rQ3>/as>itg kako je biti gej v Šentjurju? ^MMaiEteg maniEDGEb 5flEEgtiMK7 17 H E NOVICE i| j 1 Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2015 352(497.4 Šentjur) šentjurske 0115010,4 COBISS o Flt poštnina plačana pri pošti 3102 Celje, APRIL 2015, cena Z EUR d d or ih« k KRAJEVNA SKUPNOST KALOBJE mi^tEpSears W5MBE3(G 12' 800 VSAKO NEDEUO __nn___£7__ /Vfe ^^r/tvr entJUr v^T HRANA V SMETEH NSSintiurskem zarnemo mnnMomrcJTSfg www.trakom-slo.com vr^^jgie ŠENTJUR Costa Kozjanskega odreda 87/a Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 snmE Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur ASFALTKOVAC e: asfalt.kovac@siol.net m: 031652 437 GSM: 041 687 950 Kea tuš KEA, d.o.o, Lokarje la, 3230 Šentjur TRGOVINE KEA zaposlijo mesarja za delo v mesnici. Zaželena je ustrezna izobrazba in vsaj dve leti delovnih izkušenj v mesnici. I Vloge pošljite na naslov: | KEA, d.o.o., Lokarje 1 a, 3230 Šentjur J | KATALOG POLETJE 2015 L pestra ponudba objektov ob jadranski a*------ 1 obali in v termah, yj| aktivne počitnice, luksuzna križarjenja ... ^„ ORGANIZIRANE AKTIVNE POČITNICE: Križarjenje po vzh. Sredozemlju z MSC POESIO Dalmacija, Šibenik 29.4. | 5 dni | bus samo 210 € Sicilija, Letojanni 3., 11.7. | 9 dni | bus, letalo samo 579 € Sardinija, Costa Smeralda 26.6. | 4 dni | letalo samo 499 € Korzika, Porto 19.7. | 8 dni | bus, ladja že za 620 € Italija: Bari Grčija: Katakolon Turčija: Izmir Istanbul Hrvaška: Dubrovnik 20.6. | 8 dni že za 580 € BOGAT IZBOR APARTMAJEV: www.sajko-turizem.si/apartmaji PRVOMAJSKA POTOVANJA: Pariz 24.4. (5D), Budimpešta 25.4, Praga 25.4. (2D), Palic, biser Vojvodine 25.4. (2D), Berlin 25.4. (3D), Sankt Peterburg in Moskva 25.4. (5D), Albanija in Makedonija 25.4. (5D), ZDA in Toronto 25.4. (8D), Maroko 25.4. (8D), Bratislava in Dunaj 26.4. (2D), Otok Madeira 26.4. (5D), Kopački Rit 1.5. (2D), Benetke 2.5. ... Trg svobode 22,2310 Slov. Bistrica SAJKO turizem d.o.o. www.sajko-turizem.si Marija Srfalin, lastnica in direktorica podjetja Soven, d.o.o. Ovčja volna - naravni material za prijetno počutje v vašem domu in zdravo rast vaših rastlin! Vlakno volne vsebuje maščobo, imenovano lanolin. Večja je vsebnost lanolina, boljša je izola-tivnost in boljši je vpliv materiala na človeka in okolje. Varuje pred mrazom, negativnimi vplivi okolja in vzpostavlja prijetno klimo ter omogoča dober pretok zraka. Uravnava temperaturo, poleti varuje pred vročino, pozimi greje. Ohranja življenjsko energijo. Odbija prah, pršice in vlago. Se soma čisti, oziroma se čisti s prezračevanjem. Je samogasna ter odbija vonjave in umazanijo. Sl ŽELITE, DA JE VAS DOM PRIJETEN, IZ NARAVNIH MATERIALOV IN DA UGODNO VPLIVA NA VAS? BIO VOLNENA toplotna in zvočna IZOLACIJA SOVEN za vse vrste gradenj! / ^ SOVEN d.o.o. Je okolju prijazna, 100% naravna, narejena iz slovenske volne. Ustvari odlično bivalno klimo! Glavna prednost je, da ne izgublja izolacijske moči, uravnava vlažnost v prostoru, se ne poseda in ne gnije! Je proti alergijska. Toplotna prevodnost je 0,035 w/mK. Če načrtujete ekološke, varčne, nizkoenergetske, lesene in pasivne hiše ali če imate radi naravno in dobro, je volnena izolacija prava izbira. naravna ovčja volna www.soven.sl SOVEN d.o.o., Mariborska testa 48, 2352 Selaita ob Dravi, Tel.: 02 67 40 574 e-mail: soven@siol.net ALI TUDI VAS MOTIJO RDEČI POLŽI NA VRTU IN NE VESTE, KAKO JIM PREPOVEDATI VSTOP NA VAŠ VRT NA NARAVEN IN EKOLOŠKI NAČIN? BIO VOLNENI BOGATEJŠO BIO VOLNENI FILC ZA KMETIJSTVO IN VRTIČKARSTVO SOVEN! Vse bolj se zavedamo pomena zdrave prehrane. Da bodo vaše rastline zdrave, vi pa jih boste s ponosom vzgajali in jih potem tudi zaužili, vam svetujemo, da preizkusite BIO VOLNENI FILC. Uporablja se tako za visoke grede, za zastirko, za vložke za korita za rože in za zaščitne ovoje. Uravnava vlažnost zemlje, preprečuje izsušitev zemlje, prekomerno rast plevela in prepreči gnitje rastline. Ščiti stebla, korenine in veje ter pospešuje rast. Verjetno pa se boste najbolj razveselili podatka, da rdeči polži ne marajo volne in zato zastirka iz volne preprečuje prehod rdečih polžev! Volna tudi nikoli ni odpadek, saj se po daljšem času spremeni v kompost. \X K TEKSTIL Podjetje je sodelovalo v projektu ODGOVORNOST PODJETII cot* ro smart MAirrr Imate tudi vi težave s prebavo? Ni osebe, ki vsaj enkrat v življenju ne bi bila zaprta, 2 % prebivalcev pa imata kronične težave z odvajanjem blata. Zaradi njih pogosteje trpijo ženske in starejši ljudje. Če v zadnjih treh mesecih več kot 25 % časa odvajate trdo blato, imate občutek nepopolnega iztrebljanja, občutek blokade ali podobne tegobe, trpite zaradi zaprtja. Prebavne težave so pogosto posledica sodobnega načina življenja, povezane pa so z nezadostnim vnosom tekočine, s hrano, ki ji primanjkuje vlaknin, povečanim vnosom mlečnih izdelkov, pogosto uporabo odvajal in pomanjkanjem telesne dejavnosti. Zaprtje lahko povzročijo tudi druga zdravstvena stanja, med njimi stres in nosečnost ter neustrezno delovanje mišic in živcev v črevesju. Za preprečevanje zaprtja priporočamo vnos večjih količin vlaknin in vode, zmanjšan vnos kofeina in mlečnih izdelkov ter redno vadbo. Preden se odpravite v lekarno po odvajalo, ob zaprtosti raje poskusite to: • spijte dva do štiri kozarce več vode na dan, • zjutraj pijte tople napitke, • pojejte več sadja in zelenjave, • jejte slive in otrobe, • spijte dva do tri kozarce Donata Mg na dan. Donat Mg je že več generacij poznan po svojem blagodejnem učinku na prebavo. Zdaj je to tudi znanstveno dokazano.* 'Za vrednotenje varnosti in učinkovitosti naravne mineralne vode Donat Mg za izboljšano delovanje črevesa je bila opravljena dvojno slepa, randomizirana, s placebom kontrolirana klinična raziskava - podatki so evidentirani. Oglasno sporočilo Sodelujte v eksploziji dobrih občutkov! Za vašega naj sodelavca! ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Izpostavljeno NEPRESLISANO »Brez pretiravanja na začetku kolesarske sezone! Začnimo z lažjimi, bolj ravninskimi in krajšimi trasami.« Profesionalni kolesar Urban Ferenčak iz Vrbnega NA NASLOVNICI SPLETNA ANKETA novfce skih zabojnikih ni opaziti veliko zavržene hrane, če pa že, potem gre za plesniv in stari kruh, gnilo zelenjavo in sadje ter za ostanke obrokov (testenine, meso ...). Drugo so olupki sadja, obrezana zelenjava, zeleni odrez (trava, listje), robčki, kavna gošča ... V omenjeni raziskavi Okoljsko raziskovalnega zavoda so ugotovili, da občani Šentjurja najpogosteje zavržemo mleko in mlečne izdelke, že pakirane sveže obroke in kruh. V smeteh se znaj- DEJSTVA Koliko zberemo? V občini Šentjur že nekaj let ločujemo biološke odpadke. Večina občanov te odpadke odlaga na domači kompostnik, le del pa ima doma rjavi namenski zabojnik. Kot sporočajo iz Simbia, so v občini Šentjur zabojniki na 661 odjemnih mestih (od skupno 4.732 odjemnih mest). Lani so zbrali več kot 605 ton bioloških odpadkov. Kolikšen delež teh odpadkov predstavlja zavržena hrana, v podjetju Simbio ne morejo točno oceniti. de predvsem pokvarjena hrana in hrana s pretečenim rokom, ker smo je kupili več, kot j o lahko pojemo. Bistveno manj hrane po ugotovitvah raziskave odvržemo zato, ker ostane na krožniku ali her je preveč skuhamo. V tem primeru Sentjurčani največkrat hrano pogrejemo naslednji dan ali jo ponudimo živalim. pa gostilne, trgovine, sole? Kam odpadno hrano odlagajo naši trgovci, gostinci, šole? V Šparu Slovenija pravijo, da delujejo tako, da je presežkov čim manj. Tako denimo sodelujejo z Lions klubom Celje - izdelke, ki konec dneva ostanejo neprodani in so varni za uživanje, predajo tej dobrodelni organizaciji, ki jih razdeli med pomoči potrebne. Pretežno gre za sveže Pripravljeno hrano v trgovini, mlečne in pekovske izdelke. V Šparu izdelke s pretečenim rokom najprej ponudijo Po znižani ceni, nekatera živila vrnejo dobaviteljem, za druga poskrbijo sami novice NA NASLOVNICI: ANTON SELIČ, PODJETNIK FOTO NINA KROBAT Ste zadovoljni z letošnjimi dosežki slovenskih zimskih športnikov? www.sentjurskenovice.si tako, da živila brez embalaže zberejo v posebnem kontejnerju, vsebino pa nato odpelje zunanji izvajalec. Iz Osnovne šole Franja Malgaja so sporočili, da zavrženo hrano podjetje Ganga odvaža tedensko, nekje od 60 do 80 litrov pomij imajo na teden. Med njimi je največ kuhane zelenjave, zelenjavnih prikuh, rib, mesa v raznih omakah in mleka. »Zanimivo je, da ni ostankov pri mlečnih zakuhah (močnik, gris, mlečni riž...), samega mleka pa otroci ne marajo najbolj,« ugotavlja vodja šolske prehrane Gizela Gerenčer. Živil s pretečenim rokom nimajo, saj živila naročujejo dnevno ali tedensko. Marjan Bohorč iz Gostišča in prenočišč Bohorč pa ugotavlja, da so njihovi gostje kar pridni jedci, saj na krožnikih ne ostane veliko hrane. Za ostanke živil, tudi odpadno olje, poskrbi pooblaščeno podjetje Biotera, ki zbrane odpadke preda naprej v ustrezno obdelavo. število sodelujočih - 69 ANKETA Z ostanki kruha nahranimo račke, ptiče ali kokoši Lanskoletne raziskave so pokazale, da vsak izmed nas letno zavrže kar 82 kg hrane. Koliko hrane pa zavržete vi? Se je to kaj spreminjalo skozi čas? Kaj storite z ostanki hrane po kosilu, s kruhom, če vam ostane? Na ulici smo mimoidoče povprašali, kakšno je stanje v njihovem gospodinjstvu. » Sprašuje: Mojca Šanca Cveto Erjavec, Šentjur Z ženo nama ostaja zelo malo hrane, saj živila kupujeva sproti. Kruha na primer nikakor ne mečeva stran, saj ga sproti porabiva. Če ostane kaj drobtinic, jih dava ptičem v ptičjo hišico, če pa se kdaj zgodi, da ostane kaj viška od kosila, to dobi najin kuža. Tina Pfeifer, Šentjur Zadnje čase doma zavržemo precej manj hrane, saj smo uvedli praktično metodo: kupimo le tisto, kar je zapisano na nakupovalnem listku, pa še to vedno sproti. Bolj natančno tudi načrtujemo, kaj bo za kosilo. Če ostane kaj kruha, ga nesemo kmetu oziroma z njim nahranimo račke. Neža Kotnik, Šentjur Vso hrano in živila skušamo porabiti do konca, da ne bi preveč ostajalo. Vedno ne gre, ponavadi nam ostane največ kruha ter sadja in zelenjave -to zdaj sicer manj, saj živila kupujemo sproti. Z ostanki kruha nahranimo račke, ko smo na sprehodu, ostale ostanke hrane pa prihranimo za sosedovega psa. Sven Senica, Šentjur [ Največ hrane pri nas ostaja po j- obilnih kosilih, saj babice nakuhajo preveč vsega. Kar ostane od glavnih jedi, ponavadi shranimo in pojemo za večerjo. Če pa še takrat kaj ostane, roma v koš za organske odpadke. Posušen kruh ponavadi nesemo moji botri, kjer z njim nahranijo kokoši. NOVO VPRAŠANJE: Se bojite potovanja z letali? predsednik Mestne skupnosti Šentjur HRANA V SMETEH ŠENTJURJEVO V NOVI PREOBLEKI TV /fed 23. aprilom in 3. ma- J-V-Ljem letos bo potekalo že petindvajseto Šentjurjevo. Za to jubilejno številko smo organizatorji prireditve pripravili spremenjen koncept dogajanja, predvsem iz dveh segmentov. Prvi je uvedba osrednje osebnosti Šentjurjevega, drugo pa rdeča nit same prireditve. Kot osrednjo osebnost smo uvedli verjetno najbolj prepoznanega šentjurskega župana v zgodovini, kije pustil neizmeren pečat v mestu in katerega rezultate lahko občudujemo še danes, Gustava Ipavca. Rdeča nit pa je Zgornji trg na prelomu 19. stoletja, ko se je po prihodu železnice v naše kraje, pa tudi po zaslugi Gustava in ostalih velikih Šentjurčanov tistega časa, trg začel razvijati in dobivati podobo, kot jo poznamo danes. "X TTetošnjih pripravah na izved- V bo dogodkov pod okriljem Šentjurjevega smo izhajali iz dejstva, da so vse prireditve, ki so se tradicionalno izvajale doslej, dobro obiskane in jih ni smiselno ukinjati. Z osrednjo osebnostjo in rdečo nitjo jih samo povezujemo in nadgrajujemo. V soboto, 25. aprila, vas bo Zgornji trg pričakal v vsej svoji veličini, okrašen in prijazen do obiskovalcev. Za vaše najmlajše se bo dogajalo ves dan, pijačo si boste lahko naročili v pravi pravcati oštariji iz tistih časov, Gustav pa vas bo popeljal v čase svojega županovanja. T Tabim vas, da se udeležite v- V seh prireditev Šentjurjevega, še posebej pa vas vabim v Zgornji trg v soboto, ko pripravljamo dogajanje za vsak okus. Pridite in podoživite sejemski čas, kot je nekdaj bil. Do pol kilograma na dan. Tako je pokazala raziskava, ki so jo na Šentjurskem izvedli pred nekaj leti. Kam z zavrženo hrano? Vprašali smo trgovce, gostince in šolo. » Piše: Nina Krobat Na Šentjurskem povprečna družina odvrže od četrt do pol kilograma hrane na dan. Tako so v raziskavi o navadah ravnanja s hrano pred dobrimi tremi leti ugotovili na konjiškem Okoljsko raziskovalnem zavodu. Za vzorčno območje so takrat izbrali prav občino Šentjur, vendar lahko zaradi podobnih življenjskih navad rezultate posplošimo na večino podeželja. Dobljene rezultate o zavrženi hrani so primerjali z rezultati Evropske unije. Ugotovili so, da Slovenci prednjačimo po količini odvržene hrane. V evropskem vrhu smo tudi po količini kupljene hrane na osebo, ki kasneje postane odpadek. Kupujemo torej več, kot lahko pojemo. Simbio podatkov nima O količini zavržene hrane na območju Šentjurja smo vprašali tudi podjetje Simbio, ki nam odvaža smeti, pa tega podatka nimajo. »Žal tudi nimamo nobenega mehanizma, da bi lahko ocenili, kolikšen delež bioloških odpadkov ali kolikšen delež mešanih odpadkov predstavlja zavržena hrana. Zbrana količina bioloških odpadkov ni kazalnik o zavrženi hrani, saj vsebuje tudi