Oglasilo

DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED

LETO XVIII TOREK, 8. MAREC 1988 ŠTEVILKA 1

Prva linija za optimirno rezanje
lesa je stekla

Ne bi radi ponavljali usmeritev, ki so delav¬
cem v LIP za področje izdelave strojev za lesno
predelavo znane. Prav tako ne bi radi pretirano
pudarjali doseženih rezultatov na tem področju,
saj ob krizi, ki pesti vso slovensko strojno indu¬
strijo in ob močnem padcu povpraševanja po in¬
vesticijski opremi in s tem ob velikem pomanjka¬
nju naročil le-ti zbledijo. Zbledijo spričo vsako¬
dnevnih težav, ki izvirajo iz okolja in iz splošne
družbene situacije, prežete s krizo, ki pa naj ne
postane razlog za malodušje in ravnodušnost,
temveč razlog za aktivnost.

Kako se izkopati iz težav na osnovi razdelane
razvojne strategije in prizadevnega in vestno
opravljenega dela.

Prav slednje je naše prevladujoče vodilo pri
delu, katerega sad je predstavitev prve linije za
optimirno razrezovanje lesa, ki smo jo izdelali v
domači strojegradnji v kooperaciji z renomirano
zahodnonemško firmo DIMTER. Povemo naj tu¬
di, da je v tem času v poskusnem obratovanju
tudi linija za dolžinsko spajanje lesa v TOZD Moj¬
strana, ki ie bila prav tako izdelana pri nas.

Poznavalcem lesne predelave je dobro po¬
znano, da oba stroja sodita v primarno lesno
predelavo in predstavljata temeljno strojno
'opremo modernih decimirnic. Na osnovi prete¬

klih povpraševanj, katerih realizacija je v tem ča¬
su v zaključni fazi ter na osnovi novih zahtev po
ponudbah sklepamo na izjemno aktualnost ome¬
njene strojne opreme, ki navaja na optimistične
zaključke, seveda ob upoštevanju realne absorb-
cijske sposobnosti tržišča.

Linija za dolžinsko optimiranje lesa je moder¬
na visokoproduktivna računalniško vodena stroj¬
na naprava, ki služi za izrezovanje označenih na¬
pak v lesu in za sočasno optimalno razrezovanje
razpoložljivih dolžin po v naprej določenem pro¬
gramu potrebnih dolžin, količin in kvalitete, tako
da je izkoristek lesa največji.

Ni naš namen, da bi v prispevku poudarjali
tehnične značilnosti in karakteristike linije, ki so
razvidne iz lično in pregledno razdelanega pro-
spektnega materiala. Radi bi poudarili tiste zna¬
čilnosti, ki so navadno v ozadju in znane zgolj ti¬
stim sodelavcem, ki so pri snovanju, izdelavi in
rojstvu take naprave neprekinjeno sodelovali.

Osnovna značilnost naprave je moderna in
robustna zasnova, ki s svojo zmogljivostjo opra¬
vičuje nabavno ceno, s stabilnostjo v obratova¬
nju in doseženo kvaliteto dela pa ponuja več, kar
se rezultira v razbremenjevanju zaposlenih de¬
lavcev in z ustvarjenimi prihranki pri izkoristku
lesa, ki so od 5 — 10% višji v primerjavi s kla¬
sično tehnologijo. (Nadaljevanje na 2. strani)

-i proizvajalcu

olžinsko optimiranje lesa 1 Ir Uhs DUO —

/

- /

OB OSMEM
MARCU

Matere, žene in dekleta
praznujejo. Mnogo je izrečenih
lepih besed, razveselimo jih s tem
ali onim darilom, izkažemo jim
kakšno malo pozornost.
Lik matere, žene opisujejo in
opevajo mnogi pesniki in pisatelji
po vsem svetu, saj je njihova
požrtvovalnost in razdanost za
dom in družbo neizčrpen vir za
pisateljevanje.

Velika je bila vloga žene v
narodno-osvobodilni borbi, kljub
trpljenju jim sovražnik zavesti
ni uničil.

V današnjih časih je skoraj vsaka
žena zaposlena, po delu v tovarni
jo čakajo domače skrbi, kot
gospodinje in matere imajo vedno
na pretek dela. Morda si za konec
tedna vzamejo kaj prostega časa.

Žena pa ima tudi družbene
naloge, saj kot delegatka ali kako
drugače pomaga pri razreševanju
samoupravnih problemov.
Koliko cvetja in daril so spet
razdelili v okviru sindikalnih
organizacij, koliko raznih proslav
je bilo. Prav je tako. Vendar bi bilo
najlepše, da bi jim prav vsak dan
čisto malo napravili boljši. Morda
samo skromen nasmeh in počutile
bi se veliko bolje. To si zaslužijo,
saj brez njih si težko
predstavljamo pravo življenje.

^ f f G c? V / V o

(Nadaljevanje s 1. strani)

Linija za dolžinsko spajanje lesa tip HK 400, po¬
stavljena v decimirnici v TOZD Mojstrana (pogled
od zgoraj)

Ker je stroj ob svojem popolnoma avtomati¬
ziranem delovanju brez dvoma zahtevna napra¬
va, katere kakovost zagotavljajo samo zanesljivi
vgrajeni elementi in podsklopi, smo uporabili za
vgradnjo zgolj elemente renomiranih proizvajal¬
cev. Tu imena vgrajenih delov kot Vickers,
Moog, Martoner, Herion, Siemens, itd. potrjujejo
izrečeno ugotovitev.

Radi bi vas seznanili s tem, da ne glede na
enakost naprav, ki se izdelujejo v seriji, je vsaka
linija zase specifična in zahteva posebne nastavi¬

tve in vpeljave ter veliko intelektualnega napora
in spretnosti pri izdelavi in zagonu.

Zelo dobro vemo, da je mogoče uspešno de¬
lo z napravo v delovnih pogojih le tedaj, ko jo tu¬
di uporabnik dobro spozna in obvlada. Zato je v
začetku uvajanja v delo izjemno pomembno
konstruktivno in strpno sodelovanje izdelovalcev
in uporabnikov, ki po pravilu rodi sadove in obo¬
jestransko zadovoljstvo.

Ker se zavedamo aktualnosti dosežka, nismo
pozabili na ustrezno predstavitev linije širši jav¬
nosti, izobraževalnim ustanovam, potencialnim
porabnikom, projektantom in ostalim, ne zgolj s
podatki in opisi, temveč tudi z demonstracijo
delovanja naprave »v živo«, potem ko bomo na¬
pravo pregledali in ocenili najprej z domačimi
strokovnimi delavci.

Povedati moramo, da smo se ob pripravi do¬
kumentacije, študiju Dimterjevih podlag, izdela¬
vi delov in njihovi montaži izjemno trudili, da
naredimo vse po najboljših močeh, da nas sedaj
opravljeno delo navdaja z zadovoljstvom in
ugodnim občutkom dobro opravljenega dela,
čeprav se zavedamo, da se bo rezultat vsega
končno potrdil v uspešni uporabi stroja v nepo¬
sredni proizvodnji.

Delavci SPP se vsem sodelujočim v TOZD Fil-
bo in v DSSS, ki so sodelovali pri realizaciji pro¬
jekta lepo zahvaljujemo za tvorno sodelovanje in
opravljeno delo.' Gvido

Nova poslovalnica v Beogradu

Zaradi vedno bolj zaostrene situacije pri trženju na jugoslovan¬
skem trgu je bilo potrebno poiskati tudi druge prodajne poti, ker ob¬
stoječe ne zadoščajo več. Rezultat teh iskanj je tudi nova posloval¬
nica, ki jo te dni odpiramo v samem središču Beograda na eni naj¬
bolj znanih beograjskih ulic — na ulici Kneza Miloša 80.

Situacija na trgu SR Srbije že
dalj časa ni bila zadovoljiva. Po¬
slovali smo z nekaj velikimi pro¬
izvodnimi in trgovskimi podje¬
tji, vendar je bilo vse to prema¬
lo. Pri tem, da imamo Slovenijo
in Hrvatsko dokaj dobro pokri¬
to, so bile te prodajne točke v Sr¬
biji bolj podobne oazam sredi
puščave kot pa organiziranemu
trgu. Pred desetimi ali petnajsti¬
mi leti smo tudi to tržišče imeli
dokaj dobro pokrito, potem pa
smo ga s spremembo programov
in s preusmeritvijo v izvoz poča¬

si zapuščali. K tako hitremu
umiku s tega področja je svoje
prispevala tudi visoka konjunk¬
tura, saj smo proizvedene količi¬
ne zlahka prodali v Sloveniji in
Dalmaciji. Prostor, ki smo ga
nekoč dobro obvladovali, pa so
zapolnile druge delovne organi¬
zacije, tako iz Slovenije kot iz
drugih republik. V zadnjih letih
se je z vedno težjo prodajo izdel¬
kov pokazala potreba, da tudi to
tržišče ponovno pridobimo na¬
zaj, saj se je nemogoče vezati
samo na nekaj velikih kupcev,

ker se izpad vsakega še kako po¬
zna.

Zaradi tega je bilo vloženih
veliko naporov za pridobitev
ustrezne lokacije. Pri tem smo
često naleteli na nepremostljive
težave, kjer smo morali često za¬
radi birokratskih odločitev opu¬
stiti dokaj ugodne lokacije.

V lanskem letu pa se je poka¬
zala realna možnost za pridobi¬
tev lokacije na Kneza Miloša 80,
to je v samem središču Beogra¬
da. Želeli in upali smo, da bomo
pridobili sicer nekaj večji pro¬
stor, vendar smo se morali zado¬
voljiti z manjšim, ki pa bo po te¬
meljitih študijah in smiselni no¬
tranji opremi kljub temu zadoš¬
čal. Zal smo morali odstopiti od
prvotnega koncepta, da bi imeli

skupaj razstavni prostor in skla¬
dišče. Pridobili smo samo pro¬
stor za predstavništvo in razsta¬
vni salon, skladišče pa je disloci¬
rano v Boljevcu pri Beogradu.

Z novimi prostori želimo dose¬
či poleg prodaje po katalogu ozi¬
roma vzorcih direktno malopro¬
dajo še povečano prodajo na de¬
belo, saj bomo z novimi razstav¬
nimi prostori in novim predstav¬
nikom lažje obvladovali obširno
območje SR Srbije.

Poleg že zaposlenega pred¬
stavnika za Srbijo smo sistemi¬
zirali in zaposlili še poslovodjo-
komercialista in dve blagajni-
čarki-prodajalki. Predstavni-
štvo-prodajalna bo odprta ves
dan od 7. do 19. ure. Ker je ulica
dokaj frekventna, bomo tako
skušali zajeti kar najširši krog
kupcev. Zato bosta prodajalki
delali v dveh izmenah, predstav¬
nik in komercialist-poslovodja
pa bosta poleg obveznosti v po¬
slovalnici obdelovala grosiste.

Cilj take prodaje je prodati di¬
rektnim kupcem naše izdelke, ki
so na tem tržišču preslabo zasto¬
pani, na grosističnem področju
pa najti čimvečje število novih
kupcev. Poleg tega je zaradi
ugodne lege predstavništvo tudi
primerno mesto za srečanje s
kupci, ki vse pogosteje potujejo
v Beograd zaradi drugih poslov,
sočasno pa bodo izkoristili to še
za obisk našega predstavništva.

V začetku vsekakor ne smemo
pričakovati revolucionarnih
uspehov, vendar le-ti podprti z
agresivno reklamo in trdim de¬
lom ne bodo izostali.

Na koncu bi še predstavil eki¬
po predstavništva in poslovalni¬
ce Beograd. Dosedanjemu pred¬
stavniku za Srbijo, Dragutinu
Stankoviču so se pridružili še
Petar Bulat kot poslovodja-ko-
mercialist in prodaj alki-blagaj-
ničarki Aleksandra Lazarevič in
Mirjana Erac.

V začetku jim ne bo lahko, saj
se vsega v kratkem času ne da
naučiti. Vendar si upamo trditi,
da bo trdo in vztrajno delo le ro¬
dilo rezultate, saj je tržišče
ogromno, z druge strani pa bo
proizvodnja tudi poskušala na¬
rediti vse, da se prilagodi zahte¬
vam trga.

Kelbl

Zgradba CIM pod streho

Zgradba CIM (Center za inženiring in marketing) na Bledu, ki
je namenjena predvsem prodaji naših izdelkov, zraven pa bodo tudi
razvojne in projektantske službe, je 22. februarja 1.1. dobila izgo¬

tovljeno streho, kar je že pomemben mejnik pri gradbenikih.

Sočasno so gotova vsa groba gradbena in inštalaterska dela, isti
teden pa je izgotovljena betonska plošča nad garažo, tako da so res¬
nično opravljena najzajetnejša dela.

Nadaljevanje gradnje gre naprej, s tem da se prične izdelava
tlakov, oblog, dalje vzidava oken in vrat po nadstropjih. V aprilu pa
končno pridejo na vrsto izložbena okna v trgovini, takoj za tem pa
montaža in razporeditev opreme (prodajni pulti, sedežne garniture
za kupce, posebna razsvetljava in drugo).

Podrobno je že predvidena tudi zunanja ureditev, kjer bo dvo¬
riščni prostor izveden delno v tlaku, delno v asfaltu, delno za-
travljen z nizkimi ogradnimi presledki in primerno razsvetljavo z
visokimi kandelabri. Glavni vhod preko dvorišča bo z Ljubljanske
ceste, dočim bo vhod na parkirišča s Kajuhove ceste.

Ob gradnji je bila cela vrsta težav, bodisi s priključki na komu¬
nalno mrežo, elektro daljnovodi in drugo potrebno infrastrukturo,
ki pa so bile sproti in zadovoljivo rešene.

