Stev. 26. Leto LXV.
V Ljubljani, 1. iuliia 1925.
Požtnlna plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko glasilo UJU. - Poverieniitvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Na« ročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima a članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrat je plačati po Din 2*50 od potit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Tri desetletja na čelu organizacije sloven, učiteljstva.
Leta 1895. je bil Izvoljen na glavni skupščini v Novem mestu tovariš -Luka Jelene predsednikom »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani« in od takrat je predsednik slovenskega: organiziranega učiteljstva ves čas, tako da letos praznuje svojo tridesetletnico na predsedniškem mestu.
Pred njim so bili predsedniki tov. Srečko Stegnar, državni učitelj v Ljubljani, ki je bil izvoljen teta 1889.. a se je odpovedal takoj do izvolitvi, nato dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šole v Krškem v pok. od leta 1890. do 1892., za tem Vojteh Ribnik a r , nadučitelj v Dol. Logatcu od 1892. do 1895. in za njim je bil izvoljen tov. Luka Jelene.
Le kratka je bila doba J e 1 e n č e -v i m prednikom na predsedniškem mestu, kajti kdor hoče vztrajati na takem mestu, mora imeti železno energijo. Pro-žet mora biti stanovskega duha in ljubezni do učiteljskega stanu, prožet mora biti altruističnega duha in imeti mora poseben dar organizacijskih zmožnosti, da obvlada heterogeno maso in jo pretvarja v homogeno, enotno. Treba takta, treba značaja in jeklene volje, da gai ne omajajo momentani položaji; treba pa tudi zavesti, da se s predsedstvom ne spaja samo častno mesto, temveč v prvi vrsti požrtvovalno delo za celoto in velika odgovornost. Treba ie prožnega dela in neizprosnosti, kadar gre za dobrobit organizirane celote.
In tak je bil naš Jelene, ko ie nastopil svoje mesto — tak je še danes!
Visoko v letih, a mlad po duhu, mlad za sprejemanje novih idej in za upoštevanje novih razmer, ki nastajajo — to je ono. kar ga odlikuje najvišje in usposablja najbolj za mesto, ki ga zavzema.
S svojim pomlajenjem ni zapiral nikdar vrat pomlajen ju organizacije; nasprotno, ni ga bilo zborovanja in ne prilike. da bi ne vabil stanovske omladine v tovariški krog. da bi ie ne vabil k požrtvovalnemu in idealnemu delu za stan.
In ako bi bil vsak naš član prožet one ljubezni, deloljubnosti in idealizma za naš stan in za stanovsko delo, kakor je to naš poverjenik, ravnatelj tov. Luka Jelene, potem bi bila naša organizacija en s-am velik kristal.
Tri desetletja!
Iz ozkih šolskih razmer do velikih prosvetnih razmer v svobodni jugoslio-venski državi je vodil slovensko uči-teljstvo; vodil ga ie iz stanovskih borb za najprimitivnejše stanovske pravice, do uveljavljenja širokih demokratičnih pravic; iz materijalne bede do dostojnega položaja učiteljskega stanu; iz primitivnih» razmer do udruženja v mogočno
državno stanovsko organizacijo je pfl-vedel slovensko učiteijstvo.
Koliko njegovih energij, koliko njegovega dela in žrtev leži v tej naši organizaciji. ki je ob njegovem jeklenem značaju ojeklenela tudi sama.
na učiteljišču v Ljubljani. 2e od leta 1881. deluje kot učiteli na polju vzgoje in pouka slovenske mladine. Na Vidovo lanskega leta ie dal slovo šolskemu delu in je stopil v pokoj. Prvo njegovo službeno mesto je b lo v Hotiču pri Litiji od leta
m
0
Poverjenik Luka Jelene je danes ena najmairkantnejših osebnosti v državni učiteljski organizaciji. Steber je državne nacionalne učiteljske organizacije, pneizkušen v najhujših borbah za učiteljska prava v treh decenijih na najvodil-nejšem mestu.
*
Vkljub upokojitvi ni niti za las popustil glede zanimanja za stanovska in prosvetna vprašanja in deluje v prilog teh,
kakor najaktivnejši član.
*
Rojen ie bil leta 1857. v Dražgošah na Gorenjskem ter se je nazadnje šolal
1881. do 1882., drugo v Šenčurju pri Kranju do leta 1899., od leta 1899. pa v Ljubljani, kier je lani bil upokojen
Z enako energijo, kakor je začel svoje stanovsko delovanje ob ustanovitvi »Kranjskega učiteljskega društva«, je deloval leta 1895. ko je postal predsednik »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani« in je nadaljeval svoje delo. ko se je leta 1920. izprieme-nila »Zaveza« v UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Velike zasluge ima tov. Jelene na ustanovitvi Jugoslovenskega Udruženja v Beogradu, to je enotne nacionalne učiteljske organizacije za celo državo.
Svoje delo sedaj izpopolnjuje kot
član Glavnega Odbora UJU.
*
Tovariš Jelene pa deluje tudi pri drugih učiteljskih ustanovah. Ob 25-let-nici »Zaveze« ie sestavil krasen kultur-no-zgodovinski spis, mnogo let je urejal »Ročni zapisnik učiteljstva«, 25 let je bil upravnik mladinskega lista »Zvonček«, ki mu je bil soustanovitelj in med vojno je urejal nekaj časa. »Učiteljskega Tovariša«.
Deloval je v vodstvu Učiteljske hranilnice in posojilnice, pri Učiteljski samopomoči, ki ji je ustanovitelj, bil je član in je sedaj predsednik Učiteljskega kon-vikta. Luka Jelene ie bil med ustanovitelji Učiteljske tiskarne in njen prvi predsednik ter je upravni svetnik Tvornice učil in šolskih potrebščin.
Užival ie vedno zaupanih vsega na-prednegai učiteljstva. zato ga ie učiteijstvo izvolilo ob prevratu kot svojega zastopnika v višji šolski svet, kjer je od-, ločno zastopal interese šolstva in učiteljstva šest let. Kot član Glavnega Odbora UJU v Beogradu uživa mied srbskim uči-teljstvom velik ugled in spoštovanje.
Mnogo zaslug si ie pridobil za meščansko šolstvo in ie storil s svojim vplivom zelo mnogo za razvoj meščanskega šolstva v Sloveniji v splošnem.
Za zasluge na prosvetnem polju je bil ob priliki ustanovitve UJU odlikovan z redom Sv. Save IV. reda, ob priliki II. kongresa v Ljubljani pa z redom Belega Orla.
Jelenčevo delo je zgled šolskega in tudi izvenšolskega, posebno stanovskega učiteljskega dela. Njegov značai je neoskrunjen. njegova zvestoba nepodkupna — tak, kakor mora biti vojskovodja nacionalnega učiteljstva!
S ponosom lahko tovariš Jelene gleda na svoje tri decenije predsedstva. Z zadoščenjem lahko gleda na armado slovenskega učiteljstva. ki je naraščala v najhujših časih in narastla v močno falango pod njegovim neustrašenim vodstvom. Z radostjo lahko gleda na mogočno armado nacionalnega učiteljstva v UJU, ker tudi ta je plod njegovih prizadevanj. S polno zavestjo lahko smatra svoje delo za popolno zmago, če primerja stališče šole in učiteljstva pred tremi deceniji in danes, posebno v stanovski borbi so uspehi naravnost vidni.
Ob tridesetletnici želi slovensko učiteijstvo svojemu poverjeniku le to, da nam ostane ohranjen še obilo let čvrst na čelu naše organizacije!
LISTEK.
Šoštanj in okolica.
(Dalje.)
Šoštanj je izhodišče za razne bližnje in daljše izlete, katerih pota so vsa dobro markirana od Šaleške podružnice SPD s sedežem v Šoštanju. — Takoj nad mestom (15 minut) se vzdiguje hribček »Gorica« — ime dokazuje, da so bili tukaj svojčas vinogradi — s krasnim razgledom po vsej Šaleški dolini na eni ter na Urško. Peco, Sv. Križ pri Belih vodah, Smrekovec in Mozirske planine na drugi strani. — Proti vzhodu (3A ure) je državni premogovnik v Škalah, četrt ure odtod prijazen trg Velenje z lepo ležečim. dobro ohranjenim gradom in zelo zanimivo zgodovino. (Glej »Planinski Vestnik« 9. štev. iz 1. 1922.)