ostanke pri pripravi hrane in vrtne odpadke, sama količina pa je v veliki meri odvisna od osveščenosti prebivalstva,« pojasnjujejo v podjetju. V smeti kruh, mlečni izdelki... So pa za Šentjurske novice podali oceno delavcev na terenu, ki občasno preverjajo vsebino rjavih zabojnikov. Po njihovih ocenah v Šentjur- @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (7) RAZVOJ REGIJE Prioriteta so naravne danosti in znanje Regija. Šentjurčani upajo, da bodo na ministrstvu znali pogledati tudi v kraje izven Ljubljane in podpreti pomembne naložbe subregij. » Piše: Metka Pirc Šentjurska občina je že sprejela dolgoročno razvojni progam do leta 2020, s čimer so želeli domače projekte in ambicije uvrstiti v regionalni razvojni program. »Upam, da bo nova finančna perspektiva vsaj približno naklonjena našim poudarkom, saj vsi vemo, kakšna je trenutna finančna situacija v državi,« ob tem pove šentjurski župan Marko Diaci. Šentjurske prioritete Med prioritetami, na katere računa, je tudi navezovalna cesta Dramlje Šentjur, naložba, ki je vredna kar 35 milijonov evrov. Kot pojasni Diaci, je občina svojo domačo nalogo že opravila, saj so traso uvrstili v prostorski načrt, ki ima težo državnega prostorskega načrta. »Ali bo prišlo do realizacije v naslednjih dveh ali desetih letih, pa je drugo vprašanje,« doda. Šentjurčani računajo še na energetsko sanacijo javnih objektov in na izvajanje protipoplavnih ukrepov. Hkrati Diaci opozarja, daje bil Šentjur ena izmed občin, ki je ob lanski naravni nesreči utrpela veliko škode, zato upa, da lahko računajo na pomoč države. Sicer je savinjska regija prva slovenska regija, ki je sprejela regionalni razvojni program za naslednjih pet let. V minulem obdobju je regija dobila 83 milijonov evrov za razvojne projekte, kako bo v prihodnje, še ne vedo. Kako naprej? Župani savinjske regije in predstavniki gospodarstva so se pred kratkim zbrali v Celju, kjer so sklicali sejo dveh najvišjih organov regije: razvojnega sveta in sveta savinjske regije. Savinjska regija in s tem vse občine od Obsotelja do Zgornje Savinjske doline so potrdile Regionalni razvojni program in torej glavne usmeritve za naslednjih pet let. Razvojne prioriete so usmerjene na predelavo in obdelavo materialov (kovine, les, umetne mase, steklo), prehransko oskrbo, trajnostni turizem in energetsko oskrbo. Kot je povedal direktor Regionalne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, so bili razvojni programi v minuli perspektivi bolj visoko leteči, a so nastajali v časih debelih krav. Danes so se občine usmerile na naravne danosti in znanje, ki ga v regiji že imamo. »Razvojni potencial za udejanjanje zastavljene vizije zagotavljajo naravni in človeški viri, ki jih regija premore in jih bo skrbno upravljala. Pomemben pri tem je razvojni kapital, dosežen z dogovorom najpomembnejših nosilcev regijskega družbenogospodarskega razvoja, ki so sprejeli in podpisali Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije,« je dejal Jazbec. Sicer pa so na seji sprejeli tudi novega člana sveta, ki je zamenjal Zdravka Počivavška, ki je postal minister. Njegovo mesto v svetu bo prevzel Florjan Vasle, direktor Term Olimia. Cvetenje zaščitene rumene jarice V času, ko se narava preobleče v barve zvončkov, trobentic, vijolic in žafranov ter ko na Ponikvi zažari velikonočnica, se na Bohorju prebudi rumeno cvetoča lepotica - navadna jarica. Navadna jarica je na naravnih rastiščih izjemno redka in zato cenjena ter podobno kot arnika, planika in vse vrste telohov zavarovana rastlinska vrsta. Je od 5 do 15 cm visoka trajnica, ki ne kloni mrazu in snegu ter kljub nizkim temperaturam običajno še pred začetkom pomladi na vrhu stebelc požene rumene cvetove. Njenih prvih cvetov se v milih zimah lahko razveselimo že konec februarja, v bolj mrzlih pa šele konec marca ali v začetku aprila. Sodi med najbolj neučakane zgodnje spomladanske cvetlice, saj včasih prehiti celo navadne zvončke in kronice. V Sloveniji množično uspeva le na Bohorju, kjer je po dosegljivih podatkih edino naravno rastišče navadne jarice pri nas. Ker nam bo sprehod po razgibanih pobočjih Bohorja v tem letnem času zagotovo Pobočja Bohorja so edina naravna rastišča navadne jarice pri nas, zato so zavarovana kot naravna vrednota. Foto Roben &»!<. pripravil presenečenje in nas razveselil s pogledom na zlato rumene cvetove, ne odlašajmo z odhodom in se na lastne oči prepričajmo, da je narava že zaključila z zimskim barvnim varčevanjem. Naslednje leto pa zopet pojdimo pogledat, če so še tam ... (BJ) 1 2 3 4 5 6 7 Vinko Čonč, šentjurski župnik. Vsako nedeljo se pri maši v Šentjurju zbere okoli 800 vernikov, minuli praznični dnevi so jih privabili še več. Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Šentjur. Je prejemnik srebrnega znaka civilne zaščite, v imenu Gasilske zveze Šentjur pa je prevzel tudi zlatega. Rok Cvetko, olimpijec, rokometaš RK Celje Pivovarna Laško. Postal je šentjurski športnik leta 2014. Mojca Pišek, jadralna padalka, članica DJP Lintvar. Šentjurska športnica leta 2014. Anton Selič, podjetnik. 30 let mineva, odkar je ustanovil podjetje, kmalu pa bo tudi 10 let od odprtja Centra Selič. Alja Polenek, v. d. direktorice LU Šentjur. Mlade Šentjurčane bodo učili lončarstva in pletarstva. Zdravko Hribernik, predsednik sveta KS Kalobje, tretji mandat. Na pomlad bodo uradno odprli igrišče za odbojko na mivki. Teme M ES ECA ČAS JE ZA KOLO! STR.14 STARE ZGODBE ZA NOVE ČASE STR.22 Kako je Šibalov Lojze s prvim traktorjem v vasi za las ušel vlaku Pripravi sebe in svoje kolo na novo sezono užitkov Če funkcioniraš normalno, nimaš težav KAKO JE BITI GEJ V ŠENTJURJU STR.17 POŽIGALCI, MAŠČEVALCI IN PAPIGE STR.25 Tudi s temi so že imeli opraviti gasilci s Šentjurskega. ČRNA TOČKA Samo v lanskih septembrskih popi3'' vah se je na območju Šentjurja na nov0 sprožilo 125 plazov, več deset pa jih1,3 sanacijo čaka še iz preteklih let. Če " želeli sanirati čisto vse, bi, tako čez palec’ potrebovali več milijonov evrov, ki par ni kje vzeti. Pet plazov so od lanskega septerfibi1 že sanirali, sanacija petih je v teku, soz3 naš časopis sporočili z Občine Šentjur pojasnili, da gre za dela, vredna 330 tis0 čakov. Poleg tega je pripravljenih še L strokovnih podlag za sanacije v vredno5 600 tisočakov. Točno kje in kdaj se obetajo dela, na občinski upravi ne morejo pojasniti, °kler ne bodo izdelana vsa strokovna Poročila o plazovih, pravijo. Na podlagi en bodo nato oblikovali seznam priori-,et 'n načrt sanacij glede na razpoložljiv enar. »Prioriteta je ščitenje stanovanj-S objektov, gospodarskih objektov in Javne infrastrukture,« pravijo na Občini ln Posebej poudarjajo, da vsa dela finan-orrajo sami, država doslej ni primaknila Se ničesar. Tri plazove, ki bi jih bilo treba nujno urediti, so sicer prijavili na poziv rzave> a odgovora še ni. (NK) ŠTEVILKA MESECA INTERVENCIJ 50 LANI OPRAVILI GASILCI NA ŠENTJURSKEM, VEČINOMA ZARADI ŽLEDA IN POPLAV. V OBIČAJNIH LETIH OPRAVIJO OKOLI 35 INTERVENCIJ. (5) Novice OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Zahvalili so se jim za pomoč Pripadniki civilne zaščite so do zadnjega kotička napolnili dvorano Ipavčevega kulturnega centra. Priznanja. V Šentjurju so se pripadnikom civilne zaščite zahvalili za požrtvovalnost. » Piše: Nina K robat Osrednjo regijsko slovesnost ob dnevu civilne zaščite so na začetku marca gostili Šentjurčani. V Ipavčevem kulturnem centru se je zbralo ogromno pripadnikov civilne zaščite, ki so povsem napolnili dvorano. Osrednji del slovesnosti je bila podelitev priznanj tistim, ki so se lani pri reševanju človeških življenj in premoženja še posebej izkazali. Veliko posameznikov in društev je prejelo priznanja, tudi naši. Janko Cerkvenik je prejel srebrni znak civilne zaščite, v imenu gasilske zveze Šentjur pa tudi zlatega. Bronasti znaki Bronasti znak civilne zaščite kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite in reševanja je prejelo 22 posameznikov. Med njimi tudi vojakinja Milena Galuf iz Dramelj in Mateja Brglez iz Šentjurja, pripadnica Uprave RS za zaščito in reševanje. Podelili so 12 bronastih znakov tistim, ki so lani maja odšli na pomoč poplavljenim območjem v Srbiji, toda med njimi ni bilo Šentjurčanov. So pa na Šentjursko šla bronasta priznanja, ki so jih podelili za pomoč v lanskem žledu. Skupaj so priznanja podelili kar 65 društvom oziroma posameznikom, tudi članom prostovoljnih gasilskih društev Šentjur in Loka pri Žusmu. Srebrni in zlati Srebrni znak civilne zaščite so podelili sedmim posameznikom in enemu društvu, in sicer kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju. Med dobitniki je bil tudi predsednik Gasilske zveze Šentjur Janko Cerkvenik. Le-ta je prevzel tudi zlati znak, ki so ga kot priznanje za 60-letno uspešno delo podelili šentjurski Gasilski zvezi. Meja negre v 'prisilko Podjetje Meja Šentjur vendarle ne bo v postopku prisilne poravnave. Pred dnevi je Družba za upravljanje terjatev bank predlog za začetek prisilne poravnave namreč umaknila. O vzrokih za takšno odločitev do konca naše redakcije niso spregovorili. Meja je lani sicer ustvarila 10 milijonov evrov čistih prihodkov, čista izguba družbe pa je bila 382 tisoč evrov. Spomnimo, da je Meja del skupine PSZ Darka Zupanca. Skupina je od oktobra v stečaju. Del skupine je tudi nekdaj uspešno podjetje Avto Celje, kijev stečaju od lanskega decembra. (NK) Pletli bodo pehar in pekli pršjačo Mednarodni projekt. Mlade Šen-tjurčane in njihove vrstnike drugje bodo učili lončarstva in pletarstva, pletli bodo pehar in pekli pršjačo. V Šentjurju so predstavili dobrih 175 tisoč evrov vreden mednarodni projekt, ki ga vodi Ljudska univerza Šentjur. 'Moč rokodelstva v preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost' je njegov naslov, sodelujoči partnerji pa so Ljudska univerza Kočevje in hrvaški kolegi Turistička zajednica Opčine Štrigova ter Turistička zajednica Opčine Marija Bistrica. Projekt, ki ga v večini sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, vsebuje 3 module. To so rokodelska obrt, kije skupna vsem na partnerskem območju (lončarstvo), specifična rokodelska obrt vsakega sodelujočega območja, ki je v izumiranju, ter skupna kulinarika. V Šentjurju bodo tako poleg lončarstva mlade učili tudi pletarstva, pletli bodo pehar in pekli pršjačo. Vso dogajanje bodo dokumentirali in v video obliki objavili na spletni strani projekta. S posameznimi kulturnimi prireditvami, ki se bodo odvijale na obeh straneh meja, bodo promovirali kulturno dediščino in obenem širili prepričanje, da so državne meje le administrativne. »Izdelali bomo brošuro, ki bo izdana v 4000 izvodih in 4 jezikih. Najpomembneje pa je, da bomo vključevali mlade in jih naučili kako razvijati kulturno dediščino, izdelati produkte in jih nato vplesti v turistične proizvode,« je povedala Alja Polenek, v. d. direktorice univerze. Projekt bodo končali marca prihodnje leto. (TP) Projekt so predstavili (z leve): Simona Cizar, Josip Mikec, Alja Polenek, Jurij Pelc (LU Kočevje) in Josip Milički (TZO Marija Bistrica). Proračun pod streho Na marčevski seji so šentjurski svetniki po dokaj burni razpravi vendarle rod streho spravili dvoletni proračun za to in prihodnje leto. Spomnimo, da letošnji proračun rredvideva dobrih 17 milijonov pri-todkov in skoraj 17 milijonov odhod-tov. V letu 2016 je predvidenih 14,8 milijonov evrov prihodkov in nekaj več kot 14 milijonov evrov odhodkov. Kot so pojasnili na občinski upravi, so v proračunih predvidena predvsem sredstva za sofinanciranje večjih naložb, kot je izgradnja vodovoda v Loki pri Žusmu in povezava vodovodnih sistemov Občin Šentjur in Dobje, tretja faza izgradnje kanalizacijskega omrežja, energetske sanacije enot Vrtca Šentjur (Planina, Slivnice, Center, Pešnica) in šole Blagovna s prizidkom, prav tako za večnamenski objekt na Prevotju in vodnogospodarske ukrepe. »Na prihodkovni strani proračun zaznamuje predvsem znižanje prihodkov s strani države iz naslova povprečnine. Občina Šentjur novih zadolževanj ne predvideva, bo pa v dveh letih odplačala za skoraj 1,3 milijona evrov kreditnih obveznosti in tako povečala svojo kreditno sposobnost za primere uspešnega kandidiranja za sofinan-cerska sredstva za izvajanje večjih projektov,« so še dodali na občinski upravi. (NK) ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (§) Vsako nedeljo se prj sveti maši v Šentjurju zbere okoli 800 vernikov. Župnik Vinko Čonč pravi, da je dela toliko kot pred desetletjem. Ob praznikih so cerkve polne. Utrinek z maše na cvetno nedeljo pri svetem Ahacu. Po poteh prednikov Cerkvene knjige so od nekdaj prava zakladnica informacij. »Pridejo dnevi, ko imam več kot vernikov tistih, ki pridejo iskati informacije o svojih prednikih. To je danes moda,« pravi Čonč. Matične knjige so na uradih zadnjih 100 let, starejše knjige pa najdemo ravno v cerkvi. Ker so pisane v gotici, sojih predali v mariborsko nadškofijo, kjer vsem, ki iščejo informacije, pomaga strokovnjak. »Malokdo zna brati gotico, zato je dobrodošlo, da jim strokovnjak pomaga pri branju. Zapisniki duš, redovalnica za izpraševanje kr- ščanskega nauka ob veliki noči so zelo iskani. V teh so popisane cele družine in tudi hlapci. Župniki so od leta 1850 naprej vse do druge svetovne vojne vse to obvezno zapisovali,« pove Čonč. Hkrati doda, da če se odpravite na takšno