali v slovensko No jn°Vansk° državno reprezentanco. Na-S vjj^zmjno delo sc je kmalu izplačalo, L leta io?a ie žužemberška odbojka dosevka ko je mladinska ekipa Žužem-L^°sln ,a®a*a na slovenskem prvenstvu, na #Ni'’P,nskern v Skopju so bili Žužem-*prve Cc’rti, prav tako četrti pa so bili tudi %\ ^ mest v Beogradu, kjer so, okre-I StoPaP°VOme^anom Milošem Primcem, (Nat j,1 P°d imenom Novo mesto. Prav N Je Novomeška odbojka ostala skoraj Nbep Igralcev in leto kasneje so se Žu-\ anUi so zadnjo sezono igrali v I. 1 bgi, združili z Novim mestom kjer so prav Žužemberčani do letos v sklopu ekipe Pionirja igrali vodilno vlogo. Igralci Janez Kolarič, Gorazd Kosmina, Bojan Brulce, Aleš Smrke, Bojan Černač, Tone Škrbe in trener prof. Janez Mohorčič so v mnogočem zaznamovali izjemno uspešno poldrugo desetletje novomeške odbojke. Seveda v teh letih žužemberška odbojka ni izumrla, veliko spodbudo za njen ponovni vzpon pa je pomenila predvsem nova šolska telovadnica. Bojan Brulec, kije medtem diplomiral na fakulteti za telesno kulturo, se ni izkazal samo kot odličen igralec in reprezentant, ampak tudi kot športni pedagog na žužemberški osnovni šoli, kjer so se zadnja leta ena za drugo pojavljale nadarjene generacije mladih odbojkarjev, ki jih je prav po Brul-čevi zaslugi odlikovala dobra vsesplošna telesna pripravljenost in prava šolska tehnika igre. Uspehi pionirskih in mladinskih ekip, ki spadajo med najboljše v Sloveniji - letos sta se med štirimi najboljšimi v državi znašli dve žužemberški pionirski ekipi - so narekovale nujo, da dobi suhokranjska metropola spet svojo ligaško moštvo. V dogovoru s Pionir- ZDRAVNIK RAZLAGA Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (5) Sladila Diabetiki ne smejo uživati enostavnih sladkorjev in jedi, ki so z njimi pripravljene, ker vsebujejo preveč koncentriranih enostavnih ogljikovih hidratov. V omejenih količinah lahko uživajo sadni sladkor - fruktozo (do 60 g na dan) ali sladkorni nadomestek sorbitol. Seveda pa je potrebno njihovo energijsko vrednost upoštevati v dnevni prehrani, sorbitol pa povzroča tudi driske. Za sladkanje jedi sladkorni bolniki lahko uporabljajo kemična sladila, ki imajo sladek okus, nimajo pa energijske vrednosti. Najbolj znana sladila so saharin, sladicin, natren. Pijače Pijače, ki vsebujejo sladkor kot na primer: brezalkoholne pijače (kokta, kokakola, razne limonade), likerji ali sladka namizna vina, sladkorni bolniki ne smejo uživati. Pijejo pa lahko vodo in vse vrste mineralnih vod, čajev, naravno limonado, slajeno s sladili in vse pijače, ki so posebej prirejene za diabetike. Če ima bolnik dobro urejeno sladkorno bolezen, občasno lahko popije tudi kozarec suhega vina med jedjo ali po jedi (vendar ne več kot 2 dl na dan!). Seveda pa je potrebno upoštevati, da zaužiti alkohol povečuje energijsko vrednost zaužitega obroka. Pivo odsvetujemo, ker vsebuje dosti enostavnih ogljikovih hidratov. Sadni sokovi vsebujejo večinoma dodane sladkorje, zato jih sladkorni bolniki ne smejo uživati. V zadnjem času pa je na tržišču že kar nekaj sadnih sokov brez dodanih sladkor- jem so lani v drugi državni ligi zamenjali novomeško drugo moštvo. Žogo so v roke vzeli nekdanji asi Kosmina, Aleš Smrke, Tone Škrbe, Tom Pečar, Julijan Travižan in trener Jure Muhič ter tako na široko odprli vrata mladim in nadarjenim mladincem Domnu Pasarju, Gregorju Ritlju, Bojanu Hočevarju, kadetom Alenu Laziču in Gregorju Novaku ter pionirjem Roku Puclju, Sebastijanu Perku, Davidu Oberstarju, Andreju Iskri, Blažu Reparju, Alešu Mohorčiču in drugim. Letos se jim je*pridružil Bojan Brulec, ki je sicer predsednik kluba in sedaj še trener, medtem ko mu pomagata Tomo Pečar in Aleš Smrke, ki sta pred kratkim opravila izpit za vaditelja, z dekleti pa se ukvarja Zdravko Plut. Denarja v klubu ni. Edino večje žužem-berško podjetje Iskra Keko je na koncu in jim ne more pomagati. Morebitni pokrovitelji iz Novega mesta jim obračajo hrbet in jih usmerjajo nazaj v Suho krajino. Hodijo od vrat do vrat in predvsem pri domačih podjetnikih in obrtnikih dobijo denarja vsaj za najnujnejše stroške, kljub temu pa se vozijo na tekme s svojimi avtomobili in po tekmah v gosteh jedo na lastne stroške oziroma trenerji in starejši igralci za stroške zalagajo svoj denar. IGOR VIDMAR jev in vsebujejo bistveno manj enostavnih ogljikovih hidratov. Kljub temu pa jih ne priporočamo preveč! Sestava hrane V prehrani diabetikov so se zmanjšale priporočene količine maščob, povečali pa sestavljeni ogljikovi hidrati, poudarja se vloga vlaknin ter kakovost zaužitih maščob. 50 odst. celodnevnih energijskih potreb naj bi pokrili ogljikovi hidrati (od tega le do 15 odst. enostavni sladkorji iz sadja in mleka), 20 odst. beljakovine in manj kot 30 odst. maščobe. Hrana naj bo razdeljena na pogoste, vendar manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni preko celega dne. Priporočamo 5 do 6 obrokov na dan, med katerimi ne sme biti več kot 4 ure premora. ' Za pravi predpis diete je potrebno poznati še stanje hranjenosti bolnika (telesno težo!), energijske potrebe, način življenja in prehrambene navade. Pri ocenjevanju stanja hranjenosti določamo, za kolikšen odstotek dejanska telesna teža odstopa od normalne (idealne), ki pa jo razberemo iz priročnih tabel. Pomembno je, da normalna telesna teža upošteva spol, starost, višino in konstrukcijo telesa. Ker je normalna telesna teža pogoj za uspešno zdravljene sladkorne bolezni, je ureditev telesne teže prvi in najvažnejši dietni ukrep. 10 odst. nad ali pod idealno telesno težo štejemo še za normalno hranjenost. Ker večina sladkornih bolnikov prekoračuje to težo, jim predpišemo shujševalno dieto z nizko energijsko prehrano. Hitrost hujšanja mora biti zmerna, to je 2 do 4 kilograme na mesec. Nasprotno pa mršavim bolnikom (pod 90 odst. idealne telesne teže) predpišemo ustrezno krepkejšo hrano, kolikor je njihova energijska potreba. (Se nadaljuje) praktični . - v praktični KRIŽ praktični /\ c praktični Ž /r [£fli Za lepe lase Marsikdo ne ve, da je za lepe, močne in zdrave lase pomembna pravilno izbrana prehrana, ki naj vsebuje veliko sadja, zelenjave in neoluščenih žit. Alkohol, kava, čaj in nikotin pa lasem škodujejo. Opranim lasem lahko vrnete lesk tudi po starem receptu: v kozarcu vode razmešajte sok ene limone in dve žlici kisa ter s tem prelijte splaknjene lase. Lasem vračajo moč in lesk tudi listki kane, posušeni in zmleti v prah. A hkrati tudi gladijo kodre in naredijo lase bolj trde, zato jih ne uporabljajte pred trajno. Blagodejno vplivate na lase tudi z olivnim oljem. Najbolje je, da namočite kosem vate v olivno olje in namastite pramen za pramenom. Če bi namreč nanesli na lase preveč olja, bi ga težko sprali. Za lase je zdravilen tudi jajčni rumenjak, toda nič bolj kot kvaliteten šampon, s katerim je umivanje las veliko lažje kot z rumenjakom. m a Telečji paprikaš . 50 dag teletine, 1 čebula, 3 stroki česna, po 25 dag zelene, rdeče in rumene paprike, 2 žlici masti, 2 žlici sladke rdeče paprike, 1 posušen feferon, 1 lovorov list, 2 srednje velika paradižnika, 2 dl sladke smetane, 1 šopek zelenega peteršilja, 1 šopek bazilike, sol, sveže zmlet poper. Meso oplaknemo, osušimo in narežemo na kocke. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. Paprike opreremo, razpolovimo, očistimo, še enkrat oplaknemo in narežemo na približno 4 cm velike koščke. Mast segrejemo, stresemo nanjo meso in ga opražimo. Dodamo čebulo, česen in papriko ter na srednje močni vročini dušimo 5 minut. Potresemo s sladko papriko in dodamo feferon ter lovorov list. Olupljen paradižnik grobo sesekljamo in dodamo jedi. Prilijemo še smetano in paprikaš dušimo 30 minut. Ko je mehak, poberemo iz njega feferon in lovorov list ter ga posolimo in popopramo. Zelišča oplaknemo pod mrzlo vodo, dobro otresemo in drobno sesekljamo ter zamešamo v paprikaš. Paprikaš je oster, kot se zanj spodobi. Sicer pa lahko paprikaš pripravimo tudi za vnaprej, saj je po pogrevanju samo še boljši. ^\ijj Z vrta tudi suhi šopki Zelenjavni vrt naj ne bo prijeten le želodcu, temveč tudi očesu, slednjemu celo vse bolj. Domove polepša ne le s svežim cvetjem, ampak tudi s suhimi šopki, ki jih je moč pripraviti v poletnem in jesenskem času. Za suhe šopke so primerne skorajda vse cvetice, še posebej pa suhocvet, gom-frena, slamnati cvet, petelinov greben, cekinčki, rman, možina, pajčolanka, sivka idr. Narezano cvetje sušimo tako, da ga - ne mokrega od dežja ali rose - povežemo v manjše šopke ter z glavo navzdol obesimo v senčen, zračen prostor, najbolje kar na podstrešje, kjer se počasi in zanesljivo suši. Vrtnice, hortenzije, ostrožnik, sončnice, orjaški dežen in še nekatere lepotice zahtevajo nekaj več skrbnosti, da iz njih pridobimo suhe šopke, Do njih je mogoče priti tudi s pomočjo mikrovalovne pečice, silikagela, pralnega praška in še nekaterih snovi, ki vpijajo vlago in s tem preprečujejo propadanje okrasnega cvetja iz rastlin. Varčevanje z vodo in energijo Ko kupujemo sanitarno opremo, se raje odločimo za enoročne vodovodne pipe. Pri dvoročnih pipah steče namreč veliko neizkoriščene vode, preden nastavimo željcno temperaturo. Med največje porabnike vode v stanovanju spada straniščni splakovalnik (približno 45 litrov dnevno na osebo), zato se pri nakupu odločimo za takšnega, pri katerem lahko reguliramo količino iztočene vode. Pri nakupu gospodinjskih aparatov izberimo takšne, ki imajo varčne programe. Sodobni pomivalni stroji porabijo kar 35 odst. manj energije ter 57 odst. manj vode v primerjavi s desetletje starejšimi. Varčevanje energije je posledica varčevanja z vodo, kar so dosegli s konstrukcijskimi spremembami v kroženju, z izboljšavo sistema prhanja, s spremembo poteka programov itd. Enako velja za pralni stroj. Pri nakupu se odločimo za takšnega, ki varčuje z vodo, energijo in pralnimi sredstvi. Z razvojem pralnih strojev v zadnjem času se je znatno zmanjšala poraba vode, in sicer od 150 na 70 litrov, in energije od 3,2 kWh na 1,9 kWh pri pranju na najvišji temperaturi brez predpra-nja. 3QG*&/1 ^ ?sokii $>.= 9RI3flTCL]STVO BRONASTI CERTOŠKI FIBULI • Bronaste sponke ali fibule predstavljajo enega najpomembnejših arheoloških predmetov, saj seje njihova oblika, velikost in okrasitev neprestano spreminjala, to pa nam pomaga pri časovnem določanju areholoških najdb. Sponke so celo vodilni element pri določanju kulturne pripadnosti celih obdobij. Fibuli, ki ju predstavljamo, merita v dolžino 19 cm, našli pa soju na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Tak tip fibule se pojavlja vse od severne Italije preko Primorske, Notranjske, Istre in osrednje Bosne do srednje Madžarske. Časovno sodijo v čas 5. in 4. stoletja pr.n.št. in označujejo čas mlajših stopenj starejše železne dobe. (Pripravil: arheolog Borut Križ) mmmmm % Raje pod Prusa kot Rusa - Prusofili začeli so postajati naši popi. Župnik Bač. pravi da pride stokrat raje pod Prusa nego Rusa. Tamo žive katoliki nesvobodno, Rus pa jih preganja - vera je več ko jezik etc. Take misli jih je še več. To dela prekleta “Danica ” in “Volks-freund”. Kraje • Koruzo pokradli iz kozolcev na Hudem Belcu (6 mern. ) pod Goro (12 m), v Cešči vasi (6 m), iz dveh kozovcov v Bučni vasi. Vindišarju ukradli od 6-10 mernikov dobro zaklenjene ajde. V Grčevji pa vzeli iz hrama 20 estr. naj boljega vina. Vse to se je zgodilo zadnjih 14 dni!!! Tudi v Lokah, Hruščevcu in Gornji Straži. Sam naredil plug - Kmetom posebno primanjkujo vozovi, malo kteri ima več ko enega treh skoraj nihče. Orodja tudi čisto malo ali pa je staro in pohabljeno. Celi kmetje po en plug. Skoraj noben gospodar ne zna si orodja sam prirejati ali popravljati. Redek je, ki ume narediti brano. Zmatra se skoraj za čudo umetnosti, da je pri Hrastarju domači sin napravil dober plug sam, brez kterega je hiša pred živarila. Vse drugače na Gorenjskem. Večkrat sem jo videla, kako nepremično strmi v daljavo. Nekega dne, ko sem zagledala na njenem licu solze, sem si močno zaželela, da bi zvedela, kaj se dogaja v njenem srcu. Zbližali sva se in lepega dne so v njenih očeh zasijale iskrice zaupanja in odkrila mi je svoje srce. Ni važno, kje je spoznala fanta, ki jo je bil pripravljen poslušati, toda srečala ga je. V njegovih rjavih očeh je prebrala, da mu lahko zaupa. Razumel jo je. Še nikoli prej ni občutila, kaj je prijateljstvo in kako lepo je imeti prijatelja, ki te pozna do dna duše, te ima rad in te razume. Pripravljen je bil na vse, samo da bi imel dekle, s katerim bi se lahko o vsem tako temeljito pogovarjal. V pogovorih se nista goljufala, nista zatirala svojih čustev, ki so vrela na dan kot kri iz najglobjih ran, zaupala sta se drug drugemu in se zazrla v skupno prihodnost. Z njim ji je bilo tako lepo, počutila se je tako varno, da ni niti za hip pomislila, da se lahko zgodi drugače. Zavedala sta se, da živita daleč narazen, vendar ju to ni ustavilo, nasprotno, z vsakim telefonskim pogovorom sta se še zbliževala. Vendar ni ostajalo samo pri tem. Povabila ga je k sebi in prišel je. Bilo jima je tako lepo, da kar ni mogla verjeti, da se ji to dogaja. Povedala mu je, da si ne želi,, fanta, temveč prijatelja, s katerim bi rada spoznavala življenje. Toda nekega dne je ni več poklical. Pričela je dvomiti vanj. Minevali so dnevi, a ni mogla zbrati toliko poguma, da bi ga poklicala. V srcu se ji je nabiral strah in sum. Kaj, če ji je lagal? Kaj, če je ni prav razumel? Ali morda noče imeti ničesar več z njo? Ni mogla verjeti, da se ji to res dogaja. Vedno, kadar je zazvonil telefon, je upala, da je on. Toda nikoli več je ni poklical, nikoli več se nista pogovarjala in spoznala je, da se je uštela, ko je hotela prijateljstvo s fantom, ki ima rad dekleta. Tako rada bi se vsaj še enkrat pogovorila z njim in mu povedala, kaj je čutila do njega, toda dostojanstvo ji tega ne dopušča. Preveč je trmasta in noče si priznati, da je to bila pravzaprav ljubezen na prvi pogled, čeprav tega ni hotela. Hotela je le prijateljstvo s fantom, ki bi jo imel rad in bi jo razumel. Ne more ga pozabiti. Ve, da bo prišel naslednji, toda v vsakem bo videla njega in vsakega bo ocenjevala po njem. V njenem srcu pa se dolgo ne bo zacelila ta rana. qsflrt VSI HITIJO? Po dolgem deževju je spet posijalo sonce in me je zvabilo ven na sprehod. Hodila sem brez cilja. Pot me je pripeljala med polja in travnike do bližnjega gozda. Ustavila sem se na prijetni jasi. Sedla sem v travo in se zamislila. Zazdelo se mi je, da mi želi narava nekaj povedati. V mislih sem zaslišala njen glas: “Po dolgem času me vsaj nekdo posluša. Le kaj vam je, ljudje, da vsi tako hitite? Kaj imate od tega?’’ Poslušala sem drobni glasek in globoko sem se zamislila nad tem, kar sem slišala. Resje, ljudje dandanes nimamo več časa drug za drugega, vsi samo hitimo. Nikoli nam ni nič prav. Kadar pada dež, si želimo sonca, kadar sije sonce, si želimo dežja. Nikoli pravega zadovoljstva! Vsi samo hitimo, se bojujemo in uničujemo med seboj. Postavljamo si nove zakone, a jih ne spoštujemo. Ljudje smo posebna bitja v naravi, največja jpo razumu, a ga ne znamo prav uporabljati ne v odnosu do narave ne v medsebojnih odnosih. Na splošno pozabljamo izraziti drug drugemu hvaležnost, uspehe pripisujemo le sebi, na to, kdo nam je moč dal, kdo nam je do uspeha pomagal, pa pogosto pozabimo. Ali smo ljudje res ustvarjeni samo za to, da uničujemo življenje drug drugemu? Ali si sploh zaslužimo naziv ljudje? db KNJIŽNA POLICA Matjaž Ternovec Društveno življenje v Novem mestu 17 v obdobju ines do m8» Društvo bo doseglo svoj namen s tem, da: • goji društveno in javno telovadbo in poučuje mladino v telovadbi • prireja izlete, zabave in veselice • prireja predavanja in razprave, izdaja knjige, časopise in spise, tikajoče se društvenega namena, da razširja telovadno znanost vobče ter ustanovi svojo knjižnico in čitalnico • se shaja z drugimi društvi tudi drugega namena in sploh izrablja vsa zakonita sredstva, ki se z njimi pospešuje društveni namen. V društvene namene sme društvo imeti svoj lasten pevski zbor in lastno godbo • podpira zaslužna narodna podjetja • ustanavlja podružnice • pristopi kakor član “Slovenski sokolski zvezi. ” Iz vsega tega se vidi, kako široko društveno delovanje si je zadal Novomeški Sokol v svojih pravilih. S tem se je v letu 1887 vzpostavilo društveno ravnotežje, na eni strani Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in na drugi Novomeški Sokol. Društveno življenje se je preneslo na povsem druge tirnice. Osnovni namen Narodne čitalnice kot buditelja nacionalne samozavesti drobnega meščanstva in iskalca lastne identitete ter hkrati antipoda nemški Kazini je bil v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja presežen. Presegel ga je razvoj narodnega gibanja. V 60. in 70. letih 19. stoletja je bilo politično življenje,- in v njegovi senci tudi društveno, v znamenju boja med slovensko in nemško stranko. Boj se je odločil proti koncu 70. in v začetku 80. let. V letu 1883je novomeška občina prešla dokončno v slovenske roke. Nemci ostajajo le še manjšina in s tem je čitalnica izgubila svoj smisel obstoja. Če k temu prištejemo še ozko slojevsko zaprtost članstva ter globoko finančno krizo, vidimo, zakaj je začela propadati in zakaj seje umaknila iz ospredja društvene scene. Na njeno mesto stopi boj med obema poloma znotraj slovenske stranke, liberalcev in klerikalcev. Z ustanovitvijo novih društev društveno življenje zajame vse mestne sloje in hkrati prevzame in razširi vse prejšnje funkcije Narodne čitalnice (knjižnico, čitalnico, veselice itd.). Posebno veliko zaslugo za razbijanje skoraj nepremagljivih razlik med stanovi ima Novomeški Sokol. Začelo se je novo obdobje društvenega življenja z novimi cilji in novimi nosilci. Konec Prihodnji teden začenjamo z objavljanjem novega podlistka v Prilogi. Novinar Tone Jakše se je lotil zanimive in dolgo časa zamolčane teme. Piše o tako imenovanih skrivačih, ljudeh, ki so se v osebni stiski, ko se niso mogli odločiti med vojno ali po njej za eno ali drugo stran, raje skrili, nekaterim pa je skrivanje pomenilo reševanje golega življenja. Obdelal je tri primere, vsak je po svoje značilen za različne skupine skrivačev. Prihodnji teden torej: Tone Jakše SKRIVAČI Pepel in prepih V Zbirki Siga, ki jo izdaja Dolenjska založba pri Tiskarni Novo mesto, je kot 23. knjiga izšla pesniška zbirka ustvarjalca mlajše generacije Andreja Rifla-Fclana. Iz skopega zapisa na zavihku platnic, opremjenih z detajlom slike Thule Milana Goloba, lahko preberemo, da je pesnik doma iz Podjelš pri Kamniku in da seje z literaturo začel resneje ukvarjati pred petnajstimi leti, prozo in poezijo pa zadnjih deset let objavlja v različnih slovenskih literarnih revijah. Zbirka, ki je po daljšem čakanju le ugledala beli dan, je pesnikov knjižni prvenec. Knjižica nosi naslov PEPEL IN PREPIH in vsebuje prek petdeset pesmi, razporejenih v tri cikle: Ker v njem je bistvo, Petek sobota nedelja in Med dvema kosoma kruha. Po svoji osnovni naravnanosti so Felanove pesmi izpovedne, zato je mogoče v njih razkrivati pesnikova doživetja, razmišljanja, dojemanja sveta in življenja, kar vse zapisuje z dokaj svojsko pesniško govorico. Metaforo pesmi gradi postopoma, pogosto z zapisovanji na prvi videz povsem vsakdanjih stvari, kar daje Riflovemu pesniškemu svetu nekakšno hladnost. Čutiti je tudi ironično razdaljo, kot da za močnejša čustva ni prostora, vendar tlijo v njem, kot tli žerjavica pod pepelom, ki se ob prepihu razžari. Felanove pesmi so napisane v prostem verzu, ki pesniku dopušča svobodno oblikovanje. Kljub temu pa le moti nedosledna raba ločil; celo v istem ciklu imajo nekatere pesmi normalno postavljena ločila, druge pa nobenih, ne da bi bila ta razlika kakor koli že utemeljena. MILAN MARKELJ Pod Marijinim varstvom “Nisem zgodovinar, pa vendar želim osvetliti delček tega, kar je bilo doslej potvorjeno ali zamolčano. Druga svetovna vojna ima več resnic,” je zapisal v uvodnih besedah svoje knjige Alojzij Žibert. Prva izdaja njegovega dela POD MARIJINIM VARSTVOM je izšla že leta 1991 in je bila kmalu razprodana, letos pa so pri Gorenjskem glasu ob 50. obletnici konca svetovne vojne izdali drugo, dopolnjeno izdajo. Knjiga je še vedno edino obsežno pričevanje o usodi tistih Slovencev, ki so živeli na nemškem zasedbenem območju in jih je okupator prisilno, v nasprotju z mednarodnim pravom, vključeval v svojo vojsko ter jih pošiljal v boj. Po zadnjih ocenah je bilo prisilno mobiliziranih blizu 90.000 Slovencev, od tega velikega števila pa jih je umrlo kar 27.000 - zares veliko za maloštevilni slovenski narod, in lahko govorimo kar o zločinu nacistov nad Slovenci. Zadeva je toliko bolj tragična, ker se je o teh žrtvah molčalo. 45 let so zmagovalci pisali svojo zgodovino, v nji pa ni bilo prostora za “okupatorjeve sodelavce”, kar seveda za prisilno mobilizirane ni mogoče trditi. Po slovenski pomladi so se v javnosti zaslišali tudi drugi glasovi, konec je bilo črno-belega slikanja vojnih in povojnih dogodkov, na dan so prišla številna pričevanja o doslej zamolčanih dogodkih in dejstvih, ki dopolnjujejo in v marsičem spreminjajo podobo, kakršno imamo o vojnem in povojnem času. Med zamolčanimi in utišanimi so bili desetletja dolgo tudi v nemško vojsko mobilizirani Slovenci. Na tisoče jih je našlo smrt in njihove kosti trohnijo neznano kje po stepah Rusije' in Ukrajine, po tundrah Finske, na obalah Normandije, gričih Italije in drugod širom po Evropi, tisoči so bili zajeti in so se po vojni vrnili iz taborišč in bolnišnic, doma pa jih dočakal najprej prezir, potem pa ena težava za drugo. O vsem tem piše v svoji knjigi Alojzij Žibert. Njegovo pričevanje seže bralcu do srca, saj je popisano zelo doživeto, beseda mu tudi gladko teče, predvsem pa pisca odlikuje odkritosrčnost, resnicoljubnost in globoka notranja moč, ki jo črpa iz svoje vere. Brez nje bi le stežka prehodil toliko krogov pekla druge svetovne vojne in preživel strahotno razočaranje, ko se je kot stoodstotni invalid na prigovarjanje re-patriacijske komisije vrnil domov, tu pa ga je čakalo novo trpljenje. MILAN MARKELJ Knjigi za slovensko samozavest Šest let je minilo od tistega junijskega večera, ko je bila v Ljubljani predstavljena prva knjiga o Venetih, naših davnih prednikih. Že pred njo je teorija o prvobitnosti slovenskega ljudstva in njegove avtohtone kulture v srednjeevropskem prostoru, izpričane pred več kot 3.000 leti s kulturo žarnih grobišč, nato pa vsebovane v vsem, kar je povezano z.Veneti, burkala javno mnenje, uradno zgodovinopisje pa se je venetologom le posmihalo. Vendar se Matej Bor, Jožko Šavli in Ivan Tomažič s svojimi privrženci niso vdali. Zavzeto so zbirali novo gradivo v prid svoji teoriji, izdali pa so tudi nekaj novih knjig. Venetska teorija si je tako priborila mesto v javnem mnenju, četudi še vedno ne v uradnem zgodovinopisju, nedvomno pa je odigrala svoje tudi pn osamosvajanju Slovenije, saj je me drugim krepila slovensko samozavest, ko jo je oprla na tisočletne korenine. ... Tudi najnovejši knjigi našm venetologov, ki sta pred kratkim izšli pri založbah Editiones Vene* in Humar, delujeta s takih izhodišč. V zborniku ETRUŠČANI IN VENETI je urednik Ivan Tomaži« zbral razprave Mateja Bora, štu > je Jožka Šavlija in svoje komenta je. V prvem delu so Borove ana^, etruščanskih, retijskih, mesapski in japodskih napisov, v katerih J avtor odkril slovanske prvine- 5e na takšni jezikovni osnovi jih je p' mogoče prebrati, ti dokumenti P posredno izpričujejo povezanos sorodnost teh ljudstev z Veneti, n silci izvirne kulture in predniki vencev. V drugem delu Šavli ra pravlja o Venetih in vprašanju po stati, o samostojni Sloveniji vprašanju Venetov, Karantanije slovenske državnosti ter o dedis j Venetov kot ideološkem vprašanj > dodani pa so krajši prispevki Boru, Miklošiču, ideološki polic J > o slovenskih imenih na Dunaju, ^ voru nekaterih krajevnih imen pa venetski hiši, psu, konju ipf , tretjem delu je Tomažič Pr.eee v prispevke o venetskem vprašanj ^ slovenskem in italijanskem tiskui dogajanje komentiral. Iz pre8 je lepo razvidno, na kakšne odpo je teorija naletela predvsem prl J goslavenarjih” pa tudi, da naspr° niki niso zmogli argumentira zavrnitev. . iu Jožko Šavli se v svojem SLOVENIJA PODOBA EVRU SKEGA NARODA loteva po1^ nega pregleda zgodovine Slovel* ^ od srednjega veka do danes, * cer odkriva drugačno zgodov ’ kot smo jo poznali doslej. "*n dejstva so sicer enaka ali Pocio ’ le njihova interpretacija je “r & čna, po mnenju avtorja osvoboj vplivov nacionalističnih germ‘ skih, romanskih in panslovan ideologij, ki so nam dolgo po jale in brisale zgodovinski sp ter Slovence odrivale iz zgodo skega dogajanja, na osnovi teg V nas razglašale za ljudstvo brez^ stne državnosti in zgodovine tjs0č-dar slovenska zgodovina m osnovi dokumentov, ustavno P . nih, družbenih in gospodarski . štev je mogoče slediti s*oV ,-eVv državnosti vse od njenih teme J ^ srednjeveški karatanski drža ^ prej. Vsekakor avtor presenec ’ _ odkriva pomembno vlogo 5 cev v zgodovini srednje Evr°P ’ a zlasti pri oblikovanju habsburs - unekatC' cesarstva. Gotovo bo treba f. re njegove trditve dodatno p jati in raziskati, kar je stva jg dovinskih znanosti, v ce'°.'nafod ~ 'est'4 JdVIIJtVd MlJIgd ca o*'-"'" gaj dragocena krepitev samozave^^ jasno govori, da smo avtohto dstvo na svoji zemlji z lastn° . jn titeto in državnostjo, da smo smo del evropske kulture^ OSNOVNE ŠOLE LESKOVEC PRI KRŠK^ 68273 LESKOVEC PRI KRŠKEM razpisuje delovno mesto RAVNATELJA 0 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena osnovni šoli ter imeti pedagoške, organizacijske in oCj-sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in PoS nega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 1. januarja 1996. . -0|e Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in vizijo razvoj y.o pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z ° ^ "ZA RAZPIS”. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zako roku. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Tito in laži o njem v Petanovi knjigi kod sovraštvo? JVdkratkim sem prebrala knji-Li: . Petana Veseli diktator o Živli " Vlalul VC^CIl UIMČUUI U Titi6 a U ne.kdanjega predsednika . • Avtorja bi rada vprašala, od in uV?j®m toliko sovraštva, zavisti 'nudobije do Tita? Ali morda Je bilo premoženje Petano-tain i eta nacionalizirano? Ali le L,' Tr je bil> Tito komunist? ,.. m °bčutek, da so nekateri Slo-, fo, na s ■ ■ I ;nev do Tita javno Judi PeV" ul“l-IJO nie80v spomin. Žal tto-li ^es, svoj gnev do Tita javno iU(jjJp 'n blatijo njegov spomin. Žal i„i !;lan> ki se ima za kulturnika »tek braženca- Sam piSe, da Tita Cna°ini p0znsfl’ a klJub lemu Psi' Onten',Z,ra nie8.ovo osebnost, k PJena knjiga je namreč polna ^*P,*lj°t,n in podtikanj, tako M . Ctan Titov sodnik in tožnik. C,',0;ej lažje8a kot udrihati po Tita n .se ne more več braniti, iisAa.najb°lj napadajo prav tisti, ieI1^sz,vlJenju kaj malo storili (ra- fejem mnoge ljudi, ki so svo-fWeži°. °-st' osmerili v dobrobit k ^nikogar pa ne spoštujem itr0Vij| . ta- Pa ne zato, ker sem ■d. ' a tn odraščala v času njegovo Prec^edn‘k°vanja, ker bi me Rajali ali ker bi bila obre-jo. $'nas komunistično preteklostmi,°u!ujem 8a zato, ker je Tito ■ „ blast, moč, sloves in sposob- 'HjjJJj 'ttuv, 3IUVCS lil SJJUMJU tttdfi m,erb v tlelo za napredek > loSiL0veških in mednarodnih od e boril za razorožitev v liJn’* * * * v°b‘l miroljubno in daljno->trstvo za delo, družino tp.jjalne zadeve poziva vse '4^‘bence do otroških do-^d°i’ k'so starej*' °d 15 let, lt0 “ 30- septembra 1995 cen-kjj|? Za socialno delo, ki so v Slan Pravici do otroškega Or,, ka odločili, nredložiio Sm-i °dloffili, predložijo Soeiall10 0 klanju- Centri za dajj n° delo bodo po uradni Spresti s 1.10.1995 preverili djt^ lenost do otroških do-Za vse otroke, ki so lij5'_°tl 15 let. Otroci, starejšo* *5 let, imajo namreč ob C^anju ostalih pogojev < j 0 do otroškega dodatka We Se redno šolajo, zato je traktorist vključil “špero ", so ga krepki Gamsi nekaj časa vlekli za Na sliki: Gamsi, ki so si za zmago prislužili pokal iz rok predsednt Sevnica, Rudija Amerška. (Foto: P P) PRVI STROJNI KROŽEK VPOSA VJU - V petek, 15. septembra, MJ! sejni sobi Kmečke zadruge Brežice ustanovni občni zbor Strojnega ^ - Posavje. Sedež je na Kmetijski svetovalni službi Brežice (^es..y jonijt borcev 42, tel št. 61-165), kmetje pa so za predsednika krožka izvod1 ^n0' Žnideršiča iz Črnca, ter imenovali tudi upravni in nadzorni odbo, g razsodišče, in sprejeli vse potrebne sklepe in akte krožka. Kot pot *1 « ime krožka, območje delovanja ni omejeno le na občino Brežic , l ^ so lahko člani tudi iz sosednjih občin. Ustanovitelji vabijo v čdm ^ ki imajo na voljo neizkoriščene stroje in bi te usluge radi oprat j tudi tiste, ki bi strojno delo radi koristili. Na sestanku je o potne nih krožkov za kmete govoril mag. Marjan Dolenšek. (Jože Baz Janez Hrovat iz Rebri pri ^u^erH^nja ll“!