Današnja številka obsega 8 strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Štev. 44.
V Gorici, 29. oktobra 1914.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto V.
Mrtvim junakom f
Sredi noter med gromenje topov, prasketanje šrapnelov in granat, med nepopisno vrvenje in gibanje čet, polkov in armad, med stokaje ranjencev in hropenje umirajočih po širnih bojiščih na zapadu, severu in jugu stopa pred nas vernih duš dan — vseh mrtvih dan! Koliko mlade-ničev in mož je našlo junaško smrt v zadnjih treh mesecih. Šli so, da branijo dom in njegove zaklade pred kletim sovražnikom, ki svoje nenasitne roke steguje, da bi ta dom, ki je naš dom, raztrgal in nam ž njim razbil vse, kar mi vsi pri svojem domu toliko ljubimo in cenimo. Šli so, a ne vrnejo se nikdar več. Ne mati ne sestra ni bila ob njih strani, da bi jim zadnje bolečine olajšala. Zastonj so hrepeneli še enkrat — zadnjikrat - pozdraviti svojo ženo in otroke, še enkrat objeti predrago zaročenko. Samotno so umirali in umrli — zadeti od sovražne krogle; tih je bil njih pogreb tam gori kje na poljsko-ruskih planjavah, v galiških gorah in ravninah ali pa tamdoli kje na trdih krvavih bosansko srbskih tleh.
Vseh mrtvih dan se bliža. Ven bodo množice hodile na pokopališča, vence bodo nosile na grobove, lučke prižigale ob njih. Tam, tam za gorami pa bodo grobovi mrtvih junakov brez cvetja in lučke; mesta, kjer so bili v dolgih vrstah položeni k večnem počitku, bodo kmalu steptana in nihče več ne bode znal na svetu povedati, kje je ta in ta pokopan.
Odbori so se ustanovili, veliki, po celi državi, da zbirajo sredstva in pomagajo ranjenim vojakom, da lajšajo življenje vojakom na bojišču, da hité družinam na pomoč, ki so jih vpoklicani vojaki pustili doma. Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli — prav in dobro je bilo, da so se ti odbori vstanovili. Gor k a in odprta srca so jim prišla nasproti in darovala kar so le mogla za one, ki kri prelivajo za nas.
Kdo pa hiti tudi mrtvim junakom na pomoč? Dali so za domovino najdražje, kar so imeli, kri in življenje; več niso mogli dati za nas. Zato pričakujejo hvaležnosti od nas...
Vernih duš dan nas kliče na plan! Med tem ko svet skrbi za, žive, nas Cerkev vabi in poziva, naj skrbimo tudi za
mrtve. Ona se ozira tja gor in tja dol, na jug in na sever na
»Vas, zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi kjer luč nobena ne brli . . . .«
Polna ljubezni in usmiljenja obstaja Ona sedaj sredi smrtnonosnih neviht po bojnih poljanah in vabi nas vse brez izjeme, da ji sledimo in se ozremo na življenje onkraj groba in dušam pokojnikov pomagamo, ki božji pravici niso mogle tukaj zadostiti popolnoma. Ona je tisti veliki odbor sedaj, ki zbira vse žive po. cerkvah in ob grobovih, da molijo s skupnimi močmi in vporabljajo vsa sredstva milosti za blagoj pokojnikov v življenju onstran groba. Če pa kateri zaslužijo, da jim v teh dnevih prihajamo v pomoč, tedaj so gotovo v prvi vrsti oni, ki so tu v brambi in boju za dom trpeli, kri prelivali in umrli za blagor naš.
Njim torej, mrtvim junakom, veljaj vernih duš dan naša molitev in naša daritev! In ko bodo prihodnjo nedeljo popoldne pričeli v mestu in vsepovsod po deželi zvonovi tako tožno zvoniti do globoke tihe noči, tedaj naj bodo daše misli in naše molitve pri mrtvih junakih. V vsaki cerkvi naj se zanje moli; v vsakem pokopališču naj križ stoji s cvetjem ovenčan in z lučko pred seboj, ki naj ljudi spominja na grobove junakov daleč, daleč tam za gorami
»Kjer križ ne kamen ne stoji, ki niso venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli . . . .«
Toda blagor usmiljenim — svoje misli in svojo molitev daruj -tudi za padle vojake sploh. Ranjeni vojaki dobe pomoči povsod; vjeti vojaki se spoštujejo povsod; za mrtve vojake pa moramo m o-I i t i povsod. To bodi naš dar mrtvim junakom in mrtvim vojakom —- VSeh mrtvih dan!
Trdovratni boji na vseh straneh.
Le počasi napredujejo naše in nem. čete ta teden na vseh bojiščih. Rusi so vrgli proti nam vse čete, da nam preprečijo
pohod proti Lvovu in Varšavi, enako se z velikansko obupnostjo bore Francozi, Angleži in Belgijci. Vendar gremo počasi naprej. Seveda med vednimi in zelo hudimi boji.
Boji v Galiciji.
Danes 8 dni zjutraj so naše čete zasedle glavno mesto Bukovine, Černovice.
Dne 2. sept, so Rusi zasedli Černovice in 22. oktobra so jih morali zapustiti. Prebivalstvo je naše vojaštvo z navdušenjem sprejelo. Černovice štejejo 90.000 ljudi, in sicer po 12.000 Poljakov in Nemcev, po 13.000 Rusinov in Rumunov ter 40.000 judo v.
To je bila prva kolona naših čet izza Karpatov, ki imajo Ruse prijeti od strani. Druga kolona naša je 20. okt. dosegla Wiznic ob reki Czeremosc, dne 26. oktobra Zalucze pred Sniatynom ob Prutu; tretja kolona je bila 16. aktobra pri Cie-loni in je dosegla 26. oktobra Pasiecno, jugozahodno od Nadworne. Četrta kolona, ki je stala 5. oktobra pri Slawski, 16. okt. pri Skole, 17. okt. priLubieneih,18.okt. pri Orowu, se je najbrže 20. oktobra udeležila bojev pri Striju. Peta kolona je pa odrinila 9. oktobra iz Turke, se uspešno bojevala pri Podbuzu in prišla 21. oktobra v Drohobycz.
Tu vidimo dolgo verigo, ki je prodrla deloma do Pruta in tudi že do važnih točk ob Dnjestru. Kako močne so te čete, se ne more reči. Vsekakor morajo biti precej številne, da so mogle v tako kratkem času in v tako težavnih razmerah izvršiti svojo nalogo. Namen teh sil je, priti sovražniku v bok in za hrbet. Najtežja naloga jih pa še čaka, namreč prekoračiti Dnjester z njegovimi zelo močvirnatimi bregovi. Ko se bo tem četam posrečilo priti čez Dnjester, bo to gotovo zelo vplivalo na rusko bojno črto vzhodno od Pr-zemisla. In najbrže boi šele takrat padla odločitev za Galicijo.
V srednji Galiciji vzhodno od Przemi-sla se vrše še nadalje boji. Tu so Rusi strašno utrjeni in preveč žrtev bi bilo, če bi naši hoteli te postojanke vzeti s silo. Na jugu okrog Sambora so naši vrgli nazaj levo rusko krilo, enako na severu pri Jaroslavu desno rusko krilo. Fronta pred Przemislom ima sedaj obliko loka; prej pa je imela obliko vprašanja (?). — Ker so Rusi tako zelo utrjeni, zato je važno,
če se četam iz Karpatov posreči Ruse premagati. Rusi so pognali v te boje vse turkestanske kavkaške čete, kar kaže, da hočejo zastaviti vsi sile, da se obdrže tu ob reki San.
Boji za ivanogrod In Varšavo.
Boji na Ruskem Poljskem so zavzeli velik obseg. Ob srednji Visli med mestom Plock in izlivom Sana cenijo Ruse na en in tričetrtine miljona. Rusi so postavili sedaj proti nam in Nemcem 37 aktivnih armadnih zborov in 36 rezervnih divizij, skupai tedaj 108 divizij. Od teh je približno 600.000 mož v srednji Galiciji in južno od gornjega toka Dnjestra v močno utrjenih posto-: jankah. Ruska armada, ki operira proti vzhodni Pruski, se je skrčila na okoli 300. 1 000 mož, ker je morala ostale čete poslati k glavni armadi med Ivanogrod in Varšavo. Seveda ie to samo cenjenje. Gotovega se ne ve nič.