raziskovalno pot, morate natančno povedati kraj, saj boste le tako lahko začeli iskanje. Danes še vedno vpisujejo krščence v knjige, a spoštujejo zakon o varovanju osebnih podatkov. Kot je dejal Čonč, te knjige še vedno vodijo ročno, poleg tega pa je povsem dmgače, če ljudje kasneje sami pridejo iskati krstne liste. V NEDELJO K MAŠI Nekdaj so ob veliki noči izpraševali vere Tradicionalni. Sen-tjurčani pridno hodijo k maši, še več ljudi pa išče prednike s pomočjo starih cerkvenih knjig. » Piše: Metka Pirc Šentjurska župnija šteje okoli 9.000 prebivalcev, v zadnjem popisu prebivalstva pa se jih je več kot 70 odstotkov opredelilo, da so katoliške vere. Vsako nedeljo se pri sveti maši po navedbah župnika Vinka Čonča zbere okoli 800 vernikov in, kot še pove, se v zadnjih desetih letih glede tega ni kaj dosti spremenilo. »Veste, Šentjurje znan po svoji tradicionalnosti, tudi razne druge stvari v Šentjurju niso vplivale na več ali manj vernosti,« pove Čonč. Mudi se mu, obveznosti kličejo, poleg tega smo v času okoli velike noči. Zanimivo je, da je pri mašah precej več mlajših vernikov, kot jih je bilo nekdaj, Čonča presenečajo tudi izobraženci. Pravi, da je dela dosti in z veseljem je župnik v tej župniji, ki jo vodi že več kot desetletje. »V življenju je dostikrat tako, da spiš, kot si postelješ. Kakršni smo mi do ljudi, takšni so oni do nas. Pa delati je treba,« še doda. Krstiti otroka? Poleg tradicionalnih župnijskih obveznosti tudi sicer vedno rad DEJSTVA Ni se treba bati življenja Vinko Čonč: Vsem želim, da bi jih prazniki velike noči nagovorili v smislu novega upanja, da gremo naprej. Križ je sestavni del našega življenja in iluzija bi bila, če mislimo, da bomo brez trpljenja šli skozi življenje. Za vsakim dežjem posije sonce in za Kalvarijo je vedno velikonočno jutro. Predlagam, da tako gledamo na svet, z optimizmom in upanjem. To sta dve različni stvari. Upanje je zgrajeno na veri, pri optimizmu pa se zanesimo na boga, da nam bo vedno stal ob strani. Ni se nam treba bati življenja, s katerim se spopadamo vsak dan. priskoči na pomoč. Z znanci se pogovarja, jim skuša pomagati, če se obrnejo nanj. V kraju deluje župnijska Karitas, kjer se srečujejo z mnogo socialnimi problemi. Kot ugotavlja Čonč, ne gre le za materialno pomanjkanje, vedno več pomoči je nematerialne narave. Če v Šentjurju glede vernikov dobro kaže, je nekoliko slabša statistika pri cerkvenih porokah. Lani jih je bilo le sedem, Čončev predhodnik pa je imel samo aprila leta 1984 na eno soboto rekordnih 11 porok. Tudi glede krstov je nekoliko dmgače. Včasih so krstili otroke že dva tedna po rojstvu, danes so starejši od pol leta. Koliko jih je, je povsem odvisno od posameznega leta. Poleg župnijske cerkve, ki je posvečena sv. Juriju, so v Šentjurju še štiri podružnične cerkve, ki so posvečene sv. Rozaliji, sv. Primožu in Felicijanu, sv. Ahacu in sv. Mariji Sedem Žalosti ter kapela v graščini Blagovna, ki je v privatni lasti in je posvečena sv. Cirilu in Metodu. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Anton Selič. Letos mineva okroglih 30 let, odkar je ustanovil svoje podjetje, kmalu pa bodo obeležili tudi desetletnico Centra Selič. » Piše: Nina Krobat »Vseh čarov carje električar,« hudomušno pravi Anton Selič, električar po poklicu in srcu. Bi morda rekli, da zanj ne velja tisti rek, ki pravi, da je elektrika edina stvar, ki se ne pusti 'šlatat', pa ni ravno tako. Njega je nekajkrat res konkretno 'pošlatala'. Nekoč celo tako konkretno, da ga je nekaj tisoč voltov odneslo kar nekaj metrov proč, pa jo je k sreči sam odnesel le z blažjimi opeklinami. »To je dobro proti revmi,« se pošali uspešen šentjurski podjetnik. 'Skregal se je s kruhom' Vse skupaj se je začelo leta 1983, ko je odprl popoldansko obrt. Pred tem je delal v Železarni Štore, nato pa se je, kot sta tedaj rekla njegova starša, 'skregal s kruhom' in šel za elektro vzdrževalca v celjski Emo. Medtem je v popoldanskem času že izvajal elektro instalacije na raznih objektih, montiral antenske sisteme, domofone in podobno. Dela je bilo toliko, daje januarja leta 1985 iz popoldanske obrti prešel v status polno zaposlenega samostojnega podjetnika. »Orali smo ledino. Tedaj je bil obrtnik še moteči del sistema in bilo je nepredstavljivo, da bi javno razsvetljavo gradil zasebnik in ne Elektro. Toda mene je vedno vleklo tisto, česar drugi niso želeli ali si niso upali narediti,« prizna in se pošali, da se mu morda res malo poznajo tisti 'volti proti revmi'. Živeli od drobtinic Že v tistem, obrtnikom ne preveč prijaznem času, so začeli z zaposlovanjem sodelavcev. Postopoma so svojo dejavnost Doloa lista referenc kar ima zveze z elektriko. »Kar si zamislite, mi nari no s So. sprojekriramoin izvedemo, s papirologijo in dovoljen),.« TSESt na objektih zasebnih oseb = USPD«SSSs”» ■>“ 30 SOdtS£nt ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. Ju_a^}3S urednistvo(a)sentjurskenovice.si Posel @ letih sta ugotovila, da na treh stolih naenkrat ne moreš udobno sedeti, zato se je tudi trgovinska dejavnost specializirala za področje elektro materiala in urejanja doma. Titanik, pripet na hrib Veliko trgovino so imeli na šentjurski tržnici, potem pa so začeli razmišljati o gradnji lastnih poslovnih prostorov. Ravno v tistem obdobju je šentjurski Varstveno delovni center preko razpisa iskal nove prostore in gospod Anton se je prijavil, uspel in se zavezal, da prostore zagotovi. Medtem ko so za Al-pos delali v hrvaškem Samo-boru, je tam opazil zanimivo poslovno stavbo in se odločil, da nekaj podobnega potrebuje tudi Šentjur. Tako je leta 2004 k sodelovanju povabil projektante omenjene hrvaške stavbe, leto kasneje so začeli graditi in v dobrem letu dni ježe stal Center Selič. Stavba, kot je v Šentjurju dotlej ni bilo. »Pravimo, da je Center Selič prvi del Titanika, ki je, da ne bi potonil, pripet na hrib. No, saj lahko tudi potone, toda mi delamo vse, da ne bi. Ko smo center odprli, je bilo precej pohval. Stavba se je hitro 'prijela', zaradi vedute, ki vleče. To je danes zagotovo ena bolj priljubljenih točk v Šentjurju. Center nikdar ni prazen.« Srečamo ga na Resevni Precej sredstev tudi namenjajo nazaj v lokalno skupnost. »Prošenj za sponzorstva pri nas ni nič manj kot računov. Podpiramo številna društva in prireditve. Veliko vračamo nazaj v lokalno skupnost, žal pa ne moremo ugoditi čisto vsem, ki se na nas obrnejo,« prizna. Za konec ga vprašamo, kaj počne, kadar ni v službi. Pošali se, da razmišlja o službi. Vmes pa ga lahko srečamo tudi na poti na Resevno, kamor rad zahaja, ali pa mu pomahamo, ko kolesari ali kosi zelenico pri domači hiši v Hmševcu. širili in pred slabim desetletjem, v času, ko so kot podizvajalci delali za Vegrad in podobne 'junake', jih je bilo že rekordnih 75. Znano je, kaj se je zgodilo z omenjenimi 'junaki', ki so skupaj s sabo potopili tudi ogromno podizvajalcev, kot je gospod Anton, toda on je med gradbeno krizo ostal nad vodo. »V času, ko so nekateri hlastali za vedno več, smo mi pobirali drobtinice in od njih živeli. Zakaj smo ostali nad vodo? Ker pokrivamo zelo širok spekter storitev in predvsem, ker nismo zapravljali za luksuz, ampak je denar ostajal v podjetju. Ni pa rečeno, da ne bomo potonili. Danes se stvari hitro obrnejo, nikoli ne moreš biti dovolj pameten in previden.« V devetdesetih sta s soprogo Stanislavo odprla prvo trgovino Bum z oblačili in čevlj i. Po nekaj Lista referenc podjetja Antona Seliča je dolga. Na fotografiji, ki visi v njihovi trgovini, pokaže, kaj so delali v termah v Laškem. @ Naša krajevna skupnost KRAJEVNA SKUPNOST KALOBJE »Enkrat nas bo vse skupaj odneslo v dolino« KS Kalobje. Čeprav se lahko pohvalijo z idilično lego, ki nudi lep razgled, pa jih pestijo številni plazovi. » Piše: Nina Krobat Kalobje se verjetno najbolj splača obiskati v jasnem, sončnem dnevu, kakršnega smo za obisk te krajevne skupnosti izbrali tudi mi. Takrat se od cerkve na vrhu Kalobja odpira neverjeten razgled. »Vse bolj in manj oddaljene hribe lahko vidite od nas, celo do Triglava se vidi,« pouči predsednik sveta Krajevne skupnosti Kalobje, Zdravko Hribernik, ko občudujemo panoramo. Tako ne čudi, da Kalobje obišče veliko pohodnikov in kolesarjev, ki imajo, tako pravi gospod Zdravko, o kraju same lepe besede. In na to so upravičeno ponosni. Čeprav v zadnjih letih morda pogrešajo kakšno večjo naložbo ... Plazovi, plazovi, plazovi »Enkrat nas bo kar vse skupaj odneslo v dolino,« nekoliko v šali pristavi Hribernik, ko začne naštevati, koliko plazov so na območju te krajevne skupnosti zabeležili v zadnjem obdobju. Okoli 20 plazov še čaka na sanacijo na tem zelo plazovitem območju, nekaj smo si jih ogledali tudi v času našega obiska. Dobro vedo, za kakšen finančni zalogaj gre, ko se lotevajo sanacije: prevelik za krajevno skupnost in občino, zato brez pomoči dtžave seveda ne bo šlo. Hribernik prizna, da sanacija teče prepočasi. »Skupaj s krajani smo sanirali dva manjša plazova, več sami ne zmoremo. Enega večjih plazov, pri družini Polutnik, naj bi občina sicer sanirala še letos,« napove. Za kaj več najbrž ne bo denarja. Ceste Leta 1970 je Kalobje dobilo prvo cestno povezavo z drugimi kraji. Ko se voziš po ozkih in mestoma precej poškodovanih odsekih, se komu morda zazdi, da so še vedno iz tistega časa. Seveda ne smemo biti krivični, kar nekaj odsekov so obnovili v zadnjih letih, a je stanje tudi na Kalobju podobno kot drugje po občini in državi - večji del cest bi Zdravko Hribernik svet Krajevne skupnosti Kalobje vodi tretji (polni) mandat. Igrišče za odbojko na mivki so uredili lani. Uradno odprtje bo v teh pomladnih mesecih. bilo treba vsaj delno urediti. Večji del sredstev iz proračuna krajevne skupnosti tako namenjajo v ceste - nekategorizirane in javne poti. Obnove tečejo postopoma, tudi s pomočjo denarja in prostovoljnega dela krajanov. Na tak način bodo delali tudi v prihodnje. »Zelo se zavzemamo, da bi obnovili lokalno cesto Jezerce-Kalobje-Jakob, a je v aktualnem proračunu ni. Očitno bo treba počakati, da bo cesta pred obnovo tako uničena, da bo makadamska,« je kritičen Hribernik. Del ceste so sicer pred leti že obnovili, so pa samo na tej cesti trenutno trije plazovi ... Med načrti v tem mandatu je ureditev dobrega pol kilometra ceste Vodice-Kostrivnica in ceste Kalobje-Planinca, ki bo ostala makadamska. Vodovod in hidranti Treba bi bilo izgraditi javna vodovoda Kostrivnica-Vodice in Osre-dek-Planinca, izpostavi Hribernik. Ob večji suši vode v obstoječih vaških vodohranih namreč zmanjka, zato bi krajani radi javni vodovod. »Nujno bi potrebovali tudi tri hidrante, kar se je pokazalo v lanskem požaru na kmetiji Kladnik v Kostrivnici,« doda. Med tistimi bolj 'pobožnimi željami' pa je ureditev podružnične šole. Radi bi pridobili telovadnico, saj na Kalobju ni možnosti za rekreacijo v notranjih prostorih. So pa pred kratkim s pomočjo sponzorjev in krajanov dobili čisto novo igrišče za odbojko na mivki. Omenimo še, da bodo tudi v tem mandatu nadaljevali z obnovo mrliške vežice. Pridite na Kalobje! Vrnimo se na začetek. Za obisk Kalobja izberite torej sončen dan, sprehodite se naokoli, posedite pri cerkvi Marijinega imena, oglejte si kužno znamenje, baročno poljsko znamenje v Tmem ali obiščite zeliščno kmetijo Kalan. Najbolj živahno pa je tam septembra, ko se po Marijini romarski poti h Kalobški Mariji odpravi množica romarjev. Najbolj živahno je na Kalobju septembra, ko se h Kalobški Mariji odpravi množica romarjev. KS Kalobje Število prebivalcev: okoli 670 Nadmorska višina: 621 (Kalobje) Predsednik KS: Zdravko Hribernik (3. mandat) Naselja: Kalobje, Podlešje, Trno, Trška Gorca, Planinca, Osredek, Jazbin Vrh, Vodice pri Kalobju, Kostrivnica Proračun KS: okoli 40.000 evrov Poraba denarja: okoli 6.500 evrov za delovanje KS, okoli 17.000 za vzdrževanje naselij, ostalo za vzdrževanje in modernizacijo cest Društva: PGD Kalobje, športno, kulturno društvo, društvo invalidov, Krajevna organizacija Rdečega križa Največja prireditev: Marijin praznik (v septembru) Novice ® Naj šentjurskega športnika Roka Cvetka si je predsednik OKS Bogdan Gabrovec pozorno ogledal. Naj športnice: Frecetova, Zagorčeva in Piškova. (z leve) 3 i*» »>* 1 ( J Predsednik komisije za izbor naj športnikov Klemen Zdolšek, naj osnovnošolka Maja Majcen, župan mag. Marko Diaci in naj osnovnošolec Tadej Smole, (z leve) Za naj športnike poslej ni omejitev Športnik leta 2014. Potem, ko smo pred dvema desetletjema pri Šentjurskih novicah začeli s prireditvijo, posvečeno najboljšim športnikom v občini, je ta po nekaj letih doživela pomemben kozmetičen popravek. » Piše: Bogdan Rahten Uspehom, kijih dosegajo šentjurski športniki, ki so člani kolektivov zunaj matične občine, je letos končno ustrezal tudi razpis županove komisije. Pobude so stare že kar nekaj let in medtem zasluženega priznanja ni prejel marsikateri športnik. Temu je vseskozi nasprotoval predsednik Športne zveze Šentjur Vladimir Artnak, ki se je zaradi spremembe kriterijev odločil za odstop. Novo ime v moškem vrhu Športnik leta v Šentjurju je povsem novo ime. Rokometaš Rok Cvetko je lani s kadetsko reprezentanco na olimpijskih igrah mladih v Pekingu po evropskem zlatu osvojil še najbolj žlahtno medaljo v mlajših kategorijah. Konec februarja je perspektivni rokometaš odigral tudi prvo člansko tekmo za Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, v