—   203    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Ziadra se čita v ondašnjem časniku w0sser-vatore Dalmato" življenjopis prezgodaj umerlega nadepolnega mladenča Jožefa Sernica, sinu mnogo-epoštovanega g. Janeza Sernica, c. k. kolegialnega sve-tovavca v Zadru in verlega Slovenca, ki je naMariani, nesrečnim parobrodu, ki se je od 4—5. marca v morje potopil, med druzimi tudi ob življenje prišel. Izverstne dušne lastnosti mladega Slovenca zaslužijo, da rajnega spomnino tudi v naših Novicah.
Jožef Edvard Semič, rojen 19. marca 1828v Gorici pride še otrok na Dalmatinsko. V Spalati se je učil brati in pisati, potem je stopjl v Zadru v gimnazij, kjer je bil vedno med pervimi. Ze otroka je posebno morje veselilo, in kar mu je le časa ostalo, se je posebno tistih vednost učil, ktere so se mu za mornarstv o potrebne zdele.
Njegova rajnka mati, Elizabeta, rojena Pavlic, iz Krajnja na Gorenskim, kteri je morje že enega brata vzelo, si je vse prizadela, svojemu sinu morje iz glave zbiti; pa vse zastonj ? nagnjenje do brodarstva je z njim vred raslo in morali so ga poslati v Benetke v mornarsko šolo. Tu je Ser ni c vse svoje učence naglo prekosil. Komaj stopi iz 4. leta, postane kadet na fregati 3,Bellonaa. Tukaj se je tako hvalevredno obnašal, da ga je admiral Buratovič, ko je pisal nečemu svojih pri-jatlov v Zader 19. septembra 1847,   posebno   pohvalil.
Ze v letu 1850 postane Sernic častnik (oficir) in zavolj njegovih vednost mu je bilo 30 kadetov izročenih, jih znansko in djansko v potrebnih vednostih podučiti. Njemu se je zahvaliti, da je barka ,?Elisabeta", na kterej je Carigrad obiskal, sardinski barki, ktera jo je pri Tenedosu čakala, srečno ušla. Razun Carigrada je obiskal v letu 1849 tudi otok Madeiro in pozneje Napolitansko.
V letu 1851 pride na parobrod Marjana, kjer mu pa ni dopadlo, ker njegovo veselje je bilo le biti na širocem morji, kar pa od parobroda ni zamogel pričakovati. Kaj pa da se je z Mariano od 4.—5. marca 1852 zgodilo, je, bodi Bogu milo! znano dostojno. Tudi naš Sernic se je potopil z barko.
Geschlecht ali Geschlacht. Treba je, de razločimo žlahtno in žlahno. Žlahtno je, kar žlahto (Ver-wandtschaft) zadeva, na priliko, žlahtna dedišna itd. Žlahno pa (brez t), kar je posebno dobro, blago, verlo, pitano, — mende od tod, ker so južni Slovenci in sosedje Lahov boljši reci nekdaj od Lahov, iz Lahov dobivali, na priliko žlahno sukno (Paduan iz Padue), žlahne breskve, vina itd. Od tod beseda žlahnost; zato se pravi požlahtiti se = v žlahto priti (in die Vervvandt-schaft treten), — požlahniti se = se izverstno poboljšati (sich veredeln); zato dobro rečem in pišem: Tone in Jaka sta se scer požlahtila, pa ne še požl ahnilar sta divja kot pred.                                                 Pisatelj.
—   204   —
Od narave bogato obdarovan mladeneč je govoril nemško, taliansko, francosko, angleško, ilirsko in slovensko ; bil je ves vnet za blagor človeštva in imel je tudi dar , drage s svojim duhom navdati. Za mornar-stvo, v kterem si je izverstne vednosti pridobil, je bil ves najiušen.
Ce vse to prevdarimo , lahko spoznamo , da ga je slavna prihodnost čakala. Ali — komaj je začel sad svojega truda vživati, ravno je svoje serce še večemu upu odperl, ga požre nemilo morje, kakor da bi mu bilo zavidilo njegovo slavo, kakor da bi se bilo balo prihodnjega zvedenega in pogumnega krotivca! —
Iz Siska 19. jnnia. Kakor terdo so tukajšnji ter-govci še pred malo časam žito deržali, tako ga ponujajo sedaj po zmiraj nižji ceni. Zunaj soršice je žita dovelj, posebno t u r š i c e na zbero, ktere bo blizo 160.000 vaganov, kadar še tista pride, ki se pričakuje; pa se tudi po nji nar bolj popra.šuje; na drobno ji je cena po 2 fl. SO kr., na debelo in kdor koj plača, jo dobi nižji kup. Pšenica po razni sorti od 4 fl. 12 do 4 fl. 20 ali 24 kraje.; s o r š i c a 3 fl. 45 do 3 fl. 50 kr.; ječmen za olarije 2 fl. do 2 fl. 6 kr.; proso po 3 fl. 10 kr.; e ves po 1 fl. 30 do 1 fl. 40 kr. Vožnja po Kupi in Savi je po poslednjim dežji dobra; nekaj časa sem je vožnje po suhim do Zidauiga mosta manj, toraj se je vožnina ponižala na 16 do 18 grošev za vagan. Iz Ban a ta zvemo, da so kupci ki bij o pšenice po 7 fl. zatirali.    Ogeršice se bo nek letos sila malo pridelalo.