Iz Velenja so hvaležni izleti: 1. Preko Šent Janža na Vinski gori ali na Peči v kopališče D o b r n a (2 uri), 2. na Koz-jak 1107 m (2V2 uri), odkoder uživaš lep razgled proti Posavju, Podravju, Pohor-
ju in Savinjskim planinam. Na njegovem vrhu se strnejo 4 sodni okraji: Celje. Konjice, Slovenjgradec in Šoštanj. 3. Po okrajni cesti ali po železnici skozi znano Hudo luknjo. Okolica je zaradi vedno se menjajočih pokrajinskih slik, skalnatih sotesk ter obširne votline »Huda luknja« nad vse očarujoča. ker drvi vzporedno s cesto proti jugu preko skal in strmin se peneča Paka, onstran razvodja proti severu pa gorska in čista, proti Dravi hiteča Mislinja. (»Planinski Vestnik« štev. 9. iz 1., 1922.)
Proti zahodu prideš iz Šoštanja v pičli uri v znano državno zdravilišče za pljučne bolezni Topolščica — ki leži v gorskem kotlu vsa obdana od smrekovih gozdov. Zdravilno toplo vodo '(30° C) so uporabljali že Rimljani.
V dobrih 2 urah iz Šoštanja prideš brez truda na najbolj hvaležno izletno točko »Goro Oljko« (734 m) s krasnim razgledom na vse vrhove Savinjskih planin, Peco, Karavanke in Pohorje, pod seboj pa imaš vso Savinjsko in Šaleško dolino v vsej krasoti. Ob lepem vremenu se vidi iz Gore Oljke 72 cerkev.
Na Gori Urški (1696 m — 5 in V2 ure iz Šoštanja) je moderno zidana planinska koča, katero je prevzela od nemškega planinskega društva po prevratu Mislinjska podružnica Slov. plan. društva v Slovenjgradcu. Razgled z Urške je naravnost veličasten. Poleg Savinjske in Šaleške doline in Savinjskih planin imaš pred seboj ves naš in nemški del Koroške, vidi se Golovec, Svinjsko planino, del Tur, Podjunsko dolino, Celovec, Peco, Obir, Košuto, Konjiško goro in Pohorje. Poleg planinske koče je na vrhu prav lepa cerkev, koje glavni oltar je posvečen v čast sv. Uršuli obdane od njenih 11.000 družic. V zvoniku pa so ohranjeni še iz predvojne dobe zvonovi ubrani v glasovih g. c, e, kojih največji je bil leta 1701 vlit v Ljubljani in je težak 30 starih stotov.
Iz Urške lahko greš nazaj v Šoštanj, v Slovenjgradec in v črno (po 4 urah), v Prevalje in Guštani pa po 3 urah.
Prav priljubljen izlet je iz Šoštanja Sv. Križ pri Belih vodah (1044 metrov — 3 ure), odtod na Smrekovec (1570 m — 2 uri) ter naprej Ljub-
n o, Luče, Solčava. Logarska dolina hodijo izletniki bolj skozi Mozirje in Rečico ob Savinji. — Hvaležen izlet iz Šoštanja je tudi na Mozirske planine (Mozirska koča 4 ure in Medvedjak 1566 m — 5 ur)
Poleg navedenega je še iz Šoštanja več bližnjih sprehodov, katerih se domačini in letoviščarji prav pridno poslužujejo. Omenim le še P1 e š i v e c (1 uro), kjer so domačini s pomočjo cerkovnika in cerkvenih ključarjev skrili v noči od 27. na 28. decembra 1916 lep srebrn zvon, ga zakopali sredi vozne ceste ter ga tako rešili pred oddajo c. in kr. vojnemu erarju.
Natančneje o Šaleški dolini in vseh izletnih točkah je pisal g Janko Sernec — sedaj sodni svetnik v Mariboru — v »Planinskem Vestniku« 1. 1922, štev. 7. do 9., nakar opozarjam tiste, ki se zanimajo za ta severni del naše prelepe Slovenije.
01010101010105060606000202020130000202020201010100000202020101000048900100010023010102010606000002020201010100230101300002000000
00022302000001000000000000000000000000000000000002010101010101
Vzpored zborovanja V. pokrajinske skupščine UJU Poverjeništvo Ljubljana.
V obrambo.*
V zmislu čl. 18. Pravil UJU in § 15. Poslovnika UJU poverj. Ljubljana sklicuje se V. pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana
na 4. 'n 5. julija 1925 v Šoštanju.
Dne 4. julija v soboto:
I. Ob pol 10. uri dopoldne seja širjega sosveta z odseki v dvorani Sokolskega doma:
1.	Izročitev došlih predlogov in resolucij odsekom.
2.	Pomnožitev odsekov z delegati po čl. 21. e) poslovnika.
3.	Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki.
II. Seje odsekov se vrše takoj po seji širjega sosveta in se nadaljujejo popoldan. Odseki zborujejo v Sokolskem domu in v šoli.
ZBOROVANJE ODSEKOV.
1.	Stanovsko in šolsko politični odsek: Projekt novega šolskega zakona. Referent Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tovariša« v Ljubljani.
2.	Narodno - prosvetni in kulturno - pedagoški odsek: Enoten poslovnik za oba odseka. Referent V i I i b a 1 d Rus, sreski šolski nadzornik v Kranju.
3.	Odsek za stanovski naraščaj: Poročilo o delovanju okrajnih odsekov za naraščaj in smernice za bodoče delo. Referent Anton Skala, strokovni učitelj v Mariboru.
4.	Odsek za obmejno šolstvo in ne odrešeno ozemlje: Poročilo o delovanju in smernice. Referenta določi odsek.
5.	Gospodarski odsek: Račun in proračun Pov. UJU. Referent M. F e g i c , glavni blagajnik Pov. UJU v Ljubljani.
6.	Pravno - obrambni in tiskovni odsek: Ustanovitev pravnega zastopstva za učiteljstvo in poslovnika za pravno - obrambno zastopstvo.
Referenta določi učiteljsko društvo za Maribor — mesto.
Opomba: V svrho lažjega poslovanja so se združili nekateri odseki. Dopolnitev referentov in eventualne spremembe se objavijo naknadno. Odseki bodo obravnavali tudi došle predloge in pripravili poročilo in resolucije za delegacijo in glavno zborovanje. Okrajni odseki naj pošljejo takoj svoja poročila referentom.
Vsi delegati in predsedniki društev imajo pravico in dolžnost udeleževati se razprav v odsekih, glasovalno pravico pa imajo samo stalni odsekovi člani in pomnoženi" člani odsekov po točki I. 2. gornjega dnevnega reda..
Pozivamo delegate, da za časa zbo rovanja odsekov sodelujejo v kateremkoli odseku in tako z aktivnim sodelovanjem pozitivno porabijo čas na skupščini.
HI. Ob Vz 16. uri (takoj po prihodu popoldanskega vlaka) se prične v dvorani Sokolskega doma
ZBOROVANJE DELEGACIJE.
1.	Otvoritev in overovljenje delegatov.
2.	Poročilo poverjen!kovo: Poroča poverjenik tov. Luka Jelene.
3.	Poročilo tajnikovo: Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf D o s t a 1.
4.	Blaga;"nikovo poročilo: a) račun poverjeništva, b) proračun1 poverjeni-štva, c) račun »Zvončka«, č) proračun »Zvončka«. Poroča glavni blagajnik tov. Mirko F e g i c.
5.	Poročila odsekov: Poročajo načelniki odsekov.
6.	Resolucije za pokrajinsko skupščino dne 5. julija.
Sestava odseka za redakcijo smernic.
7.	Nasveti.
Dne 5. julija v nedeljo:
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Začetek-točno ob V2IO. uri v dvorani Sokolskega doma.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine.
2.	»Sedanja doba n učiteljstvo«. —
Poroča tov. Anton Hren, šolski upravitelj v Studencli pri Mariboru.