‘ vsakim “potovanjem ” po suhokranjski deželici, ko je ^ju in VELIKA PRIJATELJA eba kortjd' podkovati, vzame s sabo svojega psička. Zvesti pes ga čaka na tako pazi na gospodarjevo imetje. (Foto: S. Mirtič) * LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. BREZICANI NA BLEDU BREŽICE - Enajst članov turističnih društev iz občine Brežice se je 23. septembra udeležilo proslave ob 90-letnici turizma na Slovenskem. Udeležence slovesnosti je v festivalni dvorani na Bredu pozdravil blejski župan, za njim je o pomenu turizma govoril dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Udeležence je pozdravil tudi predsednik evropske turistične organizacije. Proslave sta se med drugimi udeležila predsednik Milan Kučan in minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Kučan je podelil turistični zvezi Slovenije častni znak Republike Slovenije. B. H. * STOL SMO NAŠLI, LE MIZE NI BILO NIKJER! - Do te ugotovitve so prišli mladi planinci I P Izpelo ca, ki so se julija med 10 - dnevnim taborjenjem v dolini Završnice pozpeli na 2236 m visoki Stoj- , )/ž,irOv'J jj priti tudi do Valvasorjevega doma, Tinčkove koče, Poljškeplanine, Roblekovega doma in Begunjščtce posl“sn Šalamon je n 'narjem predstavil šestlet- “da&0ndjetjaTajVrP,°: Dn i 1 s? namenili razširitvi p s'lvanja, a s tem je nastal Drič c Pr°stora, tako so »o/®*1 izgradnjo lastnega tr-sko-poslovnega centra, h , Za£etku lanskega leta so v dii, em Šoštanju pričeli gra-ipI "?v° stavbo in jo letos po-„ dl uspešno dokončali. Ko-pr aPri.ia so v te prostore že *"li pisarne, do uradne (*.. nlve, ki bo 29. septembra, no t *am zaokrožili tudi celot-nudbo°Vsk° 'n razstavno policija je vredna približ-le milijonov tolarjev, od sty.a 5? ve*ik del lastna sred-'očn lrme' ostalo pa dolgo-a Posojila. Doslej so letos ali? Seg)i ceioletno lansko re-V(.i;aciJ° in to povečanje je šlo vD'noiT|a na račun trgovine, ki lia n ■iVaniu Mikota predstav-p0(Pr|nližno 65 odstotkov. V graie,Ju imajo v načrtu še iz-'nznele *?s,ne8a skladišča in niSk ' I 3i° ° ustanovitvi delno,/ družbe, predvsem za za-Me"e v podjetju. J. HARTMAN Nezgodno zavarovanje na več načinov Ponudba zavarovalnic je pestra in tudi zelo različna - Dnevna odškodnina tudi samo za bolnišnične dni - Del vsote celo za naravno smrt - Seje čas za odločitev NOVO MESTO - Nesreča nikoli ne počiva in ravno takrat, ko jo najmanj pričakujemo, nas najraje preseneti. In nezgode so pri otrocih in šolarjih toliko bolj pogoste. Zato ni napak, če se starši odločijo za sklenitev zavarovanja. Če je bila nekoč ponudba za zavarovanje otrok v primeru nezgod omejena, tega sedaj ne moremo več trditi, saj so ponudbe zavarovalnic različne, starši pa lahko izbirajo po lastni presoji. In ponudba je res pestra, zato zahteva podrobnejšo analizo, mi pa smo primerjali tri zavarovalnice: Tilio, Triglav in Adriatic. Bistvena razlika zavarovalne družbe Adriatic od ostalih dveh je v izplačilu dnevnih odškodnin. Ta namreč pripada le za dni, prebite v bolnišnici zaradi poškodbe, je pa zato toliko višja in se izplača največ za 365 dni. Ponuja 4 različno visoke letne premije: od 1.000 do 2.500 tolarjev. Za 100-odstotno invalidnost se zavarovalna vsota giblje med 3.200.000 in 6.000.000 tolarjev. Če je invalidnost delna, pa zavarovancu pripada del zavarovalne vsote, ki je odvisen od obsega trajnih posledic. Tudi zavarovalnca Tilia ponuja 4 različno visoke letne premije, od 1.000 do 4.000 tolarjev; nezgodno zavarovanje pa zajema dnevno odškodnino, trajno invalidnost in smrt zaradi nezgode. Predšolski otroci, osnovnošolci, dijaki in študentje so zavarovani med šolskim letom in počitnicami, ne glede na to, kje je do nezgode prišlo. Dnevna odškodnina pa pripada otrokom za dneve, ko so nesposobni za Šolsko delo. Izplača se tudi za tiste dni, ko je zavarovanec sicer pri pouku ali predavanju, vendar z imobilizirano roko ali nogo. Tilia uvaja tudi novost: v primeru naravne smrti izplača brez posebnega doplačila polovico dogovorjene vsote iz zavarovanja za nezgodno smrt. Zavarovalnica Triglav za nezgodno zavarovanje nudi 4 letne zavarovalne premije - od 500 do 3.000 tolarjev, vključuje pa invalidnost, • Seveda je bolje preprečiti kot zdraviti in računati, koliko v primeru nezgode izplača katera od zavarovalnic. In tega, da lahko za večjo varnost otrok prispevamo predvsem z vzgojo na otrokom prijazen način, se zavedajo tudi pri zavarovalni družbi Adriatic, ki je letos prvič in prva pripravila širšo akcijo, ki vabi praktično vsakega otroka, da z ustvarjalnostjo sodeluje v nagradnem natečaju na temo “varna pot v šolo”. kritje stroškov v primeru izgube življenja zaradi nezgode in dnevno odškodnino. Slednja se izplača od prvega dne, ko zavarovanec zaradi nezgode ne more obiskovati šole (vrtca), in tudi za čas, ko je pri pouku, a z imobiliziranimi udi. MALA ŠOLA RIBNICA - V rednih oddelkih ribniškega vrtca bo celoletni dnevni program male šole letos obiskovalo 85 otrok. V skrajšan program priprave na šolo bo vključeno 70 otrok, ki bodo razdeljeni v štiri skupine, od katerih bosta dve v Ribnici, po ena pa v Sušju in v Dolenji vasi. Dogovorjeni obseg priprave na šolo je v ribniški občini 320 ur. Glede na minimalnih 120 ur, kolikor jih za to zahteva nacionalni slovenski program, je to kar lepo število ur, ki jih vzgojiteljice posvečajo otrokom, ki bodo prihodnje leto začeli hoditi v šolo. Prizadetih premalo za oddelek V Ribnici je ukinjen oddelek s prilagojenim programom - Prizadeti se vozijo v šolo v Kočevje RIBNICA - Pred tremi leti je ministrstvo za šolstvo zaradi premajhnega števila otrok ukinilo šolo s prilagojenim programom v Ribnici. Zaradi še manjšega števila otrok je ministrstvo letos ukinilo tudi oddelek s prilagojenim programom, ki je od ukinitve osnovne šole Jožeta Pcteka, obstajal pri osnovni šoli dr. Franceta Prešerna. Zaradi dolgoletnega upadanja *: Thdi frizerji yeč pozornosti zdravju las ^iški Akord organizira •^tečaje za frizerje . &REŽ1CE - Družinsko podli,£Akord *z Brežic, ki ga vodi ^ .,na Suša, je edino v mno-la? *onkurentov na področju u ne kozmetike v Sloveniji s in ponudbo frizerskih p/ozmetičnih aparatov, preji. atov in opreme za salone. ' njih se na enem mestu dobi Al’ *ar je osnovna prednost “rda pred konkurenti. Suš P°dietiu delata zakonca H Sa> računovodstvo vodi hote/81^0 Justinina mati, poleg D_,, Pa imajo še dva trgovska {JjjPhka, ki vozita blago s kom-jrt' Po terenu in mesečno ob-|( eta ter oskrbita vsako stranic? Vsem potrebnim. Akord 1 opremlja frizerske salone ](j ?°Jarije, pri čemer Stankam, ^Jemljejo njihovo blago, nudi-dir n°ietno brezobrestno kre-n lranje ob 20- do 30-odstot-? Pologu. pr5?dnji dve leti se je podjetje Po ds,avljalo sekcijam frizerjev Pa XSei Sloveniji. Nedavno so „ Utežu zbrali kakih 15 od-jkov vseh slovenskih fri-L Jcv in jim predstavili nove St p'? italijanske firme Muster Vtkson, katere zastopnik so. lPH' ■i*tral na leto pripravljajo (^ ' •ečaje zdravljenja lasišča j^m, suhi, izpadajoči lasje, X Justina Suša “Zdaj po Sloveniji dela z zdravilno linijo proizvodov za lase že okrog 60 salonov, zanimanje za podobne tečaje pa narašča, saj je konkurenca velika in dodatna ponudba temelji predvsem na kakovostni negi las. Danes se vse gradi na neagresivnosti kozmetičnih preparatov in zdravljenju,” pravijo v Akordu. Še do nedavnega so frizerje na lake tečaje vozili v italijansko Gardo, že za to jesen pa pripravljajo začetni seminar za zdravilno linijo na Čatežu, kjer bo lažje dosegljiv za vse. Podjetje Akord ponuja frizerjem in vsem ostalim zainteresiranim tudi katalog modnih frizur. Še posebej so veseli, da jim je uspelo doseči, da so v katalogu tudi slovenski komen- UTi'- B. D. G. ''■■(•■••(•mn Dnevna odškodnina se izplača največ za 200 dni. In kako je z višino odškodnin? Zaradi lažje primerljivosti poglejmo tiste, ki pripadajo, če na začetku leta plačamo 2.000 tolarjev. V primeru 100-odstotne invalidnosti največ izplača Adiratic (5.200.000 tolarjev), sledi Tilia s 5 milijoni in Triglav s 4 milijoni tolarjev. Isti vrstni red je za izgubo življenja (od 1.300.000 do 1.000.000). Se pa Adriatic loči pri dnevni odškodnini: ta je pri omenjeni letni premiji 3.410 tolarjev na dan, a le če je zavarovanec v bolnišnici, pri “običajni” dnevni odškodnini pa se bolje godi tistim, ki so zavarovani pri Triglavu; dobijo namreč 800 tolarjev na dan, pri Tilii pa 500 tolarjev. T. GAZVODA • Vsak karierist bi bil rad žrtev preganjanja v prejšnjem režimu, kadar bi se mu to utegnilo splačati. (Boštjančič) • Vsak trenutek bomo dosegli popolno demokracijo. Vsi bomo lahko mislili enako. (Hrvaška novinarka Tanja Torbarina) vpisa otrok v osnovno šolo Jožeta Petka, je bila ta ribniška šola s prilagojenim programom leta 1992 ukinjena kot samostojna šola. Kljub pritiskom ministrstva na prešolanje otrok na osnovno šolo Ljuba Šercerja v Kočevje so si takrat le priborili, da je v Ribnici ostal oddelek s prilagojenim programom kot oddelek pri redni osnovi šoli. Zaradi samo 9 otrok, ki jih oddelek ima, jim letos to ni uspelo. K ukinitvi oddelka pa ni prispevalo le majhno število otrok, najpomembnejši razlog je bil ta, da bi v Ribnici letos morali imeti četverno kombinacijo pouka, kar pa po zakonu ni možno. Dodaten razlog, ki je govoril v prid ukinitve oddelka, je bližina šole s prilagojenim programom v Kočevju in pa dejstvo, da se na tej šoli zaradi malo otrok bore za dosego normativa. “Če Kočevje ne bi bilo Ribnici tako blizu, kot je, ali pa če bi imeli v Kočevju sami dovolj učencev, bi nam morda še nekako uspelo ohraniti oddelek. Tako pa ga je ministrstvo zaradi varčevanja ukinilo,” pravi ravnateljica ribniške šole Andreja Šulentič, ki meni, da z ukinitvijo oddelka v Ribnici ni dokončno ukinjena tudi njegova dejavnost. M. L.-S. POSPRA VITE TEŽKO OROŽJE, PRIHAJAJO LETALA NATA -Izložba Novotehne na Glavnem trgu v Novem mestu v teh dneh. (Foto: J. P.) PRVI ABONMAJSKI GLASBENI KONCERT - V sredo, 4. oktobra, ob 19.30 bo v Domu kulture prvi od petih abonmajskih koncertov, ki jih bo v sezoni 1995/96 organiziral KC Janeza Trdine. Nastopila bosta svetovno znani nemški violinist Michael Grube in pianist Igor Dekleva, ki je profesor klavirja in klavirskega dua na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Umetnika sta se pravkar vrnila z gostovanja po Južni Ameriki, po koncertu v Novem mestu pa odpotujeta na turnejo po Angliji. Na sredinem koncertu bosta izvajala dela Bacha, Faura, Paganinija, Ravela, Dekleve, Firšta... (Mira Maljuna) V času od 7. do 18. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Žalik iz Dobličke Gore -Jana, Vlasta Femc z Muhabera-Blaža, Alenka Škrinjar-Br*mec iz Petrove vasi - Kajo, Mateja Mercina s Hudega - Maleja, Mateja Lužar z Mirne - Uršo, Veronika Podlesnik s Kala - Alojzija, Tadeja Škufca z Dvora - Evo, Karolina Pirc iz Zgornjih Mladetič - Jana, Brigita Gorenc iz Šentjerneja - Julijo, Darinka Strmole iz Trebnjega - Zalo, Mojca Brodarič iz Gribelj - Jakoba, Andreja Pene iz Repč - Primoža, Jožica Povšič iz Orešja - Sabino, Marjeta Žnidaršič z-Jerman Vrha - Mateja, Martina Pušič iz Bušnje vasi - Jožka, Marjetka Ribarič iz Kvasice - Mateja, Darja Štravs iz Semiča - Urško, Barbara Čadonič iz Metlike - Metko, Ljudmila Zorko iz Vel. Mraše-vega - Jasmino, Irena Štefanič iz Kvasice - Tanjo, Mojca Kočevar iz Krivoglavic - Tino, Katarina Puška-rič iz Črnomlja - Tino, Brigita Grul-ja iz Tomažje vasi - Andraža, Marija Grubar iz Dol. Suhadola - Katjo, Katica Selak s Pahe - Lucijo, Anica Grum z Dvora - Barbaro, Simona Pavlič z Dol. Težke Vode - deklico, Mirica Zajec iz Krškega - dečka, Melita Glavan iz Železnega - dečka, Melita Lekše z Mirne - deklico, Andreja Kovačič z Grma - dečka, Sonja Jakobčič iz Tribuč - dečka, Anica Močnik iz Gabrijel - deklico. Iz Novega mesta: Marijana Re-tel-Bošnjak iz Dilančeve 1 - Maria, Darinka Moretti, Pod Trško goro 57 - Ahaca, Mateja Lukšič iz Ulice Ivana Roba 29 - Laro, Andreja Smolič iz Vrhovčeve 8 - Jana, Antonija Malenšek iz Cegelnice 11 - Simono, Vesna Repinc iz Vidmarjeve ulice 12 - Alejo, Andreja Kastelic iz Kandijske ulice 50 - Kristino, Jerneja Meglič z Broda 30 - deklico, Nada Šterk, Ob Težki vodi 84 - dečka. Čestitamo! Avtogalantu modri znak SQ Zasebno podjetje Jožice in Jožeta Novaka iz Novega mesta - dobitnik slovenske blagovne znamke kakovosti NOVO MESTO - Na zadnji dan 5. specializiranega strokovnega sejma Slovenski proizvod -slovenska kakovost v Kranju so 15. septembra slovesno podelili 39 podjetjem in zasebnikom iz vse države modre, zlate in zelene blagovne znamke SQ za izdelke ali storitve, ki se odlikujejo po kakovosti. Med dobitniki modrega znaka SQ je bilo z našega območja priznanja deležno zasebno podjetje Avtogalant iz Novega mesta, last Jožice in Jožeta Novaka. Podjetje izdeluje izpušne lonce za vse vrste avtomobilov. Listina o podelitvi in pravici do uporabe blagovne znamke SQ je vsekakor prišla v prave roke. Jožica in Jože Novak namreč zavestno gradita svoje podjetje s 25 zaposlenimi na kakovosti. Zavedata se, daje na ti^u veliko proizvajalcev podobnih izdelkov, kot jih delajo v Avtogalantu, da je zaradi vse bolj sproščene trgovine precej močan pritisk cenenih izdelovalcev iz drugih držav na slovenski trg. Ker načrtujeta še uspešnejši prodor na evropski trg, od zastavljenih meril ne mislita odstopiti. Blagovna znamka SQ tako in tako velja samo dve leti, po tem času jo je mogoče ponovno dobiti le, če izdelki obdržijo kakovost. Vendar Novakova ne mislita PMNmSIHHHI Jožica in Jože Novak samo obdržati znak SQ za svoje izdelke, ampak merita še dlje: želita pridobiti mednarodni standard kakovosti ISO 9002. Poslovni partnerji iz tujine veliko dajo na tovrstna potrdila, saj imajo do podjetij iz nekdanjih komunističnih držav precej zadržkov. Tisti, ki so doslej obiskali Avtogalant, so bili vsi po vrsti prijetno presenečeni. Šodobna tehnologija, dobro organizirana prizvodnja, lepo urejeni delovni in poslovni prostori, tiskan katalog nekaj sto izdelkov (edini pri nas za izpušne lonce) in pa seveda podjetnika, ki vesta, kaj hočeta, vse to naredi vtis in rodi dobre poslovne sa- d0VC M. MARKELJ fcijUTf w. M. M. A. F. E.V. m, WORLD MODERN MART1AL APTS FEDERATION '■X >’. VVELTVEREIN1GUNG D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND FUR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT L ' V MCK BOXING KUNC Fll FORME N VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC mm —n iii— ainu w«m dtmjuu aunr r/ m. moto wan> JfAUTI ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite ♦ program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Vsak delovnik od 18. do 20. ure v telovadnici novomeške gimnazije. Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič — ŠESTI DAN Gozdar, ki ljubi čebele “Bosna me ne vleče, ni več kraj moje mladosti” KNEŽJA LIPA - “Nekoč je bila Knežja Lipa obdana z kmetijskimi površinami, po katerih se je sprehajala čreda govedi. Prav lepo je bilo videti žival, ko.se je pasla po travi in je nekako dajala utrip tej takrat odrinjeni vasi na Kočevskem. Danes v tem okolju ni veliko domačih živali, so se pa izboljšali nekateri drugi pogoji za življenje,” nam je oni dan dejal 69-letni Božo Vukovič iz Knežje Lipe. Božo je rojen v Sanskem Mostu v BiH. Pred 35 leti je prišel na Kočevsko. Pred tem je delal v gozdu v Liki na Hrvaškem. Pokojnino uživa že 20 let, kajti težaško delo v gozdu in huda poškodba hrbtenice v partizanih leta 1943 so pustile posledice na zdravju tega zgovornega moža. “Vem, da me boste vprašali, kaj mislim o bosenski vojni. Kratko malo ne mislim nič, ker je to na- Franc Bogovič vadna bedarija. Vse se je začelo v glavah nekaterih politikov, zdaj so s tem virusom okuženi prav vsi ljudje tam doli. Prej sem poredkoma hodil v rojstni kraj, kajti tukaj imam ženo in otroka, ki sta, hvala bogu, že pri kruhu. Bosna me zdaj ne vleče, to ni več Bosna moje mladosti.” Pravi, da televizije sploh ne gleda, ker vsi lažejo(l) oz. govorijo svojo resnico. V poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah prisluhne radijskim poročilom, vseskozi pa misli na svoje čebele in zadovoljstvo, ki ga obdaja pri točenju medu. “Zdaj je čas, ko čebelarji poplačamo sadove svojega dela. Lahko rečem, da je bila letošnja bera več kot dobra. Pridelal bom okoli 250 litrov kakovostnega medu. Še posebej je dober zato, ker ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.” O vojni (“tudi petarde ne bi vzel v roko”) in čebelah - Božo je prvi panj prinesel s seboj leta 1959 iz Bosne - sva pogovor sklenila z vprašanjem, kaj pomeni za vas dokončna ureditev, asfaltiranje ceste med Livoldom in Črnomljem. “Zdaj je to Amerika. Z urejeno cesto smo dobili vse. Avtomobila nimam, z motorjem se vozim po hrano v Brezovico in Livold. Vozim se kot gospod, uživam v čis-termzraku, nič več se ne bomo dušili v prahu slabih makadam- skihCeSl ” M. GLAVONJIČ TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 28. IX. SLOVENIJA 1 8.45 -0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR TILLOVE DOGODIVŠČINE 9.35 SNORČKI, amer. risana naniz., 12/13 10.00 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izo-braž. serija, 19/26 10.30 4 X 40 ŽIVALIH IN LJUDEH 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 PISAVE, ponov. 15.00 POTEM PAČ S SILO, ponov. nem. drame 16.20 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 17.55 TV 101,14. del amer. serije 18.45 L1NGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMER ZA DVA, nem.-avstij.-švic. naniz., 4/10 21.10 TEDNIK 22.00 NIKAR!, oddaja o prometu 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.55 SOVA ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, amer. naniz., 10/22 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 18/25 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.40 Ev-rogol -15.40 Umetniki za svet -15.50 Tedenski izbor: TV 101,13. del; 16.40 Sova (ponov.): Noro zaljubljena, amer. naniz., 1/22; 17.15 Severna obzorja, amer. naniz., 17/25 -18.00 Regionalni program -18.45 Znanje za znanje -19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 Intervju - 21.05 Povečava - Beneška mostra - 22.25 Sensa, italij. film - 0.20 Jadranje - 0.50 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 521. dela amer. nadalj.) -11.10 Benny Hill (ponov. 16. dela angl. hum. naniz.) - 11.40 TV prodaja - 12.00 Video strani -16.20 Vreme -16.40 Dance sesion (ponov.) -17.10 Un-pato (ponov.) -18.15 Risanka -19.00 Vreme - 19.10 Luč svetlobe (522. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (kont. glasb, oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (44. del. Špan. hum. naniz.) - 21.00 Ljubezenska prevara (amer. film) - 22.40 Sirene (ponov. 3. dela amer. serije) - 23.20 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) - 23.55 Vreme HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Svet narave (dok. serija) -13.30 Čaj in simpatija (amer. film) - 15.25 Izobraževalni program - 16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Hrvaška knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zabavni program - 21.20 Kulturna krajina - 22.30 Moč denarja - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Sanje brez meja HTV 2 15.25 Video strani -15.40 TV koledar -15.50 S sliko na sliko -16.35 Dediščina (dok. film) -17.25 Serija (1/10) -18.15 Nogomet -19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dediščina (dok. film) - 21.10 Brooklynski most (hum. serija, 22/22) - 21.35 Serija (2/10) - 22.25 Rešitev911 (serija) - 23.05 Nocoj z vami PETEK, 29. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.45 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR DELFIN FLIPPER, 10. epizoda amer. naniz. 10.35 JESEN V DOLINI RIBNIKOV 10.55 ROKA ROCKA 11.45 TOVARIŠI IZ KALAHARIJA, angl. poljudnoznan. oddaja 12.40 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 15.10 FILM TEDNA: ŽIVLJENJE PO AGFI, ponov. izrael. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.55 TV 101,15. del amer. serije 18.45 HUGO-TV IGRICA 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 TEŽAVE S HARRYJEM, amer. film 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 ŽARIŠČE 22.55 SOVA FRASIER, amer. naniz., 4/22 23.25 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 19/25 0.10 ŽENSKE SO NEKAJ ČUDOVITEGA, nem. film SLOVENIJA 2 11.30 Video strani -11.40 Umetniki za svet, $ 50. letnici OZN -11.50 Tedenski izbor: Forum; 12.05 Hiša iz kart: 13.00 Omizje; 15.00 Osmi dan; 15.50 TV 101,14. del. amer. serije • 16.40 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (10/22); 17.15 Severna obzorja, amer. naniz., 18/25 - 18.00 Re- gionalni studio Koper -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Spin - 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nem. dok. oddaja, 2/4 • 21.05 Podeželski utrip, angl. naniz., 10/10 - 21.55 Portret - 23.25 ladranje, report. iz Kopra- 23.55 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 522. dela amer. nadalj.) ■ 11.10 Magnetoskop (ponov.) -12.00 Video strani -16.55 TV prodaja -17.10 Vreme -17.15 Ljubezenska prevara (ponov. filma) - 19.00 Vreme - 19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (523. del amer. nadalj.) - 20.00 Benny Hill (17. del angl. hum. naniz.) - 20.30 Tb trapasto življenje (4. del amer. naniz.) - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Pogodba za umor (amer. krim. film, 1. del) - 23.05 Midori (dok. oddaja) - 0.55 Dracula (7. del amer. naniz.) -1.25 Dežurna lekarna (44. del Špan. naniz.) -1.55 Vreme HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za^troke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Sledge Hammer (hum. serija, 19/30) -13.10 Svet narave (dok. oddaja) - 14.00 Deklica Rosemarie (nem. film) - 15.30 Izobraževalni program - 16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Morje -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dokumentarna serija - 21.05 Gasbena oddaja - 22.00 Goli otok (dok. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 “En-nemis Intimes” (franc, film) - 0.55 Sanje brez meja HTV 2 16.40 TV koledar -16.50 S sliko na sliko -17.35 Triler -18.25 Serija (2/10) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 “Dersu uzala” (rusko-japon. film) -22.30 Cro pop rock SOBOTA, 30. IX. SLOVENIJA 1 8.15-1.25 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.00 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.15 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 3. del norv. nadalj. 9.40 MALE SIVE CELICE, kviz 10.25 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.40 HOKEJSKA TEKMA, kan.-amer. film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 15.45 TEDENSKI IZBOR: MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 16.05 TEDNIK 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 6. epizoda 17.40 PRAVLJICE IZ MAVRICE, LUNA GRE NA POT 18.00 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. SERIJA, 1/8 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP 20.10 NEKEGA JUTRA, KO SE ZDANI, posnetek koncerta 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.25 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 4/26 22.50 SOVA SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 20/25 23.35 PASJA VROČINA, amer. film 1.10 TIČEK VRAŽ1ČEK, angl. animirana serija, 5/13 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews - 9.00 Mojstri, 4. oddaja -10.00 Festival Radovljica, II. del -10.40 Tedenski izbor: Primer za dva (ponov.); 11.40 Turistična oddaja; 12.10 TV 101 (15. del amer. serije) -13.00 Sova (ponov.): Frasier (amer. naniz., 4/22); 13.30 Severna obzorja (amer. naniz., 19/25) -14.15 Videošpon -15.25 Širjave, evropski magazin o varovanju okolja, 3. oddaja -15.55 Športna sobota -18.30 Henček - 30 let, posnetek 1. dela -19.15 Karaoke - 20.15 Goli šport (amer. dok. serija, 4/6) - 21.05 Cross Creck (amer. film) - 23.00 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Robin Hood (risani rilm) -10.15 Male živali -10.45 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) - 11.20 Maručini kristali (ponov.) -12.10 Video strani - 16.40 Vreme -17.00 Splošna praksa (ponov. 40. dela avslral naniz.) -17.55 Deklica in smrt (ponov. L dela nem. niniz.) -19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.05 Vreme - 20.10 Splošna praksa (41. del avstral. naniz.) - 21.05 Pogodba za umor (amer. krim. film, 2. del) • 22.40 Vreme - 22.45 Pogodba za umor (ponov. 1. dela) - 0.35 Poletne sanje (erotični film) HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Velika zemlja malih (amer. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Dokumentarna oddaja -13.25 Glasba -14.55 Poročila -15.05 Vrnitev v izgubljeni svet (amer. film) • 1755 Poirot (angl. naniz.) -18.05 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 "Street Crimcs” (amer. film) - 21.50 Umetniški večer - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Sanje brez meja HTV 2 16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Kulturna krajina -18.25 Dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija) - 20.40 Latinica - 22.20 Šport - 22.30 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija) - 0.00 Ameriški film NEDELJA, 1. X. SLOVENIJA 1 7.15-0.15 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.45 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 24/26 8.15 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 6. epizoda 8.45 ŽIV ŽAV 9.30 ČEBELICA MAJA 9.55 NEDELJSKA MAŠA, iz cerkve sv. Frančiška v Ljubljani 11.00 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz., 4/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 13/16 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA ta no poroči! a 13J15 PODEŽELSKI UTRIR ponov. angl. naniz., 10/10 14.25 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 8/26 15.15 TIHOMORSKO POSLANSTVO, angl. film 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 18.53 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 POD SONCEM, angl. dok. oddaja, 2/2 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA: PREDMESTNI BUDA, angl. nadalj., 4/4 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz.,21/25 SLOVENIJA 2 Opomba: Nuerburgring: F-l od 13.50 do 16.00 (prenos); Portret športnika o- 200 ročila -11.05 Vinogradniška oddaja j «, Cinca Marinca in obisk - 22.30 Ves taja« PONEDLJEK, 2.10. 18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaj* Rockovnik - 22.00 Koncert - 23.U« tika TOREK, 3.10. • u nasve« 5.30 Domača glasba - 6-4,VKve »b. a.JU uuniaca giasu,. - 6.45 KmriU ^ o!. - 9.00 in 11.00 Poročila - 12.0° Obv‘isti^ mrtnicc - 12.30 Mali oglasi - 154»;ig.JjO -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse 2() 0() Poročila -1820 Računalniške novic^,'^jjy Hance, dance, techno, pop -& bluegrass - 23.00 Romantika SREDA, 4.10. kinasvet' 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmctl)s.2 po Oj£ - 9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - l5 00 vestila, osmrtnice -12.30 Mali og ^ jjor-Poročila - 16.00 Balkan ekspres- J// 22.oO za dela - 20.00 Stari rockerii: akcija Foik & cino glasba - 23.00 Rom PRIZNANJA ZA HENČKOVO IGRANJE - Pelkov jubilejni k°']^’ptr ga je ob 30-letnici pripravil ansambel Henček, je v Športno ‘b *■ ,-e pif vabil številne ljubitelje narodnozabavnih viž iz vseh koncev Slo' c ^nCet-dogajanje na velikem odru je posnela TV Slovenija in bo prv' ^ W ta slovenski javnosti pokazala že to soboto ob 18.30 na H- ‘ •/nigOS' prireditvi so Henčku Burkutu iz Gorenjih Kamene stisnili roko ^(gtl tje: delegacije iz daljne Kanade, Avstralije, Švice in od drugo‘1- ^ele^r priznanja kot glasbeni ambasador Dolenjske in Slovenije je '‘.^gli tt$ strani župana Francija Koncilije, priznanje pa so mu javno ^ /rih" Lojze Slak, Berti Rodošek, Stanka Kovačič in številni drugi- ^a^uan(> Rauh, redaktorica narodnozabavnega programa na radiu y!* ujgiili je izročila plaketo, direktor produkcije kaset in plošč RTT LJ ^ na C" Umek pa spet novo odličje za zadnje Henčkove glasbene dose plošči in videokaseti. (Foto: J. Pavlin) l njsk6' Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in ^'Lnki^ ga lista dodelil nagrado Anici Thivnik s Sel pri Šumbcrku. Nag * J stitamo! vtatc1*1111 Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15do 17. ure,J takšna: 1 (2) Nagelj polka - ANS. NAGELJ 2 (3) Zakonska barka - ANS. STOPAR 3 (1) Frane Poslane - ANS. PETRA FINKA 4 (6) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK 5 (7) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN 6 (4) It tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 7 (9) Ajdov cvet - ANS. TONIJA VERDBRBERJA 8 (5) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI 9 (-) Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK 10(8) Barka življenja-FANTJE IZPOD ROGLE wBNiJA' Predlog za prihodnji teden: Vinska trta - TERCET ANS. SL <> ^----------- KUPON ŠT. 39 Glasujem za_ «« J i I I I l ; t t t I t t i i I Š r \ \ Nova <2£>HYUnDm LANTRA že od 24.700 DEM Zastopstvo in prodaja IT Novo mesto, tel.: 068/323-902, 28-950 *ršk°. tel.: 0608/22-950, Črnomelj, tel.: 068/51-379, 51-378 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS razpisuje naslednje prosto delovno mesto: — učitelja tehničnega pouka ■ Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. j Zaposlitev je za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. ■ Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni na naslov ■ šole. : Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. 