Kakor je sedaj položaj, bo odločitev padla najbrže ob sredji Visli. Tu moramo razločevati dve veliki vojni skupini: nemško armado zahodno in jugozahodno od Varšave in avstrijsko-nemško (armado med rekama Pilica in Kamiena (pritoka Visle). Pri Varšavi si je posrečilo Nemcem vreči nazaj ruske čete, ki so prekoračile Vislo. V prvih bojih je ni begu čez Vislo utonila v Visli Va ruskega sibirskega armad-nega zbora.
Pred Ivanogrodom so se med tem vršili hudi boji. Dve ruski diviziji sta izpadli iz trdnjave, pa so ju naše čete napadle in premagale. Kljub temu so Rusi poizkusili še enkrat predreti našo bojno črto. Močno ruske sile so prekoračile Vislo severozahodno in južno od lvangoroda. Prodiranje Rusov severno od Ivangoroda so nemške čete zaenkrat ustavile. vendar so pa došli novi ruski armad ni zbori najbrže od gubernije Suvalki k srednji Visli in prekoračile reko. Boji se tu še vrše.
Ruske sile, ki so prodrle jugozahodno od Ivangoroda, so napadle naše čete. Kakor pravi najnovejše poročilo generalnega štaba, se bore naši z neprekosljivo hrab rostjo. Ujeli so že več tisoč Rusov. En sam naš armadni zbor jih je ujel 10.000. Vendar pa odločitev še ni padla, ker imajo Rusi veliko premoč. Zaupna poročila pravijo, da Ivangorod kmalu pade. Povemo pa kar naravnost, da takim vestem ni verjeti prav nič.
Silno pa nas mora ogorčiti vest, da je rusko armadno poveljstvo razpisalo 80.000 rubljev nagrade onemu, ki bi umoril nekega našega generala. Ubogo rusko ljudstvo, kakšni so tvoji voditelji in za kako stvar se boriš 1 Očitek ne zadene ruskega ljudstva, in ruskega vojaka.
Proti Srbom in Črnogorcem!
Po hudih bojih so naše čete zopet vr-?le Srbe in Črnogorce od Višegrada. Zavzele so tudi v Srbiji več važnih pošto anki. Naši so zavzeli, kakor se poroča 22. :. m. po 3 dnevnih bojih Jagodino planino, ti je najmočnejša srbska pozicija, ki nam e doslej prišla v roke.
Uradno poročilo o srbskem porazu
je bilo izdano 22. t. m. sledeče: Močne srbske in črnogorske sile. ki so svojčas vdrle po južnovzhcdhih krajih, kjer ni bilo naših čet, v vzhodno Bosno, in jo z ne-ukročeno tolpo plenečih in inorečih četa-šev nadlegovale, so bile 22. t. m. po tridnevnih ljutih bojih v prostoru ob obeh straneh ceste Mokro-Rogatica poražene in prisiljene, da so se morale hitro umakniti. Podrobnosti tega boja, v katerem so se borile naše čete neprimerno hrabro in so vrgle sovražnika ponovno z bajonetom iz utrjenih postojank, ki so ležale ena za drugo, se radi nadaljnje akcije, ki se je uvedla, pridrže bodočemu poročilu.
P o t i o r e k, fcm.
Novi srbski porazi. Srbi vrženi čez mejo!
Uradno se poroča 27. t. m.: Na Ro-maniji planini poražene srbske in črnogorske čete so bile po štiridnevnem neprestanem zasledovanju pri Višegradu in Goraždih potisnjene nazaj čez Drina Naše čete so pri tem zaplenile v šoli pri lian Stjenici veliko infanterijske in artiljerijske municije in osvojile v bojih z zadnjimi srbskimi četami na Velikem brdu — Vra-čivici strojne puške in gorske topove. Vzhodna Bosna je s tem do Drine očiščena sovražnikov.
Isti dan, ko so bili Srbi in Črnogorci potisnjeni nazaj čez Drino, so tudi naše čete v Srbiji izvojevale znaten uspeh. Dve utrjeni sovražni postojanki pri Rav-nju v Mačvi so naši vzeli v naskoku, pri tem so zaplenili 4 srbske strojne puške, 600 ročnih pušk in bomb in ujeli veliko Srbov.	P o t i o r e k, fcm.
Zahvala Potioreku in njegov odgovor.
Povodom izčiščerija Romanje Planine (ki je tako blizu Sarajeva ko Trnovski gozd blizu Gorice) od močnih srbskih in črnogorskih čet so poslali sarajevski župan Čurčič Effendi in oba podžupana ar-madnemu poveljniku Potioreku sledeč brzojav: V imenu glavnega mesta dežele, Sarajeva in v imenu vsega prebivalstva se najudanejše zahvaljujemo Vaši eksce-lenci za energično in preračunano akcijo, ki je za vselej osvobodila glavno mesto možne sovražne invazije. Častitamo Vam na sijajnih uspehih armade, ki je poverjena Vašemu hrabremu in modremu vodstvu. Prepričani smo, da bo Vaša Eksce-lenca naše hrabre čete vodila od zmage do zmage in se bo s tem ovekovečila v zgodovini monarhije.
Feldcajgmojster Potiorek je odgovoril županu med drugim sledeče: Odvrni-tev prestane nevarnosti vznemirjenja glavnega mesta od strani sovražnika je zahvaliti požrtvovalnemu, nad vso hvalo vzvišenemu hrabremu zadržanju naših čet, ki so brez razlike vere in jezika v plemeniti tekmi brez prestanka vedno pripravljene žrtvovati vse najdražje za čast in slavo domovine.
Boji na francoskem.
Nemški napadi na skrajnem severnem krilu francoskega bojišča sicer počasi, pa
gotovo napredujejo. Združene angleško-francosko- belgijske čete ne morejo ustaviti nemške ofenzive.
V Belgiji se še drže mesta Nieuport, Dixmuiden in Ypern. Tu se vrše strašni boji, ki pa ne morejo več dolgo trajati, ker so Nemci že prišli v medkraje in bodo lahko sedaj izvršili napade tudi od strani, kar bo povzročilo skorajšnji padec omenjenih mest. Najhujši je boj za kanal med rekama Yper - Yser.
Istočasno s temi trdovratnimi in lju-timi boji so pričeli Nemci tudi na ostalih delih bojne črte z odločno ofenzivno akcijo'. V zadnjem času se je zdelo, kakor da bi boji, izvzemši na severu, polagoma ponehali in kakor da bi izenačenim silam izginila moč ofenzive. To je bilo pa le navidezno, vsaj v kolikor se tiče Nemcev. Najprvo se je pričela ofenziva na skraj-nel južnem krilu proti Belfortu, nato se je slišalo o napadih pri Arrasu in Lille. Istočasno so bili tudi vsi francoski napadi odbiti. Prišla so tudi poročila o hudih bojih pri Verdunu in končno vest, da so Nemci v južnih Vogezih povsod zmagovito prodrli.
Vojaški sotrudhik lista »Pester Lloyd« piše o teh bojih: »Po zavzetju črte Nieuport - Ypern, kar je pričakovati v dveh, treh dneh, bodo Nemci oddaljeni od Ca-laisa le še tri dnevne pohode. Akoi všteje-mo boje, bodo Nemci zmagali to daljavo v šestih do osmih dneh. Če računamo za osvojitev utrdb pri Calaisu še nadaljni teden, dobimo dobo dveh do treh tednov, ko bodo Nemci gospodarji morske obali do Calaisa«.
Japonci.
Japonci, s katerim se bore tudi Angleži, so izgubili doslej pred Cintavom 5 ladij. Nemci krvavo odbijajo napade Japoncev.
Francozi v Adriji.