3.	»Administrativne in pravne zadeve učiteljstva z ozirom na sedanji položaj«. — Poroča tov. Pavel Flere, referent v ministrstvu prosvete v Beogradu
4.	Resolucije.
UJU poverjeništvo Ljubljana: Luka Jelene, poverjenik.
M rko Fegic,	Rudolf Dostal,
glavni, blagajnik.	strokovni tajnik.
Opomba: Predlogi, resolucije in nasveti se morajo poslati poverjeništvu najkasneje do 1. julija t. 1.
DRAGOTIN JAKOPEC:
Projekt šolskega zakona in obmejno šolstvo.
Projekt šolskega zakona leži pred nami! Vsak ga opazuje iz svojega vidika. Jaz n. pr. kot obmejni šolnik. Čakal in čakal sem, da se oglasi kateri drugi obmejni tovariš, kajti takih nas je precej. Nikakor nimam namena se siliti v ospredje, podati hočem samo inicijativo, pa če že hočete, hočem podregniti, da vsaj mi, ki smo sedai faktično na meji, dvignemo svoj glas in svoje želje glede tega zakona, da ne bo prepozno!
Osnovnošolski zakon je zakon, po katerem se bodo vzgajale bodoče generacije, je zakon, ki naj dogradi zgradbo naše ljube domovine. Vsled tega ie dolžan vsakdo, da izrazi svoje želje. Ta dolžnost bi morala prevejati vse obmejne tovariše. Šolski zakon ni zakon, katerega bi naj čitali in študirali samo učitelji, ampak tudi druga inteligenca. Naše časopisje n? v tem oziru dosti k temu pripomoglo. Za učiteljstvo je prinesel projekt naš stanovski list — za druge kolikor mi je znano samo eden slovenski dnevnik.
Moja zadača je govoriti o tem projektu samo z ozirom na obmejno šolstvo, kakor je tudi razvidno iz naslova. Po mojem mnenju je slaba stran tega zakona ta. ker ne omenja smotra in položaja obmejnega šolstva in učiteljstva niti z besedico. Marsikdo si bo mislil, da to tudi ni potrebno. Popolnoma drugega mnenja pa ie šolnik, ki deluje tu že več let in ki kolikortoliko pozna razmere šol na meji. Obmejno šolstvo na meji mora biti na višku in mora delati državi čast. To pa se da doseči le potom zakona, ki natanko opredeli smoter in položaj obmejnega šolstva in učiteljstva. Na čem
Z ozirom na vest v zadnji številki Vašega cenj. lista, prosim, da uvrstite v prihodnji številki sledeče vrstice:
Sprejel sem vabilo na predavanje učiteljstva Logaškega okraja za 13. t. m. po dolžnosti. Predmet: .o temeljnih pojmih sociologije, je nepolitičen ter sem gg. učiteljem izrecno zatrdil, da nisem pripadnik nobene politične stranke ter mi bo naloga predavati stvarno s poljudnoznanstvenega stališča. Pripomnil sem, da učitelji niso dobili v šoli najmanjše podlage v socialnih vedah in da jim je torej težko poučiti se o tem potom samoizobrazbe, ker po eni strani današnje publikacije in posebno časopisje. ne dajejo nikakega stvarnega pouka, po drugi strani pa so sociološke knjige drage in nimamo še preglednega, enotnega. sistematičnega dela.
Radi tega je nazor dopisnika, da bi se morebiti na razpravi pretresavalo kako politično raziranje, docela neosno-van. Res je le, da edino sociološka izobrazba daje človeku sploh možnost orijentirati se med političnimi strujami, saj je gotovo, da so politične stranke po-največ izrasle iz socialnega gibanja celo takrat, ko imajo precej omejene programe recimo naprednega, republikanskega, kmečkega in dr. Brez sociološke izobrazbe sploh ni mogoča stvarna kritika kakega programa. Ker pa so v moderni državi predpogoj vsemu napredku raz vite. samozavestne politične in gospodarske stranke, bi bila pravzaprav dolžnost države že potom osnovane šole dati državljanom potrebnega pouka za udej-stvovanje v političnem državnem življenju. Seveda danes, ko so jela po vseh
* Dasi se z' vsemi utemeljitvami g. dr. H. Turne ne strinjamo, smatramo za kulturen škandal, da se na indirekten način prepove udeležba pri\ predavanju, ki ima nadaljno - izobraževalen in znanstven značaj. Učiteljstvo je že toliko zrelo, da bi samo znalo izluščiti eventualna tendenciozna tolmačenja, o katerih bi se pa bilo prej potreba prepričati. Vlada jih kai lahko ugotovi po komisarju. ki bi ga lahko poslala, ker je bilo predavanje prei javljeno. Vsekakor je postopanje za učiteljstvo ponižujoče!
Op. uredn.
državah prevladovati načela boljševizma in fašizma, t. j. nai vlada v državi le ena stranka, da ie samo ta državotvorna in vse druge državi nevarne, ni ob tem mogoče misliti, da bi bil sociološki pouk stvarno in znanstveno pravilen, kajti ravno sociologija smatra kot državotvorne le stranke, ki imajo osnovna tla v prirodnem razvoju države in človeške družbe. Ravno sociologija kaže,, kako se iz družbe snujejo vedno novi pojavi, nove organizirane ljudske skupine. katere šele ustvarjajo življenje države in ji zadajo smer razvoja. Človeška družba je edino tvorilna, t. j. temeljno načelo vsake sociologije. Iz nje so se kot eden najimen:tnejših pojavov izkristalizirale v razvoju tekom tisočletij današnje moderne države in le po prirodnih silah, ki gonijo človeško družbo, se države pretvarjajo in preoblikujejo v smeri napredka človeštva.
Jugoslavija je konstitucijonalna država. V okviru sedaj veljavnih zakonov je torej vsaka prepoved izobrazbe ne-konstitucijonalna in žali temeljne pravice državljanov. Tako smatram indi-rektno preprečenje poljudno znanstvenega predavanja na željo učiteljstva samega. Z enakimi ukrepi seveda vsaka vlada le priznava načelo fašizma in boljševizma, t. j. izključuje vsako mišljenje, ki je vladajoči stranki zoprno. Sociologija pa fe nauk <o razvoju človeške družbe k svobodi — torei gotovo boljševizmu in fašizmu enako protiven. Iz tega stališča je prepoved predavanj umljiva. S prepovedjo je pa mislečemu učiteljstvu tudi izrečeno, da mora učiteljstvo iskati svojo lastno pot za samoizobraz-bo. Nasilno preprečenje izobraževanja potom oblastva — je smrt vsakemu napredku, pa mora postati tudi smrt vsaki državi. Tako uči. žal zaman zgodovina, tako uči sociologija.
Prirodoslovne vede XIX stoletja so kljubu vsemu pritisku državnih in konfe-sijskih organizacij zrevolucionirale duhove v spoznanju prirodnih sil. človeštvu v prid — socialna veda XX. stoletja pa je na potu. da zrevoluconira srca in duše v usmerjenju človeške volje — odpre pot svobodi in dejanju.
Dr. H. Turna.
trpijo sedaj obmejne šole: Učiteljstvo ni stalno — nihče ne sili na mejo, ker so razmere, kar se tiče hrane in stanovanja, slabe, zelo slabe. Temu se bo odpomoglo le potom zakona, ki bo tudi upošteval razmere, v katerih živi obmejno učiteljstvo in jih tudi vsled tega primerno nagradil.
Osnovni zakon bi moral tudi vsebovati določbo, da naj se na mejo namestijo le taki učitelji, ki so narodno popolnoma zanesljivi, ki se ne dajo od nobenega v tem pravcu vplivati. Tako so delali Nemci! Na eksponirane šole so pošiljali same take učitelje, o katerih so bili prepričani, da bodo prav gotovo njihovim ciljem in težnjam ustregli.
V	šolskem zakonu bi morala stati tudi določba, da imaijo drugi privatni in državni uradniki, poduradniki podpirati narodno delo učiteljstva na meji. ne pa, kakor se žalibog večkrat zgodi — ovirati.
V	šolskem zakonu bi morala stati tudi določba, da naj država podpira po potrebi z denarnimi podporami obmejno šolstvo. Mnogo je siromašnih obmejnih občin, ki kljub najboljši volji ne morejo vzdrževati šol na oni višini, katera jim za obmejne šole pripada.
