Voda naša vsakdanja
Na Črnučah in v Šentjakobu jo je že premalo - Napeljali jo bodo z Jarškega broda na desnem bregu Save
Voda je proizvod narave. brez katerega ni življenja in ga ni mogoče nadomestiti prav z ničemer. Nemogočejetudi po-večati količino vode v naravi, saj jo lahko črpamo le totiko, kolikor se je v obliki padavin vrne v zemljo. Čeprav je navi-dez protislovno, da je na zemlji tri četrtine vode in četrtina su-he površine, je znano, da vode marsikje primanjkuje.
Šele tedaj, ko iz vodovodne pipe v stanovanju ne priteče običajni curek vode, potem ko se nam je nabralo polno korito umazane posode in »gora« neopranega perila, pomislimo, koliko je pravzaprav vredna ta »čisto navadna, brezbarvna te-kočina brez okusa in vonja«. Da vodovodne pipe usahnejo ali \z njih le šibko curlja, se na levem bregu Save kaj rado pri-meri. Z naraščajočo stanovanj-sko gradnjo v krajevnih skup-
nostih Črnuče-Nadgorica in Šentjakob-Podgorica so po-stale namreč z leti zmogljivosti črnuškega vodovoda premaj-hne. Ta vodovod, ki sodi od leta 1975 k mestnem vodovo-du, namreč s slednjim ni pove-zan tako, da bi bilo mogoče povezati cevi in z »mestno vo-do« napajati tudi to področje.
Za ilustracijo naj omenimo le nekaj Številk: poraba vode v Ljubljani, ki se pretaka po 627 kilometrih cevi, je dnevno oko-li 105 tisoč m3, na črnučah pa od 2 do 2500 m3. V sušnih ob-dobjih se je na Črnučah ta po-raba zmanjšala na okoli 1500 m3, ker se je zmanjšala gladina v vodnjakih in so morali ob-časno odklapljati črpatke.
Kje je rešitev?
Kot je povedal dipl. inž. Franc Karpe. vodja obratoval-nega sektorja pri mestnem vo-dovodu,   je   ni   moč   iskali   v
gradnjj novega vodnjaka nekje na »črnuškem koncu« S tem bi te povzročili. da bi je v ob-stoječih vodnjakih Še hitreje zmanjkalo. Vodnjak bo treba torej drugje graditi, verjetno v Jarškem brodu (nekateri to imenujejo tudi prod). Za to no-vo vodarno je že izdelan idejni projekt, poskusne vrtine pa so pokazale, da bo moč doseči zmogljivost 200 litrov vode na sekundo. Za primerjavo naj dodamo, da celotni Ijubljanski vodovod načrpa 1100 litrovvo-de na sekundo, sedanji črnu-ški pa le 20 litrov. Z novo vo-darno v Jarškem brodu bi tako zagotovili dovolj vode za ves levi breg Save od Črnuč do Dola.
Seveda je to obsežna in-vdsticija. ki ne bo hitro kon-čana. V programu je, kot je po-vedal inž. Karpe, da bi začeli delati že prihodnje leto, deta pa bi zaključili v dveh letih. Ko bo ta vodarna zgrajena, bo po-vezana s sedanjim črnuškim omrežjem, s čtmer bo zagotov-Ijena tudi voda za mestni vodovod.
Po sedanjih finančnih načr-tih gradnja tega vodovoda ne bi neposredno zadela žepov tamkajšnjih prebivalcev. Kot za vse tovrstne komunalne in-vesticije bi v ta namen združili bančne kredite, sredstva in-teresnih skupnosti in druge namenske vire, po besedah sogovornika pa je pričakovati, da bo v prihodnje prispevek, ki ga porabniki vsak mesec pla-Čujemo za porabljeno vodo, viSji.
Krajanom najbolj oddaljenih naselij, ki dobivajo vodo iz črnuškega vodovoda, torej tu-di letos in še kakšno leto preo-stane samo upanje, da bo na-rava poskrbela zaenakomerno močo, za najbolj kritične pri-mere suše pa naj bi po spora-zumu z mestnim vodovodom priskočila na pomoč Belinka, seveda če bo imela svojega vi-Ska 10 m3 na uro.
D- B.