8 ■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■•■■■■■•■■■•■•■■■•■■•■•■•■a« M % OBVESTILO || ijiji: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turi- Š* •& zem je objavil razpis za dodelitev proračunskih sredstev za -i?: uvajanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. :[:£ Vsi_ pogoji razpisa so objavljeni na oglasni deski Mestne :•:§ občine Novo mesto in na enotah kmetijske svetovalne službe. S* Razpis traja do 20. oktobra 1995. c-i-i Ik * privlačna ponudba ^Ucija že od 1.277.000 SIT dalje Premeljena z darilnim paketom: kostni trikotnik, prva pomoč, žarnice, ®'zkusne tablice, tehnični pregled, preproge, p ev°z na dom po želji kupca. NOyA FELICIJA COMBi že v avtosalonih! °0STAVNA VOZILA - PICK UP, FORMAN PLUS *s°d 1.045.000 SIT dalje (s 5% PD), opremljena ariJom - polnim rezervoarjem goriva. f°BLAŠČEN PRODAJALEC N SERVISER VOZIL ŠKODA ^ODAJNA MESTA: • IBEBNjE, tel.: (068) 44-025 ^ J^VO MESTO, tel.: (068) 322-006 M. Adriatic zavarovalna družba d.d. Zavarovalna družba Adriatic, d.d., PE Novo mesto objavlja prosta delovna mesta: ZASTOPNIKA za sklepanje in posredovanje zavarovanj na terenu, za območje: — Mirna Peč — Brusnice — Gabrje — Šentjernej — Škocjan — Žužemberk — Novo mesto Pogoji: — IV. do VI. stopnja strokovne izobrazbe — lasten prevoz Če imate izkušnje na področju prodaje in vidite vtem delu izziv, pošljite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Adriatic, d.a., PE Novo mesto Novi trg 1 — s pripisom WID da vase vozilo NE BO "ZMRZOVALO"! hladni dnevi lahko v motorju vašega vozila povzročijo nePopravljivo škodo. Zato smo v Petrolu po novi, do okolja poznejši recepturi pripravili vrsto sredstev za zaščito pred ^azom: AHTm\% h ^ r°l Antifriz sodi med najsodobnejše ^dilne tekočine, saj ne ščiti le pred mra-ni> temveč tudi pred korozijo, hkrati pa ^ nkovito odvaja toploto iz motorja. 0(tobni motorji so namreč izdelani iz r lcn>h materialov v čedalje ožjih tole-Cr>ih območjih, zaradi česar so bistve-D°lj občutljivi na razne poškodbe. Jav zato je za zdravje vašega motorja 'StVeno, da uporabljate kvalitetno hladil-ž ek°čino, ki pri nizkih temperaturah ne ^uJe, pri visokih obremenitvah ne j, re. hkrati pa ščiti kovino motorja pred ,^r°zijo. Voda v hladilniku tudi poleti °cluje motorju vašega vozila! Obiščite v J l|žji Petrolov bencinski servis in pre-v. Ite stanje hladilne tekočine - boste e*'< da vam bo vaš avto hvaležen. PETROL ANTIFRIZ 40 je pripravljen za uporabo (redčenje ni potrebno) PETROL ANTIFRIZ koncentrat je treba pred uporabo razredčiti z vodo PETROL ANTIFRIZ DH82 je pripravljen za uporabo in posebej prirejen za francoska vozila J » Slovenska naftna družba • Moški ima zagotovljeno eno samo ljubezen - ljubezen svoje matere. (Barrčs) • Seks ni le telovadba. Je srečanje z Bogom. (Manca Košir) • Pogosto potrebujemo nekoga, ki je manjši od nas. (La Fontaine) • Kdor nima nobenega prijatelja, hodi kot tujec po zemlji. (Kitajski pregovor) • Govorimo slovensko, mislimo pa nemško. (Levstik) • V politiki je pamet ovira za pametno ravnanje. (Petan) • Kako bi obogatel tisti, ki bi začel prodajati odskočne deske! (Jurič) • Poklic je hrbtenica življenja. (Nietzsche) • Miloševiču se je popravil sluh. Med bombardiranjem Natovih letal ni več rekel: “Ne čujem dobro!” (Večer) LISCA F A S H I O N LISCA, d.d., modna oblačila Sevnica Prešernova 4, Sevnica objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo prostorov organizirane prehrane za zaposlene v najem Uprava družbe LISCA, d.d., Sevnica objavlja javno zbiranje ponudb zainteresiranih za oddajo v najem prostorov organizirane prehrane skupaj s kompletno obstoječo opremo, ki so namenjeni organizirani prehrani zaposlenih v Sevnici. Pogoji najema: • zagotavljanje prehrane zaposlenih pri najemodajalcu v času dela, • sklenitev najemne pogodbe za dobo petih let, • pričetek najema in nudenja storitev s 1.1.1996. Podrobnejši pogoji najema prostorov in nudenja storitev bodo opredeljeni v pogodbi. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi oglasa. Pisne ponudbe pošljite na naslov: LISCA, d.d., Sevnica, Prešernova 4, 68290 Sevnica. V ponudbenem roku je mogoč ogled prostorov. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-041, int. 311. trgovina na drobno, d.d. Ijubljana Ijubljana, šmartinska 130 Smo uspešno trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo pri prodaji prehrambenih izdelkov na drobno širom po Sloveniji. Za področje Črnomlja razpisujemo fvipč KA^iOV^Itt^pif^JjL Za poklice; » PRODAJALEC » MESAR SEKAČ R NATAKAR Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh na naslov: EMONA MERKUR, d.d. Ljubljana, Šmartinska 130,61000 Ljubljana Kadrovska služba FORD Summit motors ■ želi veliko uspeha novemu prodajno servisnemu centru na Šmarješki cesti 50 v Novem mestu Tel.: 068 / 21-123 21-129 Od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 17.00, ob sobotah med 8.00 in 13.00, Nižja cena ne P Stare zaloge ali manj opreme-Uradni zastopal* NISSAN ADRIA Je uspel zagotovi« manjšo koHe'"® nekaterih modele po enakih cen^o veljajo za bistv večje evropske ■ Jg A ’tijsoil<‘ ■ & lil"11 nh/n r l, »‘1 ■■■■■VI 16-vem rT[ jj|rjr >n<>‘ 10.990 MM Micra 10 L 16 17.090 Micra l.o L 16 Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA SJovenska 54, LJub telefon: (061) 301 355 Obiščite poobla^J1 prodajala-z«*’* ZIERER, Sevnik Boštanj 62/c g tel.: (0608)81 38 BARL0G, Trebnje Baragov trg W Q tel.: (068) 45 700 VIDRIH, Otocec Še*ntpeter 51. ml • (068) 85 1»^ Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX s vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat 2H.250 l)i:>l 25.090 MM 2H.500 MM 25.710 MM 29.870 MM Sunny 1.6 SLX wagon MESEC POZA' varnosti AVTOELEKTRIKA KLEVIŠAR «5 SEVNICA - dobro pripravili na le • tj Ojb . v - mesec požarne var” .e vrtcev in malih šol s°.. ^ga d° „j septembru, v avli g® 0 p°^pa bodo pripravili ra»‘£ varnosti, vrata gaS'ls^fza ufl„j. bodo na stežaj odpr•> sevniške osnovne Šolea j h,dr» ka. Gasilci bodo Pre6. „asilf6 t)0 ESSšgS5 ski kviz za osnovno* Čuvajmo naravo. SERVIS AVTOELEKTRIKE NA TERENU Novo mesto 0609/616-151 ŽIVLJLNJSKI KROG Rentna zavarovanja Popravilo tovornih, kmetijskih in gradbenih strojev. Pooblaščeni servis in prodaja grelne tehnike Mebasto in Eberspacher zavarovalnica triglav Prodaja vozil, nadomestnih delov in servis vozil FORD V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje NISSAN njij j 1 3g .^audltifi v Novem mestu TERMOTEHNIKA, p o. Novo mesto, Mlinarska pot 17 ‘el.: (068) 322-550, faks: (068) 322-050 SODELOVANJU S VAS VABI NA Chemo, d.a. Ljubljana, Maistrova 10 DNEVE ZDRAVE PITNE VODE OD SREDE, 4. OKTOBRA, DO PETKA, 6. OKTOBRA 1995 V PRODAJALNI TERMOTEHNIKE, MLINARSKA POT 17 V NOVEM MESTU, OD 9. DO 18. URE Obiščite nas na dnevih zdrave pitne vode od 4. do 6. oktobra v Termotehniki v Novem mestu. Pokazali vam bomo, kakšno vodo pijete in tudi kakšno lahko pijete, vi in vaši otroci. Za vse proizvode iz družine “KRISTAL’ v dneh zdrave pitne vode 10-odstotni popust, od 4. do 30. oktobra pa 5-odstotni popust. -J ________ ________________ ^Ul)l FOLKLORISTI IZ VSE SLOVENIJE - Udeleženci 6. folklor-Jja Ubora, ki ga že drugo leto zapored pripravlja ZKO Slovenije r Taboru m v Dolenjskih Toplicah, je letos privabil rekordno število ‘tožencev, skoraj 100 mladih je iz 48 slovenskih mest, z njimi pa tudi 'Mentorjev Med seboj so izmenjali izkušnje, v nedeljskem programu pa J**u, kaj vse se da naučiti v nekaj dneh skupnega bivanja. V nedeljo le obiskal tudi Mirko Ramovš. (Foto: J. Pavlin) Novoles - lesna industrija Straža, d.d. 68351 Straža, Na žago 6 ^e9. sodišče Novo mesto št. reg. vložka 1-61/00 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO *a Prodajo avtomobila kombi TRAFIC T 1000D, letnik 1985, ki °v četrtek, 12.10.1995, ob 11. uri v prostorih Novolesa v traži, Na Žago 6. ^kl'cna cena kombija je 320.000,00 SIT. ^eleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije vplačati aminov višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52100-601-"47 in kopijo virmanskega naloga predložiti licitacijski komisiji. 9'ed kombija je možen eno uro pred licitacijo na parkirnem pStoru pred industrijsko prodajalno Novoles v Straži. rodaja kombija bo potekala po načelu “videno - kupljeno". r°rrietni davek in druge morebitne dajatve v zvezi s kupno “godbo plača kupec. arščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim °nudnikom bo vrnjena v treh dneh brezobrestno. i-a morebitne informacije se obrnite na naslov: Tomaž s^uvan, tel.: 84-500. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica ANA KABUR roj. Blažič iz Novega mesta reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in Nevrološkemu oddelku Splošne bolnice. Vsi njeni , -J ZAHVALA V 74. letu starosti je tiho odšel od nas naš zlati in skrbni mož, oče, stari oče, tast, brat, svak, stric, bratranec in boter EDI VOGLAR iz Krškega, Župančičeva 11 sCj^°leči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so-prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih ce'j1 °h strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, ven-Seb SVcče ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Še po-Štkna zahvala za vso pomoč družinam Kozole, Mižigoj, Volčan-'n Štefki Kokotec. Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. ju °*ku ter patronažni službi ZD Krško. Posebna hvala g. Kune-IjjV1 ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in (wnkti Horvatu za občuteno zaigrano Tišino, g. kaplanu pa za avljcn pogrebni obred in poslovilne besede. Vsem, ki ga boste ohranili v spominu, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Zora, hčerka Janja z družino ter ostalo sorodstvo DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Dom, Bršljin od 7. ure do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 19, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7, do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7, do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7,do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 1. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Na- kupovalni center Drska, Samopostrežba. Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7. ure do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 Od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8, do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Žužemberk: od 8. do 11.30: Market Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak Semič: od 7.30 do 10.30: Market Metlika: od 7. do 21. ure: Prima POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. BOLJŠA ZAŠČITA AVTOMOBILOV PRED KRAJO Tatvine avtomobilov so v Sloveniji postale vsakdanja stvar in vedno več je tistih, ki se odločajo za vgradnjo varovalnih naprav v svoje vozilo. Najbolj običajna je zaščita pred odpiranjem vrat, pokrova motorja ali prtljažnika, ki opozori okolico na vsiljivca z zvočnim signalom. Vendar taki sistemi niso dovolj učinkoviti, če pustimo vozilo na samotnem kraju, saj se lahko zgodi, da tat odpelje vozilo kljub vključenemu alarmu. Zato se tudi pri nas vse bolj uveljavljajo varnostni sistemi, ki pri vključitvi onemogočijo delovanje motorja, kar onemogoči krajo avtomobila. Za take sisteme varovanja se ogrevajo tudi zavarovalnice, saj tudi tem kraje povzročajo veliko škodo. Ugotovili so, da je možnost kraje avtomobila z vgrajeno blokado motorja do desetkrat manjša kot pri klasičnih alarmnih napravah. Tako zahodnonemške zavarovalnice zahtevajo, da so od 1. januarja letos nova vozila opremljena z eno od varnostnih naprav za blokado motorja, ki imajo ustrezen certifikat. Lastniki rabljenih vozil, ki so opremljena s tako napravo, pa imajo ugodnejšo odbitno franšizo. Tudi slovenske zavarovalnice oblikujejo podobne pogoje, predvsem za dražja vozila. Ena takih naprav za blokado motorja, ki ima ustrezen nemški certifikat in priporočilo za vgradnjo od slovenskega Urada za standardizacijo in meroslovje, je naprava TEC-TUS 1 nemškega proizvajalca Starttronic. Naprava nudi kar trojno varovanje, saj po prenehanju delovanja motorja vozila in odpiranja vrat avtomatsko prekine tri pomembne tokokroge za delovanje motorja, kar onemogoči krajo vozila. Nepridiprave na svojo prisotnost v vozilu naprava opozarja z na vidnem mestu nameščeno utripajočo diodo. Sistem varovanja izključimo zelo preprosto s posebnim ključem, ki ga samo približamo sprejemniku na armaturni plošči. Napravo TEC-TUS 1 vgrajujejo v vozila številni priznani proizvajalci, kot so FORD, OPEL, BMW, TOYOTA, MITSUBISHI, SUZUKI, MAZDA, KIA, CITROEN, brez večjih težav pa jo je možno vgraditi tudi v starejša vozila. Pooblaščeni distributer in serviser za Slovenijo je Mercator-KZ Krka, PE Agroservis iz Novega mesta, kjer vam bodo napravo tudi vgradili. Toni Marinčič iz Agroservisa zatrjuje, da je montaža razmeroma hitra in možna v vsako vozilo, cena pa v primerjavi z vrednostjo avtomobila zanemarljiva. Za samo napravo TIC-TUS 1 boste odšteli okoli 31.000 tolarjev, nameščena pa stane približno 15 odst. več. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat JOŽE SMOLE VVI- borec Gubčeve brigade roj. v Čužnji vasi pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z. nami. Iskrena hvala za izrečene besede v slovo govornicivZZB NOV. Hvaležni smo g. kaplanu za prelep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste mu storili dobrega v življenju, ga spoštovali in imeli radi ter počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Silva, sin Jože z družino in ostalo sorodstvo RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO Seidlova c. 8 68000 Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE - ADMINISTRATORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima V. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj na področju finančno-računo-vodskih poslov — znanje računalništva (Windows okolje) — izpit B kategorije in lasten prevoz Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Sprejeti kandidat bo moral opraviti 3-me-sečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. f “pogrebne IN POKOPALIŠKE f & <č> O a. O.E S> % n O VA K « STORITVE Sonja NOVAK s.p. P. E. AŠKERČEVA 7, Novo mesto KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MEŠTU DEŽURNA SLUŽBA NON - STOP t 068 / 341 134, 0609 / 633 954' J V SPOMIN JOŽETU PREŠERNU 28.9.1990 — 28.9.1995 Prijatelji ZAHVALA Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov in bolečin. Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, babica in teta MARIJA MADŽAREVIČ roj. Vovk iz Straže Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili mami tako veliko cvetja in sveč ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivom OŠ Vavta vas, A-STrafo in Lignus za vence in pomoč. Posebej sc zahvaljujemo dr. Čehovi, vsemu osebju interne bolnišnice v Novem mestu ter Hematološki kliniki v Ljubljani pod vodstvom predstojnika doc. dr. Černelča, ki so se skupaj z nami borili za njeno življenje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, faranom Soteske in Straže, g. Virantu za besede ob slovesu, pevcem ter g. Oklešnu. Vsi njeni ITA »ii TOI MO r\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PR0P^ /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHV__ tedenski koledar Četrtek, 28. septembra - Venčeslav Petek, 29. septembra - Mihael Sobota, 30. septembra - Sonja Nedelja, 1. oktobra - Terezija Ponedeljek, 2. oktobra - Bogoljub Torek, 3. oktobra - Evald Sreda, 4. oktobra - Franc LUNINE MENE 1. oktobra ob 15.36 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 28.9. do 1.10. (ob 18. uri) francoska komedija Casper. Od 28.9. do 2.10. (ob 20. uri) ljubezenska drama Najini mostovi. 4.10. (ob 20. uri) fantastični pustolovski film Con-go. ČRNOMELJ: 29.9. (ob 20. uri) in 30.9. (ob 18. in 20. uri) psihološki triler Zloba. 1.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Leon. KOSTANJEVICA: 30.9. (ob 19. in 21. uri) akcijska komedija Batman za vedno. 1.10. (ob 19. uri) zgodovinski spektakel Rapa Nui. 1.10. (ob 21. uri) film Zbogom sinko. KRŠKO: 28.9. in 1.10. (ob 18. uri) in 29.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Specialist. METLIKA: 29. in 30.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Leon. 1.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški psihološki triler Zloba. NOVO MESTO: Od 28.9. do 3.10. (ob 16., 18. in 20. uri) fantastični pustolovski film Congo. ŠENTJERNEJ: 29.9. (ob 19. in 21. uri) akcijska komedija Batman za ved- • NAJINI MOSTOVI, romanca (The Bridges of Madison County, ZDA, 1995, 130 minut, režija: Clint Eastwood) Ze biti dober igralec ni lahko, kaj šele igralec in režiser v eni osebi; Clint Eastwood je povrhu še legenda, avtor mnogih holivudskih spomenikov. Njegov zadnji film pa je povsem drugačen od tistih, s katerimi je ustvaril mit o samotarskem, robatem, samosvojem “ma-čotu ” z občutkom za pravičnost. Clint je bil vedno ultimativni možak, revolveraš, kavboj, policaj, trmast režiser in lovec, strasten ljubitelj jazza. Pred in za kamero. Joka! ni nikoli, stokal tudi ne, veselja ob zmagah ni kazal, največji čustveni pretres, ki se mu je občasno zarisal na obrazu, so bili stisnjeni zobje. Če je bil jezen, je povzročitelje hladnokrvno pobil. Pred kamero, da ne bo pomote! Tokrat pa je Clint zaljubljenec v ljubezenskem filmu. Brez orožja in srepih pogledov. Robert Kincaid je fotograf, ki pride v podeželsko Iowo, v okrožje Madison, fotografirat pokrite mostove za National Geographic. Seveda se izgubi, za smer pa vpraša frustrirano gospodinjo Francesco Johnson - igra jo odlična Meryl Streep - kije po sedemnajstih letih zakona prvič sama doma. Mož in otroka so za štiri dni odšli na živinski sejem. Francesca, italijanska emigrantka, učiteljica po izobrazbi, bistra ženska, ki je svojo živahno drugačnost žrtvovala za družino, farmo, povprečnega moža in malomeščansko okolje, ob svetovljanskem Kincaidu prvič spozna sebe ne samo kot zvesto ženo in mater, pač pa kot žensko, ki čuti in misli globoko, ljubi nežno in strastno. Z uverturo intimnih pogovorov se jima zgodi popolna ljubezen, soglasje teles in duha. V štirih dneh. Toda treba se je odločiti med moškim, ki jo ljubi kot lahko ljubi le možati, a tu tudi čutno sofisticirani Clint, in med družino, njeno družino. Tako ali drugače pa bo izgubila eno ali drugo. Eastvvoodu je uspelo narediti ljubezenski nostalgik, ki pa niti enkrat patetično ne zastoka. Subtilno nam predstavi vso težo in brezizhodno grozljivost zavestno prekinjene ljubezni. Vrnitev moža in otrok domov in nato še srečanje ljubimcev v mestu je primer vrhunskega srčnega trilerja. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovi-na Klasje vam po ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje IMT, Zetor, Tomo Vinkovič, Univerzal, Fiat Ursus. Popravljamo vse vrste tipov traktorjev in karda-nov, tudi na vašem domu. Rezervne dele pošljemo po pošti. Klasje, d.o.o., C. na klanec 9, 64000 Kranj, ® (064)331-375. 7837 KMETIJSKA TRGOVINA AGROIZ-BIRA Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, vas vabi k nakupu rezervnih delov za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Torpedo Dcutz, Zetor, Univerzal, Fiat, IMT, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, Creina Kranj, vse vrste gum Barum, akumulatorje Vesna in Topla idr. Nudimo količinski popust, prodajo na čeke, pošljemo ekspres po pošti in železnici. Preden se odločite za nakup, pokličite še nas, vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, na * (064)324-802. 8216 DVOBRAZDNI PLUG IMT 751 prodam. 9 83-522. 8388 SLAMOREZNICO na motor, mlatilnico za deteljo, starejšo, prodam za 200 DEM. 9 48-563, zvečer. 8393 KOSILNICO Figaro, okopalnik in ko-silnico za frezo, 14 KM, prodam. 9 (068)323-281. 8447 PLUG BATUJE, 2/10 A, prodam. * 47-318. 8451 KOMBAJN ZMAJ 133, v dobrem stanju, z novo prešo za slamo, prodam. 9 (068)42-355. 8453 TRAKTOR TV 822, letnik 1990, malo rabljen, odlično ohranjen, ugodno prodam. «(068)44-515. 8470 IMT 539, 1800 delovnih ur, s kabino in kompresorjem prodam. 9 (0608)80-126, po 16. uri. 8508 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 142 z adapter-jem za koruzo prodamo.« (068)58-157, od 7. do 15. ure. 8523 PUHALNIK Tajfun prodam. «(068)60-137, zvečer. 8549 SIPOV OBIRALNIK koruze ugodno prodam. © 42-598. 8570 TRAKTORJE TV, Goldoni, Ferrari idr., 30 KM, malo rabljene, ugodno kupim. © (068)76-067, zvečer. 8571 LIČKALNIK s transporterjem za koruzo prodam. ® (068)87-336, Marko Jordan, Koprivnik 4. 8578 MANJŠO PRIKOLICO domače izdelave za traktor TV ugodno prodam. « (0608)82-787. 8588 TRAKTOR STEYR, 18 KM, s koso, letnik 1971, prodam. * (068)41-063. 8600 DVOBRAZDNI PLUG in dve verigi 16/750 za TV-30, prodam. * 23-501. kupim HRASTOVO IN BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. * (061)218-595, (0609)620-396. 7280 DVOJE rabljenih oken, po možnosti s polkni ali roletami, 100 x 110 cm, kupim. ® (068)52-013. 8397 2500 KG krompirja dezire kupim. 9 73-122. 8448 HRASTOVE DESKE, suhe kupim in izdelujem lesene stopnice. 9 (068)27-101. 8491 motorna vozila FAVORIT 136 LS, letnik 1992, 35.000 km, registriran do 9/96, lepo ohranjen, prva barva, deljiva zadnja klop, prodam. Jože Kralj, Veliki Gaber 29. 8360 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ^ Z 128, letnik 1987, ugodno prodam. ® (068)73-129. 8761 OPEL CORSO, letnik 1983, kovinske barve, dobro ohranjen, podaljšan, 3V, prodam. * (068)57-818. 8367 FIAT 156, letnik 1990, prodam. ® 87-713. 8368 PASSAT CL 1.6, letnik 1990, registriran do 5/96, kovinske barve, nove gume, ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)75-227. 8375 HROŠČA, letnik 1974, registriranega do 1.8.1996, prodam. »41-138. 8376 FIAT 126 P, letnik 3/89, prvi lastnik, ugodno prodam. Slavko Sluga, Dol. Brezovica 15, Šentjernej. 8394 R 4 GTL, letnik 1985, 90.000 km, registriran do 11/95, krem barve, prodam za 1600 DEM. »(068)324-293. 8400 LADO 1500 S, letnik 1982, registrirano do 4/96, prodam. Drago Gril, Cerovec 1, Dolenjske Toplice, popoldan. 8406 ALFO 2.0, letnik 1986, ugodno prodam. * (068)27-485. 8408 R 18, letnik 1987 ali 1986, dobro ohranjen, od prvega lastnika kupim.»(068)84-201. 8410 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 26.1.1996 in klavirsko harmoniko Melodija, ohranjeno, prodam. » 78-502. 8412 JUGO 45 A, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. » 45-358. 8417 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, 24.000 km, prodam. 9 (068)45-440. 8418 R 5 FIVE, letnik 1994, prodam. Tomaž Mehle, Klemenčičeva 10, Novo mesto. Z 126, letnik 1987, registriran do 6/96, nove gume, in Fiat uno TD, letnik 1987, registriran do 4/96, električna stekla, po generalni, prodam za 7500 DEM. « 324-515. GOLF JX D, rdeč, prodam.«(0608)84-346. 8429 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 8/96, prodam. « 87-700. 8431 LADO SAMARO, letnik 1990, modro, 5V, ugodno prodam. ® (0608)87-664. VW CADY, letnik 1984, generalno obnovljen, lepo ohranjen, registriran do 1/96, prodam. « (068)26-921. 8441 GOLF JGL D, letnik 1983, izredno ohranjen, prodam. ® 20-404. 8442 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 60.000 km, registriran do 5/96, prodam. « 21-926, po 15. uri. 8443 UNO 45, letnik 1987, 114.000 km, rdeč, prodam za 5700 DEM. ® (068)43-571. Z 101, letnik 1987, registrirano, prodam. « 75-005. 8460 JETTO CL, letnik 6/87, kovinske barve, uvoženo, avtomatik, dodana oprema na levo nogo, odlično ohranjeno, prvi lastnik, prodam. « (068)81-339, v petek, soboto in nedeljo, od 14. do 17. ure.- 8462 BT 50, letnik 1988, zelo ohranjen, prodam. Pristava 10, Novo mesto. 8463 COLIBRI avtomatic, letnik 1992, z vso dodatno opremo prodam za 500 DEM. Pelko, Goveji dol 10, Krmelj, popoldan. KADETT, GT oprema, letnik 6/88, prevoženih 88.000 km, 5V, prodam. « (068)57-197. 8469 KOMBI W transporter D 1600, letnik 1985, in rezervne dele za Wilus, novi ter pol. os. za TAM prodam. ® 87-016 8473 ALFA ROMEO 1.5 karavan, letnik 1985, ohranjen, vsa oprema, 110.000 km, srebrne kovinske barve, prodam. « 28-595. 8475 R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, 22.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)40-778. 8477 GOLF, letnik 1984, registriran do 1.10.1996, bel, prodam. Alojz Murn, Vel. Orehek 28, Novo mesto. 8492 R 5 CAMPUS, letnik 1983, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. « (068)22-392. 8498 ŠKODO 105 L, letnik 1988, lepo ohranjeno, prodam. * (0608)82-100. 8500 OPEL KADETT, letnik 1979, opeko Vinkovci, novo, moško kolo in metrska drva prodam. ® (068)83-757, po 14. uri. 8509 R 5 FIVE 1.4, letnik 12/94, lepo ohranjen, rdeč, kompletno opremljen, ugodno prodam. * 28-902, popoldan ali zvečer. JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do maja 96, prodam. 9 (068)21-926. po 15. uri. JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 1/96, prodam. * (068)73-473. 8525 126 P, letnik 1988, registriran do 8/96 in grozdje šmarnico prodam. « 42-362. JUGO 45, letnik 1989, rdeč, prodam.« 20-492. 8532 AUDI 100 2.8 E V6, letnik 10/92,90.000 km, 174 KM, klima, kovinsko črn, široke gume, meglenke, centralno zaklepanje, lita platišča, električna okna, velur sedeži, radio, 6 zvočnikov, športno podvozje, prvi lastnik, servisna knjižica, registriran do 10/96, plus zimske gume, plus prtljažnik, prodam. ® (0609)628-612, od 8. do 18. ure. 8538 Z 101, letnik 1981, vozno, neregistrirano, ter Z 101, letnik 1988, registrirano do 2/96, in 10 m3 brezovih drv prodam. ® 52-987. 8542 R 4 GTL kupim, prodam pa novo žensko gorsko kolo za samo 23.000 SIT. ® (068)323-824. 8545 JUGO 45, letnik 1989, odlično ohranjen, prodam za 2900 DEM. « (0608)78-206. 8550 R 5 CAMPUS, letnik 1991,5V, rdeč, prvi lastnik, tonirana stekla, garažiran, dobro ohranjen, prodam. « (068)76-298. 8552 FIAT TIPO 1.4 ie SX, letnik 1993, registriran do 5/96, veliko dodatne opreme, prvi lastnik, nikoli poškodovan, prodam. « (068)22-004. 8554 GOLF D, letnik 1989/90, registriran do 1/96, prodam ali menjam. « (0609)632-973, Ljubi. 8559 SAMARO 1500 limuzina, rdečo, 34000 km, prodam. ® (068)78-294, zvečer. 8562 JUGO 55, letnik 4/92, bel, prevoženih 54.000 km, prodam za 5800 DEM. « (068)24-451. 8563 126 P, letnik 1988, prodam. 9 85-873. 8565 ŠKODO FAVORIT 136, letnik 1992, 35.000 km, registrirano do 9/96, lepo ohranjeno, deljiva zadnja klop, prodam. Jože Kralj, Vel. Gaber 29, Veliki Gaber. 8572 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 5/96, temno zelene kovinske barve, tonirana stekla, dodatna oprema, prodam za 10.500 DEM. ® (068)324-377, popoldan. 8573 JUGO KORAL 60, letnik 1990, in fiat regato 100 Sie, letnik 1987, prodam. ® (068)57-646. 8576 R 19 RT 1.4, letnik 1993, kovinsko siv, prodam. Marija Krušič, Pod Cvingerjem 19, Dolenjske Toplice. 8584 GOLF JX D, letnik 1990, prodam. ® 341-035. 8586 Ril 1.6 D spring, letnik 1988, in 126 P, letnik 1988, prodam. Jože Legan, Gornji Koti, Dvor. 8589 Z 101, letnik 1990, belo, registrirano do 9/96, prodam za 3900 DEM. ® (068)87-436. 8591 JUGO 45, letnik 1988, lepo ohranjen, registriran do 25.3.1996, prodam. «(068)40-888 8592 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 4/96, lepo ohranjen, prodam za 2200 DEM. «(068)47-397. 8593 JUGO KORAL 55, letnik 1991, moder, 5 prestav, registriran do 7/96, prodam. Br-šljin 44, Ljubo. 8596 PEUGEOT 405 SRI, letnik 1990, prva registracija 1/1991, prevoženih 82.000 km, prodam. « (068)73-471. 8597 OPEL KADETT 1.6 i GT, letnik 12/89, katalizator, črne kovinske barve, vsa dodatna oprema, prodam. © (068)65-448. 8598 126 P, letnik 1987 -1989, ohranjen, nikoli zaleten, kupim. « (068)53-073. 8603 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 2/96, prodam za 1000 DEM. ® (0608)75-405. 8605 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 7636 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, «(0608) 67-578 in Anita Janežič, SlepŠek 9, Mokronog ® (068)49-567. 7643 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662. 7887 ŽALUZIJE, lamelne in plise zavese ter rolete izdelujemo in montiramo. Na zalogi tudi vse komponente za senčila. * (061) 651-247. 8358 NA KMETIJI Metelko, Hudo brezje 16, Studenec, prodajamo težke, bele purane, hranjene z domačo hrano. 