Naštel sem samo par primerov, ki jasno govore zato, da naj naše poverjeništvo UJU ukrene potrebne korake, da se položaj in smoter obmejnega šolstva natanko opredeli k novim šolskim zakonom.
Poživljam pa tudi druge obmejne tovariše, naj tudi oni stavijo predloge. Držimo se pregovora: Več glav več ve! Zgane nai se pa tudi ostala javnost!
Učiteljski pravnik.
—§ Stalnost po čl. 14., 18., 26.. 54. in 56. urad. zakona; prošnje za priznanje stalnosti in obenem za priznanje in nakazilo 4. skupine položaj ne plače. Glasom odloka ministrstva prosvete z dne 30. marca 1925. O. N. br. 16.847 (»Osn. Nastava« br. 12.. str. 343) mora vsak učitelj(ica) zaprositi po 3 letih službovanja (če je v tem času napravil uspo-sobijenostni izpit) za prevedbo iz začasne v stalno službo. Pripominjamo, da se zaprosi za prevedbo v stalno službo s 1. dnem po dopolnjenih 3. letih službe, oziroma s 1. dnem po.položenem praktičnem izpitu, če se je ta napravil po 3 letih službovanja. — Primerne obrazce (tiskovine) za te prošnje je z a 1 o ž i 1 a »Učit. t i s k a r n a«r^ Tiskovina je na celi poli. da služi obenem 'za ovitek in stane 1 Din.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska samopomoč. Društvo U. S. se prav lepo razvija. Dan za dnem se priglašajo za sprejem v društvo novi priglašenci. Dne 24. junija 1925 je bilo 1185 vpisanih članov, okrog 200 priglašenih. Posmrtnina za ta dan znaša 5925 Din. Sprejem starejših tovarišev(ic) — nad 45 let — bo z avgustom 1925 zaključen. Hitite s prijavami, da ne bo prepozno! — Nova društvena pravila so v tisku. Člani, ki so bili po 20. maju 1925 sprejeti, bodo prejeli s sprejemnimi listi že nova pravila (takoi po natisku!); stari člani naj si popravijo v starih pravilih ona mesta, kjer so kake izpremem-be. Nova pravila bo v celoti priobčil »Učit. Tovariš« še o velikih počitnicah 1. 1925. Člani U. S., ne prezrite te številke! Agitirajte pri svojih tovarišicah, tovariših in njih soprogah, pri učiteljskih vdovah, profesorjih in njih soprogah, da se priglasijo za sprejem v U. S. — Novi priglašenci naj vselej sporoče društveni upravi sledeče podatke: Ime. dan. mesec, leto rojstva, rojstni kraj in bivali'-šče; v mestih ulico in številko. Priložite za odgovor znamko za 1 Din. — V času velikih počitnic 1925 pozove uprava še
enkrat vse one priglašence, ki so se za sprejem v društvo priglasili že pred več meseci (leti), a do danes še niso spolnili pogojev (vplačil), da store to takoj, ker se jih bo drugače smatralo za neprigla-šene. Prijav brez sprejemnih pristojbin društvo ne more upoštevati. — Društvena uprava prosi vse one člane, ki imajo kakšne zaostanke v plačilih, da iih ob času poravnajo. Če vem in sem na to opozorjen, da svojih društvenih obveznosti že eno ali več let nisem poravnal, potem ne zaslužim obzirov, da se me šteje z,a člana Kot član spolnjujem redno svoje dolžnosti, ko pa ne želim več biti član, sporočim to društveni upravi. Članski prispevki in posmrtnine so visoke, zaostanki bi znašali prav kmalu večje zneske. Zato prosimo: Bod:te v plačilih točni! — Prispevek za 100. smrtni slučaj (E. Bohinc) bodo plačali člani pozneje. — Društveni načelnik in upravnik (tov. Iv. Kocjančič) bo v času velikih počitnic odsoten iz Ljubljane. Zato prosi, da pošiljate vse prijave za U. S. pismeno na njegov naslov (Ljubljana. Gosposvet-ska cesta 13. vrata 10), pošta mu jih bo že dostavila na poletno bivališče. Obenem pa prosi, da naj cenjeni priglašenci malo potroe, če ne bi dobili zaželjenih pojasnil takoj z obratno pošto; prei ali slej bo tudi njih zadeva rešena. Vesele počitnice!
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
FranftSkanska ulica St. 6.
Ocene.
—k Trg. korespondenca. Spisala prof. Albert in Franjo Sič. Založilo Trg. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. V. 8° 462 str. Cena vez. Din 80, po pošti priporočeno Din 6 več.
Ravnokar izšla knjiga je sestavljena na podlagi praktičnih izkušenj in obsega vso tvari-no, ki spada v okvir trg. korespondence in bančnega dopisovanja. V metodičnem oziru znači delo znamenit napredek dosedanjih domačih in tujih knjig te vrste: vsi.trgovski slučaji se namreč vršijo pri isti firmi, tako da se more učenec ali uslužbenec seznaniti v istem kontorju z dopisi vseh vrst, ki jih piše ob raznih prilikah svojim trg. prijateljem in bankam, ter z vsemi odgovori. ki jih sprejme od njih. Pregledno ter po najnovejši!^ običajih in predpisih so sestavljeni oddelki o uporabi telegrafa, pošte, poštnohranil-nega (prej čekovnega) urada, o špediciji, carini in prekmorskih dobavah. Seznam rečenic omogoča porabo raznovrstnih oblik v dopisovanju; bogata
zbirka nalog bo predvsem dobrodošla šolam, stvarno kazalo pa nas obvešča o predmetu, ki nas slučajno v knj'gi zanima. Posebno skrb sta avtorja posvetila stilistični strani, da je delo tudi v tem oziru na višku. Naša hvaležnost pa velja tudi požrtvovalnemu trg. društvu Merkur, ki1 je obsežno knjigo z nemalimi stroški založilo zgolj z namenom, da odpomore občutni potrebi naših trgovskih šol in da poda vsem interesentom te stroke zanesljivega svetovalca. Bodi torej temeljito in uspelo delo najtopleje priporočeno!
—k Poletni vozni red. Kakor pri vsaki spremembi železniških voznih reclov, je izšel tudi sesedaj s svojo bogato, vsakomur neobhodno potrebno vsebino »Poletni vozni red«, ki ga že tretje leto izdaja Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poleg železniških prog, poštnih voženj — tudi več ravno sedaj otvorjenih novih avtomo-bilnih poštnih prog, ki še niso nikjer drugje objavljene, je že v njem — ter voznih redov »Jadranske plovidbe« vsebuje ta nenadomestljivi žepni pripomoček tudi sledeče važne podatke: Za slučaj nesreč potrebne telefonske številke v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu; konzulate v Ljubljani in Zagrebu; kolkovine; maksimalne tarife za izvoščke v Ljubljani. Mariboru, na Bledu, v Lescah in v Bohinju; ljubljanske »autotakse«; za potnike važne točke železniških obratnih predpisov; pristojbine železniških nosačev; železniške tarife za prevoz potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in psov; cene za prevoz potnikov po cestah; odhod in prihod vlakov iz oz. v Ljubljano. Kar pa je sedaj, ko so se spremenili poštni tarifi, najbolj važno, je navedba novih poštnih pristojbin. Ta žepni vozni red nadkriljuje druga slična dela tako z važno in pestro vsebino, kakor tudi s svojo izvanredno prilogo. Priložena mu je namreč kurzna karta (velikost 55 X 42). v kateri so navedene poleg železniških postaj tudi pošte, telegrafi in telefoni v Sloveniji. Ker je načrtana geografsko pravilno (v merilu 1 : 475.000), se na njej lahko z ravnilom ugotovi razdalja začrtanih krajev, če že ni razvidna iz poštnih voznih redov. Ta karta, ki stane sama v Zvezni knjigarni 5 Din, je zastonj priložena »Poletnemu voznemu redu«, ki ga prodajajo vse knjigarne in slič-ne trgovine po 10 Din. Kdor že ni naravnost naročil »Poletnega voznega reda«, naj ga kupi takoj, predno zaloga poide.