Francoske ladje v Adriji resnično ne razvijajo nobene posebne delavnosti. Naše ladje dobe še vedno dovolj prilike, da nagajajo črnogorskem obrežju in francoskim ladjam. Francozi se posebno boje naših podmorskih čolnov. Pred kratkim so Francozi zopet prišli pred Kotor. Iz Dubrovnika poročajo o tem:
Naš podmorski čoln je šel nasproti tem sovražnim ladjam. Ko so ga od daleč opazile francoske ladje, so spremenile smer ter odplule z največjo hitrostjo na morsko gladino. Streljale so močno, ali brez uspeha; napravile niso nobene škode. Pomislite, samo en naš podmorski čoln napravi tak strah, da francoske ladje beže. — Iz Herceg Novega se pa poroča: V soboto zjutraj smo slišali v daljavi močno gromenje, kar je pomenilo, da je francosko brodovje blizu. Ko-nečno se je opazilo na morju mnogo ladij, ki so se pomikale proti trdnjavam ob vhodu v Boki. Iz neposredne bližine so pričele z vso silo streljati na neko našo torpedovko, ki je bila zunaj, in na trdnjavo Punto d'Orso, ali vse brez uspeha. U-strelili so večkrat iz daljave od 8 do 10
km. Ljudstvo se je zbralo in opazovalo s težkim srcem usodo torpedovke, okoli katere se je zaradi padanja granat vzdi-govalo morje 10 m visoko. Vsak je bil vesel, ko se je torpedovka srečno vrnila v luko.
(To posnemamo po »Slovencu«, ki je cenzuriran prinesel to vest.)
Francozi se naravnost boje v našo Adrijo. To posnemamo iz pisma, ki ga priobčuje v pariškem listu »Temps« neki častnik francoske mornarice. (Omenjamo, da to posnemamo po hrvaškem listu »Obzor«).
Pismo franc. častnika je datirano iz Bara in se glasi: »Naše vojno brodovje je priplulo v Jadransko morje dne 5. septembra. V noči od 5. na 6. septembra so naši hidroplani pregledali črnogorsko o-bal. A že naslednji dan smo se vrnili v Sredozemsko morje. Dne 17. septembra je pa pripluloi pred Bar vse naše brodovje. Spremljali smo naš transportni par-nik »Marc Freissinet«. ki je v Baru izkrcal topove kalibra 15.5 cm. Posebna topniška komisija je pod vodstvom fregat-nega kapitana Grellieta spravila naše baterije na Lovčen. Dne 19. septembra je naša druga divizija odplula proti severu. Dve naši križarki sta obstreljevali kotor-sko baterijo Tivat in druge utrjene pozicije. Ena kroglja iz topov avstrijskih ti-trdb je zadela našo križarko »Patrie« nad morsko gladino. Od posadke ni bil nihče lanjen. Kmalu smo izpoznali, da ni varno spuščati se v severni del Jadranskega, morja. Morje je proti Trstu čimdalje plitvejše, ter na nekih mestih ne dosega niti 100 metrov globočine. Zato je treba največje opreznosti. Poleg tega pa vemo tudi, da ondot plavajo mine, in to celo do 5 kilometrov daleč od obali. Z ozirom na značaj obali in dalmatinskih otokov so te mine skrajno nevarne. Zato nočemo izpostavljati naše brodovje pogubi v bližini obale, ki jo Avstrijci poznajo mnogo bolje, nego mi.«
Tako francoski oficir. Nam je to v zadoščenje in prepričanje, da Francozi našemu vrlemu brodovju ne morejo bli zu. —	_
Boji Italijanov v Afriki.
Tudi v Tripolitaniji in Cirenajki se čuti veliko mohamedansko gibanje, ki je v prvi vrsti podpihuje Enver paša. Meseca septembra so domačini v Cirenajki petkrat napadli Italijane. 5. septembra je bila popolnoma uničena neka laška karavana, ki je iz Gheriata v Mursuk eskor-tirala 300.000 frankov v srebru. Italijani so zažgali v Cirenajki tabor, v katerem je taborilo 600 Beduinov. 8. t/m. je neka arabska tolpa udrla do italijanske utrdbe Apollonia. Ropala je živino. Posadka je Arabce prepodila. Padla sta v boju dva Italijana. 13. t. m. so ob nekem napadu na neko karavano med Zuetino in Gedabijo izgubili Italijani enega častnika, 26 vojakov in tri domačine, 25 jih je pa bilo ranjenih. 21. t. m. so Arabci zopet napadli neko italijansko karavano. Italijani so izgubili 6 mrtvih in 8 ranjencev.
Albanija — nove zmede.
V Albaniji ni miru nikjer. Essad paša je povzročil še večjo zmedo. Grki izrabljajo nemire v južni Albaniji. Nalašč jih celo netijo.. Zato so porabili te nemire in so zasedli južno Albanijo češ, da morajo napraviti red. Istočasno pa je Italija poslala pred Valono vojne ladje in izkrvala vojaštvo v Valom. Tudi Italija pravi, da dela le radi ljubega miru. Druge države se sedaj nimajo časa vmešavati v te zadeve; zato Grk in Lah doslej nemoteno sedita vsak na svojem kosu plena.
Ranjenci v Gorici.
Dne 20. t. m. so došli še naslednji ranjenci: Leopold Marc, topničar 8. top. polka, iz Kamenj ima, prestreljeno desno stran; pišec Jož. J a r c, pešp. št. 7. iz Doberdoba, ima prestreljeno levo roko; če-tovodja Jožef Križnic, pešpolka št. 97. iz Plavij, ima prestreljeno levo roko; pešec Otalij Spangher, dom. pešpolk št. 27. iz Turjaka v Furlaniji, ima prestreljeno levo nogo; pešec Evgen Stafuza, dom. polk. št. 27. iz Cela v Furlaniji, ima prestreljeno desno roko in nogo; pešec Rih. Boscarol, od 87. pešpolka iz Foljana v Furlaniji, ima prestreljeno levo roko. — Od 21. do 28. t. m. so došli: pešec Jož. Longo, 20. lov. bat. iz Zagraja, ima pokvarjeno desno nogo; — pešec Jož. Vodo-pivec, pešpolka št. 87 iz Jamelj, ima prestreljeno levo ramo; pešec Jožef Te-resin, 27. dom. polk iz Mosse, ima prestreljeno levo roko; — pešec Vincenc M a r t e 1 a n c, dom. polk 27 iz Št. Petra, je prišel iz južnega bojišča bolan; — pešec Donat Ottanich, 27. dom. polk iz Kr-mina, ima prestreljeno desno roko; - pešec Jožef Visintin, 27. dom. polk iz Tržiča, ima prestr. desno roko; dalje so še od 27. dom. polka: pešec Avg. Nosent iz O-gleja, Franc B r e g a n t iz Podgore in Jakob Bertogna (črnovojnik) iz Beljana; vsi ti imajo prestreljene roke.
Kdor še ni storil svoje dolžnosti za leto 1914,
je dobil ali pa dobi še danes na ovitku rdeč križ z dolžnim znesom. Listu je priložena položnica. Naj vsakdo takoj stori, kar mu veleva dolžnost! To velja tudi za tiste, ki dobe položnice prihodnjič!
S to številko začnemo ustavljati list vsem, ki ne vrše svoje dolžnosti!
ODPUSTKI NA VERNIH DUŠ DAN.
Vsled odloka Sv. Stolice se letos in nadalje na vernih duš dan (2. novembra) dobijo popolni odpustki tolikokrat, koli-korkrat (toties quoties) verniki spclnijo navadne pogoje t. j. kolikorkrat obiščejo kako javno cerkev aH oratorij (cerkvico), če je ta javen ali vsaj pol-javen in molijo po namenu sv. Očeta in sicer od poludne
1. novembra do polnoči 2. novembra, se spovejo vsaj 8 dni pred 2. novembrom in se obhajajo 1. ali 2. novembra. Ta popolni
odpustek je torej enak onemu porcijun-kule, s tem razločkom, da se sme darovati samo vernim dušam v vicah. (Actn Apostolicae Sediš z dne 3. avgusta 1914, Folium eccl. Archid. Gorit IX. 1914 str. 60). —
Novice.
Geslo Sv. Očeta Benedikta XV. —
Vsak sv. Oče si ob svojem nastopu izvoli posebno geslo, ki naj pomeni nekako pravilo za njegovo delovanje. Rajni Pij X. si je izvolil prekrasni rek: Vse prenoviti v Kristu. Sedanji sv. Oče Benedikt XV. pa si je izvolil z ozirom na težavne in usodne čase naslednje velepomenljivo deslo: »V Te, Gospod, sem zaupal, na veke ne bom osramočen.« — To geslo sv. Očeta naj bo v teh težkih časih vodilo tudi za nas vse!