Med staro in novo zgradbo je predviden podhod, tako da bo ko¬
municiranje pešcev povsem varno. Poskrbljeno bo tudi za optimal¬
no požarno varnost, saj bo možen dostop intervencijskih gasilskih
vozil do same stavbe, kakor tudi dovolj gosta hidrantska mreža.

Gradnja poteka zelo zadovoljivo ob izredni pripravljenosti vseh
sodelujočih (v sobotah delo ni počivalo, pa tudi marsikatero nedeljo
gradbišče ni mirovalo). Sedaj so terminski zamiki minimalni, tudi
obračuni tekoči; to maksimalno prispeva, da inflacijski pogoji in za¬
kasnitve kar najmanj vplivajo na končno investicijsko vrednost. ,

'Prevc

- .* ?

im  JE

2

Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (1. 2. 88)

1. Potrdil je poročilo inventurne komisije za obdobje oktober—
december 1987, okvirni plan dela inventurnih komisij za leto 1988
ter predlog članov inventurnih komisij poleg stalnih članov.

Na podlagi obravnave poročila inventurne komisije je sprejel še

sklep:

osnovna sredstva, ki so že dalj časa posojena, naj se vrnejo in
nato odprodajo. Rok: 31.3.1988. Zadolžena komisija za razhodo-
vanje osnovnih sredstev. Obratovodje in oddelkovodje je zadolžil,
naj vodijo podrobne in natančne evidence osnovnih sredstev.

2. Na podlagi predhodne obravnave je potrdil predlog plana
DO LIP Bled za leto 1988 v predlagani obliki.

3. Razpisal je volitve v samoupravne organe TO, ki bodo dne
11. marca 1988. V komisijo za izvedbo volitev je imenoval: Franca
Bijola za predsednika Antona MIKUA in Marijo ROZMAN za člana.

4. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog spre¬
memb in dopolnitev Statuta TOZD in Pravilnika o urejanju stano¬
vanjskih vprašanj v TO.

5. Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb
in dopolnitev Statuta TOZD in Pravilnika o urejanju stanovanjskih
vprašanj v TO, za dne 11. marca 1988.

V komisijo za izvedbo referenduma je imenoval: Metoda MALE¬
JA za predsednik, Franca LANGUSA in Jožico ARH za člana.

6. DS TO je podprl pobudo DS DO, da LIP Bled izstopi iz SOZD
GLG Bled, z dne 31.12.1987.

7. Za delegata v organe upravljanja Ljubljanske banke, Temeljne
banke Gorenjske Kranj je imenoval Olgo Stare.

8. Sprejel je sklep o nabavi osnovnih sredstev:

— 3 kom vrtljivih stolov in

— 2 kom računskih strojev.

Delavski svet TO Rečica, 1.2.1988

1. Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje okto¬
ber—december 1987 in ga potrdil v predloženi obliki.

2. Imenoval je člane in njihove namestnike, ki bodo poleg vodja
kontinuirane inventure in inventurista popisali blago po posamez¬
nih skladiščih v letu 1988.

3. Obravnaval je plan proizvodnje, prodaje, plan izvoza in uvo¬
za, zaposlovanja, ekonomske propagande surovinsko bilanco žaga¬
nega lesa, razvoja in izobraževanja za leto 1988 in ga potrdil v
predloženi obliki.

4. DS je obravnaval pobudo za izstop DO LIP Bled iz SOZD GLG
ter jo v celoti podprl s tem, da se postopek za izstop nadaljuje.

5. Obravnaval je reklamacijo vratnih kril pri f. Es in Lehman v
ZRN.

6. Potrdil je normative v oddelku krila kot so bili predlagani.

7. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe in
dopolnitve statuta TO, pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj,
in samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v TO.

8. Razpisal je referendum za sprejem sprememb in dopolnitev
samoupravnih aktov TO, ki se bo izvedel 11. marca 1988 ter ime¬
noval komisijo v sestavi: Anton Železnikar, predsednik in Hladnik
Olga in Čop Tončka člana.

9. Razpisal je volitve za samoupravne organe TO, DO, ki bodo
11. marca 1988 ter imenoval komisijo v sestavi: Janez Sodja, pred¬
sednik ter člana Repe Jožica in Rožič Štefan.

10. Potrdil je plačilo odškodninskega zahtevka Ludvika Gumzeja
v višini 10,000.000,—din.

11. Potrdil je odpis nekurantnega materiala, ki je neuporaben in
se uniči.

12. Za delegata v konferenco upravljavcev PE TBG Gorenjske
Kranj je imenoval Janeza Marolta.

13. GD Koprivnik je kot pomoč pri gradnji doma dodelil brez¬
plačno 10 kom kril, niso po JUS-u,

14. Vprašanje ureditve prevoza iz Krnice bo lahko rešeno, ko bo
urejen odkup zemljišča za zgraditev avtobusne postaje ob tovarni.

15. Zaradi nerednega plačevanja računov za storitve oz. odpro¬
dajo neuporabnega in nekurantnega blaga blaga privatnim ose¬

bam je DS sprejel sklep, da se za kakršnokoli storitev opravljeno v
TO oz. odprodajo neuporabnega in nekurantnega blaga dovoli iz¬
voz le ob predložitvi potrdila o plačilu.

Delavski svet TO Mojstrana (1. 2.1988)

1. Obravnaval in sprejel je delni plan za leto 1988.

2. Obravnaval in potrdil je poročilo inventurne komisije za ob¬
dobje oktober—december 1987. Seznanjen je bil s tem, da se ne¬
opravičene razlike drobnega inventarja v uporabi obravnavajo kot
terjatev do delavca tako, da se mora izguba nad 10.000 din
odtegniti od delavčevega dohodka.

3. Potrdil je okvirni plan kontinuirane inventure za leto 1988.

Za člana komisije za popis blaga po skladiščih v TO Mojstrana je

imenoval Stanislava Jegliča in Jožeta Matjaža, za člana inventurne
komisije za popis osnovnih sredstev v TO Mojstrana pa Tomaža
Ravhekarja in Janeza Škantarja.

4. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe TO,
DO in referenduma ter imenoval člane komisije za volitve in izved¬
bo referenduma.

5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembe sa¬
moupravnih splošnih aktov.

6. Ni sprejel predloga spremembe 6. člena samoupravnega spo¬
razuma o združevanju sredstev za zadovoljevanje potreb v krajev¬
nih skupnostih občine Jesenice za obdobje 1986—1990.

7. Za delegata organov upravljanja Ljubljanske banke, Temeljne
banke Gorenjske Kranj je imenoval Mojco Orejaš.

8. Obravnaval je pobudo delavskega sveta DO o izstopu LIP iz
SOZD GLG ter jo podprl.

9. Sprejel je novo ceno kolektivnega zavarovanja 1.000 din —
od 1.2.1988 dalje.

Delavski svet TO Podnart (14.1.1988)

1. Sprejel je normative za razrez desk za JLA v predloženi obliki
kot začasne, z veljavnostjo od 18. 1.1988. Vse obstoječe normati¬
ve je sprejel kot izkustvene:

2. Danico Perič je imenoval za delegata organov upravljanja LB,
TBG Kranja za naslednje mandatno obdobje;

3. Tomaža Kunčiča je imenoval za delegata skupščine PORS za
gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko za naslednje mandat¬
no obdobje:

4. Delegati se z ugotovitvijo SOPPA niso strinjali in zahtevajo,
da SOPPA ponovno preveri dela in naloge v kotlovnici in jih oceni;

5. Sprejel je sklep, da se odpišejo OS (elektromotor, inv. št.
8165, miza za čeiilnik, inv. št. 2619 in plug za sneg, inv. št. 8332);

6. Prošnje TVD Partizan Podnart, ki prosi za nakup krajnikov po
ugodnejši ceni, ni ugodno rešil;

— OŠ F. S Finžgar Lesce je odobril brezplačno nabavo 1 m 3  les¬
nih odpadkov za potrebe tehničnega pouka;

Delavski svet TO Podnart (1.2.1988)

1. Sprejel je delni plan za leto 88

2. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe TO in
referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih
splošnih aktov ter imenoval volilno komisijo in komisijo za izvedbo
referenduma;

3. Obravnaval je pobudo o izstopu LIP Bled iz SOZD GLG in ni
imel pripomb; strinja se s pobudo in predlog podpira;

4. Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje
IX—XII 87 in sprejel sklepe v predloženi obliki, potrdil je okvirni
plan dela KI za leto 88 in imenoval člane in namestnike inventurne
komisije za popis blaga v skladiščih.

5. Na podlagi mnenj družbenopolitičnih organizacij, občinske
konference SZDL Radovljica in stališča razpisne komisije je delavski
svet sprejel sklep, da kandidat ne ustreza kandidaturi za individual¬
nega poslovodnega organa TO. Sprejel je sklep o ponovnem razpi¬
su del in nalog individualnega poslovodnega organa.

Sklepi samoupravnih organov

Prvo letošnje zasedanje skupščine občine Radovljica

Delegati vseh treh zborov skupšči¬
ne občine Radovljica so se letos sešli
prvič — na 14. ločenih sejah, 17. fe¬
bruarja. Vsi trije zbori so sprejeli os¬
nutek odloka o sestavi komiteja za
družbeni in prostorski razvoj in pro¬
gram preobrazbe splošne in skupne
porabe v občini ter potrdili samou¬
pravni sporazum o spremembah in
dopolnitvah samoupravnega spora¬
zuma o ustanovitvi Občinske skup¬
nosti za zaposlovanje Radovljica.

Ločeno so delegati zbora združe¬
nega dela in delegati zbora krajev¬

nih skupnosti skupščine občine Ra¬
dovljica sprejeli osnutek odloka o
proračunu občine Radovljica za leto
1988, ki znaša 3 milijarde, 531 milijo¬
nov, 241 tisoč din izvornih prihod¬
kov, od katerega bodo razporedili 3
milijarde, 495 milijonov, 718 tisoč
din za financiranje splošnih družbe¬
nih potreb in 35 milijonov, 523 tisoč
din za tekočo proračunsko rezervo.

Oba zbora sta razen tega sprejela
odlok o davkih občanov, osnutek
odloka o spremembah turistične tak¬
se za leto 1988, osnutek odloka o ko¬

munalnih taksah z ozirom na spre¬
membe turistične takse za leto 1988,
osnutek odloka o spremembah in do¬
polnitvah odloka o komunalnih tak¬
sah, osnutek odloka o zazidalnem
načrtu Mlino na Bledu, predlog odlo¬
ka o urejanju zelenih površin v nase¬
ljih radovljiške občine ter osnutek
odloka o povprečni gradbeni ceni in
povprečnih stroških komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč.

Zbor krajevnih skupnosti je na 14.
ločeni seji obravnaval in sprejel os¬
nutek odloka o prometni ureditvi na¬

selij v občini Radovljica, s katerim
naj bi naposled le zagotovili večji red
pri parkiranju osebnih avtomobilov
in tovornjakov v javnih naseljih in
ugodili številnim pritožbam občanov
in zahtevam delegatov.


3

Leto sprememb in negotovosti

Poslovno poročilo za leto 1987

Zaključili smo tudi poslovno leto 1987, ki je bilo glede pogojev
gospodarjenja polno sprememb in negotovosti. Tako smo občutili za¬
mrznitev cen, kot tudi osebnih dohodkov, kot tudi pestro paleto spre¬
memb v obračunskem sistemu. Le-ta je v osnovi obetal veliko revo¬
lucionarnih sprememb predvsem na področju skupne in splošne po¬
rabe, ki pa jih zaradi velike radikalnosti ni bilo moč sprovesti v
praksi. Položaj lesarjev in s tem tudi naše DO se ni dosti spremenil,
kaj šele izboljšal. Ne glede na velik prispevek k izboljšanju devizne
plačilne bilance se družba do nas obnaša prav mačehovsko, kot do
vseh ostalih izvoznikov. Le relativno ugodni osnovi za produkcijo,
ustvarjeni v preteklosti se lahko zahvalimo za uspešno preživetje.

1. CELOTNI PRIHODEK

Ne glede na velike dvome o višini prodaje in predvsem velikih
nihanj pri prodaji smo v letu 1987 prodali za 34.555 milijonov dinar¬
jev oziroma za 10,7 več od plana. Velik skok je napravil izvoz, ki je
dosegel delež 26,7 % v celotnem prihodku.

Tabela 1: doseženi celotni prihodek v 000 din

Ne glede na novembrsko devalvacijo dinarja, tečaji tujih valut v
povprečju niso predstavljali realnih vrednosti, pa kljub temu delež
izvoza v celotnem prihodku narašča.

Tabela 2: Doseženi izvoz

Čeprav ugotavljamo, da finančna disciplina vedno bolj pada pa
skušamo s stalnimi intervencijami in celo tožbami neplačano reali¬
zacijo čimbolj zmanjšati.

Glede na to, da obresti ne predstavljajo več celotnega prihodka
v celoti, je izredno padel delež drugih prihodkov. Glavnino v letu
1987 doseženih drugih prihodkov predstavljajo izvozne stimulacije,
ki so bile ob devalvaciji skoraj v celoti ukinjene.

2 . PORABLJENA SREDSTVA

Z uvedbo novega obračunskega sistema smo v letu 1987 pričeli z
revalorizacijo porabljenih sredstev. Zaradi tega je prišlo do velikih
sprememb tudi pri prikazovanju stroškov, predvsem zaradi revalori¬
zacije že porabljenih sredstev. Tako se deloma zamegli tudi sprem¬
ljanje in primerjava med DIS in FIS stroški.