—k Pevec. Prejeli smo novo številko »Pevca« za maj-junij t. 1. Prinaša sledeče članke: H. Svetel, pevec in razvoj zborovske glasbe. (Konec). — P. H. Sattner, Sekvenca. (Dalje). — Bajuk, O taktu. (Dalje). — Isti, Narodna pesem v sekiricah. (Konec). — Aljaž, Pevski spomini. (Dalje). — V nadaljnem prinaša poročila o zborih Pevske zveze po deželi, o vestniku P. Z., o novih skladbah, o glasbenih listih, o nekaterih obletnicah zaslužnih glasbenikov. V glasbeni prilogi nahajamo pesmi: Vogrič. Izpremenjeno srce. — Tom. Majeva in isti, Zazibalka. Neoporečeno je, da si je pridobil »Pevec« veliko zaslug za razvoj slov. petja in ga zato toplo priporočamo vsem prijateljem lepe pesmi. Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Stane z glasbeno prilogo vred Din 30, za Italijo Lir 15, za Avstrijo 4 šilinge, za Ameriko 1 dolar.
—k »Ženski Svet«. 6. številka je pravkar izšla. Vsebina: Obrazi in duše: Mar. Skrinjarjeva (s portretom). G. Strniša: Binkošti (pesem). Mar. Kokalj: Pomlad v tujini (pesem) in Pesem ljubezni. Fr. Bevk: Ubožica (nadaljevanje). Tone Gaspari: Cvetoča pisma. Janez Rožencvet: Boxmatsch. Ost: Mladi dramatik sivobradec. Fr. Žgur : Beda (pesem). Iv. Vouk: Dostojevski in njegove žene. Sr. Kosovel: Žalostna deklica (pesem). Sestra A. B.: Zavod za socialno higijensko zaščito dece v Ljubljani. Sr. Kosovel: Večerno solnce (pesem). Davor. Deželova: Škodljivost enostranske in nepravilno pripravljene hrane. Kristina: Spomini (pesem). Izvestja: Za našo deco. Naše delo. Po ženskem svetu. Higijena. Kuhinja. Materinstvo. Gospodinjstvo. Književna poročila. Iz naše skrinje. Priloga za ročno del.o. Razgovori in listnica uredništva v prilogi.
Bogata vsebina in priloga za ročna dela, v kateri sta med drugim dve krasni risbi prof. Siča bo cenjenim naročnicam zopet v veselje. »Ženski svet« izhaja v Trstu enkrat na mesec. Poleg rednih prilog za ročna dela prinaša štirikrat na leto bogate in okusne modne priloge z brezhibnimi krojnimi polarni, ki nadomeščajo popolnoma našemu ženstvu enake tuje proizvode. Letna naročnina Din 64, polletna Din 32 z vsemi prilogami vred. Nove naročnice dobe lahko še vse letošnje številke.
— Kcrolija-Petruška, Jugana, vila najmlajša. Dramska vizija v enem dejanju. Oder. Zbirka gledaliških iger 10. zv. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 7.75.
Vsem onim društvom, korporacijam in šolam, ki prirejajo ob narodnih praznikih in raznih drugih prilikah patriotične predstave in prireditve, bo Korolijeva enodejanka, s čim poveličuje idejo o^vobojenja in ujedinjenja jako dobro došla.
Splošne vesti.
—	Izprememba dnevnega reda pokrajinske skupščine v Šoštanju. Pokrajinsko skupščino v Šoštanju posetita tudi zastopnika in odposlanca Glavnega odbora UJU v Beogradu ugledna tovariša Mih. M. Stanojevič, urednik »Učitelja« in T. Kostič, član redakcijskega odbora »Narodne Prosvete« Tov. Mih. M. Stanojevič bo na glavni skupščini predaval o temi »iz novih pokreta o vaspitanju«, zaradi česar poroča referent min. prosv. tov. Pavel Flere o svoji temi na delega-cijskem zborovanju.
—	Ped. študijski teden v Berlinu. Tovarišem(icam) naznanjam, da se udeležim ped. tečaja v Berlinu, kamor sem javil svojo udeležbo. Danes sem prejel odondot 9 raznih vprašanj glede mojega posebnega zanimanja, kar hočejo upoštevati. S tem dokazujejo, da nam pripravljajo nekaj temeljitega, vsled česar ne bomo obžalovali žrtev, ki jih bomo doprinesli v svojem stremljenju po temeljitejši izobrazbi. One tovariše(ice), ki so se morebiti tudi odločili(le) obiskati tečaj, naj mi to blagovolijo javiti, da potem skupno izvršimo potrebne predpriprave. K temu omenim, da sem o
Nemčiji, posebno o Berlinu dobro orijen-* tiran, kar nam pride v skupno korist. — L e o Pibrovec.
—	30-letnica mature. Ko smo leta 1920. obhajali v Mariboru 25-letnico mature, smo se dogovorili, da se zopet se-stanemo ob 30-letnici, to je letos. Mi Ptujeani predlagamo, da se v ta namen sestanemo v prvih dneh meseca avgusta v Rogaški Slatini. Tovariši! Sporočite čimprej enemu ali drugemu izmed podpisanih, ako se s tem predlogom strinjate. Zdravo! — Kajnih, Kveder, Ž o 1 n i r.
—	Kmetijski tečaj za učiteljstvo v Šabcu. Na temelju odloka g. ministra prosvete ON br. 31.891 od 22. junija 1925 in v sporazumu z g ministrom za kmetijstvo Br. 19.725/11. od 29. maja 1925 se razpisuje tečaj za sprejem 30 učiteljev osnovnih šol za kmetijski kurz s teoretičnim in praktično-kmetijskim poukom, ki se vrši v teku šolskih počitnic na kmetijski šoli v Šabcu. Učitelji, ki se želijo udeležiti tega tečaja, morajo vložiti predpisano kolekovan© prošnjo 3.-
■ nastavnemu odseku ministrstva prosvete potom pristojnega nadzornika najkasneje do 5. julija t. 1. Udeležnikom tečaja se zagotovijo potni stroški na breme državnega proračuna. Udeleženci imajo skupno stanovanje v šolskem poslopju, izven tega dobivajo hrano v skupni rnenzi za ceno. ki se odredi naknadno z ozirom na materijalne razmere. Prednost imajo oni učitelji, ki uspešno delujejo na nadaljevalnih šolah. — Želeti je, da se za razpisani tečaj zanima tudi slovensko učiteljstvo.
—	U&telju - trpinu v spomin. Naš mlajši učiteljski naraščaj nima pojma, koliko je trpelo starejše učiteljstvo' pod klerikalno strahovlado v bivši Kranjski. To trpljenje je doseglo svoj nečloveški višek s strankarskim razdeljevanjem 25% doklade v 1. 1918. Med učitelji-trpini je bil naš rajnki tovariš Edvard V o h i n c , ujjokojeni učkeli v Ljubljani, ki je preminul tukaj dne 18 junija t. 1. Blagi pokojnik je bil rojen v Mokronogu 1. 1869. ter po dovršenem 6. gimn. razredu vstopil v II. letnik ljubljanskega učiteljišča.. Po dokončanih študijah je služboval na raznih krajih ter je bil leta 190(2. imenovan za nadučitelja na pet-razrednici v Cerkljah na Dolenjskem, kjer Se je pričel obenem njegov križev pot. Pri nekih občinskih volitvah se je namreč »predrznil« nastopiti kot kandidat na listi, ki je bila nasprotna ondot-nemu župniku in kaplanu. Tedaj je bil ogenj v strehi! Oba čč gg. sta napela vse sile. da ga odstranita iz občine, kar sta končno tudi dosegla in je bil prestavljen na neko enorazrednico. Vsled te krivice je rekuriral na Dunaj in s tem dosegel vsaj toliko, da ni bil degradiran. marveč v enaki lastnosti premeščen na petrazrednico v Mengeš. Toda klerikalna zloba je segla za njim tudi tu sem in mu zagrenjevala njegovo delovanje med narodom. Vrhu tega se je moral ločiti.od svoje žene — učiteljice, ki so jo premestili v Logatec, četudi sta bili v Mengšu dve učni mesti prazni! Šele po -prevratu se jima je popravila krivica, ko sta bila oba prideljena v Ljubljano in kjer je blagi rajnki deloval pri mestnem šolskem svetu do svoje upokojitve. Bil je pravi učitelj - trpin in vzlic svoji telesni šibkosti jeklen značaj, ki ni klonil nikdar in pred nikomur; le smrti se je moral po dolgih 9 mesecih težke bolezni, priklenjen na bolniško posteljo, končno ukloniti. Med boleznijo sta mu z največjo požrtvovalnostjo stregli ljubljena soproga in hčerka, kar mu je bilo edino tolažilo, saj ga je poleg telesnega trpljenja naposled še mučila neprestana skrb, kaj bode z njegovimi peterimi še nepreskrbljenimi otroki! — Tako ie bilo življenje našega umrlega tovariša Vohinca, ena sama veriga duševnega in telesnega trpljenja. Vzlic vsemu hudemu pa je bil rajnki Edvard najboljši in najidealnejši učitelj in ko-leaig. Po tolikem trpljenju spavaj sladko, blagi tovariš, v zemlji domači, ki si jo ljubil tako goreče! Časten in nepozaben ostane spomin nate med vsemi, ki so te poznali. zlasti pa med tvojimi še ostalimi deseterimi sošolci.