Za čast slovenske duhovščine. Predsednik »Duhovske zveze v Gorici« č. g. župnik B. Grča je prejel dne 24. okt. od uredništva lista »Bonifatius - Correspon-denz« naslednje obvestilo ozirom napada dr. Udeja: Po ukazu preč. P. Auguština Galen sporočamo društvu »Duhovska zveza v Gorici«, da je njen dopis na u~ redništvo »Bonifatius - Correspondenz« prekasno došel, da bi ga mogli prijaviti še v oktobrovi številki. Zato ga bomo natisnili v našem časniku še le v številki, k izide prve dni novembra, kajti tudi mi kakor je razvidno iz izjave uredništva \ št. 14/20, zavračamo trditve prof. dr. U-deja. Pri tem pa prečastno društvo pra\ vljudno prosimo to naše Udejevim terdit vam nasprotno stališče prijaviti v slo venskih listih.
Na vloženo tožbo v istej zadevi ji predsednik D. Z. prejel od preč. knezo škofijskega sekovskega ordinarijata > Gradcu odgovor: »Na Vašo od 14. okto bra t. 1. se poroča, da v imenovani zade vi se bo tu uradno svoj čas potrebno u krenilo.« Naš nastop je toraj že dosege zahtevani vspeh v popolno opravičenj slovenske duhovščine.
BI. Grč a, t. č. predsednil-
Jurist Jos. Fon — padel! Pret. tede nas je dohitela žalostna novica: Na se vernem bojišču je padel naš vrli rojak i somišljenik cand. iur. Jos. F o n iz Srpeb ce. Bil je praporščak pri 4. bos. polki Kot odločno katoliško narodni dijak je b član Kat. akad. društva »Dan« v Prag Bil je mladenič globokega verskega prt pričanja, trezne in samostojne sodbe i zelo prikupljivega značaja. Bil je kot d , jak gojenec Mal. semenišča, kjer se je p j raznih slovesnih prilikah odlikoval s sv< ) jimi nastopi. Maturo je napravil na gor . ški gimnaziji 1. 1910 z odliko. Posvetil i r je juridičnim študijam in je bil že tik p . koncu svojih študij, ki jih je vkljub na . skromnejšim sredstvom zelo dobro vrš , Veliko smo pričakovali od njegovega t, lenta, njegove pridnosti in njegove zn . čajnosti. Sedaj počiva pod črno rusl ) grudo. Naj počiva pri Bogu! Spominji , mo se ga v molitvi!	¡,
C. g. kurat Klanjšček v goriški vojaški bolnišnici. Med drugimi duhovniki, ki so bili poklicani kot vojni kurati, je došel na bojišče tudi lokovški č. g. kurat Franc Klanjšček. Vsled silno napornega dela si je nakopal hudo bolezen. Pred 4 dnevi so ga pripeljali v Gorico, kjer se sedaj zdravi v tuk. bolnici »Rdečega križa«. Bog mu daj, da bi skoro okreval!
Procesija na Sv. Goro. Dne 8. novembra t. i. bo na Sv. Goro prošnja procesija solkanske župnije za srečno zmago naše armade. Ob 10. uri bo pridiga potem bode imel slovesni pontifikal Nj. Iprevzvišenost gospod knez in nadškof dr. •Sede j.
Odmevi iz Cerkna: Ni ga več našega ljubljenega preč. g. dušnega pastirja dr. Knavsa, duhovnika, ki ni bil nič dru-zega od svoje najvišje do najnižje misli ¿kot ognjen biser do Evharističnega kra-,lja. Kdo mu ni dolžan hvale, ako pride v [Cerkno delavni dan, najbolj pa v nedeljo In se zgrinjajo množice krog mize Gospodove. In koliko poboižnosti je uvedel do .Najsvetejšega. Vsak govor je ozaljšal s ,slavo sv. Reš. Telesa. Vsak pogovor, csprehod občevanje je prevevala ljubezen [(:lo skritega Zveličarja. Naj bi našel obilo Jposnemalcev, in naj bi ljubi Zveličar blagoslovil njegovo novo faro. Dolžna za-3 ivala, ljubezen in molitev zanj pa ne ne-na v srcu po njem vzgojenih vernikov , Cerkljanskih.
: Č. g. Vinko Štanta. Št. Peter: Dne ?8. t. m. nas je zapustil naš č. g. kaplan iv^inko Š t a n t a, ki je odšel na svoje no-./o mesto kot vikar na Kostanjevico. Pri ^ias je bil 2 leti in 2 meseca ter se je ves |ias z največjo požrtvovalnostjo trudil za >)aš dušni in telesni blagor. Ustanovil je '¡'Mar. Družbo« za dekleta in »Kat. izo-»raževalno društvo«. To njegovo delova-ije in njegovi govori v cerkvi niso bili lekaterim po volji. Toda — pošteno ljud-tvo naše ve to ceniti. Bog mu daj na no-¿'em mestu Svojega blagoslova in tudi 1 jegovim ustanovam v Št. Petru krepak ¿azvoj! — Obenem prav iskreno pozdrav-i amo v naši sredi našega novega deka-','a č. g. dr. Fr. Knavsa. Bog mu daj obil-jlo blagoslova v blagor cele župnije!
Smrtna kosa v kapucinskem redu. — , udi v kapucinskem redu bleda smrt pridno žanje in včasi si dovoli kako posebnost in izvanrednost. Tako na primer si ' ■ v zadnjih dnevih izbrala kar dva kapu-inska brata ter ju pokosila v e n i in i s t i -o č i i n v i s t i s o b i v bolnišnici pri u-nil jenih bratih v Gorici, kamor sta bila jjrišla iskat zdravja. Starejši br. Va 1 e n-ai n Peč, doma iz Gradnega, je bival v r plnišnici že kake 4 mesece. Njegova bo-' zen je bila starost — imel je nad 80 let. ¡,emu seveda ni leka. Brat Valentin je bil ,-blgo let v kapucinskem samostanu v j rižu na Vipavskem nastavljen kot kro-jrč in pobiralec. Drugi brat Pacifik /reščak, rojen v Podmelcu, je bil -ed leti v Gorici za vratarju, pozneje pa Wolfsbergu. Lani je prišel v križki v mostan v Vipavi, da si izleči jetiko1.
i <
Pred kakimi 3 tedni pa se je i on podal k j usmiljenim bratom v Gorico, kjer se je sešel z br. Valentinom, s katerim sta skupaj odpotovala v večnost. N. v m. p. Šla je dalje bleda smrt v Italijo ter tam ugrabila odličnejšega moža iz kapucinskega reda, preč. P. Pacifika iz S e-j a n o, ki je bil prej general celega kipu-citiskega reda. Po odloženem vodstvu celega reda je bil imenovan in pred kratkim posvečen za škofa v Albengi (Zapadna Riviera). Kot general kapucinskega reda je veliko storil za njega povzdigo. Ustanovil je mednarodni kapucinski kolegij, kjer se vzgajajo iz vseh provincij patri in vživajo višjo izobrazbo v redovnih in bo-goslovskih vedah. Ustanovil je za red velikansko knjižnico, v kateri bo lahko hranjenih do 50.000 knjig. Pokojni je bil velik prijatelj pokojnega kardinala Vises y Tut-to in rajnega papeža Pija X. Zlasti pa je bil znan kot sloveč pridigar — apostolski pridigar v Vatikanu. Zanimal se je prav zelo za stare slike kapucinskega reda ter napravil v to svrho posebni muzej. Ravno ko je imel nastopiti škofijo, ga je dobri Bog poklical k sebi po zasluženo plačilo. N. v m. p.!
Nadvojvoda prestolonaslednik v Pu-lju. V petek 23. in soboto 24. t. m. se je v Pulju mudil nadvojvoda Kari Franc Jožef. V soboto je napravil izleta v okolico, kjer ga je hrvaško prebivalstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem. Najlepši je bil sprejem v Medolinu. Nadvojvoda je bil tako vzradoščen, da je poklical pred se župnika Kirca, ki je tudi dež. poslanec, ter se mu zahvalil za sprejem. To je bilo tudi za župnika Kirca lepo zadoščenje; sedel je namreč v zaporu kot osumljen veleizdajstva, a bil pred kratkim izpuščen kot nedolžen.