marcu pa dosegel prvi zadetek. Upati je, da odgovorni ne bodo pozabili na ustrezno obeležje v Telovadnici šentjurskih olimpijcev. Priznanje za drugo mesto so podelili taekvrondoistu Denisu Drapiču iz Taekwon-do kluba Ahac, na tretjem mestu pa je pristal jadralni padalec Damjan Čretnik iz Društva jadralnih padalcev Lintvar. Mojca spet med ženskami, Tajfun med ekipami Najboljša športnica je znova postala lintvarjevka Mojca Pi-šek, ki seje lani okitila z ekipnim zlatom na evropskem prvenstvu v natančnostnem pristajanju v jadralnem padalstvu. Zaradi poškodbe ji tokratno priznanje daje še posebno spodbudo. Na drugo mesto je komisija uvrstila taekvvon-doistko Niko Zagorc, tretja pa je bila kolesarka, državna podprva-kinja v kronometru Sara Frece (KD Rog Ljubljana), ki je sicer sklenila aktivno kariero. Za naj ekipo je bila znova izbrana članska ekipa šentjurskega košarkarskega prvoligaša Tajfuna, ki se je v lanski sezoni komaj izognila izpadu, potem pa je konec lanskega koledarskega leta pričakala na vrhu lestvice. Drugo mesto med ekipami sta si razdelili vrvovleški ekipi Šentjurski korenjaki in Izviri Dobrina, ki sta vsaka v svoji konkurenci najboljši v državi. Priznanje v kategoriji športnik invalid je znova prejel Henrik Plank, lani tretji na evropskem prvenstvu v metu diska. Posebna pozornost mladim športnikom Na Šentjurskem je tudi veliko obetajočih mladih športnikov, ki so prejeli priznanja v kategoriji perspektivnih. To so: atlet Ambrož Amon, ki ima priznane celo tri kategorizacije pri olimpijskem komiteju; nadalje atleta Nejc Ogrizek in Šarita Za-vršek ter štafeta 4 x 200 m Atletskega kluba Šentjur, šahistka Nuša Hercog, tenisač Žiga Kovačič, taekvvondoisti Samir Lavbič, Gašper Matosa in Luka Zgonec. Priznanje sta prejeli tudi plesalki Laura Zendzia-nowsky in Larisa Tanšek, tretji na svetovnem prvenstvu v Street danceu na Češkem, ki sta svoje veščine predstavili tudi pred občinstvom. Zaradi izpada posebne prireditve za naj športnike osnovnih šol, ki seje uveljavljala v zadnjih letih, so v IKC podelili priznanja najboljšim iz šestih osnovnih šol v občini. Pri učencih ga je prejel Tadej Smole, pri učenkah Maja Majcen, najboljša ekipa pa so bile hruševske šahistke. Glavni gost predsednik OKS V prenovljenem Ipavčevem kulturnem centru je bil osrednji govornik predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez Bogdan Gabrovec, ki je med drugim dejal, da se je z gostiteljem, županom Markom Diacijem pogovarjal o možnosti gradnje nove športne dvorane v Šentjurju. Takrat še podpredsednik Športne zveze Šentjur in predsednik komisije za izbor športnika leta Klemen Zdolšek je izrazil veselje, da so se za najvišje nazive lahko tokrat potegovali vsi športniki občine. Za glasbeno popestritev so tradicionalno poskrbeli člani Big Banda Šentjur pod umetniškim vodstvom Marka Goleža in s solistoma Nikolino Novak in Maticem Plemenitašem. Plesalki Laura Zendzianowsky in Larisa Tanšek, tretji na svetovnem prvenstvu v Street danceu na Češkem. @ Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE,APRIL 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. uL1°A^Q33 urednistvo(a)sentjurskenovice.si Reportaža CAS JE ZA KOLO! Priprave. Profesionalci in rekreativci svetujejo, da bo sezona res polna kolesarskih užitkov. Tudi o tem, katero pot na Šentjurskem je to sezono res treba prekolesariti. » Piše: Nina Krobat Pomlad se je prebudila, z njo pa tudi vsi tisti, ki svoje telo in dušo radi sproščajo na kolesu. Šentjursko s svojimi razvejanimi kolesarskimi potmi in čudovito naravo ponuja obilo kolesarskih užitkov, zato je na naših cestah že vedno več kolesarjev. Pri profesionalnih in rekreativnih kolesarjih ter policistih smo zbrali nekaj nasvetov, da bo čas na kolesu res poln užitkov. Da ne bo preveč boleče Eden bolj dejavnih kolesarskih klubov na Šentjurskem je klub Atom s sedežem v Dolgi Gori. Avgusta bodo organizirali že četrto Kolesarsko orbito s klubom Atom, vedno bolj Msično, iJL b,ezi1*, Cubno Šent^LePTo'nnTn^°' ^vn/ne,farezPpkr2 Prakt,c-no farez odlično Panoran-io^ m Pred prvo resno vožnjo se zapeljimo krajši krog, da preverimo delovanje prestav in ZaVOr. Foto: Kolesarski klub Atom priljubljen cestni kolesarski maraton. Takrat bodo kolesarji že 'v polni formi', toda že pred prvo večjo turo je treba nabrati nekaj kondicije, opozarjata Rok Dimeč in Matjaž Pevec iz tega kluba. »Najbolje je, da se skozi celo zimo po malem ukvarjamo z raznimi aktiv- nostmi, ki vzdržujejo naše mišice in kondicijo, da ni začetek kolesarske sezone preveč boleč. Prva tura naj bo zmerna, ne pretiravajmo, bolje je, če naredimo več zaporednih serij krajših tur. Nato postopoma povečujemo obseg po zmožnostih posameznika,« svetujeta rekreativna kolesarja. Ne obleci se preveč Z njima se strinja tudi naš tretji sogovornik, profesionalni kolesar Urban Ferenčak iz Vrbnega. Urban je lani sicer končal s tekmovanji na najvišjem nivoju, trenutno pa sodeluje z edino našo profesionalno ekipo v gorskem kolesarstvu Uni- Naj bo vožnja predvsem varna Previdno! Policisti opozarjajo, naj bo kolesarjenje predvsem varno. Lani je pri nas umrl en kolesar. » Piše: Nina Krobat Na cesti moramo biti vozniki motornih vozil odslej še bolj pozorni na kolesarje, ki sodijo med ranljivejše skupine v cestnem prometu. Delež prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, se zadnja leta namreč povečuje, opozarja Martin Kumer, pomočnik komandirja na šentjurski policijski postaji. Tudi smrtna žrtev Na območju Šentjurja so bili kolesarji lani udeleženi v 4 odstotkih vseh prometnih nesreč. Ne sliši se veliko, toda ta statistika ne pove vsega. Lani so šentjurski policisti obravnavali 9 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev (v letu 2013 le 4). En kolesar je tudi umrl. Spomnimo, da je kolesar pri vožnji od bencinskega servisa v Lazah zaradi izsiljene prednosti trčil v voznico osebnega avtomobila in utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju prometne nesreče umrl. Kasneje so ugotovili tudi, da je kolesaril pod vplivom alkohola. Policisti ugotavljajo, da je lani večino nesreč z udeležbo kolesarja povzročil prav kolesar. Še vedno pa so najpogostejši vzroki za prometne nesreče vožnja z neprilagojeno hitrostjo, precenjevanje svojih sposobnosti, stanje vozišča (pesek, druge ovire ...). Ne čez rdečo! Kumer ob tem spomni, da je v Sloveniji obvezna uporaba čelade za osebe, mlajše od 14 let. Enako velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Kolesarjem priporoča, da uporabljajo kolesarske prometne površine in upoštevajo prometno signalizacijo. Opažajo namreč, da vse več kolesarjev pelje kar čez rdečo luč. »Imamo občutek, da so kole- sarji ves čas vožnje v tekmi s časom, čeprav cesta ni dirkališče. Prav tako zaznavamo, da kolesarji, glede na njihovo ranljivost (vsak padec se skoraj vedno konča s poškodbami), ne opazujejo dovolj dobro dogajanja v prometu,« opaža Kumer. Priporoča, da spremembo smeri vožnje izvedejo šele, ko so to namero pravočasno nakazali in so prepričani, da so jih drugi pravočasno opazili. or tools team. Brez pretiravanja na začetku sezone, torej. Začnimo z lažjimi, bolj ravninskimi in krajšimi trasami. »Opažam tudi, da se kolesarji, ki začenjajo sezono, ne znajo pravilno obleči. Oblečejo se namreč preveč, zato se bolj znojijo in potem se nekje na poti ustavijo, zazebe jih in to privede do prehladov. Zato tudi priporočam trase brez daljših vzponov oziroma spustov,« svetuje Urban. Kako kupiti in pripraviti kolo Kot naše telo mora biti na novo sezono pripravljeno tudi naše ko- lo. »Najpomembneje je, da je kolo očiščeno in namazano. Pred prvo resno vožnjo se zapeljimo krajši krog, da preverimo delovanje prestav in zavor. Zagotovo pa bo treba po daljšem času neuporabe napolniti pnevmatike,« našteva Urban. Če sami nismo ravno tehnično podkovani, je dobro, da naše kolo pregleda za to usposobljen serviser. Če pa se odločimo za nakup kolesa, imejmo najprej v mislih, po kakšni podlagi bomo pretežno vozili in glede na to izberimo med cestnim ali gorskim kolesom, svetujeta Rok in Matjaž. »Pri nakupu moramo biti pozorni na velikost okvirja, ki naj se čim bolj ujema z geometrijo kolesarja, seveda pa moramo gledati tudi na opremo (zavore, menjalnik ...), kjer velja princip več denarja, več muzike,« pravita. Urban pa doda, da je pomembno tudi, da nam je kolo všeč, da se bomo radi vozili z njim. »Predlagam, da o nakupu kolesa povprašate nekoga, ki se na to spozna in mu zaupate. Ne kupujte samo zaradi popustov, saj so ti velikokrat lahko zavajajoči,« doda. Kako so urejene naše poti? Se to, da je naš župan tudi navdušen kolesar, morda pozna tudi na naši kolesarski infrastrukturi? O tem daljši prispevek pripravljamo za naslednje Šentjurske novice, tokrat pa smo sogovornike vprašali, kako oni ocenjujejo urejenost kolesarskih poti na Šentjurskem. Urban, eden naših najboljših gorskih kolesarjev, meni, da dobro skrbimo za kolesarsko infrastrukturo. »Kolesarske poti se pojavljajo, prav tako se obnavljajo stranske ceste, ki jih kolesarji največ uporabljamo. Kolesar na cestnem kolesu se zelo težko pelje po kolesarski poti na pločniku, saj je navadno tam malo morje ovir, zato menim, da so takšne poti namenjene predvsem otrokom in 'mestnim' uporabnikom, ki so v prometu tudi najbolj ranljivi.« Tudi Rok in Matjaž se strinjata, da so šentjurske namenske kolesarske poti, ki jih sicer ni prav dosti, zmerno dobro urejene. »Je pa velik problem pri kolesarjenju po občinskih cestah, saj je tukaj stanje zelo slabo.« Policisti ugotavljajo, da je lani večino nesreč z udeležbo kolesarja povzročil prav kolesar. Foto: Kolesarski klub Atom Prva tura naj bo zmerna, ne pretiravajmo, bolje je, če naredimo več zaporednih serij krajših tur. Foto: Kolesarski klub Atom ŠENTJURČANI PRAVIJO Ali verjamete vremenoslovcem? Pravilne napovedi vremenoslovcev gredo mimo nas dokaj neopazno. Več prahu pa dvignejo, ko brcnejo v temo. Šentjurčani še zaupajo vremenski napovedi? » Sprašuje: Tomaž Pritekelj Andrej Hostnik, šentjurski odvetnik Vremenoslovcem verjamem, saj so strokovnjaki na svojem področju. Tudi iz izkušenj ugotavljam, da so napovedi večinoma točne. Marjana Oštir, cvetličarka, Cvetličarna in darilni butik Nataša Ne, vremenoslovcem večinoma ne verjamem, saj se velikokrat zmotijo. Tako da nikoli ne vemo zagotovo, kakšno vreme nas čaka jutri. Andrej Koprivc, predsednik PGD Šentjur Nihče ni nezmotljiv. Eno je narava, drugo pa ugibanje. Včasih zadenejo in včasih ne. Večinoma pa je napoved res približek realnega vremena. @ Ponosni na Šentjur PONOSNI NA ŠENTJUR Muzej Južne železnice Občine Šentjur za Štajersko. Muzej, katerega obisk in ogled je pravo doživetje in potovanje v preteklost. » Piše: Tomaž Pritekel] Tik ob železniški postaji Šentjur stoji zgradba z dušo. Kot časovni stroj nas popelje v različna obdobja preteklega časa, povezanega z Južno železnico, po kateri je pred skoraj 170 leti v Šentjur prisopihal prvi vlak na progi Gradec-Celje. Železnica je močno zaznamovala življenje v teh krajih. Muzejske signalne in progovne naprave, kretniška bločna postavljalnica Stel-hverken, parna lokomotiva, pogled v prometni in brzojavni urad tistega časa, razstavna soba s fotografijami, gradbena dokumentacija z železniškimi predpisi. Vse to in še več je Muzej Južne železnice Občine Šentjur za Štajersko. V prometnem uradu pozdravi prometnik Glavna stavba muzeja, ki je bila zgrajena na polovici 19. stoletja, danes ponuja vpogled na potek železniškega prometa in komunikacije na tedanji železniški postaji. Posebna soba pa je namenjena občasni in stalni razstavi preko 2000 fotografij železniškega osebja, parnih lokomotiv in železniških objektov s področja Štajerskih železnic. Ob vstopu najprej pridemo v muzejski prometni urad, kjer opazimo lutko prometnika (narejeno po nekdanjem uslužbencu), ki sedi za pisalno mizo, obdano s telefonskimi aparati in avtohtono dokumentacijo, poleg signalno varnostne naprave iz časov cesarja Franca Jožefa, s katero je prometnik na postaji urejal železniški promet. Poleg muzejskega brzojavnega urada, kjer nas razstavni eksponati popeljejo v čas komunikacije preko Morsejevega brzojavnega aparata, lahko vstopimo tudi v 'personalno’ fotografsko sobo, kjer je razstavljenih ogromno fotografij osebja, lokomotiv in ostalih železniških objektov s Štajerske. Vodja muzeja Mihael Bučar z namestnico Jožico Kristan Filič. Muzej v več delih Pred glavno stavbo muzeja stoji mogočna parna lokomotiva z vodnim napajalnikom in strojno lopo, na kateri je pritrjen napis 'Sv. Jurij'. Tako se je železniška postaja imenovala v času po 2. svetovni vojni. Zanimivo pa je tudi veliko eksotično drevo ob muzeju, ki so ga posadili v letu 1846 in s tem obeležili spomin na tedanje odprtje proge Južne železnice Dunaj-Trst na relaciji Gradec-Celje. V zunanjem delu muzeja so na ogled razne signalne in progovne naprave, kretniška bločna postavljalnica Stellwerken, ohranjena v prvotni obliki, v kateri so razstavljeni pripomočki, ki so jih nekdaj pri svojem delu uporabljali kretniki. Strast do dediščine Pobudnik in idejni oče za nastanek muzejske zbirke je Mihael Bučar, častni občan Občine Šentjur, ki je v času nastanka muzeja služboval kot šef železniške postaje Šentjur. Eksponate je zbiral in pripravljal več kot 40 let ter s tem nadaljuje še danes. Kot vodja muzeja skrbi za ohranjanje in dopolnjevanje muzejske zbirke, je skrbnik vseh muzejskih objektov ter opravlja vodene oglede raznovrstnih skupin, ki prihajajo na ogled železniške dediščine iz vseh koncev Slovenije in tujine. K sodelovanju je povabil tudi dolgoletno železničarko Sekcije za vzdrževanje prog Celje, Jožico Kristan Filič, Šentjurčanko, s katero si delita strast do kulturne dediščine in v okviru muzeja sodelujeta že dobra tri leta. Do letošnje jeseni bosta v sklopu muzeja urejena še dva prostora, v katerem bo prikazana transportno manipulativna služba na postaji skozi čas. S tem pa bo zaokrožena celotna muzejska zgodba na Kolodvorski 2a. Muzejski prometni urad s službujočim prometnikom za pisalno mizo. Parna lokomotiva, ki stoji pred muzejem od leta 2003. Intervju @ Luka in Dejan. Luka je pogosto vpet v življenje na Šentjurskem, Dejan prihaja z drugega konca Slovenije. Luka in Dejan sta par. Njuna imena smo na naš predlog spremenili (prava hranimo v uredništvu), čeprav pravita, da nikoli nista tajila tega, kar sta. A ju tudi ne bomo videli na raznih paradah. »Vprašaj me in povedal ti bom,« pravi Luka, s katerim smo govorili o tem, kako je biti gej v našem okolju. Pa tudi o aktualnem dogajanju glede porok in posvojitev otrok v istospolno zvezo. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Kako in kdaj ste vi in vaš partner osebno spoznala, da sta istospolno usmerjena? Kako so to sprejeli domači, prijatelji, sorodniki, znanci? • Te zadeve veš že zelo zgodaj, že v vrtcu so ti bolj všeč sošolci, v puberteti te privlačijo fantje, tako v realnem svetu kot tudi vzorniki in idoli so moški in ne ženske. Čeprav si morebiti nekaj časa praviš, da to ni prav, glas narave kmalu prevlada. Sprejmeš se in zaživiš polno življenje. Za domače in prijatelje sem še vedno Luka in koga gostim v domači postelji, je pač moja stvar. Sem dokaj trden karakter in tega dejstva ne bi nihče mogel spremeniti. Tudi se ni kdo kaj dosti tmdil, da bi bilo drugače. Na splošno nekih zavrnitev ali odklanjanja (na srečo?) ni bilo. Sta svojo spolno usmerjenost javno razkrila? Če ne, zakaj ne? Morda o tem razmišljata? • Kaj za vas pomeni 'javno razkrila? Za razliko od stereotipov iz filmov vidite sami, da sem čisto normalen fant, ko me srečate na ulici, ne bi niti pomislili, da sem gej, drži? Nikoli nisem tajil, kar sem, po drugi strani pa me tudi ne boste našli na raznih paradah, kjer bi s perjem v zadnji plati in s torbico mahal naokoli in kričal. Vprašaj me in povedal ti bom. Ne bom pa se pretvarjal, da imam punco in morebiti celo, zaradi okolja, igral nekoga, kar nisem. To je nesmiselno in popolnoma neumno. Morebiti še to, zelo veliko je takšnih, tudi v Šentjurju z okolico, praviloma moških srednjih let, @ Intervju ki imajo doma ženo in kup otrok, a živijo dvojno, skrito življenje. Kup izgovorov najdejo, da so s fantom lahko nekje skriti, kjer se imajo radi na skrivaj. Doma pravijo, da imajo službene obveznosti, čas pa zares preživijo po najetih sobicah ali pa si moške prostitutke najemajo in se tresejo od strahu, da kdo ne izve. To je nepošteno do vseh, še najbolj pa do sebe. In ravno taki znajo biti najbolj glasni, komu je treba kaj odvzeti, prav zato, ker tega sami nimajo, a si želijo. Kdo vse ve za vašo spolno usmerjenost? • Domači, prijatelji, družina, tudi kakšen sosed. Morebiti si kdo kaj misli, sluti. Po drugi strani pa lahko tudi jaz o vsakem mislim, kar želim. Presenečeni bi bili, kakšne so moje misli, zlasti o tistih, ki navzven igrajo srečno življenje, niso najbolj laskave... Kako je biti istospolno usmerjen človek v našem, podeželskem okolju? Najbrž je precej težko? • Ne bi rekel, da je. Izhajam iz tega, da če funkcioniraš normalno, nimaš težav in ne nekih velikih odklonov. Saj tudi nekoga, ki je sicer heteroseksualno usmerjen, a bo v okolju povzročal izpade in težave, ne bodo sprejeli oziroma ga bodo izločili. Tudi meni gre lahko na živce, če se fant in punca v javnosti na veliko poljubljata in on poizkuša njej z jezikom na piano potegniti mandlje ... A se nanju ne bom oziral, ne bom vpil in ne bom obsojal. Če si dober človek, se ti to ponavadi vrne z dobrim. Nikakor pa se ne bi pustil ovirati ali zaničevati, v tem primeru bi krepko »V istospolnih zvezah ni 'moške' in 'ženske' vloge, sva dva fanta in tako živiva.« udaril nazaj. In drznem si trditi, da z velikim uspehom. Vas vaša spolna usmerjenost morda kako ovira v poklicnem ali zasebnem življenju? • Prej bi rekel, da je obratno. Veste, tisti 'normalni' geji imamo ponavadi urejeno življenje, smo izobraženi in dobro situirani. Zato si lahko praviloma privoščimo več od drugih. Življenje te nauči, da si borec, in to, da znaš poskrbeti zase, se odraža tudi v poslovnem in zasebnem življenju. Kako deluje vaša partnerska zveza? Ali s partnerjem živita skupaj? Se po vaše istospolna zveza kako razlikuje od heteroseksualne? • Spet bom izpostavil stereotipe. V istospolnih zvezah ni 'moške' in 'ženske' vloge, sva dva fanta in tako živiva. Morebiti se razlikuje le v toliko, da znava oba narediti vse. Da ni 'igranja žrtve', kot se to rado zgodi v različnospolnih zvezah. Ni nezdravega mačizma in preživetih tradicionalnih vzorcev, češ, žena naj bo doma, za štedilnikom in med tekmo naj bo tiho, daje ne bo dedec usekal po kljunu ... Istospolne zveze so dejansko dosti bolj enakopravne in urejene. Se mišljenje ljudi na Šentjurskem glede istospolno usmerjenih vendarle kaj spreminja na bolje? • Se. Mlajše generacije razmišljajo bolj odprto, tudi sami mladi so bolj dovzetni za različne oblike zvez in življenja. Največkrat si tudi ne pustijo več prati glave s strani raznih že preživetih institucij, kaj se sme in kaj ne. Tisti okosteneli pa so že tako ali tako v jeseni življenja in prav kmalu jih bo nepovratno in enosmerno pobral zimski mraz ... (se nasmehne) Po novem se istospolni partnerji tudi pri nas lahko poročajo. Kaj vam osebno pomeni ta sprememba v zakonodaji? • Rekel bi, da je to neki namig, da drobcena Slovenija končno kaže neko voljo, da bi se pridmžila velikim. V razvitem svetu, s katerim se tako zelo radi primerjamo, je večji 'problem', zakaj imaš beli avto, ne pa rdečega, kot pa to, s kom si deliš posteljo. In če bi radi Slovenceljni postali Slovenci in s tem Evropejci, je nujno potrebno, da se začnemo tako tudi obnašati. Mnogo homofobnih izjav se pojavlja v javnosti. Kako se počutite ob tem? • Tukaj bom nekoliko grob. Mnenje in izjave ljudi ali ovčic, ki imajo inteligenčni kvocient nižji, kot je sobna temperatura, je zame manj pomembno kot - dovolite mi - prdec v nevihti. Komentirati njihove blodnje je podobno, kot da bi se norčeval iz duševno nerazvite osebe. Sicer pa -kdo leta 2015 še jemlje resno stare dedce v krilih, ki mrmrajo neke latinske mantre? (se nasmehne) Se bosta s partnerjem zdaj poročila? • Tako imenovana poroka je dokaj nepomembna. Ljudje se imajo radi tudi brez papirja. Pomembne so pravice, ki iz uradne zveze izhajajo: da lahko partnerju zapustim imetje, da me lahko obišče v bolnišnici, da lahko odloča, kako je z mano, da ima vse, kar imam jaz. To je pomembno. Ne pa kos papirja in zlat obroček na enem izmed prstov. Če pa komu takšen cirkus kaj pomeni, pa naj ga ima - na polno. Tudi posvojitve otrok so po novem možne. Morda s partnerjem razmišljata o tem? • Bodimo realni. Otroci v istospolnih družinah živijo tudi danes. Več sto, če ne tisoč otrok v istospolnih dmžinah živi prav zadovoljno življenje. Še več, praviloma je zanje dosti bolje poskrbljeno kot za njihove manj srečne vrstnike, ki živijo v raznospolnih družinah, kjer lahko namesto prijazne besede pričakujejo klofuto, prazen želodec in teror očeta nad mamo ali pa starša, ki zanje nimata časa, ker sta prezaposlena sama »Pomembne so pravice, ki iz uradne zveze izhajajo: da lahko partnerju zapustim imetje, da me lahko obišče v bolnišnici, da lahko odloča, kako je z mano, da ima vse, kar imam jaz.« s sabo in drug z drugim. Če si bosta dva geja zaželela vzgajati otroka, bosta do tega tudi prišla, tako kot doslej. In noben zakon tega ne bo ne preprečil in ne omogočil. Za nasprotnike je ravno ta možnost najbolj sporna. Kakšno je vaše razmišljanje o njihovih argumentih? • Še ne tako zelo daleč nazaj so s prstom kazali na otroke, ki so se rodili materam samohranilkam, ki naj bi bile same krive, da nimajo moža. Cerkev je takšne otroke zmerjala s pankrti in jih je izobčila. A hkrati so pokopališča pri samostanih polna otroških trupelc. Le zakaj? Sicer menim, da če lahko vsi ti gorečneži sprejemajo 'dejstvo', da je dva tisoč let nazaj neki gospod imel dva očeta, da je njegova mati zanosila z zunanjo oploditvijo in daje mrtev človek oživel ter premagal gravita- »Bodoči partnerji v istospolnih zvezah se rojevajo izključno v raznospolnih družinah. Ste pomislili kdaj na to?« cijo - potem mislim, da jim ne bo težko pojasniti tudi dejstva, da ima lahko neki srečen otrok, ki ne živi več sam in v bedi, dva očeta ali dve mami. Osebno poznate kak homoseksualni par, ki razmišlja o posvojitvi ali pa otroka že ima? Se vam zdi posvojitev otrok razširjena težnja med istospolnimi pari? • Gejevski ali lezbični pari so že danes očetje in mame srečnih in zadovoljnih otrok. To je dejstvo. In ti otroci bodo rasli in se razvijali kot doslej. Tudi nove istospolne družine bodo nastajale, v njih bodo odrasli otroci, ki si bodo ustvarili svoje družine, v katerih se bodo fantom in puncam rojevali otroci. Morda boste presenečeni, a istospolni pari si v veliki večini sploh ne želimo lastnih otrok. Smo strici in tete, radi imamo svoje nečake in nečakinje in ti nas imajo radi nazaj. Veste, drži tista: Drugi bodo imeli otroke, jaz jih bom pa imel rad! Morebiti na koncu še v razmislek; bodoči partnerji v istospolnih zvezah se rojevajo izključno v raznospolnih družinah. Ste pomislili kdaj na to? (se nasmehne) »Otroci v istospolnih družinah živijo tudi danes. Več sto, če ne tisoč otrok v istospolnih družinah živi prav zadovoljno življenje.« Šentjur čani OBČINSKA REDARKA IN PISATELJICA »Otroci so iskreni, odrasli.jih preslišimo« Sonja Kramar iz Spodnje Ponkvice. Je ena tistih žensk, ki se dobro znajdejo v poklicu, kjer še vedno odločno prevladujejo moški. Delo v pretežno moškem kolektivu še danes zahteva precej poguma in trde kože, kar pa ne pomeni, da bi ženska pri tem morala pozabiti na svojo ženstvenost. Sonja je mamica štirih otrok in pisateljica, ki je z nekaj podjetniške žilice doslej uspela izdati tri otroške knjige, kot kaže, pa se jim bodo pridružile še nove. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Sonja Kramar s svojo družino, možem in štirimi otroki živi v Spodnji Ponkvici. Desetletje je opravljala delo na policiji v Ljubljani, ko pa se je z družino pred osmimi leti preselila na Štajersko, je zasledila razpis za občinskega redarja in se, kot pravi, podala v neznano. Ženska se mora dokazovati Po usposabljanju, med katerimi so bila v skupini petindvajsetih le štiri dekleta, je postala prva občinska redarka v našem medobčinskem redarstvu. »Med usposabljanjem niti nisem začutila večjih odstopanj od moškega spola, saj smo dekleta z lahkoto pri samoobrambi na da položila tudi kakšnega od njih. Za ženske je kar značilno, da znanje jemljejo z veliko žlico,« je prepričana, čeprav je poklic redarja še vedno pretežno moški, le kakšna četrtina žensk je med njimi. »Ženska se mora kljub svojemu znanju in sposobnostim dokazovati vsak dan znova. Nekaj moških še vedno meni, da ženske v uniformi ne spadajo na cesto, temveč za štedilnik. Tem bi zagotovo rekla, da ni tako. Moj prispevek v tem poklicu se mi zdi zelo kvaliteten in potreben ženske roke. Ženske smo pač take narave, da lahko hkrati počnemo več stvari. Svoje družinske izkušnje in izkušnje, ki jih piše življenje, kaj hitro uporabimo na terenu.« »Ženska se mora kljub svojemu znanju in sposobnostim dokazovati vsak dan znova. Nekaj moških še vedno meni, da ženske v uniformi ne spadajo na cesto, temveč za štedilnik.« S. KRAMAR Sonja Kramar je postala prva občinska redarka našega medobčinskega inšpektorata. Ozaveščati, ne kaznovati Kadar kakšnemu občanu za prekršek izda plačilni nalog, se nanjo zlije tudi nekaj slabe volje, čeprav pravi, da njen namen ni kaznovati, temveč ozaveščati. »Prevečkrat ozaveščanje in opozorila ne zaležejo in takrat žal ni drugega izhoda kot izdaja plačilnega naloga za storjeni prekršek.« Verbalni napadi se dogajajo skoraj vsakodnevno, pravi, fizične pa se da preprečiti, kot so jih tudi naučili med šolanjem. Večina občanov jo sicer lepo sprejme, predvsem ko obiskuje šolarje in jih ozavešča o pomembnosti vame šolske poti. Prepričana je, daje redarska služba potrebna, saj občanom pomaga razrešiti različne situacije, ki jih druge službe ne. Pometla z literarno konkurenco Ob svoji službi in štirih otrocih Sonja svoj prosti čas, kolikor ga ostane, nameni pisanju knjig. »Ko sem v osnovni šoli na literarnem natečaju pometla z vso konkurenco takratne Jugoslavije, mi je to dalo zagon, da sem vse dneve pridno pisala in to spravljala v predal. Babica mi je že takrat rekla, da bo prišel čas, ko bodo moja dela ugledala luč sveta,« se spominja. Tako je pred 15 leti s pomočjo sponzorjev izdala svojo prvo zbirko ljubezenskih pesmi in izkupiček od prodaje namenila pediatrični kliniki. Tako je začela tudi s pisanjem knjig za otroke. Velik finančni zalogaj Sicer pa Sonja prizna, da izdajanje knjig v teh časih ni lahko. »Celotni strošek izdaje knjige je okrog 4.000 evrov in več kot dve tretjini tega stroška krijem iz lastnega žepa. Distribucijska hiša Primus trži moje knjige, donatorjev ni. Manjši del stroškov pokrijem z oglaševanjem na svoji spletni strani www.tiadora.si, za kar je treba izdati račun, zato imam popoldanski s.p. Tia Dora.