—	Učiteljski tečaj za ročna dela. Oblastni odbor Podmladka Rdečega kr •'ža v Ljubljani je prejel iz Beograda nastopno brzojavko: Ministrstvo saobra-čaja nije odobrilo povlastice za vožmju sudelovacima tečaja. Kandidate čemo obavestiti raspisom. — Glavni odbor Podmladka.
—	Stalni člani odsekov. K naši notici v zadnji številki »Učit. Tov.« doda-jemo. da sta stalna člana gospodarskega
odseka tudi Fr. Luznar in Rado Grum, odseka za stanovski naraščaj pa Anton Skala in Anton Hren.
—	Delegati za pokrajinsko skupščino v Šoštanju. XXXII. Mursko-so-b oš k o u č i t e 1 j s ko društvo: Del.: 95. Požegar Avguštin — Gede-rovci. 96. Kočar Karel — Cankova. 97. Cvetko Fran — Murska Sobota. — Nam.: Džuban Josip — Križovci. 96., 97. —?
—	»Ljubljanskega Zvona« ie več letnikov, tudi posameznih zvezkov, naprodaj. Natančneje pri upravi tega lista.
—	Vsem udeležencem III. Poč. Kosovskega izleta! V slučaju, da bi o priliki naše ekskurzije ne imeli četrtinske vožnje, bi program predrugačili sledeče: Ljubljana, Zidani most, Zagreb. Beograd. Niš, Skopi je, Kosovo, Skoplje, Niš, Beograd, Ljubljana. Po tem programu bi odpadlo torej potovanje: Niš. Nego-tin, Prahovo, po Donavi v Beograd. Če nam »Rečna plovitba« prizna popust, bi se program sploh nič ne spremenil. Stroški (vozni) bi bili samo za 3 0 0 Din (m ,a k s i m a 1 n o) večji in bi bila že javljena vsota ista. če bi potovali z našo drž. legitimacijo brez legitimacije F. S. Upam, da srno v tem vsi edini!! Ker lahko potujejo z nami tudi nečlani F. S., se sprejmejo v naše »mrovljišče« tudi tovariši in tovariš i c e, ki se niso še prijavili, in sicer radi ugotovitve števila do 5. julija. Na Kosovem naj bo tudi nacionalna manifestacija slovenskega učiteljstva! Ne strašimo se ničesar in tudi učiteljstvo naj pokaže, da spozna veliko važnost takih poučnih ekskurzij pa naši državi!! — Za III. Poč. izlet S. M r o v 1 j e . učitelj, Črnomelj.
—	Vsem učiteljem-ferijalcem! Notico v »Jutru« z dne 25. t. m. pod naslovom: Učiteljski F. S. pojasnjujem: 2e lansko leto sem dobil pritožbe od učiteljev ferijalcev, da jim nekatere železniške blagajne na podlagi pravilnih »Feri-jalnih. legitimacij« nočejo lizstaviti četrtinske vožnje, kar sem tudi sam spoznal b priliki »Počitniških izletov«, čeprav smo imeli po pravilih F. S., ki so bila sprejeta na lanskem kongresu F. S. v Skoplju pravico in smo bili pri ministrstvu saobračaja osebno. Da bi se to leto isto ne ponavljalo, sem vložil prošnjo direktno potom vplivnih oseb na »Ministrstvo saobračaja«, da raaij izda odlok vsem podrejenim žel. direkcijam, da smo tudi mi učitelji in profesorji člani F. S. z vsemi pravicami in dolžnostmi, kakor jih predvidevajo pravila F. S., ki so bila odobrena s posebnim odlokom od ministrstva prosvete m. I., če pa tega ni mogoče sem naprosil tudi isti naslov, da nam o priliki poučnih ekskurzij po naši državi prizna primeren popust na vseh drž. železnicah in parobrodih — ali celo posebno podporo, kakor to nudijo druge države. Direktno od ministrstva saobračaja nisem prejel do danes ne pozitivnega ne negativnega odgovora, pač pa mi je »Oblastni odbor* sporočil, ko sem zahteval »Vozne isprave«. da so letos ukinjene vse vozne olajšave na drž. železnicah, in da nismo več člani F. S. po pravicah, ampak samo po dolžnostih. Po pravilni logiki smo. član: F. S. učitelji in profesorji in ako ne bo v kratkem odgovora na našo prošnjo od ministrstva saj obračaja, bo prišla ta zadeva pred letošnji kongres F. S. v Ljubljani in bomo to zadevo uredili. Toliko v pojasnilo vsem članom! Ugodnost četrtinske vožnje nam niso priznali radi tega, ker so navedli, da itniatjo učitelji kot državni uradniki itak že polovično vožnjo. Kot člani .F. S. se lahko poslužujemo vseh ostalih pravic, kakor jih imajo ostali člani F S. (svratišta, dobrotvori). Ker smo se pa mi na naših poučnih izletih posluževali Ie četrtinske vožnje, so nam s tem odvzeli glavno pravico. Upam, da bomo to zadevo na kongresu pozitivno rešili — Za učit. F. S.: S. M rovi je.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji.
Porodila:
+ SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje majniško zborovanje 2. maja 1925 pri Sv. Jurju ob južni železnici. Dasiravno je bilo vreme skrajno slabo, se je vendar proti vsakemu pričakovanju udeležilo zborovanja 37 članov.
Tov. predsednik je pozdravil v izbranih besedah vse navzoče in se jim je zahvalil, da so se vkljub slabemu vremenu udeležili, zlasti pa se je zahvalil Št. Jurčanom, da so nas tako gostoljubno sprejeli, izrecno pa tovarišici Schrei-nerjevi in tov. Sivki, ki so nas korpora-tivno z učiteljstvom sprejeli na kolodvoru.
Po prečitanju zapisnika in dopisov
je prešel predsednik k naslednji točki, k volitvam delegatov za pokrajinsko in državno skupščino.
Za pokrajinsko skupščino so se prostovoljno oglasili: Rainer Josip, Kristan Zmagosliaiv, Logar Ana in Križman.
Kot delegata za državno skupščino v Subotici pa tov. Planer Albert in Planer Marija.
Glasom predpisa se -je izvolil štiričlanski prosvetni odsek, in sicer: Fei-gel Otilija, Vauhnik Helena, Metlika Anton in Križman.
Ekskurzija. Ker je bil glavni namen tega zborovanja, da si učiteljstvo ogleda kmetijsko šolo,.' se je po zborovanju podalo tjakaj.
Ravnatelj kmetijske šole g. inženir Koprivšek nas je prav gostoljubno sprejel ter nam razkazal vzorno urejeni zavod, kjer se izobražajo mladeniči za bodoče kmetovalce. Učiteljstvo si je pridobilo dovolj koristnega, kar bode poneslo med narod. Po dokončanem ogledu nas je g. ravnatelj pogostil, za kar se mu učiteljstvo iskreno zahvaljuje.
Po oficialnem delu zborovanja se je vršil neoficialni v gostilni g. Kiincla. Počastil nas je s svojim obiskom srezki šolski nadzornik g. Ljudevit Černej, ka>-teri je pripeljal'seboj tudi tov. Potočnika iz Štor.