Zrelostni izpit na realki je delalo 14 kandidatov, ki so vsi bili usposobljeni. Maturo so naredili: Battan, Cerne Iv., Kraucher Karl, P i t a m i c Maks, R e ti-č e 1 j, Schwarz, Skok, Brišček Ivan, Čančar, Gril, Valentinuzzi, V o 1-č i č, Mircovich, T r n o v i c.
Vojna pošta sprejema pakete za vojake na bojišču le v omejenem okviru.
Dne 22. t. in. je izšlo naslednje dovoljenje : Dovoljeno je zasebnikom odpošiljanje voj-nopoštnih zavojev od 24. oktobra dalje na sledeče vojnopoštne urade: 9, 11, 16, 21, 31, 33, 34, 38, 39, 40, 44, 45, 46, 49, 51. 55, 61. 66, 68, 69, 76, 78. 81, 84, 88, 95, 96, 106 111. 113, 119, 140. 151, 186, 187. 188, 189, 190, 191, 211, 212, 300 do 311.
Sprejemajo se samo zavoji z uniformami in opreinnimi predmeti — dovoljeni so tudi čevlji in perilo — in se zahteva omot iz nepremočljivega blaga, povoščenega platna ali leseni zabojčki ; največja teža 10 kilogramov, največja dolgost, 80 centimetrov.
Veliko zanimivih pisem z bojnega polja dobivajo sedaj naši ljudje. Prosimo somišljenike, naj blagohotno taka zanimiva pisma pošljejo našemu uredništvu. Vsak rad bere, kaj pišejo naši vojaki z bojišč. Prosimo!
Predovanje črnovojnikov se bo vršilo na sedežih okrajnih glavarstev; torej za slov. del Goriške: v Gorici, Tolminu in Sežani.
Brezplačno prevažanje v letih 1878 do 1890 rojenih črnovojniških obvezan-cev. Z razglasom političnih oblasti je bil odrejen vpoklic v letih 1878 do vključno 1890 rojenih črnovojniških obvezancev v črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se bodo brezplačno prevažale na potu iz bivališča na kraj ogledovanja in nazaj, in če bodo sposobne za orožje, tudi iz bivališča v kraj, kjer se imajo predstaviti, a to na podlagi črnovojniškega legi-timacijskega lista«. — Brezplačno pa le tedaj, če puste pred vsako vožnjo pri blagajni pritisniti pečat na legitimacijski list. Če ni pečata, se bodo zahtevale popolne di iz bivališča v kraj, kjer se imajo predstaviti, a to na podlagi »Črnovojniškega civilne vozne cene.
Razpisane ustanove za dijake. Dež. odbor razpisuje naslednje 3 ustanove: 1.) Razpisuje se deželni štipendij od 600 kron, ustanovljen od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra 1888. v spomin 40-letnega vladarstva Nj. V. presv. Cesarja Franca Jožefa I. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 15. novembra 1914 in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanju.
2.) Razpisuje se štipendij v znesku 600 kron ustanove Nj. ekscelence deželnega glavarja grofa Franceta Coronini-Cronberg ustanovljene v spomin na štiridesetletni«) vladanja Nj. V. presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Za ta štipendij se morejo potegovati ubožni dijaki obiskujoči avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v pokneženo grofovino Goriško in Gradiško, brez razlike veroizpoveda-vanja in narodnosti. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje naj se predložijo deželnemu odboru do 15. novembra 1914.
3.) Razpisuje se natečaj za jeden izpraznjen štipendij Codelli - Fahnenfeldove u-stanove v znesku 210 kron, kateri se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin plemenitaša poknežene grofovine Goriško - Gradiške. Prosilci imajo predložiti svoje v mislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnemu odboru do 15. novembra 1914.
Od mrtvih vstali. Vedno več se ponavlja slučajev, ko se oglašajo s pismi iz ruskega vjetništva ljudje, ki so bili že u-radno proglašeni za mrtve. Tako poročajo n. pr. naslednji slučaj: Major J a-roslav Leneček 87. (celjskega) peš-polka je po uradnem izkazu padel na se-
vernem bojišču. Njegova žena je tudi že dobila izplačano posmrtno četrt. Pred par dnevi pa je prejela od svojega moža pismo, da je zdrav in da se nahaja v ruskem vjetništvu.
V	ruskem vjetništvu se nahaja tudi dež. uradnik g. Bratina, ki je služil pri 47. pešpolku, brat prof. dr. Bratine. Pisal je bratu iz Sibirije.
V	zagrebških bolnišnicah se nahaja z južnega bojišča 100 ranjenih Slovencev.
Na sevrnem bojišču je bii ranjen 19. t. m. g. Franc Belin, učitelj v Soči na Bovškem. Rodom je iz Gorice. Služil je pri 97. pešpolku.
Na sev. bojišču je tudi ranjen g. Samo U 1 č a k a r iz znane tržaške narodne rodbine, praporščak pri 4. dom. polku.
Hrvaške zastave na Reki. Hrvaški listi poročajo: Hrvatski fantje so šli te dni na nabore v Karlovac. Šli so s hrvatsko zastavo skozi Reko. Hrvatje so bili napadeni. Vse to je videl feldcajgmojster Klobučar ter je energično nastopil. Proti reški policiji, ki je teptala hrvaške zasta • ve s cesarjevimi podobami, je uvedena stroga preiskava. Vlada je preklicala svoječasno prepoved hrvaških zastav na Reki in je dovolila, da smejo Hrvatje nemoteno iti skozi Reko s svojimi narodnimi zastavami.
Vlaki za bolnike. Vsled nastopa mraza v vzhodni Galiciji v prvi polovici prejšnjega meseca je železniško ministerstvo sestavilo 12 vlakov za bolnike, vsakega s 25 vozovi mestne železnice, ki jih ob ojstrem mrazu moreta dobro razgrevati para iz lokomotive in pa kurilni voj, postavljen v sredino vlaka. Vozovi so primerno izpremenjeni za sprejemanje ranjencev ter so preskrbljeni z nosilnicami in drugo potrebno opravo, kar je zahtevalo okroglo 12.000 K stroškov za vsak vlak. Ti vlaki so bili dne 18. septembra oddani vojni upravi na razpolago in so po izpopolnitvi oprave od strani zveznega vodstva rdečega križa s potrebnim sanitetnim in oskrbnim miterijalom ter moštvom za postrežbo, začeli služiti svojemu humanitrnemu namenu.
Nesreča na Opčinah. Dne 26. t. m. zvečer se je pripetila na postaji južne železnice na Opčinah nesreča. Okoli pol 12. ure je šel 20 let stari Franc Vidrič, doma iz vipavske okolice, nekoliko vinjen čez železniško progo, kjer ga je zagrabil stroj štev. 847, mu nalomil črepinjo in odtrgal levo roko. Dr. Bellen mu je nudil prvo pomoč ter ga poslal z vozičkom v tržaško bolnišnico. Vidričevo stanje je brezupno.
Lahak potresni sunek so nekateri čutili v torek okrog 10h 25 min. v Gorici. Sunek so čutili tudi v Ljubljani in v Trstu. —
Avstrijski »Lloyd« odpušča uslužbence. Avstr. Lloyd je odpustil vse svoje uslužbence, kar pomeni za ogromno maso ljudi grozen udarec. Vlada sedaj posreduje, da bi Lloydovi arzenali ne bili popolnoma zaprti ter da bi uradniki in kapitani še dalje dobivali plačo, četudi znižano.
Ustanova za neporočene ženske. —
Knezonadškofijski urad naznanja: Dne 22. jul. 1886 je v Gorici umrla Ana Marija Gregorig, ki je določila, da se iz lei-nih dohodkov vsega njenega premičnega in nepremičnega premoženja ustanove 2 življenjski renti po 600 K za ubožne, samske, nad 30 let stare ženske osebe. -Ta ustanova, ki je že urejena in jo podeljuje vsakokratni goriški nadškof, se sme za celo življenje oddajati vsmislu čl. 2. ustanovnega pisma z dne 30. dec. 1887, št. 2732, »onim ubogim, samskim ženskam meščanskega stanu, brezmadežnega, pobožnega življenja, in sicer brez o-žira na narodnost, ki so 30. leto prekoračile, so hčere poštenih starišev, stanujoče v Gorici, tja pristojne in si radi bolezni ali iz drugih vzrokov ne morejo služiti same kruha. — Užitek ustanova pa izgube one osebe, pri katerih se vsled njih obnašanja ti pogoji spremene ali stopijo v zakon.« — Ker je sedaj ena imejiteljic te ustanove umrla, je prosta ustanova letnih 600 K in se v smislu ust. pisma s tem do 4. dec. 1914 (vključ.) razpisuje s pripombo1, da je prošnje ulagati v teku tega časa na knezo nadškofa goriškega. Prošnjam je treba priložiti naslednje priloge: 1.) Krstni in samski list prosilke; 2. spričevalo pristojnosti, ki je napravi goriški municipij; 3.) nravnostno spričevalo o življenju prosilke in njenih starišev, kar napravi župni urad; 4.) spričevalo, da je prosilka za dela (o bolezni), kar potrdi municipij (oz. zdravnik in pristojni župni urad.)