« Prav tako se prijavlja na literarne razpise in navezuje stike s pravnimi ter fizičnimi osebami, da bi pokrili malo večji del stroškov izdaje, čeprav za to velikokrat ni posluha. »Izdati knjigo ni lahko, vendar z voljo in zaupanjem vase se da to željo uresničiti. Ker sem močna in verjamem v svoje delo, srčno upam, da bodo ljudje to opazili,« zaključi. Knjige za male in velike Najprej je izšla Sonjina zbirka otroških pesmi Kvak Kvak, v sodelovanju z društvom Beli obroč Slovenije je nato izdala delo Kako sta Mušnica in Jurček postala sestrica in bratec. V tem delu opisuje zgodbo družine, v katero nekdo poseže in se zato življenje otroka močno spremeni. Knjiga nosi sporočilo, da ljubezen, prijateljstvo in pomoč vedno najdejo pravo pot. Tretja knjiga, Dorine dogodivščine na poti v šolo, pa je namenjena prvošolčkom in jih uči o vami šolski poti. Skozi zgodbo o Prometni miški otroci spoznavajo prometne znake in šolsko okolico. »Ker sama opravljam poklic, povezan s prometom, mi je ta tematika še posebej blizu, zato sem si zelo želela izdati knjigo na to temo. Otrokom sem na ta način s pomočjo zgodbe v verzih in slikah skušala približati promet in kako se v prometu obnašamo. Ilustracije Beti Kocbek zgodbo poživijo in ji dajejo pridih resničnosti.« Sonja pravi, da so njena inspiracija njeni otroci in pa tisti otroci, ki jih srečuje vsakodnevno. »Otroci so iskreni in povedo, kaj si želijo. Knjige Sonje Kramar nosijo poučna sporočila. Odrasli jih premalokrat slišimo.« Pred kratkim je končala mladinski roman o svoji mladosti, načrtuje pa tudi knjigo o nasilju nad mladostniki. Za odrasle je prav tako napisala roman, ki gaje poslala na enega izmed literarnih natečajev in ga namerava izdati, če bo tako ocenila stroga komisija njenih prijateljic, saj so izredne kritičarke in njihovo mnenje zelo ceni. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Medgeneracijska dmženje » Rubriko pripravlja LJUDMILA CONRADI. Skupine za samopomoč v Domu starejših Šentjur Deluje okoli deset različnih skupin za samopomoč z različnimi dejavnostmi: od pogovornih do pevskega zbora. Vodijo jih prostovoljci ali uslužbenci doma. ANKETA Zofka Kincl, upokojena knjižničarka šentjurske knjižnice V domu sem zelo zadovoljna z zaposlenimi in drugimi, ki jih srečujem. V skupini Mladi v jeseni se imamo prav lepo in se v njej zelo dobro počutim. Vedno izvem kaj novega, predvsem pa se mnogo šalimo in smejemo. Sicer pa sem vključena v kar osem različnih dejavnosti, ki so v domu organizirane. Rozalija Krajnc, upokojena delavka Železarne Štore Vesela sem, da sem prišla v Dom starejših Šentjur. Prej sem stanovala v Celju, a zaradi bolezni nisem mogla več biti sama v stanovanju. Tu mi je lepo, ker so vsi prijazni z mano. Tudi zrak je tu boljši kot v Celju. Obiskujejo me sorodniki, vseh sem zelo vesela. Mladi v jeseni Člani skupine Mladi v jeseni se ob svoji voditeljici in medsebojnih pogovorih po- mladijo. Foto arhiv Doma starejših Mladi v jeseni. Stanovalci doma se radi družijo v skupinah za samopomoč. »Ko sem začela delati s skupino, sem jih hudomušno vprašala, če naj bom bolj uradna ali bomo kar po domače. Mislim, da mi ni treba povedati, kako so se odločili ... Vsekakor sem bila presenečena nad člani skupine že od vsega začetka,« je zapisala voditeljica skupine Damjana Gajšek. Skupina se sestaja enkrat na teden, navadno ob sobotah ali četrtkih. Od Bralnih uric do Mladi v jeseni Skupina je prvotno delovala pod imenom Bralne urice. Vodili so jo različni voditelji in voditeljice, zadnji dve leti pa jo vodi prostovoljka Damjana Gajšek. Spremenili so tudi ime skupine v Mladi v jeseni, saj prejšnje ime ni bilo več primerno za to, kar se v skupini dogaja. Niso samo skupina poslušalcev, ampak so soustvarjalci prijetnega medsebojnega vzdušja in s tem tudi mladi po srcu, ki znajo biti veseli in drug drugemu naklonjeni ter so si pripravljeni po svojih močeh pomagati. In kaj počnejo? Člani skupine imajo zrele življenjske izkušnje in vedenje, s katerimi bogatijo drug drugega. Kljub letom jih zanima še mnogo vsakdanjih in nevsakdanjih stvari, kot so utrip življenja, zgodovina, narava, znanost, kultura, izobraževanje, politika, znanstvena fantastika in tudi področje mistike in paranormalnega. Obdelujejo vse teme, kijih zanimajo. V razgovorih sodelujejo vsi, vsak po svoje, in vsaki stvari pridejo do dna. Imajo se radi kot družina »In veste kaj? Radi se imamo! Resnično in iskreno radi. V svetu je premalo ljubezni, mi pa smo prekoračili tudi te meje. To ljubezen smo pripravljeni deliti z vsemi, ki si to želijo. Nikoli nismo osamljeni, tudi takrat ne, ko smo sami, saj lahko vedno pokličemo koga iz skupine,« je dalje zapisala voditeljica v domskem časopisu. Člani skupine so med sabo prijatelji in postali so si tako blizu, da so kot družina in se med sabo spoštujejo ter si pomagajo. V Domu starejših Šentjur so se že četrto leto zapored priključili vseslovenski akciji Dan za spremembe. Letos so povabili prostovoljce, da skupaj s stanovalci izdelajo butare za cvetno nedeljo. Največjo butaro je v nedeljo stanovalec odnesel k blagoslovu v cerkev. Dogodka so se udeležili tudi otroci iz vrtca Šentjur. Tako je akcija in tradicionalni običaj izdelovanja butar povezala okrog 70 udeležencev štirih generacij.(BJ) 85 let Marije Lešnik Marija se je rodila dmga od sedmih otrok staršem, lastnikom manjše kmetije v Šmarju pri Jelšah. Že v naj-nežnejših otroških letih je pomagala materi pri gospodinjstvu in skrbi za mlajše člane družine. Osnovno šolo, ki je bila med vojno nemška, je obiskovala v Šmarju. Še danes zna nemško, le gotico je pozabila. Znanka jo je navdušila za vino-gradniško-sadj arsko šolo v Svečini. Ko jo je končala, se je vpisala v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Tam je spoznala fanta, ki ji je bil usojen, in poročila sta se. V naslednjih petih letih je rodila dva sina in dve hčerki. Družina je najprej živela v Kočevski Reki, nato v Žalcu, nazadnje pa na Polzeli v svoji hišici. »Ni mi žal, da se nisem zaposlila in da sem skrbela za otroke. Vsi so se šolali, dva sta končala fakulteto, dva pa srednjo šolo,« pravi Marija. Pred 25 leti ji je umrl mož, ko je ravno prejel prvo pokojnino. Marija je obdelovala vrt in mnogo pridelala. Njena posebna ljubezen so bila ročna dela, kot so pletenje, kvačkanje, šivanje, vezenje, in knjige. V Dom starejših Šentjurje prišla pred sedmimi meseci, ker si je zlomila kolk, a se je že dobro postavila na noge. Tu so vsi prijazni z njo. Marija je vedno dobre volje in se vsega loti z veseljem. Reportaža (2l) DAHNITI USODNI 'DA' Poroke. V maju in avgustu se poroči največ Sentjurčanov. » Piše: Metka Pirc Čudovito okolje Ipavčeve hiše na Ulici skladateljev Ipavcev je najpogostejši kraj šentjurskih zaljubljencev. Ipavčeva hiša in njen vrt široko odpirata vrata bodočim zakoncem, ki se odločijo za skupno življenjsko pot. V sodobnem času, v katerem se zdi, da so poroke spet postale zaželene in aktualne, pa se najdejo tudi takšni, ki si želijo drugačne poroke, izven ustaljenih prostorov. Ti na širšem območju Šentjurja najpogosteje izberejo grad Planina, Rajski otok na Prose-niškem, Slivniško jezero... Čeprav se zdi, da so poroke vedno bolj zanimive za mlade, načelnica šentjurske upravne enote Marjana Metličar ugotavlja, da je v zadnjih letih trend porok več ali manj enak. Meseca ljubezni sta maj in avgust, saj je takrat statistično največ poročnih obredov, sicer pa so za določitev datuma, ure in pooblaščenca v Šentjurju zelo odprti in radi priskočijo na pomoč. Poroči vas lahko župan Zakonska zveza se po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Pravilniku o sklepanju zakonske zveze sklene pred načelnico upravne enote Marjano Metličar ali osebo, ki jo načelnica pooblasti. Pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez v Upravni enoti Šentjur pri Celju so: Marko Dia-ci, Štefan Tisel, Jurij Malovrh, Franc Leskovšek in Lovro Perčič. Prav tako se sklenitev zakonske zveze opravi ob navzočnosti ene od matičark Upravne enote Šentjur pri Celju, ki so Marija Vodišek, Greta Koželj in Marija Križan Govedič. Eksotika se plača Če mladoporočenca skleneta zvezo v uradnem prostoru za sklepanje zakonskih zvez, to zanju ne predstavlja nobenih stroškov. Zakonska zveza se sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih. Vsaka upravna enota ima praviloma vsaj en uradno določen prostor za sklepanje zakonskih zvez. Če poroko sklenete izven ura- Trend porok v zadnjih letih ostaja enak. Kje se najpogosteje poročijo Šentjurčani? Ipavčeva hiša in njen vrt, grad Planina, Rajski otok na Proseniškem, Slivniško jezero... Podatki o številu porok v Šentjurju sobota sobotaz med tednom SKUPAJ porok dnih prostorov, morate vlogo vložiti 30 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. Priložiti je treba soglasje za uporabo lokacije za sklenitev zakonske zveze in navesti razloge. To so lahko opravičljivi, na primer huda bolezen, in v tem primeru za sklenitev zakonske zveze ne pričakujte dodatnih stroškov. Če so razlogi drugi, pa pričakujte, da boste odšteli dodatnih 170 evrov, ki so praviloma stroški pooblaščenca, matičarja, prevoz oziroma kilometrina do kraja poroke in nazaj. Za prijavo sklenitve zakonske zveze bodoča zakonca potrebujeta osebni dokument in podatke o pričah. V primem, da je bodoči zakonec (eden ali oba) tujec, pa tudi izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o samskem stanu in potrdilo, da po pravu države, katerega državljan je, ni zadržkov za sklenitev zakonske Rajski otok je ena izmed priljubljenih poročnih lokacij. (22) Šentjurčani ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. —^ urednistvo@sentjurskenovice.si ulLi>u[}3S ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Šentjurčani (S) STARE ZGODBE ZA NOVE ČASE Kako je Šibalov Lojze s prvim traktorjem v vasi za las ušel vlaku Alojz Šibal. 85-letni Šibalov ata iz Slatine pri Ponikvi je prava zakladnica zgodb iz naših krajev. Obiščemo ga, da bi z bralci Šentjurskih novic, ki jih tako rad prebira, delil zgodbo o tem, kakojenaLutarskem železniškem prehodu nekoč za las ušel vlaku. Toda izvedeli smo še mnogo več zanimivega. Alojz namreč zadnja leta svoje spomine na mladost in rodni kraj pridno zapisuje. Nekaj njegovih zgodb delimo z vami. » Piše: Nina Krobat Alojz Šibal se je rodil kot peti izmed osmih otrok na dokaj premožni kmetiji, ki sredi Slatine stoji še danes. 20 hektarjev zemlje so imeli in nikdar kruha stradali. Lojzek je o tistem času zapisal takole: »Ljudje so v zadovoljstvu in miru živeli, kakor v kakšni pravljični deželi. Potem je pa vse to Dolfek na glavo postavil in pol sveta v revščino spravil.« Kako je odkupil svojo zemljo Še pred 'Dolfekom' je v družinsko podeželsko idilo leta 1938 posegla usoda in devetietnemu Lojze-ku vzela mamo. In potem je prišla velika vojska. »Eni so govorili, da nam bo pod Nemci bolje, da bomo jedli kruh s putrom namazan, naš ata, ki se je v prvi vojni boril v Karpatih, pa temu ni verjel. Je rekel: 'Ko konja loviš, mu ovsa moliš, ko ga na uzdo dobiš, mu pa biča deliš!' In točno tako je bilo,« se spominja Alojz. Pa tudi po vojni za kmeta ni bilo nič kaj bolje. Bila je obvezna oddaja in čeprav so tudi pri Šibalovih' med Za dušo izdeluje lesene okrasne izdelke. Nazadnjeje izdelat Tudi pred 100 leti so kradli Alojz v svojih zapisih omenja še več zanimivih dogodkov. Tako mu je med drugim oče pripovedoval, kako so se pred stoletjem poslovili od ponkovškega župnika. Ponikva je imela tedaj povsem drugačno podobo. Hišice so bile lesene in s slamo krite, le Goležova hiša je bila zidana s kamenjem in je premogla toliko prostora, da so bili v njej pošta in orožniki. Leto 1916 se je pisalo, ko je umrl župnik Alojzij Kreft. Lojze piše takole: »Tisti dan, ko je bil na Ponikvi pogreb gospoda Krefta, se je zbrala velika množica ljudi. Cerkev so pustili na stežaj odprto, to pa je izkoristil nepridiprav in iz tabernaklja ukradel monštranco. Orožniki so ga kmalu izsledili, vendar jo je že zmečkal v veliko kepo...