9 (0608)89-038. 8486 9 TEDNOV stare rjave jarčke in bele piščance za zakol bomo prodajali od 28.9.1995 dalje v Šmarjeti 15, « 73-058. 8494 KOKOŠI, bele, težke, in piščanec, večje, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Petur-ninarstvo Humek, 9 (068)67-108 in (068) 324-496. 8504 preklici Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:.................. posest POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, ® (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. 7421 STANOVANJA, hiše, parcele, poslovne prostore oddajamo, najamemo, prodajamo, kupujemo ter urejamo pogodbe. Pokličite agencijo Lasso, d.o.o.,«(068)323-012. 8366 LEPO PARCELO na Vinjem vrhu in jabolka elstar prodam po 49 SIT. * 73-209. 8446 V NOVEM MESTU - Gotna vas, oddam 1.1 ha kmetijsko obdelovalnega zemljišča. »(061)12-73-627, popoldan. 8456 POPOLNOMA OPREMLJENO hišo s centralno, v Trebnjem, oddam v najem za 600 DEM/mesečno. (0041-81 81-5135). 8472 GRADBENE PARCELE v Šmarjeti, dve parceli sta nadomestni, z urejeno gradbeno dokumentacijo, prodam. «(068)73-595. 8505 V KOPRIVNIKU 33 pri Kočevju prodam starejšo hišo z elektriko, vodo in telefonom ter nekaj zemlje. ® (0602)20-558. 8519 NA TRŠKI GORI prodam vikend - zidanico s cca 220 trtami. ® (061)557-259, od 8. do 14. ure. 8522 NA OPATOVI GORI pri Gorjancih prodam gozd. ® (061)752-770 ali (064)403-192. 8531 HIŠO v Novem mestu ali okolici (do 30 km), takoj vseljivo, kupimo za gotovino do 100.000 DEM. « (068)78-030. 8544 BIVALNI VIKEND s parcelo na Trški gori kupim. ® 42-495. 8581 VINOGRAD in sadovnjak z manjšo zidanico v Stari Bučki, z vodo in elektriko, prodam. «(068)76-314. 8595 4 HA zemlje pri Alojzu Avscu, Studenec 36, prodam. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas, Šentjernej, ® (068)81-596. PRODAMO: hiše v Novem mestu, Straži, Škocjanu, Trebnjem, Grosupljem, Višnji Gori, posestva v Trebnjem, stanovanje na Mirni, parcele v Kostanjevici, Šentjerneju, Potov Vrhu, Grosupljem, lokal v Novem mestu, (III. gr. faz.), vikende in zidanice v Dolenjskih Toplicah, Sevnici, Trebnjem, Škocjanu, objekt obrti v Trebnjem (plastika), oddamo gostinski lokal v Šmarjeti, trgovski lokal v Novem mestu, Vrhovem. KUPIMO: hiše v Novem mestu, Trebnjem, Stični, Ivančni Gorici, stanovanja v Brežicah (tros.), Metliki (enos.), vikend v okolici Novega mesta, trgovski lokal v Novem mestu, najamemo hišo v Trebnjem. Posredujemo pri prometu vseh nepremičnin v Ljubljani in okolici. INTERDOM nepremičnine, d.d., Ljubljana, Tavčarjeva 6, predstavništvo za Dolenjsko, tel.: (068) 78-030, (0609) 636-920. prodam MIRA ZUPANČIČ, S.P., okrepčevalnica »Dnevni bar dom«, Šmarjeta 66, z 21.12.1995 preneham z obratovanjem. JOŽE SAJE, Novomeška 16, Šentjernej, elektroinštalacije, obveščam cenjene stranke, da bom s 1.12.1995 prehenal z obratovanjem. 8381 DVA FOTELJA, mizico.dvosed .rodam. Igor Škrjanec. Jurka vas 32, ^ "* GROZDJE žametno črnino Proda™4* '8‘1* 2 3_5;___8 mesece«, NOV hrastov sod z vratci. 1551, “8 ^ prodam. * (061)852-357. , nej. JABOLKA, obrana ali na dr A ^ kropljena, poceni prodam. 9 ’ ^30 jeta Zupančič. m 75-005. TELE, staro 10 dni, prodam. * PLEMENSKEGA OVNA Prodan'g436 68 TIBETANSKE TERIERJE, paličnih staršev, z rodovnikom, «P'J n ^37 dam. « (064)324-909. ;n 30 ^ SUHE smrekove deske, 25 ^ prodam. « 67-221. , rablje' TRAČNO ŽAGO za drva , ma ^ no, prodam. « (068)26-198. r^jko, MLADO KRAVO sivko m tehcg2 obe breji 8 mesecev, prodam. 8445 KRAVO SIMENTALKO, staro 5 lc';nl„; jo 7 mesecev, in grozdje zam* g44J PrtMETN(oTR2N^Oinfrkinjog dam. a (068)42-516 ali 42-91»- vtoinobl1' PUJSKE, stare 9 tednov,a ž29. sko prikolico prodam. Škrbec, g452 , m * 78- GROZDJE Šmarnico proda g4jj 44 SADIKE MAGNOLIJE, lovor*' g4jg msfs »"*•»! področja, ter vinske sode 700, 4 8467 ugodno prodam. ® (0608)6 modre, ZAJCE, francoske srebrne dari. na Dolenjskem. • „ kroiHP1^ GROZDJE, šmarnico, vino»L 847' OZiKrvrSdIME*AWO.atar°4^ Pr1aROZDjffinečrninein*n,.<|l ODOJKE prodam, k™" draže 11, Šentjernej. „rodam- TELICO, staro 3 mesece, p 42 UGODNO! Peči na 52°j», »65-636. . •„rizlingPr .05 GROZDJE kraljevino m r » 27-158. . c,aro? 851’ UKU/rUJEi nraij6*,,,“ ŠKOTSKO OVČARKO^5t:!^ (0#Žj, cev, z rodovnikom, prodam- » f 287. ptod*V MIZARSKO tračno žag )68)73-63lT" ki„je P'°fSjC 500 - 600 KG modrc fran t 58-161. ‘--1 i” . jOC” ■10-101. . bel 1 $V KROMPIR za ozinmic^jj. ^ f KROMPIR za ozn prodam po 25 SIT/kg. SIVO TELE, staro / “i (068)41-115. Prodam. © (068)81-116. 8580 iinn LE’Staro9 tcdnov (bikca), večjo koli-dom *roz<^a šmarnice ter večjo količino aCe8a žganja prodam. © 40-798. 8582 NOVE prenosne peči (plinsko, $ 73.3J4 'n ^ ZC*° U8°^nw Prodam- zvečer. 8585 škm,^ . GROZDJE ugodno prodam. Odd iTržiščc’ w (0608)80-214. 8590 k0niKLHOVE SADIKE s tanko lupino, 80 ’ Poceni prodam. © (0608)64-461. % 42^253^BAŠIČA, težka 140 kg, prodam. Pri frankinjo in žametno črnino J?:™ Prodam. © (068)58-168. 8602 $ob0 RABLJENO kuhinjo in dnevno u8odno prodam. © (0608)51-094. KRAVrt 8606 dam •» to za za^°l 'n mešana drva pro-‘ * 78-273. 8607 _________ razno 1^SqTvco BCS Gorenje Muta. © VARSTvrk 8481 ^°p°ldan l otrok v dopoldanskem in “nskem času nudim. © (068)28-560. ,V£nN 84*59 dcia, u^EJU oddam lokal za trgovin-l\ jESS?1* 30 m2. © 53-243. 8507 [% poloPRAV,LO STREHE damo v upo-^eivrti4VM° v mirnem delu mesta. •, Gosti. .Pvo mest0- 8521 v n EN0 CVET v Vrčicah pri Semiču . V b. .lCrn- © (068167-704 11 v na! UWII pri at i v&lfe,*(068)67*704- 8526 ^ trg0 IN* Novega mesta oddam v na-,n°- Naslov v oglasnem oddelku. te SskThN|KI I OKAI v obratovanju^ U87. " Toplicah oddam, ra (068)65- K^A in montaža vseh vrst garažnih 91 faks- mIo!zda|j'nsk'm upravljanjem. ® li "Tovt ^-169- 8577 fte in TEKA, popravila na terenu, rab- utava pe rezervne dele za Renault, Golf, frv^to’ elat’ Audi l0°. V«'™ 460, Lada %7.n“z!!ki Maruti, Z 35.8 nudim, ra ".24-616 ali (0609)618-929. *rednjn I8" in fiziko za osnovno in vMET, 'n5truiram. ra 84-147. 8604 ;r4ltl i , Uk! - Gala center, prodamo go-°kal- * 322-282. 8608 ^gjužbo dobi KOVAČ. h°bi center, ta-^Dje -j, *vV trgovca. Pogoj: enoletne iz-* 321-210 ali 324-380. Snji^VEM mestu z okolico in v Philc re<^no ab pogodbeno zaposlimo -Vrnpag ■ .1 Instnim prevozom za vpis ts;Slovi1? Pr°dajo poslovnega progra-» cTnska knjiga, d.o.o., PE PIRŠ I.i-' 6119 Ljubljana, ra (061) 1404- (k?^hr»NO NataEaRICO s praks^v i' ^poslimo v Trebnjem, ra J^iSni^l?19^ dober zaslužek! Če ste di-ki Peki;. ate Ptoste popoldneve in vozite, 3.»li ((Si ha ® (066)272-111. (066)74- ^ šlviuj6A282-687 8A78 v'v0^8)22-P98LS° h0n°rarn0 “C r?18laga AA H kategdrijc za občasen raz-^8ad J ,kombijcm iščemo. Pogoj: sta-. . U|'l ra 321-064 ah 324-482. la. vP-Mrv . 8480 .NATAKARICO za nedoločen I 'tr^* Bot26 ali 59'282 k.bi » mzn„i5če pnjetno dekle za delo v b°tud^J° u8°dnimi pogoji. Pri-€ISNoiaic,.nikc * '23-390. 8503 V n* ()^°^NICO iz Novega mesta P°moč v gospodinjstvu. © 341- 4(1 ^DNn 8536 *vc* v . u delovno razmerje sprejmemo ^ ,esni stroki. © 78-066. 8SSS 8555 stanovanja 8567 Pr°dam. *«» iun«i /s.i7i 8568 78-228, popol- TFI n* 8569 - , L*CKA, starega 10 dni, in trosilcc Ke8a gnoja prodam. © (068)78-086. ® ^8RE za nadaljnjo rejo ali za zakol ‘(068) 75-121. (jan^^^O prodam. ^ hlevlk, TRISOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom, telefonom in centralno, v okolici Novega mesta, oddam. © 27-134. 8364 ENOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju najamem. © 52-589. 8392 V' ŽUŽEMBERKU prodam komfortno novejše enosobno stanovanje, 42 m2, za 35.000 DEM. Možnost kredita ali menjave za osebni avto. © (069)65-510. 8416 ENOSOBNO STANOVANJE v bloku s CK, TV, opremljeno kuhinjo, v Novem mestu, oddam v najem. © 324-293. 8433 VETERINARSKI ZAVOD, DE Novo mesto, za potrebe svojega delavca najame v Novem mestu ali okolici garsonjero ali manjše stanovanje s telefonom © 322-259. 8440 GARSONJERO v okolici Novega mesta brez predplačila najamem. ® 25-594. 8455 DVOSOBNO ali enoinpolsobno stanovanje v Novem mpstu kupim. ® 22-004. 8510 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v Novem mestu, oddam najboljšemu ponudniku. © (068)45-271, zvečer. 8513 VEČJO SOBO na Otočcu, primerno za dva, oddam in prodam hladilnik Elektrolux (plin, 12 V, 220 V). © (068)75-31 L 8548 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici najame mlad par. © (068)323-366. 8653 NOVO MESTO - Brusnice. Oddamo trisobno stanovanjc z garažo v bloku za nedoločen čas. © 27-131, po 16. uri. 8564 V LJUBLJANI oddam ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnice študentki Novomeščanki. ® (061)5,51-831, od 18. do 20. ure. 8579 TRISOBNO STANOVANJE na Žiber-tovem hribu v Novem mestu oddam. Enoletno predplačilo! ® 341-008. 8609 zahvale ZDRAVNIKOM in ostalemu osebju na Intenzivnem in poškodbenem oddelku novomeške bolnišnice se zahvaljujem za neizmerno pomoč in skrbno nego v kritičnih trenutkih. Hvaležna pacientka Marjana Kosec. 8493 ženitne ponudbe ČE STE naveličani čakanja in plačevanja članarin v ženitnih agencijah, sc oglasite pri nas. kjer vam bomo prijazno pomagali, izbrali dekic iz naše pestre ponudbe fotografij in videokaset iz tujine. Ženitna agencija Venera, Miklošičeva 1, 63000 Celje, © (063)26-531, od 9. do 17. ure. 8583 cm LA O A NA ZALOGI: • vsi modeli - SAMARA, CARAVAN, NIVA • rabljene LADE NIVE BOGAT DARILNI PAKET UGODNI KREDITI obresti 9,5 % MENJAVA STARO ZA NOVO NOVOTEHM Pooblaščen prodajalec in serviser vozil LADA Tel.: 068/322-066 ■ 'u [«H ;<■! J ;j M A i'L*1 FRANC OBERČ NOVI TRG št. 1 NOVO MESTO OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, DA BO OD 2. 10. 1995 NAPREJ DELAVNICA OBRATOVALA PO STAREM URNIKU OD 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ponedeljek in sobota od 7. do 12. ure. ZA OBISK SE TOPLO PRIPOROČAM! CITROEN NA ZALOGI: • AX TRE z darilom (prtljažnik in avtoradio) • XANTIA, ZX z darilom (žarnice, trikotnik, prva pomoč, tehnični pregled) KOLIČINE OMEJENE KREDITI do 5 let LEASING, STARO ZA NOVO NOVOTEHUA Pooblaščen prodajalec in serviser vozil CITROEN Tel.: 068/322-066 / C/IO' (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. TELEVIZIJA NOVO MESTO lepšal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20, uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJ vsak dan od T 5. ure dalje VIDEO STRANI SCP d.o.o. v likvidaciji Kanižarica 43 pri Črnomlju 68340 Črnomelj OBVEŠČA vse pravne in fizične osebe, da bo dne 6.10.1995 ob 11. uri razprodajala na javni dražbi vse svoje premoženje. Javna dražba s seznamom premoženja je objavljena na oglasni deski Občine Črnomelj in v Uradnem listu št. 54 z dne 22.9.1995 SERVIS DEŽMAN, s p. Šmarjšeka c. 66 Novo mesto tel.: (068) 26-521 • popravilo manjših kmetijskih strojev • žage: Stihi, Tomos, Jonsared, Solo, Dolmar • škropilnice, kosilnice, kultivatorji novost: popravilo motorjev Tomos ^ Se priporočamo! J Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki TR. Tel.: (068)26-749. 10-LET »DOLENJKE-MARKET ŽUŽEMBERK« POSEBNA PRAZNIČNA PONUDBA OD 30. SEPTEMBRA DO 7. OKTOBRA 1995 — 100 gr. kave za gotovinski nakup nad 3.000,00 sit v samopostrežnem oddelku prodajalne; — 5% popust za gotovinski nakup nad 5.000,00 sit na tehničnem oddelku prodajalne; — predstavitve in degustacije dobaviteljev v petek, 6. oktobra 1995, od 10. do 16. ure, — velika ponudba blaga po nižjih cenah. — Se priporočamo — DOLENJKA MOJA TRGOVINA! J m® STE SAMI IN RAZOČARANI? Pokličite ženitno posredovalnico METULJ na tel.: (061) 126 35 84. Posebno vabljena dekleta in žene. Diskretnost je zajamčena. -v LES ŠENTJERNEJ, d.o.o. GROBLJE 62 68310 ŠENTJERNEJ tel.: 068/81-558 Delavca na področju gozdarstva zaposlimo. Pogoj: srednješolska izobrazba, po možnosti gozdarski tehnik, odslužen vojaški rok, vozniško dovoljenje B kategorije in lasten prevoz do sedeža LES, d.o.o., Groblje 62. Delovno mesto se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Prijave pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO! HRAST, BUKEV, JAVOR, JESEN, JELŠA, ČEŠNJA Tel. (065)24-621 do21 .ure. SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D. - Sekcija za vzdrževanje prog, Novo mesto, Ljubljanska 1, PRODA večjo količino starih železniških pragov in tirnic na železniški postaji Trebnje. Informacije na telefonu 323-358 ali osebno v nadzorništvu proge Trebnje. -----------------------S Nežka Staniša Dol. Težka voda 36 68000 Novo mesto Tel.: 068/89-270 NUDIMO VAM VSA GRAVERSKA IN PASARSKA DELA POKALI NAPISNE IN REKLAMNE TABLE ŠTAMPILJKE VSE VRSTE ROZET BAKRENI LIJAKI ZA PRETOK VINA CVETLIČNI LONČKI IZ MEDENINE KRIZI IN SVEČNIKI IZ MEDENINE STOJALA ZA DEŽNIKE IZ MEDENINE BRON TOLKALA (LEVI) ZA VHODNA VRATA PESKANJE KOVIN BAKRENI KOTLIČEK ZA KUHANJE V NARAVI IŠČEMO podjetnika za prodajo profesionalnih nemških električnih strojev In orodij za mizarstvo, kovinarstvo, gradbeništvo, avtoličarstvo in inštalaterstvo. PISNE prijave pošljite na naslov: TEHNOHIT, d.o.o. 61233 DOB, Vodnikova 2 BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz srnjega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: vozila NISSAN traktorje TORPEDO traktorske gume BARUM kamionske gume filtre FIAAM zavorne obloge TEXTAR akumulatorje AKUMA in ATSA avtomobilski pribor BOSCH orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 v tel. (068) 45-700, fax 45-701 AVTOPRODAJA At/TOr * "Sejem KRŠKO TEL: 0608 22-612 * kr'ško VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI YURENA šola tujih jezikov tel.: 068/341-434 vpisuje otroke, mladino in odrasle v tečaje ang., nem., fran., ital. in ruščine. Vpis med 10. in 12. ter 13. in 16. uro. Pooblaščeni prodajalec vozil ______ \______ UDA AVTO EMMENT Novo mesto Krško, tel. 0608/22-950, Črnomelj, tel. 068/51-379,51-378 -KARAVAN že od 952.000,00 SIT -SAMARA že od 999.000,00 SIT -NIVA že od 1.338.000,00 SIT POPUST ZA UPOKOJENCE -48.000,00 SIT — ugoden kredit na 4 leta — možnost menjave staro za novo — darilo za vsakega kupca POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel r | VVILSON | BELFE BELFE POPRAVILO MANJŠIH KMETIJSKIH STROJEV Gubčeva 15, Novo mesto (bivša delavnica GG) Tel. 068/342-131 068/65-570 Pooblaščeni servis za motorne žage STIHL, JONSE-RED, SOLO in za vrtne kosilnice MTD. Popravljamo tudi ostale znamke motornih žag in kosilnic. Prepričajte se o kvaliteti in konkurenčnih cenah! V NOBICO URKO -usnjena konfekcija BIG STAR CASUCCI Jeans tudi za najmlajše ROLERJI vse številke VVILSON tenis arij NINO butik Nakupovalni center VRTNICA CELJE telefon: 063/730-182 DOLENJSKI LIST Vestni trgovki z lastnim prevozom nudim honorarno prodajo na novomeški in krški tržnici. Tel. (0608) 22-140. DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 LADA DO LADE BREZ DENARJA Za upokojence popust 48.000 SIT LADA že za 999.000,00 SIT . kredit R+10 ali leasing na 5 let! Nudimo kredite tudi za rabljena vozila. Inf. 068/24-612 Arilai ^^7jo ATIK OPEL CORSA VIVA, 3 vrata OPEL CORSA SVVING, 3 vrata CORSA 1,4 ŠPORT, 16 V PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax 068/324-424 17.900 DEM 19.300 DEM 22.500 DEM Vpisujemo vrstni red za dobavo nove VECTRE MY 96 1 ^ vra*a* c*na do registracije samo oprema: airbag, servo volan, centr. zaklepanje, el. šipe dvig volana, obratomer, ura, temna stekla, avtoradio, deljiva zadnja klop, barvni odbijači. ROVER 414, 5 vrat, novi model MY 96 Možnost nakupa na kredit ali leasing! 