Iz Celovca. V pervim zboru gojzdnarske družbe, ki <obseže vse gorate dežele našiga cesarstva, je bil izvoljen pervi predsednik te družbe gosp. Anton vitez Guttenberg, gojzdnarski svetovavec v Gradcu, — drugi predsednik žl. gosp. Maks Wunderbal-dinger, gojzdnarski svetovavec v Gmunden-u, — tretji predsednik žl. gosp. Moric Kem p elen iz Hall-a na Tiroljskim , — glavni tajnik družbe pa gosp. Hiro-nim Ullrich, višji gojzdnar v Bledu.
Iz Postojne. Letos se menda ne bomo znebili steklih psov, ker se stekljina prav po kužje od popadenih dalje širi. 21. dan t. m. so vstrelili speteniga, ki raztelešen je znamnja stekljfne razodel. In pri vsem tem je še nepotrebnih psov, kamor se pogleda; in zraven tega mnogo tacih terdovratnežev, ki ne bojo verjeli prej na stekljino, dokler se jim ne bo zgodilo, kar se je pripetilo nesrečni Uršuli Klemenovi! — Od teh žalostnih reči se vernem k veseli, ki našo šolo zadeva. Postojnska šola ima nad svojim katehetam in vodjam, tukaj občje spoštovanim kaplanam g. Potočni kam moža, ki je zares velike hvale vreden. Kot dober pastir med ovčicnmi se obnaša on med šolskimi otročiči, ki ga pa tudi ljubijo, kot svojiga očeta. 21. dan t. m. je peljal vse sku-pej — bilo jih je okoli 250 — na Zobič, hrib poleg Postojne, na sprehod. Tukaj so se, fantiči skupej, deklice skupej igrali po njegovim napeljevanji, — potem bo pobožne slovenske pesmi prepevali, poslednjič pa se nad češnjami in kruham veselo gostili, ki sta jih gosp. vodja in pa šolski ogleda gosp. apotekar Gottsberger jim pripravila. Kakošna veselica je tak sprehod v prijazni drušini svojiga učenika , je lahko zapopasti. Kako pa tudi mlade serca vnema k veselju do šole in k pridnosti, je očitno v naši šoli, kjer se tudi vsi drugi uče-niki verlo obnašajo. Kjer klije taka živa ljubeziu do otrok, kakor v persih našiga vodja, tam mora vspeh šole dober biti.    Slava takimu šolniku!
Iz Se&ane. Začasno vodstvo noviga, 4. grudna 1851 osnovaniga društva za pogojzdenje Krasa na Teržaški in Goriški strani da na znanje, da bo pervi občni zbor 22. dan prihodnjiga mesca  julia v Sežani.
in povabi ude,  naj  se  obilo snidejo,   ker  se  bo   v tem zboru tudi  15 odbornikov volilo.
I& Ljubljane. Svitli nadvojvoda Janez pridejo, kakor današnji ^oglasnik" naznani, prihodnjo sredo v Ljubljano in bojo zbor kmetijske in obertnijske družbe v četertek s svojo nazočnostjo poslavili. Nadjamo se, da bojo udje imenovanih družb od vsih krajev privreli vidit in slišat preljubljeniga gospoda. — Zbornica kup-čijska in obertuijska naše dežele je s častitim dopisam od 24. t. m. naznanila vredništvu, da bo pomenke in sklepe svojih sej prihodnje redno po ^oglasniku Novic" razglasovala, kar je ^Novicam" tolikanj bolj prikladno, ker je njih zapopadek tudi obertnijsk in kupčijsk, in ker je dosto tacih obertnikov in tergovcov po deželi, ki nem-škiga časnika ne berejo in bi vunder radi zvedili, kaj dela naša zbornica.
Iz Ljubljane 25. junia. Danes zjutraj je prišel v 49. listu napovedani sila veliki vol, ki ga je g. Bitenc na Koroškim kupil in kakoršnjiga tukaj se nismo vidili, iz Vošperka (Wolfsberg) v Šiško, kjer bo skoz 10 dni (za 2 groša) viditi, na somajni dan sv. Petra in Pavla bo pa na živinskim somnji na ogled postavljen. Ta velikan med volmi je 6 let star, 76 pavcov ali 19 pesti velik, od pers do repa 76 pavcov dolg, čez persi 108 pavcov debel; vagal je v Vošperku 26 centov in 7 funtov; velja pa 383 fl. Vreden je, da ga gre vsakdo gledat.