Za realizacijo že omenjenega celotnega prihodka smo kot DO
porabili 23.240 milijonov din ali 5,1 % več od plana ali 2,1-krat več od
leta 1986.

Revalorizacija je predstavljala kar 3.331 milijona din ali 14,3 %
vseh porabljenih sredstev.

Tabela 4: Primerjava deleža DIS in FIS v celotnem prihodku

Pri tem je treba tudi upoštevati, da je delež obveznosti iz dohod¬
ka v celotnem prihodku porasel na 12,3 % (leto poprej 9,7 %).

3 . DOHODEK

Doseženi dohodek in njegova rast sta v celoti zadovoljiva i  saj je
rast 218,0 v primerjavi z letom 1986 ali 24,4 % več od plana. Zal po¬
datki o dohodku na delavca za ostale delovne organizacije še niso
objavljeni, tako da nominalni podatek dohodek na delavca lahko pri¬
merjamo le na leto 1986 in ugotovimo nižjo rast kot leto poprej.

Tabela 5: Dohodek na delavca

Kot v preteklih letih, je tudi v letu 1987 opazna razlika med TO,
predvsem pa je kritična situacija v manjših treh TO, to je Podnartu,
Mojstrani in Filbu.

4 . OBVEZNOSTI IZ DOHODKA

Že v letu 1986 začeta hitrejša rast obveznosti se je v letu 1987 le
še povečevala. Glede na krizo v posameznih dejavnostih (zdravstvo,
šolstvo) ne gre za realno povečevanje, temveč za zniževanje realnih
rezultatov uspešnosti gospodarstva, kar vodi do premajhnega pri¬
spevka za skupno in splošno porabo. Glede na prvotno zastavljeno
reformo obračunavanja prispevkov v začetku leta 1987 bi preširoka
družbena nadgradnja ostala brez glavnine virov za svoje delovanje,
kar pa jasno v praksi ni bilo mogoče izvesti. Tako s spremenjenimi
prispevnimi stopnjami in osnovami nadaljujemo dirko s prevelikim
številom jezdecev v enem sedlu, kar jasno vodi k nadaljnjemu peša-
nju našega dirkalnega konja gospodarstva. Ta ne prenese več niti
tekočih obremenitev, kaj šele preteklih obremenitev prek velikih od¬
plačil zunanjih dolgov.

Tabela 6: Obveznosti iz dohodka

v 000 000 din

Tabela 7: Pregled obveznosti po dejavnostih za DO

Poleg obveznosti iz dohodka smo kot DO v letu 1987 združili še:

— za nerazvite pokrajine 370.536.264.—din

— za SIS mat. proizv. 187.331.197.— din

4

5. Cisti dohodek

Zaradi visoke rasti obveznosti iz dohodka smo dosegli le 7.053
milijonov čistega dohodka, kar je za 8,7 % več od plana in le 1 95-krat
več kot lani.

Tabela 8: Doseženi čisti dohodek

Čisti dohodek je tudi nova osnova po družbenem dogovoru za
delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za akumu¬
lacijo.

Upoštevanje določila dogovora in dosežene mere uspešnosti po
TO je bila opravljena tudi delitev sredstev za osebne dohodke in
skupno porabo.

Tabela 9: Delež OD s skupno porabo in delež akumulacije v dohodku

Delež akumulacije v dohodku se je zmanjšal, prav tako pada
akumulacija z amortizacijo, kar vse bo predstavljalo problem pri
prenavljanju naših strojev in pri nadaljnjem investiranju.

6. ZAKLJUČEK

Trend negativnih rezultatov se je tudi v letu 1987 nadaljeval, če¬
prav ugotavljamo, da moramo biti glede na stanje v lesni industriji z
rezultati celo zadovoljni. Vsekakor pa se moramo zamisliti nad pri¬
hodnostjo, ne le zaradi slabših poslovnih rezultatov, temveč tudi za¬
radi počasnosti izboljševanja razmer, če o zboljševanju sploh lahko
govorimo.

Novi proizvodni programi opaženja kot tudi izboljšanje kvalite¬
te, ki jo bo priznaval tudi tuji trg, so vsekakor tiste točke, ki z odgo¬
vornim delom vsakega posameznika, organiziranega v uspešno celo¬
to, lahko LIP pripelje do tako želenega nadaljnjega uspešnega go¬
spodarjenja. Verhunc

Ali smo v letu 1987 izpolnili
postavljeni cilj — povečanje
obsega, strukture in kvalitete
proizvodnje kot pogoj za uspešno
trženje na domačem
in tujem trgu?

Za preteklo poslovno leto je bilo značilno poglabljanje gospo¬
darske in družbene krize, kar se je očitno odražalo tudi v pogojih
gospodarjenja delovne organizacije LIP Bled. Zato smo poslovno le¬
to zaključili z rezultati, ki so značilni za nestabilna nacionalna go¬
spodarstva, to je z visoko stopnjo inflacije, upadanjem realnih oseb¬
nih dohodkov, zmanjševanjem povpraševanja po izdelkih investicij¬
ske porabe, kar nedvomno vpliva tudi na slabšo primerljivost dose¬
ženih rezultatov s planiranimi.

norma ure

doseženo

indeks

plan I-XII 87 I-XII 87
I—XII 86 I—XII 87 I - XI187

1. »T. G.« B. B.

Fizični obseg proizvodnje, iz¬
ražen z normativno porabo časa
(NU) je bil leta 1987 na nivoju
delovne organizacije za 4 %
manjši od planiranega in enak
doseženemu obsegu iz leta 1986.
Na gibanje proizvodnje so vpli¬
vali različni dejavniki, ki so po
posameznih temeljnih organiza¬
cijah v večji ali manjši meri vpli¬
vali na uresničevanje proizvod¬
nih načrtov.

TOZD lesna predelava Tomaž
Godec Boh. Bistrica je poslovno

leto 1987 zaključil z najboljšimi
proizvodnimi rezultati. Plan je
bil izpolnjen 100 %, v primerjavi
z letom 1986 pa se je celotni ob¬
seg proizvodnje povečal za 3 %.
Najuspešnejši rezultat je zabele¬
žil obrat plošč, ki je presegel ta¬
ko planirani kot doseženi obseg
proizvodnje preteklega leta za
3 %. V pohištvu je proizvodnja
zaostala za planom za 8 %, v pri¬
merjavi z letom 1986 pa je bila
za 1 % večja. Žagalnica je ustva¬
rila 8 % povečanje količinske

Vstavljanje krp v elemente (TO Tomaž Godec)

proizvodnje, planirano proizvod¬
njo pa je presegla za 5 %.

Čeprav je bilo gibanje fizične¬
ga obsega proizvodnje relativno
ugodno, se je TOZD srečevala s
številnimi proizvodnimi proble¬
mi, ki sta jih povzročila pred¬
vsem rekonstrukcija žagalnice
in pomanjkljiva kvaliteta ku¬
pljenega žaganega lesa in hlodo¬
vine. Omenjena problematika se
je odražala v tej temeljni organi¬
zaciji tako pri proizvodnji plošč
kot pri proizvodnji pohištva. Po¬
sledica tega je bila, da je količin¬
ski obseg proizvodnje (m 2 ) plošč
za 1 % zaostajal za planiranim,
medtem ko je bila skupna pora¬
ba časa za 3 % večja. To pomeni,
da smo za letošnjo proizvedeno
količino porabili za enoto izdel¬
ka več časa kot je bilo planirano.
Eden od vzrokov za večjo pora¬
bo normativnega časa je tudi iz¬
vozna usmerjenost te temeljne
organizacije, ki je leta 1987
ustvarila 62 % celotnega izvoza
DO LIP Bled.

Če primerjamo strukturo fi¬
zičnega obsega proizvodnje v le¬
tu 1987 s planirano oziroma do¬
seženo v letu 1986, ugotovimo,
da je ostala struktura osnovnih

programov nespremenjena in
da se niso izpolnila planska
predvidevanja v usmeritvi k in¬
tenzivne j šemi in dohodkovno
uspešnejšemu programu (ma¬
sivno pohištvo).

Fizični obseg proizvodnje
TOZD lesna predelava Rečica je
bil za 3 % manjši kot leta 1986,
za planom pa je zaostajal za 8 %.
K temu je največ prispevala pro¬
izvodnja vrat in podbojev, ki je v
primerjavi z letom 1986 zaosta¬
jala za 6 %, v primerjavi s pla¬
nom pa za 11 %. Proizvodnja
oblog in žaganega lesa je nekoli¬
ko izboljšala rezultate proizvod¬
nje, saj je bila 3 % nad planom
in 6 % večja od proizvodnje v
preteklem letu. Izredno zaosta¬
janje tako za planom kot za do¬
seženim rezultatom v letu 1986
je zabeležila proizvodnja opaž¬
nih nosilcev, ker investicija še
ni bila zaključena in je proizvod¬
nja potekala pod skrajno ne¬
ustreznimi pogoji.

Če analiziramo vzroke nasta¬
janja slabih proizvodnih rezulta¬
tov, se pojavljajo po rangu na-

(Nadaljevanje na 6. strani)

5

(Nadaljevanje s 5. strani)
slednji proizvodni problemi:

— pomanjkanje delavcev v
neposredni proizvodnji

— uvajanje nove tehnološke
opreme in nedokončanje investi¬
cij

— kvaliteta žaganega lesa in
lesnih tvoriv.

Pomanjkanje ustreznih ka¬
drov v neposredni proizvodnji je
predstavljalo v TOZD Rečica
največji proizvodni problem. Za
planirani obseg proizvodnje bi
potrebovali stalno 327 delavcev,
povprečno stanje na koncu me¬
seca pa je znašalo 305 delavcev.
Na ta način je stalno primanjko¬
valo 22 ali 7 % delavcev, v nepo¬
sredni proizvodnji pa celo 10 %.

Drug proizvodni problem, ki
je pomembno vplival na nedose¬
ganje lanskoletne in letošnje
planirane proizvodnje, so bile
pomanjkljivosti pri uvajanju so¬
dobnejše tehnološke opreme pri
proizvodnji vratnih kril (lakirni¬
ca, obrezovalki).

Kvaliteta surovine je imela
med vsemi proizvodnimi proble¬
mi najmanjšo težo. Slabša kvali¬
teta hlodovine je vplivala na niž¬
jo stopnjo izkoristka in na proiz¬
vodnjo žaganega lesa manj
ustrezne kvalitete. Pomanjklji¬
va kvaliteta lesnih tvoriv je prav
tako vplivala na slabši izkori¬
stek materiala in na večjo količi¬
no manj kvalitetnih izdelkov.

Kot posledica vseh naštetih
problemov je tudi zaostajanje za
predvidenim prestrukturira¬
njem proizvodnje.

Proizvodni program TOZD le¬
sna predelava Mojstrana je ob¬
segal podobno strukturo proiz¬
vodnje kot v preteklem letu. V
tej temeljni organizaciji je opa¬
zen pozitiven strukturni premik
(proizvodnja masivnih vhodnih
vrat), vendar ta proces zaostaja
za planiranim. Fizični obseg
proizvodnje je bil za 4 % večji od
doseženega v letu 1986, za pla¬
nom pa je zaostajal za 1 %. Tako
relativno uspešen proizvodni re¬
zultat je bil v tej temeljni orga¬
nizaciji dosežen s pomočjo ur
proizvodnih in neproizvodnih
storitev (ure izven »k«), saj je bil
čisti količinski obseg proizvod¬
nje celo 11 % pod planiranim,
izenačen pa je bil s proizvodnjo
v letu 1986. Zato lahko ugotovi¬
mo, da so bili proizvodni rezulta¬
ti v tej TOZD nezadovoljivi.

Vzrokov za nedoseganje plani¬
ranih proizvodnih ciljev je več, v
rangu pa si sledijo takole:

— uvajanje proizvodnje ma¬
sivnih vhodnih vrat ob nespre¬
menjeni tehnologiji, ki je name¬
njena proizvodnji klasičnih let-
vičastih vrat

— slabša kvaliteta žaganega
lesa

— kadrovska problematika.

Prekoračeni rok nabave stro¬
jev za dolžinsko spajanje lesa je
predstavljal največji problem, s
tem tudi ozko grlo proizvodnje
masivnih vhodnih vrat, katerih
je bilo v letu 1987 planirano
3000 kom, izdelanih pa je bilo le
1198. Nabava stroja je bila pred¬
videna že v prvi polovici leta, de¬
jansko pa je stekla proizvodnja
šele v začetku letošnjega leta.

Drugo področje proizvodnih
problemov se nahaja v surovin¬
ski osnovi, predvsem v nezado¬
voljivi kvaliteti žaganega lesa.
Pojavljala so se odstopanja od

kriterijev kvalitete (grčavost,
mušičavost, rjavičavost, razslo¬
jevanje), zaradi česar je bil izko¬
ristek žaganega lesa slabši, iz¬
delki so bili slabše kvalitete, za
popravljanje pa je bilo porablje¬
no preveč nenormiranega dodat¬
nega dela. V tem pa je tudi gla¬
vni razlog, da je prikaz proizvod¬
nje v norma urah ugodnejši od
pričakovanja v naturalnih mer¬
skih enotah.

Kadrovska problematika se
ne odraža toliko na pomanjka¬
nje števila kot na neustrezni
kvalifikacijski strukturi zaposle¬
nih. Proizvodni program TOZD
Mojstrana zahteva predvsem
kvalificirano in strokovno uspo¬
sobljeno delovno silo, ki pa jo v
gravitacijskem območju pri¬
manjkuje.