Listnica uredništva. Št. Peter: Za ono pismo iskrena hvala! Toda zdi se nam, da bi sedaj za ta predmet, ki je velevažen, bilo premalo zanimanja. Sedaj se tudi vračajo domov naše ženske. Ko bodo enkrat redne razmere, in se bo tok zopet obrnil nazaj, tedaj bo čas! Ne li? Sicer pa, kakor menite, da je bolje! Iskren pozdrav!
Sli ste že pomoli naročnino?
Z bojnega polja.
Slovenski junak žrtvuje svoje življenje.
Naši slovenski vojaki vseh oddelkov kažejo izvanredno vstrajnost in junaštvo. Mi smo v »Nov. Času« navedli že več činov, ki pričajo, da mi Slovenci res s celim srcem ljubimo svojo skupno domovino Avstrijo. Iz pisma nekega slovenskega topničarja posnamemo sledeče:
»Bilo je po bitki pri Grodeku. Umakniti smo se morali pred sovražno^ premočjo proti Przemyslu. Naš oddelek za strelivo (municijska kolona), je imel nesrečo, da je zavozil v močvirnato ozemlje in ni mogel uiti pred Rusi, ki so z veliko silo prodirali proti nam. Ni nam druzega pre-ostajalo, kakor da smo izpregli konje in pustili dva velika vozova s strelivom v močvirju. Moj prijatelj Janez Brezina, do-
ma nekje ob Savi, ki je bil topničar pri.... bateriji, je zaostal za nami. Ko smo prišli na bližnji hrib, je naš poveljnik z daljno- : giedom opazoval, kaka usoda bo zadela naše zaostalo strelivo. Kar naenkrat pra- j vi stotnik: »Brezina pa leži kakor mrtev na prvem vozu streliva, a se giblje tako, kakor da bi se pripravljal, da zažge strelivo.«
Z veliko napetostjo smo opazovali, i kaj se bo zgodilo. Velik roj Rusov se je vedno bolj bližal mestu, kjer je bil naš tovariš s strelivom. Rusko krdelo — bilo je več sto mož — je od vseh štirih strani obstopilo oba voza. In glej! V tem hipu švigne v zrak velik oblak dima in grozen pok je sledil temu. Visoko v zraku pa smo videli posamezne predmete, ki jih je z ljudmi vred odneslo kvišku. Naš poveljnik je razburljivo vzkliknil: »Bravo, vrli deč- > ko!« Vsi smo bili presenečeni od tega drznega čina.
Ko se je dim malo polegel, se je skozi daljnogled videl učinek junaškega dejanja \ našega topničarja. Na mestu, kjer sta stala oba voza, je ležalo vse polno raztrganih ruskih trupel.- Sodili smo, da je izgu- > bilo življenje pri tem gotovo več sto Rusov, kajti na široko okrog 100 metrov od 1 onega torišča ni stal noben Rus več. Vse j je ležalo mrtvo na tleh. Seveda je izgubil pri tem svoje življenje tudi naš prijatelj in tovariš Brezina . . .«
Slava slovenskemu junaku, ki je ra- ; je žrtvoval svoje življenje, nego, da bi l bilo prišlo avstrijsko strelivo sovražniku v roke!
Kroglja v srcu. V bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu so imeli slučaj, ki je velezanimiv z medicinskega stališča. V bolnišnico je prišel vojak, ustreljen iz puške v desno stran prsi. Ko je bila rana že zaceljena, je tožil o hudih bolečinah v prsih. Zdravnik dr. Herzog je dal moža rontgenizirati in je našel v svoje presenečenje, da v levem srčnem delu tiči krogla iz puške i da izdatno sodeluje na vseh gibih srca. Kroglja je morala torej prodreti na desni strani prsi, potem prodreti desno stran srca ter obtičati na levi strani srca. Bolnik je moral pač govoriti o veliki sreči, kajti v 99 od 100 slučajev bi se bilo takoj zaustavilo delovanje srca in bi s tem nastopila smrt. Vojak pa je živel s krogljo v srcu, je prestal naporni transport in še le po zaceljenju rane so nastopile bolečine. Pozneje je nastopila tudi velika slabost srca, vsled česar so se že bali za njegovo življenje. Pozneje bolj-šanje pa je bilo tako izdatno, da je mož
sedaj že iz postelje in se sprehaja po bolnišnici. Operacija v tem slučaju je seveda popolnoma izključena. Ne more se pa vedeti, ali bo pacijent živel in kako dolgo s projektilom v srcu. Če nastopijo brazgo-tinaste izpremembe v srcu, utegne mož umreti. Ali bolan na srcu ostane vse svoje življenje. Le ob največjem varovanju in popolnoma mirnem življenju, izključiv-ši seveda vsako telesno delo, ne odreče srce, vzlic nenavadnemu gostu, svojega delovanja.
Odlikovan slovenski fant iz Koroške. Iz Ledenic na Koroškem poročajo: Iz naše občine je šlo več fantov na vojsko, med njimi tudi Franc Resman, četovo-dja pri oddelku strojne puške III.-7. pri domačem 7. pešpolku. Doma je bil eden izmed najboljših, neustrašenih slovenskih fantov, ki ga nikjer ni manjkalo, kadar ga je klicala narodna dolžnost. Takega se je izkazal tudi na bojišču in je prejel »za svoje junaško zadržanje pred sovražnikom, za svoje požrtvovalno, vedno najbolj uspešno delovanje« cesarsko odlikovanje, in sicer srebrno hrabrostno kolajno I. razreda. Njegov stotnik, ki je poslal odlikovanje njegovemu očetu, je pisal ob tej priložnosti to-le: Ponosen na, to, da smem tega junaka šteti k svojemu oddelku, Vam pošljem Najvišje odlikovanje. V svojo največjo žalost moram priznati, da mi ni znano, kje da se nahaja Vaš dne 10. septembra pri Bardatovvu s strelom v prsa ranjeni sin. Čeravno je treba reči, da je hudo ranjen, zaupam vendar v Boga, Vsemogočnega, da je obvaroval tega pridnega, otroško mi udanega, od vseh nas ljubljenega in spoštovanega podčastnika še živega. Žalibog so bila vsa moja dosedanja povpraševanja brezuspešna, vendar pa mi pravi glas srca, da mora biti živ. Vaše blagorodje, ne izgubite poguma, zaupajte na božjo pomoč, povejte vsem sorodnikom in znancem v lepi koroški deželi, da se bo polk z upravičenim ponosom vedno spominjal tega junaškega poveljnika in da bo njegovo ime ostalo nepozabno, dokler živijo »Khevenhiil-lernci«.