« Alojz Šibal že več kot desetletje zapisuje svoje spomine. Tudi z bralci Šentjurskih novic jih deli nekaj. vojno pomagali partizanom, jim je nova oblast po vojni vzela dva hektarja zemlje. Ko jim je zemlja postala breme, pa so jo Šibalove-mu Lojzu prodali nazaj. Za 300 tisoč dinarjev ali šest velikih bikov! Kako je kupil 3.500 kur Lojze je celo življenje pridno delal na domači kmetiji. V času, ko še ni bilo umetnih gnojil, je bilo prav tako treba pognojiti travnike in najboljša izbira je bil takrat kurji gnoj. Lojze je tako po posredovanju sosede Galufove kupil prvih 3.500 kokoši in jih namestil kar v leseni kozolec. Potem pa je v sosedov kozolec nekoč udarila strela in vse kure so zgorele. Tako so tudi pri Šibalovih izgradili prvo zidano kurjo štalo in začeli gojiti kokoši. Danes Lojzekov sin, ki je prevzel kmetijo, skrbi za kar 14.000 kokoši, ki jih gojijo za Pemtnino Ptuj. Kako je dobil prvi traktor v vasi Nekje konec petdesetih je Lojze na Ponikvi naredil izpit za traktor, ampak takrat na Ponikvi še noben kmet razen zadruge ni imel traktorja, vse so morali opraviti voli. Fantje so iz Avstrije naročali kataloge, da so lahko občudovali nove traktorje. Potem se mu je sredi šestdesetih želja le uresničila. Povedali so mu, da bodo v šentjursko zadrugo pripeljali tri traktorje in da bo šel eden na Kalobje, drugi v Dramlje in tretji na Ponikvo. In tega lahko dobijo Šibalovi. Seveda je bil Alojz takoj za stvar in traktor je dobil praktično čez noč. »Ko sem šel na Ponikvo po traktor, nisem mogel verjeti, da bo ta, čisto novi zetor, moj. Rekli so mi: 'Tukaj ga imate, za plačilo se bomo pa že zmenili.' Nekaj sem plačal z voli, drugo pa je kasneje vzela inflacija. Je bil kar poceni, ampak so mu kmalu odpovedale zavore in nihče ga ni znal popraviti,« se smeji Lojze, ki je kasneje traktor z dobro mero iznajdljivosti popravil kar sam in tudi sam izdelal traktorsko prikolico. Edini traktor na vasi pomeni, da je imel S-LL zTTr^7 ■ __— --r 7 7 7 ---, / V s / r 7 S T* 7 - - r> z - f / / r* T" A > A 'A 'V v ' Cx & - Kdor se pelje mimo kmetije Šibal v Slatini, zagotovo opazi lesenega policista, ki bdi nad prehitrimi vozniki in varuje Alojzove vnuke. Tudi tega je izdelal gospod Alojz. Lojze veliko dela tudi na njivah svojih sokrajanov. Pravi, da je komaj zmogel. In potem bi skoraj ostal brez njega! Kako je dramatično ušel vlaku Pred 48 leti je Lojze s svojim zetorjem na Lutarskem železniškem prehodu za las ušel vlaku. Takrat so po naših krajih še brneli stari 'puhači' in nekega dne je Lojze s svojim bratom Jožetom peljal gnoj v gorco. Dogodek je Lojze opisal takole: »Jože je sedel na traktorski blatnik pa sva šla. Vozniški izpit sem imel že 11 let. Seveda smo se učili, da je treba biti v bližini železniškega prehoda pozoren na kladivca, ki udarjajo po zvoncu, saj zvonca zaradi brnenja traktorja ne bomo slišali. Jaz sem v teh letih na to malo pozabil, oba z bratom pa sva v tistem trenutku gledala Hrovatičevega Mihca, kako je za progo tekel iz službe, da bi se peljal z nama. Ko pripeljem do zapornic, so te začele padati in se tik pred traktorjem spustile do konca. Tako sem s traktorjem obstal na tirih, ukleščen med spuščene zapornice. Mar naj se s traktorjem poženem v zapornico? Traktor bi obstal in usoda bi bila zapečatena. Jože in Mihec zgrabita za zapornico, pa noče popustiti. Kako dolge so bile sekunde! Potem so železne klešče le toliko popustile, da je bilo zapornico mogoče sneti z ležišča in dvigniti in lahko sem zapeljal s tirov. In vlak tik za mano. Ves ta dramatičen proces se je odvil v nekaj sekundah, ki se jih ne da pozabiti. Še danes vedno, kadar prečkam progo, pomislim na to.« AGROSERVIS Vode 6 ' | Učenci podaljšanega bivanja 05 Slivnica pri 1 S. Celju so skupaj s prijatelji iz vrtca Šentjur - ,, , y ' enota Slivnica pripravili prisrčno proslavo ob \ 1 | , materinskem prazniku. ' Polna dvorana obiskovalcev kulturnega doma v Gorici se jim je zahvalila z velikim aplavzom. » Stran ureja METKA PIRC. Heidi in Sneguljčica v izvedbi mladih Šentjurčanov V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju so pripravili območno srečanje otroških gledaliških skupin osnovnih šol v občini Šentjur. Gostili so predstavo Sneguljčica dramskega krožka OŠ Blaža Kocena Ponikva in predstavo Heidi, ki so jo zaigrali učenci dramske skupine OŠ Dramlje. »Na šolah so zelo aktivni. Pomembno je, da gledališko dejavnost razvijamo že pri najmlajših. Pa ne le zato, da se družijo in naredijo nekaj koristnega, ampak da se tudi spoznajo z gledališčem in da kasneje tudi sami obiskujejo gledališke predstave,« pojasni Nastja Močnik, namestnica vodje šentjurske izpostave JSKD. Gledališče pripravi mlade Obe predstavi si je ogledal tudi gledališki igralec Gorazd Žilavec, sicer znan obraz iz humoristične televizijske nadaljevanke Lepo je biti sosed. »Vsako leto me vedno znova presenetijo z idejami,« nam je na obisku v Šentjurju zaupal. »Celo življenje nekje nastopamo, ko opravljamo službo ali ko gremo na intervju za delo. Gledališče že mlade pripravi, da nastop ni nujno nekaj stresnega in slabega,« pravi Žilavec. Nastja Močnik iz šentjurske izpostave JSKD in igralec Gorazd Ži- Utrinek iz predstave Sneguljčica, ki so jo pripravili učenci OŠ lavec, nad katerim so se učenci zelo navdušili. Blaža Kocena Ponikva pod vodstvom režiserke Irene Zevnik. Za več glasbe v šoli V dobrodelno akcijo 20 za 20, v kateri bobnar Marko Soršak Soki (Elvis Jackson) z glasbili opremlja slovenske osnovne šole, so se z donacijo vključili tudi Študentski klub mladih Šentjur in Frupi. Tako so v prejšnjem mesecu obdarili učence na OŠ Slivnica in OŠ Glazija Celje. Donatorji iz Študentskega kluba mladih Šentjur prinašajo darila na OŠ Glazija. 1 ff*? | it »d p. ^ W1 % m Veselje na OŠ Slivnica. i i i Izvrstni glasbeniki Mladi šentjurski glasbeniki so se v zadnjih dveh mesecih udeležili različnih tekmovanj v Sloveniji in širše. Med njimi je izstopalo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjsko -koroškega območja. Iz Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur se ga je udeležila violinistka Maša Leskovar, ki si je priigrala prvo mesto in s tem zlato plaketo. Uspešna je bila tudi na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v primorski regiji, na katerem je osvojila srebrno plaketo. Flavtistka Klara Tiselj pa seje v začetku marca udeležila Mednarodnega pihalnega tekmovanja v Beogradu. Osvojila je drugo nagrado. Kot povedo v šentjurski glasbeni šoli, sta bili obe mladi glasbenici in njuni profesorici visokih odličij vesele. Maša Leskovar si je priigrala zlato plaketo na regijskem tekmovanju. Foto GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur Mali oglasi ŠENTJURSKE novice 0)036200252 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Prašiče, težke od 30 do 250 kg, ter odstavljene rejene svinje prodam. Prašiči so hranjeni z domačo hrano in so primerni za nadaljnjo rejo ali zakol. Kupcu opravim brezplačen prevoz. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Prašiče, težke od 100 do 150 kg, prodam. Cena 1.50 EUR/kg. Telefon 051 205 432. Telico v devetem mesecu brejosti, ČB z A kontrole, prodam. Telefon 041 423 571. Prašiče, mesnate pasme, težke od 30 do 180 kg, ugodno prodam. Po dogovoru očistim. Telefon 041 978 309, okolica Ptuja. Telico, težko 430 kg, simentalko, brejo 7 mesecev in motorno žago Husqvarno 266, prodam. Telefon 070 419 631. Nepremičnine V Podčetrtku - Aqualuni oddam hiško za pet oseb s kopalnimi kartami. Telefon 041 355 756. Stanovanjsko hišo na lepi lokaciji v Ločah ugodno prodam. Cena 64.000 EUR. Telefon 041 411 948. Visokopritlično hišo, zgrajeno 1982. leta, uporabne površine 187 m2 in cca 8 arov zemljišča za 70.000 EUR prodam, možna zamenjava za manjše stanovanje. Ostalo doplačilo. Energetska izkaznica v obdelavi. Telefon 030 935 247. 2,5-sobno stanovanje v Poljčanah, delno opremljeno, možnost uporabe vrta, garaže in kleti, oddam v najem, energetski razred D. Telefon 031 777 383. Manjšo kmetijo v okolici Loč, 5.6 ha kmetijskega in stavbnega zemljišča s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem, komunalno opremljeno, prodam. El urejena. Telefon 031 710 354. Starejšo stanovanjsko hišo na Zgornji Pristavi, Slovenske Konjice, oddam v najem. Telefon 041 590 142. Stanovanje v zasebni hiši z lastnim vhodom v Slovenskih Konjicah oddam v najem. Telefon 031 858 357. Opremljeno 2,5-sobno stanovanje, velikosti 72 m2, v Slovenskih Konjicah, prodam po znižani ceni. Telefon 041 714 177. Opremljeno 2,5 sobno stanovanje na Kajuhovi v Slov. Konjicah, oddam. Telefon 041 307 826 (po 17h). V najem dam kmetijo in vinograd, kličite resni. Telefon 051 779 523. Vozila, deli Polo Variant 75 s klimo, letnik 1998 registriran do 10/2015, 184.000 prevoženih kilometrov, prodam. Cena 980 EUR. Telefon 040 241 338. Stroji, naprave Samonakladalno SIP, tračni obračalnik in mešana drva (listavci) prodam. Telefon 041 764 055. Tri IMT-jeve pluge, 757-20, imt 755 visoki klirens in imt 610-05, prodam. Cena 150 EUR/komad. Telefon 041 590 403, Slov. Bistrica. 2 rabljeni vrtni kosilnici z ali brez koša ali pogona v odličnem stanju, ugodno prodam. Telefon 041 218 239. Prodam vitlo za vinograd ali sadovnjak. Ima enofazni motor, 100 m jeklene vrvi in voziček. Telefon 041 630 390. iS#).© MEDIJSKA DRUŽINA ČASOPISI družabno kronika AKTUALNO v-"A IVANA MINATTIJA ,A, 22. MARtC, OB lOh V na Skalski 7 Slov. Konjicah LOKALNI ČASOPISI iled svetnikom Celje-- Dtibei zgl $ki tragediji umila 65-letnica Vdružins! www.novice.si mm i ^ \x > \wv ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2015. (4A urednistvo@sentjurskenovice.si AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drof enikova 16, Šentjur košnje prodani. Telefon 051 633 667. 031/622-220 Iščem delo (pomoč starejšim, pre- ......................................... dana delu in zanesljiva). Telefon Krmni krompir ugodno prodam. 040 581 412. Telefon 040 633 185. Iščem delo (poučevanje matematike za osnovno in srednjo šolo). Telefon 031 756 339. Storitve Želite popestritev na vaši rojstnodnevni zabavi, obletnici, poroki? Čarodej Andrej vam pripravi odlično čarovniško predstavo. Pokličite: 041 885 214. Čarodej Andrej Zeme s.p., Cesta na Dobrovo 85, Celje. Razno Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Silažne bale z dostavo prodam. Telefon 041 423 554. Lesnouplinjevalni kotel za kurjenje s poleni do dolžine 50 cm, Viessmann, 25 KW, prodam. Telefon 041 705 753. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987. Suha bukova drva z dostavo prodam. Telefon 031 240 163. Seno v refuzi, v okolici Konjic, prodam. Telefon 031 883 443. Vino, belo, mešano in modro frankinjo ter silažne bale prodam. Telefon 041 646 445. Seno v kockah in refuzi prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 377 763, Žiče. Silažne bale in seno v kockah prodam ali menjam za prašiče. Telefon 041 624 470. Opaž, ladijski pod, bruna, žagovino in skobljevino, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 637 202. Slamo v okroglih balah in luščeno koruzo prodam. Možnost dostave. Telefon 041 663 137. Seno in otavo v refuzi ter cca 60 komadov kock prve in druge Dobro ohranjena brezhibna ženska oblačila, številka 42-44, in moška 52-54 ugodno prodam. Telefon 040 546 289. Naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 041 784 775. Zbiram starejše avtoradie, hišne radie in gramofonske plošče. Telefon 041 524 950. Zelo ugodno prodam dve zelo lepo ohranjeni harmoniki. Prva je harmonika Rutar, uglasitev cfb, druga je harmonika Cafuta, uglasitev cisfisha. Telefon 041 566 202. Suho koruzo z dostavo, po 20 centov/kg prodam. Telefon 031 803 517. Termogen 35 kw prodam. Telefon 041 577 188. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje pri resnih, trajnih, poštenih razmerjih po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj z vse države. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni, diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, PREBOLD. Kontakt: 031 505 495 ali 031 836 378. Fant star 33 let, vesele narave, preprost, ljubitelj narave, iz okolice Šempetra v Savinski dolini, išče dekle za druženje, prijateljstvo, ki lahko preraste v resno zvezo. Kličite samo resne. Telefon 040 975 070. Moški s hišo, avtom, službo išče preprosto žensko med 50 - 60 let, ki bi se priselila k meni. Ne iščem bogastvo in lepoto, ampak pravo srce. Telefon 031 274 513. Mej mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukov-čeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Do-brotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s.p., Pon-grac 3, Griže nerjaveči dimniki povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80 ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 4^ Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 @) Prosti čas PREPISNI PAPIR TELUR VLAHI, CONCARJI KEMIČNO UNIČE- VANJE PODGAN JUŽNO AMERIŠKO DREVO NAŠ IGRALEC (PRIMOŽ) NAŠA IGRALKA IN PISATELJICA MUCK MIŠI PODOBEN SESALEC SOSEDA IRAKA CELJSKA TOVARNA POSODE RIMSKA ŠTIRICA REKA IN JEZERO V RUSIJI RUSKI POLOTOK ČLAN AKADEMIJE INDIJSKI HRAST BREZ- OBLIČNA METULJ Z OČESCI NA KRILIH BALETNI PLESALEC OTRIN IVAN LENDL JED IZ iOVEJEGA ŽELODCA SIN ABRAHAMA IN SARE LONČARSKA PEČ m NAJOŽJI DEL STEKLENICE POPULARNA SLAŠČICA ADRIDSKI >PORTNI KLUB O PONE- VERBA VRSTA HRASTA KAREL LAVRIČ VELIKO REŠETO Z REDKO MREŽO AMERIŠKI IGRALEC TAMIROFF A KENZO TANGE LOŠČILO KEMIJSKI ELEMENT (C) G ŠVEDSKI PISATEU IN PESNIK HANSSON A SLUŽBENA LISTINA Srečni nagrajenec marčevske številke je: Roman Pušnik, Planina. Dopis za nagrado, ki jo poklanjajo Trgovine Jager, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Trgovine Jager, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 15 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 24. aprila 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.0.0., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov:________ E-pošta: ______ APRIL Nagradna križanka Kuhamo z VAMI Recept APRILA Špinačna rižota z gorgonzolo Sestavine za 4 osebe: • 400 g špinače • 400 g riža • 4 stroke česna • 140 g na kocke narezane gorgonzole • žlica masla • sol, poper Priprava: 1. korak: Špinačo operemo in na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, nato jo dobro odcedimo in sesekljamo v mešalniku. 