TOZD Lesna predelava Pod¬
nart je zabeležila v letu 1987
med vsemi temeljnimi organiza¬
cijami najslabše proizvodne re¬
zultate. V pokazateljih fizičnega
obsega proizvodnje je zaostajala
proizvodnja tako za lanskimi
kot za letošnjimi planiranimi re¬
zultati. Fizični obseg proizvod¬
nje, izražen z normativno pora¬
bo časa, je bil 7 % manjši kot v
letu 1986, za planom pa je za¬
ostajal celo za 13 %. Na tako sla¬
be rezultate je največ vplivala
proizvodnja oblog, ki je bila 6 %
nižja od proizvodnje v prete¬
klem letu in 3 % pod planirano.
Še slabše proizvodne rezultate
glede na planirane pa zasledi¬
mo, če analiziramo samo čisto
količinsko proizvodnjo, izraženo
v naturalnih merskih enotah. V
tem primeru pa ugotovimo, da je
bila proizvodnja celo 25 % nižja
od planirane.

Sedanja stopnja tehnične
opremljenosti dela ne omogoča
prestrukturiranja proizvodnega
programa niti v smeri delovno
intenzivnega niti v smeri kapi¬
talno intenzivnega programa.
Tehnološka opremljenost dela
je nizka, oprema pa je povrhu
vsega zastarela. V tem je tudi
naj večji proizvodni problem te
temeljne organizacije, ki mu sle¬
dita še slabša kvaliteta vhodne
surovine in kadrovska proble¬
matika. Pri hlodovini so odsto¬
panja od kvalitete največji ra¬
zlog za nedoseganje proizvodnje
žaganega lesa. Zato je razpo¬
ložljivega domačega žaganega
lesa za proizvodnjo oblog le
50 %, ostala količina se porabi za
proizvodnjo zabojev. S proizvod¬
njo zabojev pa se pravzaprav le
rešuje problem porabe kvalitet¬
no naj slabšega žaganega lesa.

Tretje področje kompleksne
proizvodne problematike pred¬
stavljajo kadri. Za obstoječi de¬
lovno ekstenzivni proizvodni
program je značilno, da v last¬
nem gravitacijskem območju ni
interesa po zaposlovanju v tej
temeljni organizaciji. Zato ka¬
drovski sestav ne zadovoljuje ni¬
ti v količinskem niti v kakovost¬
nem pogledu.

Odnos do dela, do racionalne
rabe surovin in do kvalitetnejše
izdelave proizvodov je nezado¬
voljiv in je posledica nizke teh¬
nološke opremljenosti dela in
nezahtevnega proizvodnega pro¬
grama. Produktivnost dela je
kljub fizični obremenjenosti de¬
lavcev relativno nizka.

Problemi, s katerimi se sreču¬
je TOZD Podnart, so naši skup¬
ni problemi in jih moramo rešiti

na nivoju delovne organizacije.
Proizvodni program te temeljne
organizacije je komplementarni
program naše delovne organiza¬
cije. Poiskati moramo dolgoro¬
čno programsko usmeritev z
vpeljavo delovno intenzivnejše¬
ga programa in z diverzifikacijo
strukture in izboljšanja kvalite¬
te izdelkov sedanjega programa.

Za fizični obseg proizvodnje v
TOZD Filbo je značilno, da je za¬
ostajala tako za planirano kot
tudi za doseženo v letu 1986. Os¬
novni vzroki za nedoseganje pla¬
nirane proizvodnje so naslednji:

— upadanje povpraševanja in
razmere na tržišču zaradi
zmanjševanja investicijskih na¬
ložb

— pomanjkljiva tehnološka
opremljenost

— problematika preskrbe z
repromateriali in rezervnimi
deli

Ukrepi, ki smo jih sprejeli, za
pospešitev prodaje, predvsem
sezonski popust in obročno pla¬
čevanje v naši maloprodaji, so
presegli vsa pričakovanja, kljub
temu da po analizah, s katerimi
razpolagamo, dosegamo najvi¬
šje cene. Poleg vsestranskega
angažiranja vseh zaposlenih v
prodaji je k taki konjunkturi
pripomogla tudi izredno mila zi¬
ma. Tako beležimo ugodno pro¬
dajo in zmanjšanje zalog prak¬
tično pri vseh proizvodih, pri po¬
sameznih artiklih pa so se doba¬
vni roki predvsem zaradi pre¬
majhne proizvodnje povečali čez
vsako mero. Najhujše je pri pro¬
izvodnji oblog, saj beležimo sa¬
mo pribl. 50 % proizvodnje, le-to
pa imamo prodano že za mesec
april.

Uspešna je bila tudi prodaja
vratnih kril in podbojev, saj smo
zaloge zmanjšali za par tisoč ko¬
madov, med drugim so se občut¬
no zmanjšale zaloge anigrejevih
vrat. Poseben problem pred-

— slabosti v zvezi s tehnolo¬
ško in operativno pripravo dela,
pripravo in sprejemanjem naro¬
čil, organizacijo in spremlja¬
njem proizvodnje.

Na področju trženja ventila¬
cijskih in odsesovalnih naprav
je značilno, da so prevladovali
količinsko in vrednostno manjši
projekti. Strojegradnja, ki je bi¬
stveno vplivala na prestrukturi¬
ranje proizvodnje, je sprejela
več naročil, pa tudi njena struk¬
tura se je vsebinsko spremenila.
Pri proizvodnji strojev smo
namreč prešli od kooperanta do
končnega izvajalca kompletnih
strojev. To je bila zelo uspešna
programsko-organizacijska po¬
teza DO LIP Bled, ki se je na
osnovi dolgoletnih izkušenj pri
obdelavi lesa učinkovito vključi¬
la v področje izdelave strojev za
lesno obdelavo.

stavljajo vhodna in garažna vra¬
ta, kjer že vrsto let beležimo
premajhno proizvodnjo, pred¬
vsem masivnih vrat tipa V-4 in
V-5. Pri opažnih ploščah je bila
proizvodnja in prodaja zaneslji¬
va, razveseljivo pa je, da je pro¬
daja I nosilcev stekla, tako da
računamo, da prodaja le-teh ne
bi smela biti vprašljiva v prvi
polovici leta 1988.

Za še uspešnejšo prodajo bo
svoj delež morala prispevati tudi
proizvodnja, ki se često težko
prilagaja zahtevam trga iz naj¬
različnejših vzrokov. Tako jo pe¬
stijo pomanjkanje materialov,
neustrezne surovine, kot tudi to¬
gi postopki v tehnologiji.

Upad prodaje bo zaradi visoke
prodaje v januarju in februarju
prišel šele nekaj kasneje, zato
se moramo do takrat prilagoditi
tako v proizvodnji kot v prodaji,
da bomo reagirali hitro, saj iz¬
gubljenega posla nikoli več ne
moreš nadoknaditi.

Kelbl

Skobljanje oblog  — TO Rečica

Minulo leto je bilo kritično za celotno slovensko lesno industri¬
jo. Za našo delovno organizacijo lahko ugotovimo, da smo kljub te¬
žavam relativno uspešno poslovali, kar gre predvsem zasluga tržno
interesantnemu proizvodnemu programu, predvsem za izvoz. Izvo¬
zna orientiranost naše delovne organizacije in kvaliteta proizvodnje
nam mora biti osnovno vodilo tudi za leto 1988, ki nam z nejasnimi
pogoji gospodarjenja samo po sebi ne prinaša nič obetavnega.

Šlibar

Prodaja v letu 1988

Kljub temu da smo pri sestavi plana za leto 1988 bili dokaj skep¬
tični, saj je v decembru 1987 prodaja zelo zastala, so rezultati prvih
dveh mesecev letošnjega leta pokazali zelo optimistično sliko, ki nas
je, lahko bi rekli, prijetno iznenadila.

6

Studijsko srečanje slušateljev
politične šole

V okviru rednih srečanj, ki jih organizira CK ZKS za svoje nek¬
danje slušatelje, smo 18. 2. 1988 spremljali predavanje, ki ga je
imel dr. Franjo Štiblar s Pravne fakultete v Ljubljani. Predavanje s
temo »Trenutna gospodarska situacija v Jugoslaviji« je bilo še kako
aktualno in je v nas vzbudilo po uvodni predstavitvi predavatelja do¬
datno zanimanje.

Dr. Franjo Štiblar je sodela¬
vec Ekonomskega inštituta pri
Pravni fakulteti, katerega že vr¬
sto let uspešno vodi dr. Aleksan¬
der Bajt. Inštitut je navzven pri¬
znana strokovna organizacija,
čeprav je velikokrat trn v peti
ostalim kreatorjem ekonomske
politike v celi Jugoslaviji, saj po¬
gosto razsvetljuje kratkoročne
ukrepe v precej drugačni luči
kot izgleda uradno tolmačenje,
oziroma prihaja do kvalitativno
drugačnih rezultatov.

Inštitut smatra urejen gospo¬
darski sistem kot pravilno sinte¬
zo pred petimi področji, ki mora¬
jo biti med seboj v pravilnem so¬
razmerju:

— ustrezna rast proizvodnje

— zaposlovanje

— cene

— zunanjetrgovinski odnosi

— standard

V svojem predavanju nam je
tov. Štiblar podrobneje razložil
vsakega od naštetih kazalcev.

Proizvodnja

Trend proizvodnje v Sloveniji
je negativen, medtem ko v Jugo¬
slaviji beležimo stagnacijo oz.
pozitivno 0. Zaloge proizvodov
se zadnje mesece povečujejo.
Prihaja do specifične reakcije
gospodarstva, ki ne producira
zaradi zamrznitve cen. Kreditna
politika je ekstenzivna, kar vodi
še k večjemu padanju proizvod¬
nje. Denar se porablja za osebno
porabo. V primeru, da tega ne bi
bilo, bi morala podjetja več pro¬
izvajati.

Inštitut ocenjuje, da je le¬
tošnja predvidena rast industrij¬
ske proizvodnje v višini 2 % ne¬
ambiciozen cilj.

Cene in dohodki

. Zamrznitev cen in korekcije
(25 % so se že dvignile surovi¬
nam in materialom) so bile soci¬
alne kategorije, ki so vnesle v
ekonomsko sfero le več nereda
in protislovnosti. V januarju ce¬
ne še zmerom naraščajo za pri¬
bližno 8 % glede na prejšnji me¬
sec. To pomeni:

— da smo se glede povečeva¬
nja cen že vnaprej dogovorili

— da bo inflacija letošnje leto
še višja kot lani, zaradi zamrzni¬
tve bo pritisk na cene še večji

Osebni dohodki naraščajo po
6—7 % (tekoča dinamika), v Ju¬
goslaviji hitreje kot v Sloveniji.
Aktivnost naraščanja je v gospo¬
darstvu pojenjujoča, v DPS pa v
zadnjih treh mesecih v preko¬
mernem povečanju.

Obseg investicij je nizek, kar
je objektivni znak, da ni priča¬
kovati hitrejše rasti gospodar¬
stva. Poraba države se ni kaj po¬
sebej omejila (neproizvodno po¬
rabo bi bilo potrebno omejiti).
Potrošnja prebivalstva, gledano
v celoti, je še vedno v narašča¬
nju.

75 % vseh ukrepov je v pristoj¬
nosti vlade. Krediti se bodo po¬
večevali, nizka rast proizvodnje
se bo nadaljevala.

Ekonomski odnosi s tujino

Uvoz je naraščal po nižji stop¬
nji kot v preteklem letu. V teko¬
či plačilni bilanci smo dosegli
suficit, kar je rezultat spreme¬
njenega tečaja in načina prika¬
zovanja. Več kot 50 % je nedolar-
skega izvoza. 5—7 % je realno
povečanje, ne pa 15 % kot se pri¬
kazuje v poročilih (tečajna razli¬
ka med marko in dolarjem). Te¬
čajna politika ni bila pravilno
sprovedena. 2—3 mesece je bil
tečaj umetno zadržan. Kar se je
v novembru ustvarilo, je kasne¬
je razvodenelo v decembru in ja¬
nuarju.

Vzrok v navideznem suficitu
je treba iskati v v zmanjševanju
uvoza, kar ima tudi negativno
posledico v zaprtosti. Prihaja do
pojava, ko gospodarski subjekti
izvažajo, deviz pa ni. Bilanca ka¬
že, da je samo 30 % izvoza za go¬
tovino, ostalo pa so drugi pla¬
smaji (blago za blago, kar se tu¬
di bolj izplača).

Številke kažejo, da smo precej
dolgov odplačali. Če pogledamo
stanje dolga: 21,3 milijarde do¬
larjev (po podatkih Svetovne
banke še višji), smo sedaj bolj
zadolženi kot kdajkoli prej. Te¬
mu so priča naslednji vzroki:

— jačanje evropske valute v
primerjavi z dolarjem (43 % dol¬
ga je nedolarskega)

— v letu 1987 smo tudi klirin¬
ško manj izvažali

— tekoče račune imamo pozi¬
tivne (vrednost uvoza je bila ni¬
žje vrednotena zaradi padca ce¬
ne nafte, tako da smo več izva¬
žali kot uvažali (zneskovno).

Trenutna kreditno-monetarna
politika s krediti vzpodbuja (po¬
sredno) k dvigovanju cen. Do¬
kler ne bo deviz, ta spodbuda ne
bo učinkovita.

Zaposlitev

Zaposlitev v letu 1987 se je po¬
večala. To pomeni, da je pro¬
duktivnost padla.

Standard

Pravilno razmerje med našte¬
timi štirimi faktorji pogojuje
razvoj standarda, ki ga ima po¬
vprečen posameznikov neki na¬
cionalni ekonomiji. Žal je stan¬
dard marsikje v Jugoslaviji
spravil določen sloj prebivalstva
na rob minimuma, ki ga umetno
zadržujemo na določenem nivo¬
ju le še z ukrepi socialne katego¬
rije.