Prazno bojišče. Očividec poroča o bitki ob reki Aisne na Francoskem. Popis je dober in nam kaže, kako je bojišče od daleč v moderni vojski. — Večina si predstavlja bojišče tako. kakor je predstavljajo slike ali fotografije. Če stojimo severno od reke Aisne na kakem griču in gledamo po. ravnini, vidimo deželo z gozdovi, vasmi in s pristavami, ki gore in se kade. Edini ljudje, ki jih vidimo, so male skupine blizu reke. Čez nekaj časa se skupine pomikajo polagoma naprej, razširjajo se, dokler se možje ne razkrope po ravnini. Zdi se, kakor da iščejo nekaj, kar so izgubili. Tako počasi hodijo, kakor da so utrujeni in da zanje čas ne velja. Od časa do časa se v prostoru pojavi nenadoma tanek, bel dim, ki visi nad njimi. Šumi tako, kakor da se kreta v zraku na mirjade perut, kakor da se mali vodometi dvigajo, kakor se dviga prah po dolgotrajni suši, kadar močno dežuje. To so sovražnikovi šrapneli. Ne vidi se,
odkod padajo; sovražnik je zapazil, da se čete pomikajo naprej. Možje nadaljujejo svoj mirni izprehod, kakor da se ni nič zgodilo; vedo namreč,da ogenj šrapnelov ni tako nevaren kakor gromi. Zgodi se, da se kak mož izpodtakne in obleži, kjer pade. Zadela ga je ena tistih mnogih krogel, ki jih razstrese šrapnel, če se pravo-časnoi razpoči v zraku. Možje korakajo naprej, dokler ne začujejo novega glasu. Novi zvok je podoben ostremu in hitremu regljanju. Sovražnikova strojna puška meče z levega robu gozda svinčeno točo. Možje se takoj vržejo na tla. Spoštujejo namreč eno strojno puško bolj kakor celo baterijo topov. Regljanje preneha tako hitro kakor se je pričelo. Če pogledamo na gozd, vidimo plamen, podoben rdečim svetilkam med drevesi. Naši topovi odgovarjajo na sovražnikov o-genj. Nekaj minut pretresa gromenje zrak. V varstvu tega ognja možje zopet vstanejo, a žal ne vsi, in tečejo hitro naprej. Zopet čujemo regljanje; možje zopet iščejo varnosti na prsih matere zemlje. Tako se nadaljuje približno eno uro, dokler možje ne zginejo, kakor da jih je požrla zemlja. Ničesar več ne vidiš kakor dolge temne črte, ki segajo po ravnini. To so strelski jarki. Zdaj se prično dvoboji pušk.
Najnovejše vesti.
Tlaši težki topovi v Galiciji.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 28. oktobra opoldne.
V Galiciji se tudi včeraj ni zgodilo ničesar bistvenega. Na mnogih delih fronte sta se zakopala oba nasprotnika. Naši težki topovi so uničili več sovražnih baterij in oporišč.
Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer,
Nemške in avstrijske čete se umaknile na Poljskem.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 28. oktobra opoldne.
Na Poljskem so se morale združene nemške in avstrijske čete izogniti pred novimi ruskimi silami, ki so prodirale od fronte lvangorod-Varšava- Novogeorgiewsk in to potem, ko so dotedaj v večdnevnih bojih uspešno odbile vse ruske napade. Rusi prvotno niso sledili. Umikanje pred sovražnikom se je izvršilo brez težkoč.
Zavezniške čete se bodo, odgovarjajoč položaju, grupirale na novo.
Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer.
Tiovi uspehi v Srbiji.
DUNAJ 28. (Kor.) Uradno se razglaša : 28. oktobra. Dne 27. t. m. smo izvojevali v Srbiji nove uspehe. Ravnje in močno utrjene sovražne pozicije ob nasipni cesti severno od Crnabare v Mačvi, so naše čete po hrabri sovražni obrambi zavzele v naskoku. Pri tej priliki smo osvojili 4 topove in 8 strojnih pušk. 5 oficirjev in 500 mož je bilo vjetih in uplenjenega mnogo vojnega materijala.
Potioiek, fcm.
(Vsi imenovani kraji se natiai'jo v severozspadnem ko u S bije
Obsodba morilcev Fr. Ferdinand .
SARAJEVO 28. (Kor.) V razpravi proti Prinčipu in tovarišem je bila da.ies dopoldne razglašena razsodba:
Obtoženci Daniio Ilič, Veljko Čubri-lovič Nedjo Kerovič, Miško Jovanovič in Jakov Milovič so bili obsojeni v smrt na ve šala, Mitar Kerovič na dosmrtno težko ječo, Gajvrilo Princip (morilec), Nedeljko Čabrinovič (ki je vrgel bombo) in Trifko G rabe ž na 20 let težke ječe to pa zato, ker so še premladi. za smrtno kazen. Drugi: Vaso Cubrilovič na 16. Cvetko Popovič na 13, Ivo Kranjčevič inLazar Gjukič na 10, CvijanStjepanovič na 7, Branko Zagorac in Marko Perin na 3 leta težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
Zadružništvo.
Drežnica. Kmečka hranilnica in po sojilnica v Drežnici bo imela dne 8. novembra t. 1. popoldne koj po blagoslovu v občinski pisarnici svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1913. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ce bi ne bil občni zbor sklepčen se vrši pol ure pozneje pri vsaki vdeležbi.
Štjak. — Vabilo na XII. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Štjaku, reg. zadr. z neomejeno zavezo«, ki se bo vršil v nedeljo dne 8. novembra 1914 ob 2. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o upravnem letu 1913. 2. Potrjenje računskega sklepa za leto 1913. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Darovi.
Za naše vojake.
Nabiralnica darov vojno pomožnega urada v Gorici za slovenski del je dobila zopet lepo število darov, ki jih tem potom priobčuje z iskreno zahvalo!
V denarju:
Ant. Maraž Št. Ferjan nabral pri Klajnščekovih K 6.75 v. Cel Čebroti Ri-henberg K 2. Nabrala Jadviga Riimler v Trnovem po preč. g. kuratu Rustja na Trnovem K 26. Ga. Berbuč Gorica K 2. Svit. Premrou vodja G. Z. K 10. Ga prof. Novak K 2. Ant. Maraž Št. Ferjan 50 v. Števerjanski fantje K 1, Gosp. Ant Skrgat upr. Kubed K 5- Občina Krasno nabrala gdč. Vikt. Obljubek K 17. Nabrala Otilija Stanič v gorskih vasicah Peršeti, Bev-čarji, Kambreško, po preč. g. kuratu Med-veš iz Ročinja K 15.44v. Ga. Mašera Gorica K 5. Na Lokvah nabrala dekleta po preč. g. Cigoju K 36.10 v. Neimenovan 20 vin. Franc Pelicon Sovodnje o priliki neke stave nabral K 5. Preč. g. dr. Ličan prof. Gorica K 5. Vsega skupaj K 2.20S 36 vin.
V blagu:
Rubije: Pod vodstvom gdč. učiteljic izdelale učenke in nekaj gospa: 7 p. rokavic 14 p. golenic, 2 p. nogavic, 14 šalov, 14 čepic, 12 p. zapestnic, 12 p. cunj za noge. —
Anton Komjanc Cerovo 1 zavitek fig in 2 stek. žganja.
Iz Grgarja še prejeli 13 maj, 1 p. rokavic ter staro platno.
Po gospej Leop. K r s n i k - Rott v Pevini izdelalo 6 deklic 2 čepice, 1 p. zapestnic. — Obitelj Šketova, Dramlje, Štajersko 5 p. zapestnic, 6 p. zavitkov za noge.
Častite šolske sestre v Tomaju 2 I bezgovega odcedka, 3 važne kom peta, 1 st. orehovih kapljic, 2 zavitka domačega čaja.
Preč. g. kurat Blažko v Kozani 50 knjig.
Dekleta z Batah napravile 4 p. rokavic, 5 parov zapestnic, 5. p. nogavic, 2 čepice, 8 p. sp. hlač, 6 maj, 1 rjuho.
Gdč. Ela M r e v 1 j e učiteljica sv. Križ na Vipavskem je poslala sledeče: 26 p. nogavic, 24 p. zapestnic, 12 p. doko-lenic, 10 šalov, 6 snežnih kapic.
V Opatjemselu izdelale in nabrale dekleta in žene pod vodstvom gdč. Guste P o d g o r n i k o v e, učiteljice sledeče: 23 p. nogavic, 1 škatlo cufanja 1 rjuha, 20 p. rokavic, 25 p. zapestnic, 20 čepic, 20 šalov, 8 srajc. 1 sp. hlače. Cunje.
Ga. K o m a c, Gorica 24. viržink, 2 st. likerja.
Ga. Casagrande Ajdovščina 1 p. nogavic, 1 čepico.
G. dr. Breceljeva izdelala 8 p. zapestnic.
Dekleta Marijine družbe Cerkno 1
par nog. platnene cunje, 47 rjuh, 1 zaboj svežega sadja, 4 žaklje suhega sadja, 1 sp. hlače, 3 srajce.