Za zabavo je skrbel šentjurski orkester, ki nam je zaigral nekaj lepih komadov. Le prehitro so nam poteke urice in zapustiti smo morali Šentjurčane. katere ohranimo v najboljšem spominu. H—k.
+ KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 2. maja t. 1. v risalnici šole v Krškem. Navzočih 46 članov.
Uvodoma pozdravi tov. predsednik
goste, predvsem g. dr. Rapeta, prečita na novo vstopivše člane, izmed katerih sta navzoča samo tov. Bradaškja in tov. Kočevarjeva ter poda nato kratko poročilo o zadnjih dogodkih, ki zanimajo učiteljstvo, in sicer o premeščanju, o novem šolskem zakonu itd.
Nato poda g. dr. Rape svoi referat: Praktične slike iz pouka o rmoralki v osnovni šoli. Zborovalci so z največjim zanimanjem sledili stvarnemu predavanju, katerega je izpopolnjevalo nebroj sličic iz prakse. G. predavatelj je žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje, tov. predsednik se mu je pa prisrčno zahvalil z željo, da bi še večkrat poživil nalša zborovanja s sličnimi predavanji.
Volitve. Ker bo odšel tov. predsednik Golob koncem šolskega leta na novo službeno mesto, se je izvolil predsednikom tov. Janko Vanič. Odbornikom so se izvolili tov. Uršičeva, Vutkovičeva in tov. Božič; namest. pa tov. Kočevarjeva,
Okrajni prosvetni odsek. V ta odsek so se izvolili tov. Seliškar, Vizjak. Bradaškja, Šterk, Brezovar, Levstikova, Vaničeva, Kočevarjeva in Baudkova A.
Slučajnosti. Predlog tov. nadzornika Levstika, da naj učiteljstvo krškega okraja zbira učne slike zgodovinskega pouka, ki bi bile v pedagoškem oziru popolnoma čiste ter bi se izdale z ilustracijami v posebni knjigi kot pomožna zgodovinska knjiga za osnovno šolo, oziroma tudi za priprosto ljudstvo, se sprejme z dodatnim predlogom tov. Goloba, da naj zbira to snov vse učiteljstvo Slovenije, ker bi bila na ta način knjižica popolnejša.
Določitev dneva in kraja prihodnjega zborovanja se prepusti odboru.
Tovarišica Vaničeva prosi, naj se ji pošlje meseca junija članarina za Slov. Sol. Matico, katere član bi moral biti vsak učitelj oziroma učiteljica našega okraja.
Končno se predsednik tov. J. Vanič
v imenu vsega organiziranega učiteljstva krškega okraja najiskreneje zahvali tov. Golobu za vse njegovo dolgoletno delovanje v društvu ter mu želi kar najboljših uspehov na novem službenem mestu.
Pristopite k Jugoslo venski Matici"!
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je redno zborovalo dne 9. maja 1925 v Ptuju. Dnevni red ie bil običajen. Volili so se delegati za skupščino UJU in predaval je tov. ravnatelj Kveder. Izmed 132 članov je bilo navzočih 92.
Tov. predsednik otvori zborovanje ter omeni, da so se zadnje dni vršile iz-premembe v prosvetnem referaitu. Tov. nadzornik Ivan Koropec je prevzel v Mariboru posle oblastnega nadzornika, na njegovo mesto pa je bil imenovan tov. Gorup. Spomni se tudi tovarišice Aste Ferenčakove, kateri zakhčejo zbrani trikratni »Slava«.
Po prečkanju zapisnika se obravnavajo dopisi. Med temi je vabilo Glasbene Matice Maribor za koncert, ki se priredi pred pričetkom turneje po državi. Govorilo se je tudi o štampiljkah, ki se naj na-roče ter o polletnih poročilih upravitelj-stev. Štaimpiljke naroči sreski poglavar za vse šole, da bo enotno besedilo na njih; polletna poročila pa izdelajo upravitelji šele, ko dobe 1. br. »Osnovne Na-stave« in navodilo.
Predavanje: Tov. ravnatelj Drago" tin Kveder poda nato nekaj migljajev iz prakse za uspešno uvajanje učencev v vse vrste sklepnih računov za srednjo in višjo stopnjo osn. šole. S kredo v roki je pojasnjeval na tabli različne predvaje in primere, po katerih se učence usposobi, da samostojno rešujejo v šoli in v življenju razne vrste sklepnih računov. Tov. predsednik se ie koncem izvajanj tov. predavatelju toplo zahvalil.
Delegati. Na predlog tov. Jarnška se volijo za pokrajinsko skupščino UJU v Šoštanju tovariši: Peček, Klenovšek in Baša. Za njih namestnike: Ana in Drago Hasl ter Luknarjeva. Za glavno skupščino UJU v Subotici je določen kot delegat tov. Šestan; njegov namestnik je tov. Edo Praprotnik.
Zborovanju je prisostvoval novoime-novani sreski nadzornik tov. Gorup. Po pozdravu tov. predsednika, ki mu je čestital k imenovanju ter mu zatrjeval, da bo učiteljstvo točno in vestno vršilo svoje dolžnosti, se je tovariš nadzornik zahvalil ter naglašal, da bo vsestransko pravičen ter da ostane dober tovariš; učiteljstvo pa naj izpolnjuje vse svoje poklicne dolžnosti.
Prihodnje zborovanje bo v soboto, dne 6. junija v Cirkovcih.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 9. maja 1925 na Vranskem.
Tovariš predsednik je uvodoma pozdravil Majprisrčnejše navzoče čllanstvo (od 35 članov je bilo navzočih 28). predvsem še novodošlega tovariša Jarha iz Orle vasi. Do takrat ni bilo nobenih na novo došlih dopisov.
Tajnica prečita zapisnik o zadnjem zborovanju. Se odobri.
Slučajnost': Tovariš Zotter predlaga, da se naj dajo strelovodi na šolah od strokovnjaka preiskati. Društvo se bo s prošnjo obrnilo do sreskega poglavarja, da izda tozadevni odlok. —Tovariš Sev-nik predlaga, da se naj s prošno obrne do velikega župana in sreskega poglavarja za pripomoček okrajnim učiteljskim knjižnicam. — Tovariš Urek predlaga. da bi se nai posredovalo izdati seznam mladinskih knjig samo za osnovne šole. — Tovariš predsednik nasvetuje, da bi enciklopedijo kupila okrajna učiteljska knjižnica in jo posodila posameznim šolam.
Poslovil se je od našega društva ton variš Kramar, ki obhaja na Vidov dan 40-letnico svojega službovanja — in stopi v pokoi — v vzpodbudnih in ginljivih besedah.
Predavanje: Tovariš Zotter nas je zopet razveselil s prav zanimivim poda-vanjem o Stanku Vrazu. Njegovo predavanje ie bilo podrobno, zato ga tokrat ni mogel dokončati in je obljubil to pri prihodnjem zborovanju dovršiti. Z ra-
dostnim ploskanjem so mu izrekli vsi navzoči zahvalo.
+ DOLNJELENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. maja 1925 v Turnišču z običajnim sporedom.
Od 57 članov ie bilo navzočih 40.
Ker je dosedanji predsednik tovariš Gorišek odložil svoje mesto, je otvoril zborovanje podpredsednik tov. Cepuder.
Kot nadomestno moč v odbor se je izvolil tov. Štrekelj, nakar se je vršila volitev novega predsednika. Izvoljen ie bil tov. Ljudevit Peternel.
Dopisi; Pri čitanju dopisa o naročit-vi »Zvončka« se je sklenilo, da se posveti večja pozornost na to, da se čim več učencev naroči na njega.
Izvolil se je tudi »prosvetni odsek«, ki mu predseduje tov. Josip Birsa, tajnik mu je Josip Novak in odborniki Cepuder, Peternel, Žerjav, Berce in Preininger.
Predavanja: Imeli smo dvoje predavanj, in sicer: 1. Zgodovina vzgoje s posebnim ozirom na modroslovje. 2. Berce: O rokotvornem pouku.