Tovarišu Štiblarju smo po
končanem predavanju zastavlja¬
li konkretna vprašanja glede iz¬
hoda iz ekonomske krize, v ka¬
teri se nahajamo. Minimalno
znanje iz politične ekonomije
nam je zadostovalo, da smo se
prepričali, da je vrsta ekonom¬
skih ukrepov prinesla le zača¬
sne rešitve (še to le nekaterim),
za korenitejše posege pa izgleda
dosedanja vlada nima ne znanja
ne poguma (oziroma obojega).
Razviti svet pa se nam čudi, za¬
enkrat glede na vse skupaj še
nekako strpno, koliko časa še?

Čuden

Referendum
in volitve

Delavski svet DO je na zasedanju, 2. 2.1988 sprejel sklep o
razpisu referenduma in volitev, ki bodo 11. 3. 1988. Istega dne
pa bomo imeli tudi referendum in volitve, katere so razpisali
delavski svet TO oz. DSSS.

Na referendumu bomo odločali o spremembah in dopolnit¬
vah:

1. SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI TO
V DO

Spremembe oz. dopolnitve se nanašajo predvsem na odbor
za ljudsko obrambo in družbenopolitično samozaščito, ki se v
skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi mora nadomestiti s
komitejem za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito,
spremembe pa se nanašajo tudi na njegovo delo in sestavo

2. SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH ZA
UREJANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ V DO

V tem aktu dopolnjujemo nekatere člene oz. njihovo bese¬
dilo jasneje opredeljujemo. To zlasti velja za 46. in 48. člen.
Sprememba pa se nanaša tudi na pridobitev kakršnegakoli
dodatnega posojila, ki ga v DO ni mogoče dobiti, razen če je
od dodelitve zadnjega obroka posojila preteklo 20 ali več let.
Sočasno spreminjamo obrestno mero za stanovanjsko posoji¬
lo v primerih, ko delavcem preneha delovno razmerje po la¬
stni želji oz. njegovi krivdi. V teh primerih bo delavec moral
odplačati vsako leto najmanj 20 % preostanka posojila s splo¬
šno obrestno mero.

Enake spremembe in dopolnitve kot jih vnašamo v SaS o
osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj vnašamo tudi v
PRAVILNIKE O UREJANJU STANOVANJSKIH VPRA¬
ŠANJ V TO oz. DSSS.

3. Delavski sveti posameznih TO oz. DSSS so poleg spre¬
daj omenjenih sprememb in dopolnitev pravilnikov o ureja¬
nju stanovanjskih vprašanj razpisali referendum tudi za spre¬
jem sprememb in dopolnitev STATUTA TO in DSSS ter SAM.
SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V
TOZD oz. DSSS.

Te spremembe in dopolnitve se nanašajo na že spredaj
omenjene spremembe in dopolnitve SaS o združitvi TO v DO,
predlaganih na podlagi Zakona o splošni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti.

Na referendumu bomo odločali tudi o izstopu LIP-a Bled iz
sestavljene organizacije združenega dela GLG Radovljica.

Istega dne, kot referendum, bomo imeli tudi volitve v vse
samoupravne organe. V posameznih TO in v DSSS bomo voli¬
li delegate za DELAVSKI SVET, SAMOUPRAVNO DELAV¬
SKO KONTROLO in DISCIPLINSKO KOMISIJO. Na ravni
delovne organizacije bomo izvedli volitve v DELAVSKI
SVET, SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO, SVET
ZA FINANČNE ZADEVE. Volili pa bomo tudi PREDSEDNI¬
KA IN NAMESTNIKA PREDSEDNIKA DISCIPLINSKE KO¬
MISIJE.

Istočasno bomo izvedli volitve za samoupravne organe
SOZD GLG, in sicer za DELAVSKI SVET in za ODBOR SA¬
MOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE.

Kot vidite sami: imeli bomo o čem odločati, zato naj velja
le še povabilo, da 11. 3.1988 čimprej opravimo glasovanje in
tako izpolnimo svojo samoupravljalsko pravico in dolžnost.

Kunej

Sestava plošč (TO Tomaž Godec)

7

Seminar o industrijski lastnini in
inovacijah

KDO TRŽI? (glej shemo 2)

Shema 2

• Industrijska lastnina in
njen pomen v gospodar¬
stvu

Predavatelj: Peter Jer¬

man, docent, doktor zna¬
nosti

Industrijsko lastnino naj bi že na¬
še gospodarstvo vključilo v poslovni
proces. Z marketinškimi akcijami
naj ta proces vodi k finančnemu
uspehu. Praktični cilj sprejemanja
industrijske lastnine v gospodarstvu
je vsekakor v vzpodbudi za razvoj
tehnologij take kvalitete, ki omogoča
vsestranski učinkovit plasma proiz¬
vodov in znanja na domačem in tu¬
jem trgu.

Pomen industrijske lastnine je od¬
visen od stopnje gospodarske razvi¬
tosti neke države, zato ima industrij¬
ska lastnina v posameznih okoljih
različno vlogo. Sistem zaščite indu¬
strijske lastnine naj bi sledil razvoj¬
nim možnostim, se prilagajal potre¬
bam gospodarstva! Pri tem je po¬
trebno upoštevati nosilce pravic tuje
industrijske lastnine, ki izhajajo iz
mednarodnih konvencijskih obvez¬
nosti. Izkušnje kažejo, da patent
med domačimi OZD nima pričakova¬
nega pomena, zato imamo pri nas
več rezultatov na področju tehničnih
izboljšav kot na področju izumov.

V zakonskih predpisih bi morali
zato dati večji poudarek stimulaciji
te oblike ustvarjalnosti.

• Posredovan je bil osnu¬
tek zakona o spremem¬
bah in dopolnitvah o var¬
stvu izumov, tehničnih iz¬
boljšav in znakov razliko¬
vanja.

Tolmačenje je podal di¬
rektor Zveznega zavoda
za patente v Beogradu
tov. Žarkovič.

Ugotovitve, ki negativno vplivajo
na tako majhno število registriranih
patentnih prijav pri nas so:

— postopek prekompliciran (pre¬
malo kadrov dela na tem področ¬
ju) — predolg postopek do pridobi¬
tve patentne lastnine (neurejene
prostorske razmere pri Zveznem za¬
vodu za patente)

— potrebno bi bilo izenačiti inte¬
res posameznika z interesi DO

— informacijski sistemi pri nas
slabo delujejo

• Predstavljen je bil
ITEO (inštitut za trženje,
ekonomiko in organizaci¬
jo v Ljubljani)

Predavatelj in obenem
povezovatelj — koordina¬
tor seminarja je bil tov.
Stele Marjan

ITEO vključuje pri svojem razi¬
skovalnem in svetovalnem delu ved¬
no več informacij s področja indu¬
strijske lastnine, inovacij in razvoj¬
no tehnološko tehniko. To je raču¬
nalniška informacijska banka poda¬
tkov in borza inovacij, katere ponud¬
bo in obseg širijo tudi v tujino. Tre¬
nutno imajo v bazi podatkov že 9600
tujih in 1160 domačih inovacijskih
dosežkov.

Namen delovanja tega centra je,
da s sodelovanjem z zveznim zavo¬
dom za patente, zagotovi slovenske¬
mu gospodarstvu lastne podatke in
dokumentacijo s področja industrij¬
ske lastnine, to je:

— Organizacijska iskanja in doba¬
ve dokumentacije (patentni spisi in
prijave, spisi zaščite vzorcev in mo¬
delov, blagovne znamke, zaščite po¬
rekla . ..)

—'Preiskave o zaščiti industrijske
lastnine pri nas in v svetu

— Informacije, navodila in podat¬
ki o dejavnosti zveznega zavoda za
patente

— Svetovanje, izobraževanje in or¬
ganizacija na področju inovacijske
dejavnosti

— Naročanje patentne dokumen¬
tacije

— Naročanje preiskav o zaščiti in¬
dustrijske lastnine

• TRŽENJE INVENCIJ
(samo idejna rešitev)

Kaj je trženje?

Je družbeni proces, s katerim si
posamezniki ali skupine zagotavljajo
kar potrebujejo in želijo in to tako,
da izmenjujejo izdelke storitve in
vrednote z drugimi.

Danes naj bi trženje omogočilo
boljšo kvaliteto življenja, kar pome¬
ni, da morajo biti pokriti interesi kot
so:

— dohodkovni interesi ponudnika

— zagotavljanje potrošniških želja

— družbeni interesi

KAJ TRŽIMO?

Tržimo invencijo (glej shemo 1)

NANAŠA SE NA Shema 1

KAJ JE NALOGA
TRŽENJA? (glej shemo 3)

(A j  Da vzpostavi in
^^  razvije tržišče

Shema 3

( B )  da zmanjša riziko
^'  in trženje izvaja

SISTEM TRŽENJA

PROCES TRŽENJA

- okolje

- ponudniki

- povpraševalci

- posredniki

- tržišče

- raziskovanje

- cilji in strategije

- taktika trženja

- organiziranost, izvajanje
in spremjanje

- rezultati


RIZIKI

V

- ind.lastnina

- tehnološki

- socialni

- ekonomski

- tržni

- organizacijski

- živijenski

- RIZIKO !!!

• Inovacijski centri,
vključevanje v
mednarodne inovacijske
tokove

V svetu so dolgo časa iskali najpri¬
mernejše oblike za razvoj inventivne
dejavnosti. Zato so po osemdesetih
letih nastale mreže inovacijskih cen¬
trov, ki so po svojem delovanju pri¬
lagojeni posameznim okoljem in go¬

spodarstvom. Problem majhnega de¬
la realiziranih invencij — idejnih re¬
šitev se je v praksi izkazal zaradi
vzrokov:

— slab pretok informacij o novih
idejah

— premalo znanja in obvladanja
celotnega poslovnega procesa nosil¬
cev idej

— slabo organizirana družbena
(država), ponuditi pomoč pri vzpod¬
bujanju in v prvi stopnji razvoja ino¬
vacije

8

— pomanjkanje, neorganiziranost
rizičnega kapitala

Informacijski centri so prevzeli
praktično izvedbo del v inovacijskem
procesu. Inovatorjem nudijo možno¬
sti za prodajo in realizacijo tako in-
vencij kot ostalih inovacijskih reši¬
tev višjih kvalitet (patenti, mode¬
li, .. .)

Osnovne naloge in cilji informacij¬
skih centrov so še:

— povezan informacijski sistem —
ponudbe in povpraševanja po inova¬
ciji in vključevanje v mednarodne
banke podatkov na področju indu¬
strijske lastnine.

Pri nas je inovacijsko delovanje še
zelo slabo organizirano, nepovezano,
v večini primerov je prepuščeno sin¬
dikatom, društvom in privrženim po¬
sameznikom. Inovatorji pa imajo
običajno več težav kot pomoči.

Z akcijami za pospeševanje inova¬
cijske dejavnosti za razvoj inovacij¬
ske dejavnosti je nujno potrebno
ustvariti ugodne pogoje, ki bodo ino¬
vaciji zagotavljali organizirane po¬
slovne aktivnosti za realizacijo in
prodajo inovacij.

Med te pogoje sodijo:

# brezplačno centralno evidentira¬
nje inovacije z možnostjo sodobnega
posredovanja in prenosa informacij

• ustvarjanje trga ponudbe in
povpraševanja po inovacijah

• organizirana ponudba poslov¬
nih aktivnosti za prodajo inovacij s
ponudbami, pogodbami in izvedbe¬
nimi deli

• svetovalne storitve za realizaci¬
jo inovacij kot so: zaščita industrij¬
ske lastnine, tržne raziskave, finan¬
čno in pravno svetovanje

• akcije za pospeševanje ID so
stalno izobraževanje, stimulativne
oblike nagrajevanja, ustanavljanje
rizičnih skladov, .. .

• Vrednotenje in nagra¬
jevanje inovacij
Predavatelj: pomočnik di¬
rektorja za organizacijo
in kadre tov. Janez Ženi

Glavni vzroki zakaj pri nas inova¬
cijska dejavnost še ni zaživela:

— Splošna družbeno politična kli¬
ma ter obilica administrativnih
ukrepov, ki državljane bolj spodbu¬
jajo v potrošnjo in življenje iz rok v
usta, namesto, da bi nas na vsakem
koraku motivirali za gospodarno
ravnanje z družbenim bogastvom

— Preozko pojmovanje inovacij,
ker še običajno pri tem mislimo, da
je vse službena dolžnost delavca

— Družbeno neprimerno vredno¬
tenje znanja

— Premalo domišljen sistem moti¬
viranja in nagrajevanja delavcev v
OZD, kjer se poudarja le motiviranje
z denarnimi nagradami. Zanemarja
pa se druge oblike motivacije npr.:
materialne in druge.

Kratkoročni in dolgoročni ukrepi,
ki bi pospešili napredek na tem po¬
dročju so:

— Ustvariti družbeno primerno
klimo in sprejeti zakone, ki bodo dr¬
žavljane motivirali v inventivno ob¬
našanje in delo

— Dograditi moramo sistem moti¬
viranja delavcev s tem, da inovator
napreduje na delovnem mestu

— Možnost dodatnega izobraževa¬
nja ob delu in iz dela doma in v tuji¬
ni

— Prednost pri reševanju stano¬
vanjskih problemov

— Obiskovanje strokovnih semi¬
narjev in sejmov doma in v tujini

— Dodatno plačan letni dopust
(nagradni) ter aktivirati oddih in re¬
kreacijo.

Če bi ta sistem motiviranja uvedli,
bi slej ko prej dosegli spodbudne re¬
zultate na področju inovativne de¬
javnosti.