27.990 DEM RAČKA Novo mesto Rozmanova 3-4 tel. 321-355 pc m/m/m/c DOLENJSKI LIST l§ j! SsSESSM :i«KP|iK{ isftvi BB HH Ciril Plešec Ko se šmihelski župnik Ciril Plešec suka okoli župnišča s prenosnim telefonom v roki in v pogovoru preko telefonske zveze ali neposredno rešuje probleme, ki se pojavljajo v zvezi s prenovo kaplanije ali pripravo praznovanja sedemstoletnica fare, vmes v pa še sprejema stranke, ki se obračajo nanj z vsem mogočim, je bolj podoben sodobnemu poslovnežu kot pa klasičnemu župniku. Ta podobnost pride še bolj do izraza, ko sede za računalnik. Župnik in računalnik! Še pred nekaj leti hi se marsikomu ta dva c pojma zdela povsem nezdružlji-S va. Vendar, razvoj gre naprej in med temi, ki prestavljajo meje sprejemljivega, je tudi on. Da se razmere neprestano spreminjajo in človek z njimi, se gospod Ciril vseskozi dobro zaveda. Ko je odraščal v vasi Preska pri Medvodah - rodil se je leta 1058 v delavsko-kmečki družini -je bil le eden izmed petih otrok. Skrb za vso peterico je kmalu padla na materina ramena, kajti oče je umrl, ko je bilo Cirilu komaj deset let. Brezskrbne mladosti je bilo torej malo, a spomini na harmonično vzdušje v družini bodo Cirilu ostali za vedno. Klic k duhovniškemu poklicu se je v njem začel oglašati že zelo zgodaj, zato je bila pot na Srednjo versko šolo v Vipavi in nato na ljubljansko teologijo tako rekoč samoumevna. Po posvetitvi je bil tri leta kaplan v Šenčurju pri * Kranju, potem tri leta na Jeseni- cah, v začetku devetdesetih pa ga je dušno pastirstvo zaneslo na Dolenjsko. Do poletja 1992je bil vikar na novomeškem Kapitlju, od takrat naprej pa je župnik v Šmihelu. "Smihelska župnija ima deloma mestni značaj, ki ji ga dajejo naselja Kandiju tostran Težke vode, Drska, blokovsko naselje na Brodu in Regrške košenice -novo naselje v predmestnem stilu, potem je tu še stari Šmihel, ki je ohranil samosvoj značaj, in tu so podeželska naselja s svojimi podružnicami, s pretežno kmečkim značajem, čeprav je večina prebivalstva pravzaprav delavska, zaposlena v Novem mestu in okolici." Tako je v nekaj potezah opisal župnik Ciril Plešec svojo faro. In kako bi v nekaj vrsticah človek opisal njenega pastirja ? To je župnik, ki skrbi, da je cerkev prisotna pri vseh pomembnejših dogodkih od človekovega rojstva do smrti. A je to le ena od plati. Če velja za faro, da je večplastna, to gotovo velja tudi za župnika. Omenili smo že poslovno plat, ne smemo pa pozabiti na njegov žametni glas, tako poznan poslušalcem radijskih valov studia D. Slednje marsikoga preseneča, a je res, da je Ciril Plešec eden prvih župnikov, ki je izkoristil svoj naravni dar in se v radijskih oddajah s svetno in duhovno vsebino pojavil v etru. Pričel je s tem že, ko je bil še na Jesenicah, nadaljuje pa to tudi na Dolenjskem. Ta elastičnost ortodok-sneže moti, a je v soglasju z njegovim videnjem sveta, v katerem sta vera in življenje neločljivo povezana. Sem sodi tudi sedemstoletnica šmihelske fare, ki je svoj čas kot prafara pokrivala vse ozemlje od kočevskih gozdov do šentjernej-skih ravnin pa od Krke do vrha gorjanskega grebena. Da je usmeril pozornost strokovne in laične javnosti na njeno častitljivo starost, je vsekakor zasluga tega mladega župnika. Pri tem ima tudi svoje želje, saj pravi: “Močno upam, da se bo ob se-demstoletnici zavest pripadnosti župniji ali oltarnemu občestvu še povečala. To bodo gotovo podprla tudi nova dejstva, ki bodo objavljena ob tej priložnosti. ” T. JAKŠE Spet izlet za naročnike Dolenjskega lista Obljubo, da bodo izleti z Dolenjskim listom in turistično agencijo Mana postali tradicionalni, izpolnjujemo, in že v soboto, 14. oktobra, bomo naročnike in vse ostale, ki se nam želijo pridružiti, peljali r.a iziei v Benetke. Brezplačen izlet je bil sobotni, poslej pa brez denarja ne bo šlo, a prispevki bodo minimalni in prepričani smo, da se boste v velikem številu odzvali že tokratnemu povabilu. Ne pozabite na veljaven potni list. • Prijave za oktobrski izlet sprejemamo do ponedeljka, 9. oktobra, na telefonskih številkah 0681323-610, 321-115 in 06091623-116. • Cena izleta za naročnike Dolenjskega lista je 3.400, za ostale pa 4.700 tolarjev. • V ceno je vštet prevoz s sodobnim avtobusom iz Novega mesta, zavarovanje, ogled Benetk pod strokovnim vodstvom ter večeja z družabnim zaključkom. Na izlet vas torej vabita MANA* DOLENJSKI LIST V____________________J • Slovensko politično in nočno življenje: starši se igrajo demokracijo, otroci gledajo pornografijo. (Jurič) SPET ROCK KONCERT V KOSTANJU BOŠTANJ - Društvo zaveznikov mehkega pristanka organizira'v nedeljo, 1. oktobra, v Domu Partizana v Bošta-nju pri Sevnici rock koncert. Poleg Nizozemcev Zool in skupine Maže iz Krškega bosta kot glavna gosta nastopila legendarni Eugene Chadbourne in J. C. Black, ki je bil član originalne postave Mothers of In-vention. Prireditev se bo pričela ob 19. uri. Vabljeni! Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Belokranjka nev najde Suhorja v imeniku, J. J. pa ni našel nogometa - Ob postaji sežiga smeti - Županje rekel: “Postajališče bo pokrito letos.” - Direktorje Jože Iz slušalke dežurnega telefona smo najprej zaslišali jezni glas Belokranjke, ki je povedala kar nekaj gorkih čez slovensko pošto oziroma Telekom in tiste, ki sestavljajo telefonski imenik. Vanj so vtaknili kup vasi in zaselkov, za katere še nihče ni slišal, že drugo leto zapored pa so pozabili na Suhor pri Metliki. Preden smo poklicali Telekom, smo nekoliko pozorneje pogledali v imenik in ugotovili, daje omenjeni kraj v imeniku razdeljen na Gornji Suhor in Dolnji Suhor pri Metliki in da lahko gospo potolažimo kar sami. Naslednji glas se nam je zdel znan, pripadal pa je dolgoletnemu vratarju novomeškega nogometnega moštva J. J. iz Novega mesta. Bilje razočaran in jezen na nas, ker ne objavljamo nič o novomeškem nogometu, ki bi si zaslužil vsaj sem ter tja kakšno vest. Vsem ljubiteljem nogometa se opravičujemo. Vest o zadnjih uspehih novomeških nogometašev smo imeli pripravljeno, vendar je zaradi obilice člankov poleg več drugih ostala v predalu. V prihodnje bosta športu pri- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažfe telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. padali dve strani in se kaj takega ne bo več dogajalo. N. J. s Sef pri Otovcu seje pritožil nad sosedom tamkajšnje železniške postaje, ki na dvorišču redno sežiga smeti in s tem zasmradi vso okolico. Upa, da bo njegov klic spodbudil tako soseda kot tudi komunalo, da bosta v splošno zadovoljstvo krajanov Otovca končno uredila odvoz smeti. Antonija Hočevar iz Kostanjevice je povsod iskala učbenik za spoznavanje narave za 3. razred. Našla ga je šele v knjigarni DZS v Trebnjem, kjer ji je prijazna trgovka po telefonu sama od sebe predlagala, da ji knjigo pošljejo po pošti, kar so tudi storili. Kaj takega še ni doživela. Alojz Šikonja iz Črnomlja je prejšnji teden urejal nujne dokumente na tamkajšnji občini, vendar notarja ni našel. Pravi, daje en sam notar premalo in da bi moral imeti zamenjavo. Papirje je kasneje nesel v Ljubljano, kjer mu jih niso sprejeli, v Novem mestu pa je bila notarjevo pisarno dolga vrsta. Pripombo je imel tudi čez policiste, ki jim svetuje, naj ne zaustavljajo vozil v neposredni bližini križišč. Vozniki, ki jih opazijo, namreč vratolomno zavirajo in obračajo svoja vozila, da se izognejo kontroli. Bralec iz Gradišča pri Šentjerneju je prebral članek v Dolenjskem listu o vodi, ki ogroža v Gradišču. Zanima ga, kdo bo plačal škodo. Človek, ki je zasipal kanal in s tem zaprl pot vodi, se sedaj vozi mimo in se domačinom smeje v obraz. Jože Zagorc z Gorenjega Vrhpolja se sprašuje, po koliko je kruh, pečen iz pšenice, ki jo kmetom plačujejo po 14 tolarjev kilogram. Tudi krompir ima po njegovem prenizko ceno. Kadar pa on pride v mesto kaj kupit, je vse tako drago, da s kmečkim zaslužkom ne more kupiti prav veliko. Razburjena mati metliškega šolarja nas je prosila, naj vprašamo metliškega župana, kdaj bodo zgradili streho nad avtobusnim postajališčem. Zupana Branka Matkoviča smo naslednji dan obiskali v njegovi pisarni in našega vprašanje seje kar razveseli. “Letos!”, je bil njegov odgovor. Poklical nas je Vlado Starešinič, domnevni direktor Vinteksa, in povedal, da je pravemu direktorju, o katerem je bil govor prejšnji teden v isti rubriki, ime Jože in da sploh nista nič v sorodu. Obema se za napako opravičujemo. Darinka Bobnar iz Dolenjskih Toplic nas je poklicala šele v ponedeljek. Kot upokojenka pogosto hodi na izlete, vendar ji tako lepo, kot ji je bilo na izletu naročnikov Dolenjskega lista in poslušalcev Studia D v soboto, ni bilo še nikoli, zato se želi obema novinarskima hišama še enkrat zahvaliti. I. V. POLHARIJA BO TRAJALA TRI DNI LOŠKI POTOK - Lov na polhe je v navadi, kar pomnijo ljudje. Danes je bolj zabava in strast, nekoč pu je pomenil važen vir hrane. Važno je tudi pridobivanje polšje masti, ki baje zdravi številne notranje in zunanje bolezni. Za letos pravijo organizatorji, bo to del turistične ponudbe, saj bo pol-harija trajala kar tri dni, in sicer od 29. septembra do 1. oktobra. Vse vragolije in ocenjevanje bo doseglo višek v noči od sobote na nedeljo, in sicer pri lovski koči pod Jazbino, kjer je baje zakopan zlat zaklad in ga ljudje še vedno iščejo. Pri lovski koči bo organizirana ponudba pijač in hrane, saj polhov najbrž ne bo dovolj za vse lovce in goste, ki jih pričakuje organizator. A. K. v uku Atil Jts L L. r.SL. - lega mnenja smo oni vsi uaetezenct sonornega tzicta, ki smo koi vcuku — -— “gasilsko" pozirali pred obiskom jeruzalemskega vinskega hrama. (L. Murn) 92 izžrebanih naročnikov Dolenjskega lista in nagrajencev Studia D na “izletu v nv^nan° - Najmlajša udeleženka 9 let, najstarejša .76 let • “Kdaj se dobimo naslednjič.__ NOVO MESTO - Letošnji prvi jesenski dan, sobota, 23. septembra, bo prav gotovo ostal v lepem spominu vsem tistim, ki smo se udeležili nagradnega avtobusnega “izleta v neznano”. 92 srečnežev, ki so bili izžrebani kot naročniki Dolenjskega lista (za vsako leto izhajanja od leta 1950 je bil izbran po eden) in nagradne akcije Studia D, je bilo iz najrazličnejših občin Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Da je bil izlet res nekaj nepozabnega, imajo poleg že omenjenih organizatorjev, sponzorjev turističnih agencij Mana in Interflash iz Novega mesta in obeh šoferjev (Alojza Gazvode in Robija Kocjana) največ zaslug še gorenjski glasbeniki - Trio Janeza Fabijana iz Kranja. Cilj izleta v neznano je kmalu postal znan: odpeljali smo se proti Štajerski in obiskali svet od Podčetrtka in Atomskih Toplic do Ptujske gore, kjer smo si ogledali 600 let staro gotsko cerkev, in ptujske vinske kleti. Zaradi manjše zamude (žal) nismo bili deležni degustacije vin, smo pa vseeno izvedeli veliko zanimivega o kleti, v kateri hranijo najstarejša vina v Sloveniji. Kot zanimivost: najstarejšega letnika iz leta 1917 imajo še 220 steklenic, in čeprav ni naprodaj (morda pa prav zato), vam lahko povem ceno: 1 steklenica stane 16.000 mark. Za popotnico so vsakemu podarili buteljko Haložana, seveda ne letnika 1917. Na sobotnem izletu smo lahko na svoj račun prišli tudi vsi ljubitelji gotske umetnosti. V programu je bil namreč še ogled Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Naš zadnji postanek pa je bil v “svetem mestu” Jeruzalem, biseru ormoško - ljutomerskih goric, do katerega se pride po Vinski cesti, ki postaja vse bolj znana turistična, planinska in romarska pot. Po obisku 343 let stare cerkvice sv. Matere Božje smo se preselili v prostore gostišča Jeruzalem, kije bil naša končna in najlepša postaja. poskrbela najstarejša izletnica, 76-letna Terezija Klarič iz Kočevja. Človek jo mora videti - toliko veselja in optimizma še veje iz nje, da nam je bila vsem za zgled. Povedala je, da je naročnica Dolenjskega lista 28 let in da še vedno brez očal najprej prebere rubriko “Halo, tukaj bralec..”, nato novice iz Kočevja Nazadnje sta se videla 'e*a,Lvala Tržišču, ko sta skupaj oD»* se osnovno šolo, v soboto P‘ a|e. razpoznala šele zveče^'! v0Zil» mu. Ves dan sta se Har?erJjf|co°staSe >aj,! voru'ugotovila,dasezve-ia0b • Da hudobija in nevoščljivost ne poznata meja, dokazuje tudi lažni klic enemu izmed izžrebanih naročnikov Dolenjskega lista, ki hi se moral udeležiti nagradnega izleta. Neki nepridiprav mu je po telefonu povedal, da z Dolenjskega lista sporočajo, da izlet zaradi slabega vremena odpade. Žal mu je naš nagrajenec nasedel in tako soboto preživel doma. Pa drugič! •111 ' „n20- se izleta nista mogla ude <• Izvedeli smo tudi, d.a,^f a jjs-starejša naročnica Dolenjske. „ ta, to je od začetka izha|,a Ln* 1950,'Marija Može iz Srebrn najmlajši, iz letošnjega N |9| Stanko Jarkovič, kije na tzie t si namestnika. Na avtobus tudi z nagradnimi vprašanj urel. in šele nato osmrtnice. Tokrat pa bo naredila izjemo in bo najprej poiskala prispevek z izleta. “Poglejte, v 76 letih sem doživela že marsikaj, ampak tako lepo kot danes se še nisem imela. Pa še vaš direktor me je dvakrat vozil z avtom,” mi je navdušeno razlagala Terezija, ki je, če verjamete ali ne, zaplesala tudi solo ples. Za presenečenje sta poskrbela tudi Branko Tisu iz Trebnjega in Ciril Logar iz Loga pri Sevnici, ki sta se po spletu čudnih naključij po veliko letih spet našla. plačno naročnino Dolenjskk.-0y sta (vsi naj se s potrdilom ng naši naročniški službi!) etično; Čeprav se sliši še tako P^jg pil pa je.vendarle resnično, ^