Oba predavatelja sta žela splošno priznanje, posebno obilo zanimanja pa je vzbudilo predvajanje tov. Berceta, ki je vezal knjigo pred našimi očmi.
Prihodnje zborovanje se določi za mesec junij v Dolnjo Lendavo.
Po jzčrpanem dnevnem redu zaključi tov. predsednik zborovanje.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v sredo, dne 20. maja 1925 ob 10. uri v šolskem poslopju v Moravčah. Od 80 članov jih je bilo navzočih 44.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik Tomo Petrovec ie pozdravil navzoče. otvoril zborovanje ter izrazil svoje veselje nad obilno udeležbo članstva na periferiji kamniškega okraja. Posebej je pozdravil oba navzoča šolska nadzornika, gg. Miroslava Pretnarja in Matko Kantetai. Ostro pa je žigosal one člane, ki se brez opravičbe ne udeležujejo zborovanj.
Nato so se prebrali došli dopisi in zapisnik zadnjega zborovanja se je vzel na znanje.
Volitev delegatov. Za pokrajinsko skupščino so določeni; predsednik društva Tomo Petrovec, njegov namestnik Miroslav Praprotnik, delegat Josip Ma-kovec, njegova namestnica Marija Rup-nikova. Državne skupščine v Subotici se udeleži kot delegat Anton Germek, njegov namestnik je Julij Cenčič.
Poverjenik za Slov. Šol. Matico je namestu odišlega tovariša Šmajdeka ter variš Julij Cenčič, šolski upravitelj v Kamniku.
Predlogi. Obravnavali so se predlogi, ki so na zadnjem zborovanju izpadli. Debatiralo se je o znižanju članarine ter se je sklenilo, da se bo o tem sklepalo na prihodnjem zborovanju, ko bo prisotna tudi tov. blagajnioarka.
O prispevku poročenih učiteljic za UJU se je sklenilo, da se tozadevni predlog pošlje UJU poverjeništvo Ljubljana.
Slučajnosti. Tovariš Germek ie predlagal, da se dotičnemu članu, ki se neopravičeno ne udeležuje zborovanj, naloži globa 25 Din, ki pripada v korist društveni blagajni. Po enkratnem neuspešnem tirjanju se ga! izbriše iz imenika. Opravičijo: vreme, bolezen, velika oddaljenost, družinske razmere.
Narodno-prosvetni odsek se je konstituiral tako-le: Julij Mayer, predsednik; Anton Arrigler, referent; Ernest Tiran, Marija Rupnikova, Jelo Janežič, odborniki.
Sprejel se je predlog, da pristopijo vsi člani društva k narodno-orosvetne-mu odseku.
Prihodnje zborovanje bo meseca junija v Domžalah.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Račun UJU poverjeništvo Ljubljana za upr. leto 1924.
Prejemki.	Izdatki.
Proračun mladinskega lista „ZVONČKA" za upravno leto 1925/26.
Tik.	Predmet	Izdatki	Prejemki
Stev.		Din	Din
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.	Tisk lista 7000 izv. v obsegu 15 tisk. pol............. Klišeji . . ........................	104 080 6 000 18 000 10.000 6.000 5.000 4.000 4.000	
	izdatkov ....	157.080	
			160.000
	Prejemki .... Izdatki ....	160 000 157.080	
	Prebitek ....	2.920	
Račun članarine Račun naročnine: Učiteljski Tovariš . Popotnik .... Račun inseratov Razna vplačila . . Račun obresti . . Račun izposojil . . Račun preh. vplačil
Din
8903 4096
Din I p
186090
12999 45954 13941 465 2500 57500
319450
79
3.
Primanklj. konc. 1.1923 Račun upr. stroškov:
Poštnina.....
Potnine.....
Nagrade.....
Članarina centrali v Beograd .... Nabava nov. inventarja Razni upravni stroški Račun upnikov: Učiteljski tovariš . .
Popotnik.....
Ostali upniki . . . Razna Izplačila . . . Račun izposojil . . . Račun preh. izplačil Gotovina v blag. k. 1.1924 Saldo ček. rač. 1./I.1925
Din
12340 28821 9400
14500 6821 7607
94
106489 38460 26041
Din
651
79490
170991 2605 2500 57500 1387 4324
95
75
50
319450(79
Bilanca UJU poverjeništvo Ljubljana za 31. dec. 1924.
Aktiva.	Pasiva.
			Din	P	Din	P
1.		Naložbe:				
	a)	Rezervni sklad UJU . .	5702	18		
	b)	Tiskovni fond UJU . .	127	86		
	c)	Učiteljiščni sklad , . .	122	70		
	d)	Rezervni fond ....	9	96		
	e)	Čekovni račun ....	4324	48		
2.	f)	Upravništvo Učit.Tovariša	10	30	10297	48
		Posojila zavodom . . .			23650	—
3.		Vrednostni papirji . . .			3300	—
4.		Deleži:				
	a)	Tvornica učil in šolskih				
		potrebščin.....	1000	—		
	b)	Učit. zdraviliški dom . .	1250	-		
	O	Učiteljska tiskarna . . .	25	—		
5.	d)	Hranilnica in posojilnica	12	50	2287	50
		Dolžniki......			31412	02
6.		Inventar......			8000	—
7.		Gotovina v blag. k. 1.1924			1387	11
					80334	11
						
b)
Račun tiskarne:
Učiteljski Tovariš Popotnik . . . Račun Zvončka. Dobiček
Din I p Din p
24041 84 38120 03
62161 17222 949
80334
11
Račun mladinskega lista „Zvonček" za upravno 1.1924.
Prejemki.
Izdatki.
		Din	P	Din	P			Din	P	Din	P
1. 2.	Naročnina: Račun blagajne..... Račun ček. zavoda ....	37492 139443	74 29	176936	03	1. 2	Upravni stroški: Nagrade....... Nabava novega inventarja . Klišeji, naslovi, tiskovine,	7817 20278 6800 31905	70 10 74	104508	50
										66801	54
	\					3. 4. 5.	Prehodno izplačilo .... Gotovina koncem leta 1924 Saldo ček. rač. 11. dec. 1924			1234 1261 3130	18 81
			||l 76936		03					176936|03	
		1 I					1			1	
Bilanca mladinskega lista „Zvonček" za 31. dec. 1924.
Prejemki.	Izdatki.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1924.
Luka Jelene, 1. r.
poverjenik.
Bogomir Fegic, 1. r. blagajnik.
Pregledali in v redu našli, dne 25. junija 1925. Nadzorni odbor:
Josip Rajšp, 1. r.
Vita Zupančičeva, 1. r.
Fr. Luznar, 1. r.
Proračun UJU poverjeništvo LJUBLJANA za upravno leto 1926.
Tek. štev.
2.
Predmet
Izdatki
posam. skupaj
Izdatki:
A. Učiteljski Tovariš.
Tisk lista 52 številk v 3150 izv............¡104.520
12 prilog Prosvete na dveh straneh v isti nakladi . . . . | 12.060
Poštnina 52 štev. a Din 160—............ 8.320
Natis novih naslovov............... 6.000
130.900
54.906 1.800 4.000 4.000 6.000
B.	Popotnik.
Tisk lista 2900 izv. v obsega 15 tiskovnih pol......
Poštnina 12 štev. a Din 150'—............|
Natis novih naslovov..............
Nagrada sotrudnikom..............
Nagrada uredniku...............
Uprava listov Učiteljskega Tovariša, Popotnika in Zvončka
C.	Nagrade.
Poverjeništvo..................| 4.000
Potnine k sejam in zborovanjem........... 30.000
Poštnine, tiskovine in pis. potr............I 4.000
Članarina centrali v Beogradu..........
Ureditev in vzdržev. knjižnice poverjeniš......
Prejemki:
Članarina.
2250 članov a Din 100 —.............
171 , , , 30-.............
37 . , , 40--.............
Inserati v Učiteljskem Tovarišu in Popotniku .... Naročnina Učiteljskega Tovariša in Popotnika ....
Skupaj . . Prejemki Izdatki . . Prebitek .
276.710 273.106
3.694
Prejemki
posam. skupaj
70.706
6.000
38.000
22.500 5.000
273.106
229.100 5.130 1.480
235.710 35.000 6.000
276.710