Najpomembnejša inovacija na po¬
dročju inovativnosti pa bo spremem¬
ba v nas samih!

Ana Šifrer

Anica

Praprotnik

da so samozavestni nekako »si-
vni«, četudi jih ljudje mogoče
kritizirajo.«

Anica je tiste vrste človek, ki
optimistično zre v svet, ljudem
rada svetuje, a vendar svojega
mnenja ne vsiljuje. Rada se po¬
šali, o človeških medsebojnih
odnosih pove: »Brez smeha in
dobre volje bi bilo življenje ka¬
kor dan brez sonca.«

Sodeluje tudi na področju sa¬
moupravljanja: štiri leta je bila
član IO OOS DSSS; referent za
šport v DSSS, v svetu za finan¬
čne zadeve, blagajnik pri KOOS
in zdaj je član DS DSSS.

Ne navsezadnje pa moram
opisati tudi njeno stalno sodelo¬
vanje pri smučarskih tekih in
sankanju.

»Šport in rekreacija je pri nas
kar dobro organizirana, le mladi
premalo sodelujejo. Mogoče jih
le ne znamo pridobiti. Pri športu
si krepimo telo in duha, poveču¬
jemo družabnost, kar nam v teh
časih še posebej manjka«, pravi
Anica in se nasmehne.

Ko se pogovarjava, se nenado¬
ma spomnim njene mame Ange¬
le, naše upokojenke. Mislim, da
ji je prav podobna. Polna je ži¬
vljenjske vedrine, pripravljena
vedno pomagati, skratka skrom¬
na in prijetnega značaja. Če bi
bili vsi takšni, bi bil lep vsak de¬
lovni dan.

»Še nekaj zapiši!« me prosi,
preden se razideva, »čeprav sem
že povedala, da se mladi ljudje
ne smejo zadovoljiti in nekje ob¬
tičati, me vendar moti, da v tem
kriznem času mladi — perspe¬
ktivni kadri zapuščajo DO in od¬
hajajo drugam. Zakaj jih ne
znamo obdržati?« Odgovoriti ji
ne znam.

Kazalci na uri se pomikajo
proti koncu delovnega dne. Za¬
hvalim se ji za klepet in gledam
za njo, kako urno jo drobi proti
nabavnemu oddelku.

Vesna

LIP, lesna industrija Bled

RAZPISUJE

za šolsko leto 1988/89 naslednje štipendije:

TOZD Tomaž Godec

— lesarski tehnik

— lesar širokega profila

— obdelovalec lesa

TOZD Rečica

— lesarski tehnik

—• lesar širokega profila

— obdelovalec lesa

— oblikovalec kovin (vzdrževalec)

NAŠI

LJUDJE

Srečam jo na hodniku v avli
DSSS. Nekoliko je v zadregi,
vendar pripravljena na kratek
klepet. Saj tudi sama ne vem,
kje naj začnem, kaj naj jo naj¬
prej povprašam za rubriko o na¬
ših ljudeh.

Suhoparno je začeti z rojstni¬
mi podatki. Anica še ni dopolni¬
la 46 let in že ima 27 let delovne
dobe. Leta 1960 je začela delati v
MLIP Jelka v obratu na Lanco¬
vem kot administratorka. Z de¬
lom v lesni industriji pa je pove¬
zana že iz otroških let, saj je kot
otrok pomagala staršem pri se¬
kanju žamanja na žagi na Lan¬
covem. Od leta 1964 združuje de¬
lo na upravi na Bledu in sicer
opravlja delovne naloge likvida¬
torja faktur. Za svoje marljivo
delo je prejela Medaljo dela.
Svoje naloge opravlja vestno in
natančno. Ko sem jo vprašala o
njenem delu, mi je dejala:

»Res je, že dolga leta sem v
nabavnem sektorju DSSS. Ven¬
dar mislim, da ni dobro vse ži¬
vljenje oziroma vso delovno do¬
bo obtičati v isti delovni organi¬
zaciji, kaj šele na istem delov¬
nem mestu. Delo postane rutin¬
sko in enolično pa tudi dolgoča¬
sno. Mladi naj bodo bolj pogum¬
ni in tudi radovedni. Kako se
kdo znajde, je odvisno od člove¬
škega značaja in okolice, v kate¬
ri je zrasel, živi in dela. Prav je,

TOZD Mojstrana

— lesar širokega profila 3

— obdelovalec lesa 2

TOZD Podnart

— lesarski tehnik 1

— lesar širokega profila 2

— oblikovalec lesa 1

— oblikovalec kovin (vzdrževalec) 1

TOZD Filbo

— strojni tehnik

— oblikovalec kovin

— elektrikar

— pleskar

DSSS

— lesarski tehnik 1

— inž. lesarstva 2

— inž. strojništva 1

— dipl. inž. lesarstva 2

— dipl. inž. strojništva 1

— dipl. inž. elektronike 1

— dipl. inž. gradbeništva 1

—• dipl. inž. računalništva 1

— dipl. ekonomist 1

Prijave in zaključno spričevalo sprejema splošni sek¬
tor LIP Bled do 30. 6.1988.

9

Občni zbor
IGD Mojstrana

V soboto, 29. januarja 1988 je
bil v Mojstrani občni zbor Indu¬
strijskega gasilskega društva
Mojstrana. Udeležba je bila za¬
dovoljiva, saj se je od 25 članov
udeležilo občnega zbora kar 19
članov. Poleg tega so se občnega
zbora udeležili tudi predstavniki
iz Poklicne čete Železarne Jese¬
nice, Gasilskega društva Dovje,
Gasilskega društva Mojstrana,
predstavnika iz Industrijskega
gasilskega društva Rečica ter
poveljnik Občinske gasilske zve¬
ze občine Jesenice, tov. Karel
Trante.

Po izvolitvi delovnega pred¬
sednika so bila podana poročila
in nato razprava. Ugotovljeno je
bilo, da je bila aktivnost gasilcev
v preteklem letu zelo dobra. Iz¬
vedenih je bilo več sektorskih
vaj ter tekmovanje. Seveda pa
so morale biti tudi priprave na
vsako tekmovanje, ki jih je
uspešno vodil poveljnik. Gasilci
pa so v zimskem času vedno skr¬
beli, da so bili hidranti očiščeni.
Tukaj gre največ zaslug povelj¬
niku Janezu Miloniku, ki je do¬
sledno izpolnjeval ter samoini¬
ciativno organiziral razne pro¬
stovoljne akcije. Organizirali so
tudi očiščevalno akcijo in s tem
pripomogli, da je bila okolica v
obratu in izven njega lepo ureje¬
na. Ogledali pa so si tudi demon¬
stracijo gašenja z vodnim topom
v Elanu. Tako so gasilci v letu
1987 opravili kar 334 prostovolj¬
nih ur, kar je zelo vzpodbudno.
Že od samega začetka pa so se
odpovedali plačilu ur.

Če ob tem napravimo zaklju¬
ček, ni težko ugotoviti, da je bilo
leto 1987 izredno plodno. Pohva¬
liti pa velja tudi to, da so v svoje
vrste vključili tudi mlade. Vsi
gasilci pa so iz Mojstrane, kar je
izredno pomembno v tem, da bo¬
do ob eventuelnem požaru kaj
hitro ukrepali.

Sprejet je bil tudi plan dela za
leto 1988. Velik poudarek je bil
prav za žago Belca, kajti v pri¬
meru požara je naj šibkejša to¬
čka. Zagotoviti bi morali stalni
vir vode, kajti prav žaga je vsa
lesena in je sigurno v naj večji
nevarnosti.

Ob odhodu Joža Koširja, dose¬
danjega predsednika IGD TO
Mojstrana v pokoj je funkcijo
vodenja sprejel Vlado Gruden. V
Mojstrani je zaposlen že 3 leta
in opravlja dela in naloge skla¬
diščnika. Z ozirom na to, da je v
razmeroma kratkem času poka¬
zal izredne sposobnosti ter pri¬
vrženost do gasilcev, so ga člani
izvolili za predsednika.

Ob koncu pa je treba reči tudi
nekaj kar bi bilo bolje, da ne bi
zapisal. Spraševali smo se, kako
to, da se predstavniki iz drugih
IGD, razen Rečice, v LIP-u Bled
niso odzvali našemu vabilu. Pa
tudi nikogar iz DSSS nismo vi¬
deli.

Take in podobne stvari v da¬
našnjem času prav gotovo niso
nič kaj spodbudne.

NOČ

IGD Mojstrana med vajo

IGD Podnart

Osemdesetčlanski kolektiv
LIP Bled — lesena predelava
TOZD Podnart ima tudi svoje
Industrijsko gasilsko društvo v
katerem je včlanjenih 22 zapo¬
slenih. V soboto, 13. februarja
zvečer so na programsko-volil-
nem občnem zboru kritično oce¬
nili svoje delo v minulem letu in
sprejeli program dela za letoš¬
nje leto. Za letos med drugim
načrtujejo dve suhi vaji in več
mokrih vaj ter sodelovanje na
vajah sosednjih društev, če bodo
povabljeni, še predvsem pa vse¬

stransko sodelovanje z gasil¬
skim društvom Podnart.

Letos morajo pridobiti nekaj
novih članov iz vrst mlajših de¬
lavcev in jih poslati v tečaj za iz¬
prašane gasilce. Z razpoložljivi¬
mi finančnimi sredstvi bodo le¬
tos nabavili še nekaj opreme.
Na občnem zboru so izvolili no¬
vo vodstvo. Ker je dosedanji
predsednik Franc Sitar odšel v
pokoj, je bil izvoljen za novega
predsednika Franc Čufar, za po¬
veljnika pa dosedanji Franc
Tavželj. Ciril Rozman

!0

Večje škode ni bilo

V torek, 9. februarja zjutraj je
v Mojstrani nastal požar v odse-
sovalnem filtru. Požar je nastal
pred pričetkom izmene in to v
trenutku vključitve ventilatorja
za odsesovanje. Že po nekaj se¬
kundah se je oglasila sirena in
takoj so bili gasilci IGD Mojstra¬
na pri požaru. Hitro so ukrepali
in pričeli z gašenjem iz hidran¬
ta, nato pa še s pomočjo motor¬
ne brizgalne iz vodnega bazena.
Požar je bil tako pogašen v raz¬
meroma kratkem času, kajti za¬
radi hitre intervencije se ni raz¬
širil drugam. Gasilci so nato pre¬
gledali še odsesovalne cevi do si¬
losa in sam silos, kajti obstajala
je nevarnost, da ne bi prišlo do
požara v silosu. Čez dobro uro je
proizvodnja že tekla normalno.

Samo tisti stroji, ki so bili pri¬
ključeni na omenjeni filter, niso
obratovali. Skratka, večjega za¬
stoja proizvodnje ni bilo. FILBO
nam je v kratkem času zame¬
njal vreče v filtru ter novo tesne-
nje filtra.

Vzrok požara je težko defini¬
rati. Ena od možnosti je v tem,
da je del lesa v polžu drsal in je
prišlo do samovžiga. Lahko pa
je tudi kovinski delec povzročil
iskro v filtru.

Ob vsem tem pa velja pohvali¬
ti gasilce IGD Mojstrana, ki so
pod vodstvom poveljnika Janeza
Milonika hitro in brez panike
ukrepali in tako preprečili naj¬
hujše. Še enkrat se je pokazalo,
kako so nam potrebni gasilci.

NOČ

Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o
skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO
LIP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo,
kadre in stanovanja z dne 2. 3.1988 se objavi

RAZPIS

za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj
v zasebni lasti za leto 1988 v skupnem znesku
240.000.000,- din.

I. RAZPISNI POGOJI

Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določe¬
nimi v samoupravne sporazumu o skupnih osnovah za ure¬
janje stanovanjskih vprašanj v DO LIP in v pravilnikih posa¬
meznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem raz¬
merju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti
skupnih služb za nedoločen čas in upokojenci.

Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben.

Posojilo so dodeljuje za:

1. izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali
stanovanja (novogradnje)

2. za izboljšanje pogojev bivanja v lastni -stanovanjski
hiši ali stanovanju (adaptacija)

Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obvez¬
nostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posoji¬
la in s 4% obrestno mero.

Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vra¬
čanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna po¬
godba.

II. DOKUMENTACIJA

Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila
predložiti naslednje dokumente:

— zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici
uporabe zemljišča

— gradbeno dovoljenje

— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu
stanovanja

— dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja
od 20 % vrednosti trosobnega standardnega stanovanja.

III. OSTALE DOLOČBE

1. Vlogo s potrebno dokumentacijo za dodelitev posoji¬
la je potrebno vložiti najkasneje do 1.4. 1988 in poslati na
naslov: LIP, lesna industrija Bled, Splošni sektor, 64260 Bled,
Ljubljanska 32.

2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale,
prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posoji¬
lo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko
jim je bilo posojilo dodeljeno.

3. Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo te¬
ga razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevnimi podatki in
dokumentacijo iz II. točke tega razpisa.

4. O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo
sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo skle¬
pov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigo¬
vora.

Odbor za organizacijo,
kadre in stanovanja

Živite s časom, poslujte s tekočim računom

Od leta 1976 dalje že v Ljubljanski banki, Temeljni banki Go¬
renjske, vodimo za občane, ki imajo redne prejemke (osebni doho¬
dek ali pokojnino), tekoče račune. Ker pa še vedno velika večina za¬
poslenih prejema osebni dohodek na hranilno knjižico, vas želimo
seznaniti s prednostmi tekočega računa.