2. korak: V globoki ponvi razpustimo žlico masla, dodamo riž in ga med mešanjem pražimo minuto ali dve. Dodamo nasekljan česen in še malo popražimo, da zadiši. Prilijemo vodo in kuhamo okoli 20 minut, da riž popije vso tekočino, oziroma tako dolgo, kot je navedeno na riževi embalaži. Za skodelico riža potrebujemo dve skodelici vode. 3. korak: Dodamo sesekljano špinačo, košček masla in začinimo s soljo in poprom po okusu. Po vrhu potresemo na kocke narezano gorgonzolo in takoj postrežemo. Nasveti: Del špinače ali pa kar vso lahko zamenjamo z mlado koprivo. Za to jed lahko uporabimo različne vrste riža, idealna izbira je rjavi riž, ki vsebuje neprimerno več vlaknin in pomembnih hranil kot beli riž. Za lepši dan (3) MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Ne marate ljudi, ki uporabljajo že obrabljene fraze in se nenehno vrtijo okoli enega in istega. Radi bi se premaknili veliko hitreje, toda morali bi se znova prilagoditi. BIK (22.4.-20.5.) Bodite iskreni in odprti za novosti. Izkoristite nekaj informacij, kijih boste slišali kar mimogrede. Pustili boste dober vtis, vseeno pa komaj čakate, da bo nekaj napornejših nalog za vami. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Ne pritožujte se zaradi stvari, ki so pravzaprav malenkostne. Več časa ko zapravite v kramljanjih in ugibanjih, slabše bo. Potrudite se, posebno ob pogovoru, ki zadeva vašo delovno prihodnost. RAK (22.6.-22.7.) Navdaja vas občutek, da ste izpustili nekaj pomembnega. Pri podrobnejšem pregledu boste ugotovili, kako lahko ukrepate. Prilagodite se, prisluhnite mlajšim, ki vam odpirajo nekaj novega. LEV (23.7.-23.8.) Na dan prihaja marsikaj, na kar ste dolgo čakali, zato ujemite priložnost. Ne razmišljajte predolgo, sicer boste spet morali čakati na ugoden trenutek. Prišlo je vaših pet minut, izkoristite jih. DEVICA (24.8.-23.9.) Ne morete predvideti prav vsega, čeprav se tako počutite varnejši. Poskusite najti neko zlato sredino, tudi ob pogovoru z domačimi, okoli zadeve, kije še vedno kamen spotike. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Lahko se odpravite na pot ali se pozanimate glede novih naložb. Hkrati komaj čakate na nekaj ljubezenskih novosti. Potrebujete več manevrskega prostora in priložnosti, da poveste svoje. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Poiščite pomoč, vsaj do trenutka, ko boste spet lahko dejavneje vplivali na situacijo, posebno v povezavi s službenimi zadevami. V ljubezni je preveč govora in premalo dejanj. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Popazite, posebno če ste pri nekem delu odvisni od drugih. To velja še zlasti, če je že bilo nekaj nesoglasij. Preverite, ali ste morda kaj izpustili, posebno če se odpravljate na pot. KOZOROG (22.12.-20.1.) Vse boste opravili pravočasno, zato naj vas ne bo strah. Vsekakor si lahko privoščite nekaj več oddiha, posebno če je draga oseba še neodločena, tudi kar zadeva družinsko vprašanje. VODNAR (2U-19.2.) Vse je veliko preprosteje, kot se vam zdi, čeprav vas igra še vedno vznemirja. Vsekakor pazite, nekoga vidite kot prijatelja, čeprav se vam približa z dmgačnimi nameni. RIBI (20.2.-20.3.) Nekaj, kar boste storili na podlagi prvega občutka, se bo k sreči obneslo. Vseeno si morate priznati, da vam je pomagala predvsem sreča. Pokažite več vztrajnosti, posebno pri delu. Košarkarska tekma v Šentjurju je bila tako napeta, da se je znojila še streha dvorane. •••-• Znani Šentjurčan je bil zelo pozoren do svoje žene ob marčevskih ženskih praznikih. Zato mu je dovolila, da letos skuha slive. Vendar samo marmelado, ne šnopsa. 'c*&. Vandali so v Šentjurju poskrbeli za arhitekturni kontrast. Nasproti Kulturnega centra so namreč napravili nekulturno avtobusno postajo. Ob materinskem prazniku in dnevu žena so se vrstili mnogi dogodki in proslave. Slišali pa smo, da so tudi moški praznovali dan mučenikov. Baje so si v okoliški gostilni privoščili vroče poglede na temno žensko telo. ■A. Največ Šentjurčanov se poroči v maju in avgustu. Zanimivo bi bilo preveriti še hipotezo, da se največ Šentjurčanov rodi v marcu in juniju. Sk Slovenci smo v evropskem vrhu po količini kupljene hrane, ki potem postane odpadek. Tak pač je naš način hujšanja in ohranjanja vitke postave. Mimogrede, velika noč je za nami. Do poletnih piknikov smo se rešili praznikov, povezanih s hrano. (42) Smeh Paradižnik se pripravlja na življenje na vrtu. Foto Tomaž Mtekeij. OKO KAMERE 2 'Nekulturni center' nasproti Kulturnega centra. Foto Bogdan Rahten. Zapeljiva večerja Janez se zvečer vrne domov iz druge izmene, se utrujen sesede v kuhinji na stol in vpraša ženo: „Kaj bo danes za večerjo, draga? “ Žena se postavi v zapeljivo pozo in mu žgečkljivo odgovori: „Mogoče jaz?“ Janez: „No, saj veš, da ne smem nič mastnega. “ Rok iz Lokarja Romantika Mož s pivom in žena s sokom sedita na plaži pod senčnikom. Mož globoko izdihne in pravi: „ To je to! Ljubim te! “ Žena: „To qovoriš ti ali govori pivo iz tebe?“ Mož: „ To govorim jaz pivu. “ Nadja iz Grobelnega ® Špricer Jože: „Franc, kdaj tebi najbolj paše špricer?“ Franc: „Ko smreke zelenijo!“ Jože: „ Pa saj smreke so vendar zmeraj zelene!“ Franc: „Vem,vem.“ Tadej iz Šentjurja ® Frizer Moški pomoli glavo v frizerski salon in vpraša: „Koliko časa bi trajalo, da bi prišel na vrsto?“ Frizer se ozre po salonu in odvrne: „ Približno 2 uri, gospod. “ Moški odide in ga tisti dan ni več nazaj. Vrne se čez teden dni in zopet vpraša: „Dober dan! Kdaj bi danes lahko prišel na vrsto?" Frizer oceni gnečo v salonu in mu odvrne: „ Čez približno tri ure, gospod. “ Možakarja zopet ni bilo nazaj. Vrne se čez par dni in vpraša: „Imate gnečo? Koliko časa bi moral čakati, da bi prišel na vrsto?" VICI NAŠIH BRALCEV Frizer mu odvrne: „ Za trenutek se usedite, gospod. Kakšne pol ure. “ Možakar odide iz salona. Frizer naroči vajencu, da naj gre za gospodom in poizve, kam je namenjen. Vajenec se vrne in komaj zadržuje smeh. „ No? Kam je šel?" vpraša frizer. „Kvam domov, šef, “ odgovori vajenec. Miro iz Šentjurja © Zadetek na lotu V šoli so morali učenci napisati spis z naslovom 'Kaj bi storil, če bi na lotu zadel milijon evrov'. Janezek je oddal prazen list. „Janezek, zakaj pa nisi storil ničesar?!" ga je vprašal profesor. „Zato ker če bi zadel na lotu, bi počel ravno to. “ Barbara iz Dobja @ Kdo je manjši Trije osnovnošolci se pogovarjajo, čigav oče je najmanjši. Prvi reče: „Moj ati je tako majhen, da lahko stoji pod mizo." Drugi pravi: „Moj ati je tako majhen, da lahko stoji pod stolom. “ Tretji pa odločno: „ To ni nič!. Moj oče seje poškodoval, ko je nabiral borovnice. Je padel iz lestve!" Katarina iz Šmarja pri Jelšah @ Seštevanje s prsti Janezek si je pri pouku matematike vedno pomagal s prsti pri seštevanju. Učiteljica je zahtevala, da naj poskusi seštevati števila do 10 brez pomoči prstov. Na dan preverjanja ga je vprašala: „ Janezek, koliko je tri plus štiri?" Janezek: „Sedem!" Učiteljica: „Res je, vendar si si pomagal s prsti. Poskusi še enkrat, a tokrat daj roke za hrbet. Koliko je štiri plus štiri?" tisti, ki misli, da je neumen!" Najprej v tišini nihče ni vstal, potem pa Janezek vendarle vstane. Učiteljica ga vpraša: „ Janezek, zakaj misliš, da si neumen?" Janezek odgovori: „ Gospa, ne mislim, da sem neumen. Vstal sem v podporo vam, da ne boste sami stali. “ Nika iz Dobja ® Hitrost Janez stopi v bar in naroči 15 kozarčkov viskija. Ko jih dobi pred sebe, jih začne piti na dušek, kolikor hitro lahko. „Janez, zakaj pa tako hitiš?" vpraša natakar. Janez: „ Tudi ti bi hitel, če bi imel to kar imam jaz. “ Natakar: „Kaj pa imaš?" Janez: „ 75 centov. “ Boris iz Gorice pri Slivnici Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. uu., Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 5. maja 2015. [HlKjQ33 Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekelj, Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Ljudmila Conradi, Valerija Motalo, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Janezek: „Osem!“ Učiteljica: „Spet si pomagal s prsti. Greva še enkrat, a tokrat daj roke v žep! Koliko je pet plus pet?" Janezek je najprej malo premleval, potem pa odgovoril: „Enajst!" Tine iz Šentjurja ® Nova sklanjatev Učiteljica slovenščine sprašuje razred: „Koliko sklonov imamo v slovenščini?" Janezek dvigne roko in ko ga učiteljica pokaže nanj, odgovori: „Sedem!" „ Janezek, si prepričan?" Janezek: „Da! Sedma sklanjatev je nova. Imenuje se podkupovalnik, vprašamo pa se, koliko in komu. “ Miran iz Šentjurja Blondinka in vprašalnik Kaj blondinka napiše na vprašalniku za kandidiranje za službo alinejo 'Pričakovana plača:' ? 'Da.' Simon iz Dramelj ® Neumnost Učiteljica pri pouku etike in vzgoje pred razredom pravi: „ Učenci, naj vstane Nova pridobitev Savinjske regije % ^tedna Klinika za estetsko zobozdravstvo ^ in estetsko kirurgijo Fabjan V Celju je zapihal svež veter s področja zobozdravstva in estetske kirurgije. Pred dnevi smo bili priča otvoritvi ekskluzivne klinike za estetsko zobozdravstvo in estetsko kirurgijo Fabjan. Ob svečani otvoritvi v prostorih Celeia parka smo poklepetali z zakoncema Tino in Maticem Fabjanom, ki sta nam zaupala novosti, ki nas čakajo v prostorih najmodernejše estetske klinike v savinjski regiji. Močna družinska naveza Tina Fabjan, zdravnica zobozdravstvenih storitev, ter Matic Fabjan, specialist plastične kirurgije, sta zakonca, ki ju ni strah skupnih delovnih izzivov. Lahko bi rekli, da je družinsko poslovna navezava družini Fabijan tako rekoč položena v zibko. Podjetje Medical Fabjan uspešno deluje že v štirih klinikah po celotni Sloveniji, zato je bilo nadaljevanje uspešne poslovne zgodbe v Tininem domačem mestu logičen korak naprej. Ponosnima zakoncema je v pičlih pol leta uspelo ustvariti več kot sto kvadratnim metrov veliko kliniko, ki se ponaša s štirimi ordinacijami, vrhunsko opremljenima operacijskima dvoranama Malic Fabjan Najina idejo pri snovanju celjske klinike je bila uspešno združi estetsko kirurgijo in estetsko zobozdravstvo, ki sto bili do nedavnega, zapostavljeni panogi v Savinjski regiji. Menini, da si ljudje zaslužijo da imajo te storitve na voljo v svoji regiji in jim ni potrebno potovati v prestolnico ali tujino. Foto FAS Moderno in estetsko dovršena Klinika Fabjan, bona enem mestu poskrbela za kvalitetno oskrbo zobozdravstvenih težav, estetsko kirurgijo in estetsko zobozdravstvo. Mo us in najmodernejšimi aparati, ki omogočajo izvajanje celovitih storitev tako s področja zobozdravstva kot estetske kirurgije. Od kirurgije do zobozdravstva na enem mestu Vrhunska oprema in dovršen estetski izgled je prvo, kar opazimo, ko vstopimo v prostore celjske klinike Fabjan, ki domuje v kompleksu Celeia parka. Bistvo centra, ki zavzema širok spekter estetskih posegov, od minimalno invazivnih (glajenje gub, botox, hialuronska kislina, kemični pilingi, laserski pilingi) do večjih kirurških posegov (korekcija dojk, korekcija nosu, ušes, liposukcija, odstranitev odvečne kože na trebuhu itd.) in klasičnih ter estetskih zobozdravstvenih storitev (implan-tologija, lasersko zdravljenje, nevidni zobni aparat, beljenje zob), je Tina Fabjan Najina želja ob otvoritvi klinike v Celju je bila predvsem pomagati ljudem. Oba sva namreč primarno zdravnika in želiva pomagati soljudem, po naj bo ta pomoč estetska ali funkcionalna, rno fas Preventiva kožnih znamenj Zakonca Fabjan namenjata velik poudarek tudi preventivi kožnih znamenj. S svojim delovanjem želita močno skrajšati čas celotnega postopka od posveta do končne oskrbe, ki traja do šest mesecev. S pomočjo strokovne ekipe omogočata hitro in varno zdravstveno oskrbo kožnih znamenj, od pregleda do ozdravitve, v štirinajstih dneh. KLINIKA FABJAN, kompleks Celeia park Aškerčeva ulica 14 tel: +386 41 386 623, meb: +386 41 630 687 dr.matic@fabien.si omogočiti celovit pristop in, v kolikor so prisotne želje pacientov, popolno preobrazbo na enem mestu. Tako v prostorih klinike najdemo nadstandardno postoperativno oskrbo s štirimi posteljami, kar omogoča kvalitetno izvedbo in celovit pristop okrevanja. Konec neskončnih čakalnih vrst Zakonca Fabjan, ki sta na otvoritveni večer obiskovalcem ponosno razkazala nove delovne prostore, zagovarjata celovit in oseben pristop do pacientov. Vedno nasmejana in strokovno podkovana specialista obljubljata, da nobena od dejavnosti (zobozdravstvo in estetska kirurgija) nima prednosti, pač pa sta to dve področji, ki sta povezani. Močno se zavzemata tudi za dostopnost in najkrajše možne čakalne dobe. = Čakalne dobe sta tako skrajšala j na pet dni, naročila pa omogočila | preko telefona ali emaila. *'*■ i L« %'/ - *.,■« u 'W ain ,\ |m clty7center l/se najboljše GaScvfrm OBDAROVANJE! v< '*<=>- *■_ Desetak, magični darilni bon za izpolnitev vseh želja v CITVCENTRU CELJE in ostalih 3 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije. c,t57center Center Vič nnmiJii, dtvlpark www.desetak.si /šMMIBiM SfllEgKJIIE ffMS® m TELEČJA POLISEBNA 100% telečje meso TELEČJE MESNATEK^^TMUNEČJEMEŠ^TE~^\ kosti ter goveja obrana rebra nn„ SAMO 1,96 EUR/KG PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI ■--- SAMO 0,98 EUR/KG_____________ www.lingust.sl CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22, Tel.: 03/49-27-130 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-150 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. O /fingušt') V ™szr /