Podgora: za nabrani denar se je napravilo in spletlo 16 p. zapestnic, 12 šalov, 9 p. dokolenk, 10 čepic. — 6 p. sp. hlač, 16 p. ovitkov za noge. Visoka gospa grofica Matilda Attems iz Podgore: 2 brisači, e
odejo, 1 p. rjuh, 1 blazino.
Gdč. Vikt. Obljubek Krasno. 1 košarico grozdja, 1 jerbas suh. sadja, 2 strajci, 1 majo, 1 p. nogavic.
Ga. Alojzija Zgonik-Poberaj Dobravlje. — 1 rjuho več platnenih cunj, zavoj cufanja, 5 p. zapestnic, 5 p. nogavic.
Eduard Kumar Kojsko. 4 zajčje kože. —
Ga Križmanova sopr. naduč. v Sempasu. 1 zavitek cufanja, 4 p. zapestnic, 4 p. dokoilenic, 4 čepice, 5 pl. rjuh, 11 p. ovitkov za noge.
Na Ponikvah v mali duhovniji, ki šteje 686 duš so nabrala dekleta dne 25. 10. 1914. sledeče: 14 p. nogavice, 26 rjuh, 2 vreči suhega sadja, 2 zaboja jabolk, cunje iz platna, 8 škatl cigaret, 54 paketov tobaka za pipo, 56 paketov tobaka za cigarete, 44 zavit. cig. papirčkov, 144 ška-telj žveplenk, 2 kuv. pisemskega papirja, 5 svinčnikov, 4 zavitke čaja, 1 zavitek o-rehov, 4 st. žganja, 1 srajco.
Gdč. Mar. P e r f e t a, uč. roč. del Lig Kanal 1 kg ovčje volne, 5 p. nogavic, 2 p. zapestnic.
Dekleta na Lokvah. 4 kose sp. obleke 2 p. rokavic, 3 pare nogavic, 1 brišačo, par robcev, 1 kg. sladkorja, 31 paketov tobaka, 40 cigarilos, 260 cigaret, papirčkov za cig. dopisnice.
»Šolsk dom« je poslal že večjo množino pletenin. Ko bo vse končano, objavimo vse številke.
Doslej je dobilo zimsko perilo nad 120 vojakov, ki gredo na bojišče ali so še le šli k vojakom. Odposlalo se je več zabojev blaga v Gradec na III. kor za naše polke in več blaga v bolnišnico.
Srčna hvala vsem darovateljem, nabi-rateljem, vsem, ki se trudijo z izdelovanjem.
Pošiljajte prispevke v denarju in blagu, ker zelo rabimo, da postrežemo vojakom, ki odhajajo na boj.
Tisočera hvala vsem, ki so dali kaj za naše vojake! Bog bo vse plačal! Darove pošiljajte le na ta naslov:
Nabiralnica darov voj. oskrb. urada v Gorici za s 1 o v e n s k i del Gosp. ul. 6. II. (Ženski odsek S. K. S. Z.).
Za Rdeči križ in družine, potom upr. »Novega Časa«: Preč. g. H. Črnigoj, vikar Lokavec za druž. K 20. Nabrala Marijina družba v Čepovanu za družine v vaseh Dol. Tesno 17.66 v Vrata 20.85 v Pušta-le 11.01, učenci v Čepovanu K 2.05 vin. skupaj K 51.65 vin. R. K. županstvo Kojsko frakcija Brestje v Brdih K 7.70 vin. Mohorjari' v Mirnu po preč. g. Rojcu R. K. K 25. R. K. Ter. Valentinčič Globno Deskle K 1. R. K. Mar. Berlot Globno Deskle K 1. — Skupaj K 746.45 vin.
Iz Biljane se je oddalo v voj. bolnico za ranjene vojake, 15. oktobra t. 1.: grozdje, vino, žganje, pikolit, obleka in perilo. To potrjuje: Reservna bolnica »R. K.«.
V Rihenbergu je nabrala dekliška Marijina kongregacija po svojih odboirni-cah v vojne namene vsega skupaj v denarju: 402.92 K. 20 kg obvez in vrečo potrebščin za vojake na vojnem polju. Vse to je bilo po župnem uradu odposlano 1.) v roke dr. Srebrniča 103.46 K za Rdeči Križ in ravno toliko za družine pozvanih; 2.) na glavarstvo za vojake na bojnem polju 196 K in eno vrečo potrebščin; 3.) naravnost Rd. Križu 20 kg obvez. Vsi tozadevni izkazi darovateljev so poslani zajedno na glavarstvo in se nahajajo tudi v župnem uradu na razpolago. — Disciplina in požrtvovalnost Marij, kongrega-cije je vzorna, kar se je pokazalo ob tej priliki zlasti 4. okt.
Po svetu.
»Obrnilo se je.« V vojsko je šel tudi zakonski mož, ki je prej le prerad pil, zapravljal tedenski zaslužek, puščal ženo in otroke brez sredstev in ženo zvečer še pretepal. V vojski se je pa mož vendar le spomnil svoje ženice in otrok in jim pisal: Ljuba žena! Tu je hudo, ker moramo dostikrat stradati. S sovražnikom se
B ATTA skladišče konfecijskega blaga
u V U VUGA & Co. Gorica
--------------------Raštelj 16. -------------
Velikanska izber jesenskih oblek za moške, dečke, deklice in otroke. MODNI SALON najmodernejših ženskih plaščev jopic, oblek in bluz. Velika zaloga moških in otroških nepremočljivih pelerin in plaščev.
LASTNA KROJACNICA.	CENE NAJNIŽJE.
bijemo. Piši, kako je sedaj doma« i. t. d. Zena pa je odgovorila: »Ljubi mož! Pri nas se je sedaj vse obrnilo. Sedaj dobivam jaz za podporo denar in dobro izhajam. Ti revež sedaj stradaš. Prej si ti mene pretepal, sedaj pa drugi Tebe tolčejo. Te pozdravlja Tvoja žena« i. t. d. — Ta dogodek je resničen.
Smrt seka sedaj in žanje. Njena kosa pa ne dela samo po bojnem polju, temveč posega tudi v mirne domove raznih velikih mož, velikih narodov. Za časa te vojske je pobrala med drugimi brezštevilnimi že tele znamenite može: Sv. Oče P i j X., ruski poslanik H a r t v i g, ru-munski kralj K a r o 1. voditelj nemških katoličanov Franc Bran d t, voditelj francoskih katoličanov grof de M u n, knez Schvvarzemberg. laški zunanji minister San Giuliano in še mnogi dru-
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu".
Z 3 h o| ? |
ne pišite takoj po krasni cenik in najno- H vejše vzorce, kateri se vsakemu dopo- ||| šljejo zastonj in poštnine prosto iz prve gorenjske razpošiljalnice
Ivan Savnife, Kranj, st. 165. ■■■■■■■■■■■■■■■
gi znameniti, ki bi bili ravno v sedanjem času ljudstvu tako potrebni, so morali v grob. Da, smrt žanje kot že ni žela stoletja!
Franc Obid,
paser v Cerknem
se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: moštrance, kelhe, lestence, svečnike i. t. d. Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje.
Selita tztitet!— Mm cene!
M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev. 6 — Goric«
priporoča slavnemu občinstvu svojo brlv-nico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema uaročila za maskiranje po smernih cenah.
ZoMravništi in zodotehnišU atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju ed 9. ure risp. do 5. ure pop.

Zastonj
Samo
dobi vsak 2 para močnih ženskih ali moških nogovic 3 lepe žepne robce, eno volneno ruto za na glaVo ali moški klobuk kdor naroči 4 V« m finega volnenega zimskega lagaza žensko obleko v poljubni barvi za:
K 9-50 ali boljši kakovosti 12 50
v Prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnlk, KRANJ, št. 165, Neugajajoče se zamenja ali vrne denar!
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	Delniška glOURlCO H 8,000.000
Rezervni zakladi „ 1,000.000
Vloge na knjižice po 4l20,o v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.	Eskont menic.	Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Borzna naročila.	Stavbeni krediti.	Safes.
Promese za vsa žrebanja.	Predujmi vrednostni ne papir je.	Nakazila v inozemstvo.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.	Srečkena obroke.	Kreditna piuma.
Za Jesen in zimo
Iriporočan mit liliUo itltgt rasli. Cm isU krilili nt zels ulit.
Modne knjige priloživa k naročilom zastonj.
Pregrad & Cernetič.