1. Glavna prednost tekočega računa je brezgotovinsko poslova¬
nje. Čeki, ki jih prejmete takoj, ko prispe na račun prvo nakazilo,
nadomeščajo gotovino. Druga oblika brezgotovinskega poslovanja
predstavljajo trajna pooblastila za plačevanje rednih mesečnih ob¬
veznosti (naročnine, obročna odplačila, stanarine ...).

2. Za razpolaganje s sredstvi na tekočem računu lahko poobla¬
stite tudi drugo osebo (pooblaščenec). Pooblaščena oseba tudi prej¬
me čeke in izkaznico in povsem samostojno razpolaga s sredstvi na
tekočem računu.

3. Čeprav je tekoči račun namenjen predvsem za plačevanje
vsakdanjih izdatkov, je z njim mogoče tudi varčevati. Banka obre¬
stuje sredstva na računu po enaki obrestni meri kot hranilno vlogo
na vpogled, pri tem pa je ves denar imetniku pri roki kadarkoli — z
enostavnim podpisom čeka.

4. Pri vseh načinih poslovanja, ki jih tekoči račun omogoča, se
marsikdo boji, da bi zgubil pregled in porabil več kot ima. Seveda je
bojazen utemeljena, saj je prekoračitev kritja na računu kaznivo de¬
janje in vse banke so obvezne kršitelje prijaviti sodišču.

5. Za lažje kontroliranje stanja sredstev na tekočem računu ob¬
vešča banka lastnika z izpiski. V teh izpiskih so zajete vse spremem¬
be oz. vsi čeki, ki so že prispeli v banko ter vse spremembe, ki jih na
podlagi pooblastila opravi banka. Izpiski so namenjeni predvsem za
kontrolo lastne evidence.

6. Imetnik tekočega računa, ki dosledno spoštuje pravila poslo¬
vanja, lahko vloži v enoti banke, kjer ima tekoči račun, prošnjo za
odobritev prekoračitve na računu. Znesek te dovoljene prekoračitve
znaša sedaj 60 % povprečnega mesečnega priliva na tekoči račun oz.
največ 300.000.— din.

Ker je v letu 1988 ena izmed aktivnosti Ljubljanske banke tudi
usmerjanje poslovanja občanov na tekoče račune in zmanjševanje
števila varčevalcev, ki prejemajo osebne dohodke na hranilno knji¬
žico, želimo s tem prispevkom tudi delavce vaše organizacije navdu¬
šiti za poslovanje s tekočim računom.

V vseh enotah naše banke smo vam pripravljeni svetovati in po¬
magati!

ŽIVITE S ČASOM, POSLUJTE S TEKOČIM RAČUNOM!

Srečanje rezervnih vojaških
starešin v Poljčah

Občinska konferenca Zveze
vojaških rezervnih starešin Ra¬
dovljica je konec januarja, že
tretje leto po vrsti, pripravila
svečanost v Republiškem iz¬
obraževalnem centru za ljudsko
obrambo v Poljčah pri Begu¬
njah.

Srečanja, ki je postalo že tra¬
dicionalna oblika povezovanja
rezervnih vojaških starešin, ki
so zaradi določene starosti pre¬
nehali aktivno delovati v svoji
organizaciji ZRVS so se udeleži¬
li tudi rezervne starešine, ki so
sklenile šolanje za rezervne vo¬
jaške starešine in tako postali
novi člani ZRVS. Povabljeni pa
so bili tudi člani ZRVS, ki so se v

lanskem letu najbolj odlikovali
v raznih tekmovanjih v vojaških
veščinah, streljanju in na špor¬
tnih srečanjih. Razen tega so bi¬
li na srečanju tudi starešine, ki
so napredovali v višji vojaški čin
ter učenci vseh šestih osnovnih
šol v radovljiški občini, ki so ob
decembrskem prazniku JLA na¬
pisali najboljši spis o temi »JLA
— jamstvo miru in svobode« ter
»Braniti domovino je čast in
dolžnost«.

Na srečanju je vabljene stare¬
šine in goste pozdravil predsed¬
nik OK ZRVS, Jaka Vidic, nato
pa so prebrali ukaz o napredova¬
nju. V višji čin je iz radovljiške
občine napredovalo 34 oficirjev
in 23 nižjih oficirjev. Višji voja¬
ški čin je bil podeljen tudi direk¬
torju naše DO, Francu Bajtu, ki
je napredoval v čin majorja.

Priznanja in knjižne nagrade
za najboljši priložnostni spis ob
lanskem JLA so prejeli učenci
osnovnih šol: Boštjan Cvetek iz
Boh. Bistrice, Simona Humar iz
Lesc, Primož Robič iz Radovlji¬
ce, Tomaž Šolar z Bleda, Andre¬
ja Švab iz Lipnice pri Kropi in
Jože Torkar iz Gorij pri Bledu.

Raznih tekmovanj v strelja¬
nju se je lani udeležilo 147 re¬
zervnih vojaških starešin iz 11
krajevnih organizacij. Naj¬
uspešnejše je bilo moštvo
ZRVS Radovljica. Vsi prvouvrš-
čeni tekmovalci so dobili poseb¬
na priznanja in pokale.

Pri najstarejšem
upokojencu
naše DO

V zadnjem tednu lanskega le¬
ta smo kot člani sveta za social¬
no politiko med drugimi obiskali
tudi naj starejšega upokojenca
naše DO, Antona Komarja iz
Boh. Bistrice. Anton Komar bo
16. maja dopolnil že 88 let.

V Bohinj je prišel leta 1937.
Zaposlil se je na žagi v Soteski;
ko je tu žaga pogorela, je odšel
na Gozdno upravo, kjer je delal
do 1948. leta. Od 1948. dalje pa
do odhoda v pokoj, to je do leta
1962 pa je delal v TO Tomaž Go¬
dec Boh. Bistrica.

S svojo življenjsko sopotnico,
ki je prav tako kot tov. Komar
prijetna sogovornica, živita pri
hčerki in njeni družini, oba še
dokaj zdrava in zadovoljna.

Bolj kot skromnega darila sta
vesela obiska in obujanja spomi¬
nov na delo in bivše sodelavce.

Želimo jim zdravja in še veli¬
ko srečanj.

Polona

11

LIP Zmagovalec
XI. zimskih iger
SOZD GLG

V soboto, 27. 2. je bilo na Zatrniku (VSL) in Zg. Gorjah (smučar¬
ski teki) izvedeno 11. zimsko tekmovanje članic SOZD GLG za pre¬
hodni pokal. Organizator tekmovanja je bil LIP Bled.

Vreme tekmovalcem ni bilo preveč naklonjeno, saj je predvsem
med veleslalomom ves čas snežilo in pihal je veter. Vseeno pa so bile
tekme zanimive in borbene.

Po pričakovanju je že petič zapored v skupni razvrstitvi zmagal
LIP, ki je osvojil prvo mesto tudi v kategoriji tekov in drugo mesto v
kategoriji veleslalom.

Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov je bil v Zadruž¬
nem domu Ribno.

Na tem mestu se zahvaljujem vsem našim delavcem, ki so po¬
magali pri organizaciji in izvedbi tekmovanja, da je le-to kljub manj¬
šim spodrsljajem uspelo.

REZULTATI:

VELESLALOM

Ženske do 30 let

1. PREŽELJ Majda, Alples,
45.80, 2. LUŠTREK Jolanda, Ae-
ro, 47.07, 3. URH Meta, Alples,
48.60, 4. RAKUŠ Jelka, LIP,
50.75

Nastopilo je 16 žensk.

Ženske 30—40 let

1. ŠMID Verona, Alples, 49,32,
2. ŠIFRER Ana, LIP, 50.61, 3. ZI¬
HERL Magda, Jelovica, 52.39,

11. MENCINGER Branka, LIP,

1.00.80.

Nastopilo je 13 žensk.

Ženske nad 40 let
1. ŠTURM Francka, Alples,
50.59, 2. KAISER Jasna, LIP,
50.74, 3. VEBER Anica, LIP,

52.26, 5. URANKAR Marija, LIP
53.19, 8. RISTIČ Albina, LIP,
56.61

Nastopilo je 12 žensk.

Moški do 27 let
1. ŠTULAR Miro, Jelovica,
41,82, 2. UZAR Boštjan, ZLIT,
42.00, 3. EGART Tone, Alples,
43.25, 4. LAPAJNE Mirko, LIP,
43.28, 10. ODAR Jože, LIP, 44.91,
19. RIMAHAZI Robert, LIP,
46.41, 24. FUJS Štefan, LIP,

47.02, 28. CESAR Igor, LIP,

48.27, 29. ROBIČ Matjaž, LIP,
49.58

Nastopilo je 47 moških.

Moški od 27—35 let
1. ROZMAN Milan, GG Kranj,
41.24, 2. ŠEMRL Janez, GG

Bled, 41.81, 3. TOMAZIN Janez,
Aero, 42.65, 8. ZALOKAR Zdrav¬
ko, LIP, 44.24, 12. ŠMID Stane,
LIP, 44.77, 16. TORKAR Borut,
LIP, 46.02, 20. SOKLIČ Marko,
LIP, 46.27, 23. JEGLIČ Zoran,
LIP, 48.15

Nastopilo je 34 moških.

Moški od 35—45 let
1. RAVNIK Jure, LIP, 43.11,
2. KODOROVIČ Marjan, GG
Kranj, 44.27, 3. GORZETTI Slav¬
ko, GG Kranj, 44,86, 17. LUŽ¬
NIK Stanko, LIP, 51.15, 18. RE¬
PE Jakob, LIP, 51.32, 23. STARE
Miro, LIP, 54.65.

Nastopilo je 24 moških.

12

Moški nad 45 let
1. KLINAR Andrej, GG Bled,
43.04, 2. ŠMID Janče, Alples,
43.14, 3. LAKOTA Peter, GG
Bled, 44.81, 4. TROJAR Srečo,
LIP, 45.15, 9. MILONIK Janez,
LIP, 47.24, 11. AŽMAN Stane,
LIP, 48.64.

Nastopilo je 22 moških.

TEKI

Ženske do 30 let (3 km)

1. JOŠT Metka, GG Kranj,
13,39.6, 2. RAKUŠ Jelka, LIP,
14,51.9, 3. URH Meta, Alples,

19.00. 7.

Ženske od 30—40 let (3 km)

1. CERKOVNIK Ivanka, LIP,

13.03.0, 2. JAN Urška, LIP,

17.36.4, 3. ŠIFRER Ana, LIP,

18.58.5,

Ženske nad 40 let (3 km)

1. RISTIČ Albina, LIP, 18,16.4,
2. MENCINGER Branka, LIP,

20.43.6, 3. ŠTURM Francka, Al¬
ples, 21, 53.5.

Moški do 35 let (6 km)

1. KOSMAČ Janez, LIP,
20,37.8, 2. ROZMAN Milan, GG
Kranj, 21,12.5, 3. DJURIČIČ Voj¬
ko, LIP, 21,17.4, 4. LAPAJNE
Mirko, LIP, 21,47.4, 5. FAJFAR
Janez, LIP, 22,27.0, 8. ZALOKAR
Zdravko, LIP, 24,16.6, 9. GIRAN-
DON Karlo, LIP, 24,19.8,
10. GRILC Alojz, LIP, 25,30.1,
12. MRAK Ivan, LIP, 26,01.4,
14. REPINC Peter, LIP, 27,27.6.

Moški od 35—45 let (3 km)

1. KOBILICA Pavel, GG
Bled, 11,04.0, 2. LOTRIČ Vinko,
Alples, 11,33.9, 3. TEPINA

Franc, GG Kranj, 12,18.4,
4. CERKOVNIK Anton, LIP,

13.48.1, 7. BLAŽIČ Henrik, LIP,

15.25.1, 8. KOROŠEC Janko,
LIP, 16,03.4

. Moški nad 45 let
1. LAPAJNE Franc, LIP,

12.28.5, 2. AHAC Boris, GG Bled,

12.30.6, 3. KALAN Jože, Alples,
12,40.5, 5. MILONIK Janez, LIP,
13,59.4.

Na enem izmed Lipovih sindikalnih prvenstev

TEKI EKIPNO

TEKI -F VELESLALOM +  (št. tekm. x faktor)

Po dolgem čakanju
je apartma v
Barbarigi končno naš

Že v lanskem letu, točno 2. 4. 1987 smo vplačali sredstva za
nakup apartmaja v Barbarigi. Prodajalec je zagotovil, da bo
možna vselitev v juliju 1987, vendar je bila izvršena primopre¬
daja apartmaja zaradi »višjih sil« šele 16. 12. 1987.

No, sedaj je apartma, ki meri 36,90 m 2 , končno naš. Opre¬
ma je že v prostoru, montirali pa jo bomo predvidoma v mese¬
cu marcu, tako da bo od aprila dalje garsonjero že možno ko¬
ristiti.

Naselje Barbariga leži 18 km severno od Pule, približno na
sredini med Rovinjem in Pulo. Orientirano je proti morju na
sončnem jugozahodu oz. nasproti otočja Brioni. V naselju bo
okrog 600 bivalnih enot z vso infrastrukturo in hoteli.

Debelak

PREDLOG

pravilnika za izbiro športnika in športnice LIP

KOOS LIP Bled, Svet za šport in rekreacijo pripravi vsako leto
posebej točkovanje za izbiro za športnika in športnico LIP Bled.

Na tem izboru lahko sodelujejo vsi člani OOZS po TOZD ali
DSSS v okviru KOOS LIP Bled.

Za izbiro športnika in športnice LIP-a bomo upoštevali vsa tek¬
movanja, izvedena s strani KOOS LIP Bled, v organizaciji sveta za
šport in rekreacijo.

Planinskih pohodov, kolesarskih maratonov, obč. sindikalnih
prvenstev, letnih in zimskih iger SOZD GLG ter lesariade v tem
izboru ne bomo upoštevali.

Izbor za športnika in športnico LIP bo potekal v disciplinah:
sankanje, smučarski teki, veleslalom, odbojka, mali nogomet, stre¬
ljanje, kegljanje, namizni tenis, kolesarjenje in šah.

TOČKOVANJE

I. Discipline: sankanje, smučarski teki, veleslalom, NT, šah in kole¬
sarjenje se točkujejo v vsaki razpisani kategoriji, in sicer:

1. mesto: 20 točk

2. mesto: 15 točk

3. mesto: 10 točk

4. mesto: 8 točk

5. mesto: 6 točk

6. mesto: 5 točk

7. mesto: 4 točke

8. mesto: 3 točke

9. mesto: 2 točki

vsi ostali po eno točko

II. Odbojka, mali nogomet se točkujeta:

1. mesto: vsak član ekipe prejme — 20 točk

2. mesto: vsak član ekipe prejme —

3. mesto: vsak član ekipe prejme —

4. mesto: vsak član ekipe prejme —

5. mesto: vsak član ekipe prejme —

6. mesto: vsak član ekipe prejme —

7. mesto: vsak član ekipe prejme —

Razglasili smo športnika in
športnico LIP za leto 1987

V programu dela za leto 1988
je bila tudi razglasitev za
športnika in športnico LIP za le¬
to 1987, katera naj bi se odvijala
ob priliki sindikalnega prven¬
stva LIP v VSL za leto 1988.

Glede na neugodne snežne
razmere, ko je vprašanje, če bo
sploh možno izvesti naše prven¬
stvo, smo se odločili, da našo
razglasitev združimo skupaj z
razglasitvijo športnika in špor¬
tnice na GG Bled.

Tako smo to izvedli v organi¬
zaciji in prostorih DO GG Bled,
dne 9. 1. 1988. Sindikalni in špor¬
tni delavci iz te DO so pripravili
tudi kratek kulturni program in
zabavni kviz, katerega nagrada
je bila 1 m 3  bukovih drv in sta ga
organizatorjem nehvaležno spe¬
ljali naši tekmovalki Jasna Kai¬
ser in Marija Urankar. Po pode¬
litvi nagrad najboljšim petim v
kategoriji moških in žensk je
sledil zabavni del z glasbo, ple¬
som, video-posnetki in seveda
prigrizkom.

Tako razvrstitev izgleda tako¬
le:

MOŠKI: točk

1. Zalokar Zdravko

DSSS 138

2. Rakuš Mirko

DSSS 132

3. Milonik Janez

TO Mojstrana 78

4. Malej Janez

Filbo 75

5. Pikon Janez

Tomaž Godec 70

itd.

Pri ženskah je razvrstitev
ostala nespremenjena. Dotakni¬
li smo se tudi pravilnosti same¬
ga pravilnika o točkovanju za
izbiro športnika in športnice
LIP in prišli do nekaterih za¬
ključkov, na podlagi katerih je
pripravljen nov predlog o točko¬
vanju.

Na kraju se moram v imenu
sveta za šport in rekreacijo in v
svojem imenu zahvaliti tov. Ja¬
nezu Šemrlu in njegovim po¬
močnikom za organizacijo sa¬
mega zaključka razglasitve in
za program, katerega so pripra¬
vili in se seveda z našo pomočjo
priporočamo za nadaljnje sode¬
lovanje.

Rakuš

III. Kegljanje

NAGRADE:

Nagrade bodo praktične in spominske in bodo podeljene petim
najbolje uvrščenim v konkurenci moških in žensk.

Ta pravilnik dajemo v javno obravnavo. Pripombe bodo preje¬
mali referenti za šport in rekreacijo po posameznih temeljnih orga¬
nizacijah do srede marca 1988.

Rakuš

Kulturni utrinki

Spominsko in

Letos sem se udeležil 23. zim¬
skega pohoda na Stol. Po doli¬
nah ni bilo snega, po gorah pa
ga je zametlo kar dosti.

Tudi vreme je bilo kar naklo¬
njeno in nekateri niso mogli ra¬
zumeti, da je bil dostop do same-

rekreativno

ga vrha prepovedan zaradi var¬
nosti. Prav prijetno sem se poču¬
til, saj sem bil tokrat devetič po
vrsti na pobočjih Stola, spet sem
se srečal z nekdanjimi sodelavci
in prijatelji.

Rajko Primožič

Decembra lani smo si (v orga¬
nizaciji občinskega sindikalne¬
ga sveta Radovljica) ogledali
dramo v Mestnem gledališču
ljubljanskem. Drama nosi kaj
nenavaden naslov: Otrok, druži¬
na, družba ali lepa Vida 1987.
Avtorica Alenka Goljevšček je
kritično ocenila stanje naše
družbe, na drugi strani pa teža¬
vno situacijo, v kateri se nahaja
naša družina.

Glavni raziskovalec na LVTR
OZSS nikamor ne pride z raz¬
iskovanjem resnice, celo službo
izgubi, v svojo družino vnese ne¬
mir. Njegova žena Vida pa se zo¬
perstavi proti socialnim krivi¬
cam in odkrito pove na javni tri¬
buni napake, ki marsikomu one¬
mogočajo normalno življenje.

Človekova tragika je zapisana
v osnovni celici — družini, ki ni
več to, kar je nekdaj bila. Nape¬
tost, hitrica in pesimizem ruši
harmonijo družinskega življe¬
nja. Drama nam je razkrila po¬
ložaj, v katerem se nahajamo.

Sredi januarja letos so nam
sindikalisti omogočili ogled mo¬
nodrame, katero je na Bledu
uspešno uprizoril igralec Jože
Zupan, doma iz Zasipa pri Ble¬
du. Vsebina je zajeta iz starih
zvezkov pisatelja Janeza Trdine
iz obdobja 1870—1879. Kmet
Bloudek v izvirnem domačem
jeziku pripoveduje zgodbe iz
kmečkega življenja, marsikate¬
ro »modro« razdre ter nam raz¬
kriva preprosto življenje. Glav¬
na vez so razni vinski prizori, za
sceno je igralcu služila miza,
stoli, na mizi pa bokal vina.
Kmet Bloudek pravi: saj kak ko¬
zarček ali dva ne škodi, po pa¬
meti ga pijmo!

Trdina je zapisal: »Starka je
modrovala: Hvala bodi večnemu

Bogu, da nam je dal ta ljubi vin-
ček. Kdor ga preveč pije, mu je
se ve na škodo. Človek ne sme
biti pijanec pa mu vino gotovo
koristi posebno takim starim re¬
vam kakor sem jaz.«

Vesna

Zahvala
kolektivu TO
Mojstrana

»Gorje kdor v nesreči biva
sam, a srečen ni kdor srečo
uživa sam.«

To je slovenski pregovor,
kateri pa je prišel posebno
do izraza v TO Mojstrana kot
velika zavest in solidarnost
ob prometni nesreči katero
sem utrpel na službeni poti
Mojstrana-Bohinjska Bistri¬
ca.

Vsem, ki ste kakorkoli pri¬
spevali in sodelovali v tej hu¬
mani akciji se vam iskreno
zahvaljujem.

Jože Kopavnik «

13

STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1987

ZAPOSLILI SO SE:

— v TO Tomaž Godec

Štefan Arh, 1954 — IV. st., Marjan Zorč, 1966 — III. st., Primož
Korošec, 1967 — III. st., Matej Grm, 1968 — IV. st.

Slavko MIKELJ, 1967 - V. st., Igor ZUPANC, 1971 - II. st., Ro¬
bert KOROŠEC, 1971 - II. st.;

— v TO Rečica

Marko Zupanc, 1964 — V. st., Bojan Zupanc, 1959, I. st., Helena
Kavaš, 1968 — V. st., Mira Rekar, 1968 — V. st., Dušan Ambrožič,
1968 - IV. st.

Tatjana NOVAK, 1969 — V. st., Jernej POTOČNIK, 1971 — I. st.,
Uroš GRAČNER, 1971 - II. st., Metod MACORIG, 1971 — II. st.,
Nermin MAHMUTOVIČ, 1971 - II. st.;

— v TO Mojstrana

Janez Doblšek, 1934 — I. st., Vid Lužija, 1971 — I. st., Marjan
Ropret, 1968 — III. st.

Robi JONKE, 1971 - II. st., Aleš SMOLEJ, 1971 - II. st.;

— v TO Podnart

Branko Kavčič, 1967 — III. st. Božidar Novak, 1962 — I. st.
Srečko SPOLOVNAK, 1968 — I. st., Andrej POHAR, 1949 —
IV. st;

— v TO Filbo

Andrej Cesar, 1968 — IV. st., Peter Korošec, 1967 — IV. st.
Branko PRETNAR, 1968 - V. st., Lovro ZALOKAR, 1970 —

IV. st.;

— vDSSS

Katarina Jan, 1968 — V. st., Savo Vrhovac, 1954 — VI. st.

Petar BULAT, 1965 — V. st., Aleksandra Lazarevič, 1953 —

V. st., Mirjana ERAC, 1955 - V. st., Jože FRČEJ, 1964 - V. st.

ODŠLI IZ DO:

— iz TO Tomaž Godec

Franc Žmitek, I. st. — disc. ukrep, Andrej Klančar, I. st. — JLA

Ivanka VOJVODA, IV. st. — upokojitev, Marija MEDJA, II. st.

— upokojitev, Franc ODAR, I. st. — upokojitev;

— iz TO Rečica

Majda Arnejšek, IV. st. — izjava, Samo Božič, II. st. — disc.
ukrep, Janko Hudovernik, IV. st. — izjava, Alojz Domitrovič, II. st.

— delo za dol. čas, Vojko Polanc, IV. st. — JLA, Miran Žido, II. st. —
JLA

— iz TO Mojstrana

Emilija Janša, II. st. — inv. upok., Drago Pezdirnik, I. st. — spo¬
razumno, Jože Štamcar, I. st. — samovoljno

— iz TO Podnart

Tanja Pretnar, I. st. — delo za dol. čas, Matevž Kordež, V. st. —
sporazumno, Anton Bole, IV. st. — sporazumno
Aleš PRETNAR, I. st. - delo za dol. čas;

— iz DSSS:

Mira Rekar, V. st., Helena Kavaš, V. st., Marjeta Hožič, V. st.,
vse potek pripravniške prakse

Tatjana NOVAK, V. st. — potek prip. dobe, Slavko MIKELJ,
V. st. — potek prip. dobe, Branko PRETNAR, V. st. — potek prip.
dobe.

RODILI SO SE:

Bernardi Zorman (TO Rečica) — hči, Vinku in Veroniki Lužar
(TO Tomaž Godec) — sin, Mateju Mlakarju (TO Filbo) — sin

Damjanu GOLJI (TO Rečica) — sin
Marjanu GABERŠČKU (TO Rečica) — sin

Ob vstopu v leto 1988

Se pesem narodna tako glasi,
da sekati Vam smrečico veli
in barčico izdelati iz lesa,
ki naj na morje mimo se poda.

Ne sekate pri Vas v gozdeh lesa,
ne plove nikjer nobena barčica,
ki bi pri vas izdelana bila,
a vseeno pesem ta za Vas velja,
saj uspeh posloven Vaš je Vaša ladja,
ki Vam še zanaprej naj kruh podarja,
denarce služi, Vas z veseljem ožarja
do dela, čigar pesem naj doni vesela
in v novem letu še močneje ori
na jutro, ko se dan zazori!

Naj pesem dela uspehov Vam prinese,
zaslužek dober, zadovoljstvo, posel,
ki se obnese;

da naročil dobivate veliko,

iz katerih Vam bo blagostanje vzklilo! prof. Ivka Trevnova

Ob prezgodnji smrti dragega očeta

Jožeta POLJANCA

se vsem sodelavcem iz srca zahvaljujeva za vso pozornost v najtež¬
jih trenutkih.

hčerki Ani in Meta z družinama

V slovo

Mariji Poklukar

Zopet je neizprosna smrt posegla v naše vrste, tokrat je za
vedno odšla od nas naša upokojenka Marija Poklukar.

Marija je prišla med nas takoj po končani vojni ali točneje
aprila 1946, zavedajoč se, da bo prav lesna industrija odigrala
močno in pomembno vlogo za obnovo in razvoj naše porušene
domovine. Zaposlila se je kot merilka lesa, kjer je delala dol¬
go vrsto let. Kljub takrat še neurejenim delovnim in drugih
pogojev, kjer zaradi ogromnih nalog delovni urnik ni poznal
vedno samo 8-urnega dela, se je vedno rada in z vso voljo pri¬
družila naporom za reševanje skupnih nalog. V naši tovarni
takratni Gorjani je delala vse do upokojitve, septembra 1960.

Marija se je rodila leta 1908 v Spodnjih Gorjah. Vse svoje
življenje je zelo rada zahajala v bližnje gozdove, kjer je ob le¬
poti narave pozabljala na vse težave v svojem vsakodnevnem
življenju.

Bila je znana kot vestna, marljiva in poštena delavka. V
svoji sredini je bila prav zaradi teh vrlin spoštovana. Ohranili
jo bomo v lepem spominu, takšno, kakršno smo poznali.

Delavci LIP BLED —
TO REČICA

Glavni in odgovorni ured¬
nik: Peter Debelak, tehni¬
čni urednik: Nada Frelih,
člani: Tone Koncilja, Ja¬
nez Stare, Janez Marolt,
Branko Urh, Anton Noč,
Jure Ravnik, Vinko Ču¬
den, Miro Kelbl in Ciril
Kraigher. Tisk: Gorenjski
tisk, Kranj

14