MLADI  STRAŽARJI
Naši Primorci
\ se itttše jtigosluvanske primorske pokrajiiie itejejo 764.099 prebivalc^v, Mccl teini je le 5609 Italijanov. Ako hočemo še vedeti. koltko je lialijaiiOv na 100 prebivalcev naŠega jugoslovauskega Priraorja, napravirao odstotni IproceiiUii.) račun tako, du poronožiino število Italijauov s 100 in ia produkt deliuio s attvilom vseh prebivaJcer 764.699 (560.900: 764.b09 =). Tako pri-demo do defimaluega števila 0.7V To se piavi na 10.000 prebiTalcev v jugoslovanskein  Primorju pridc  le 73  Italijauov.
Cisto drupačne številke ciobiino. če pogledaino oui del našega Primorja, ki st* oahaja pod italijauskijn gospostvom. Ttalijansk« pokr«jina Julijska Henečija (Reka. Gorica, Pulj, Trst in /ader) ima po ljudskem štetju iz it*ta 1921 ii. dec.) okroglo 930.000 prebrvalcev. Po istem stetju pa prizaiav^jo Italijani, da biva v Italiji 420.000 Slovencev in Hjvatov, in ti so naseljenj v Julijski Benečiji. V otlstotkih izruženo pomeni, da imamo tudi po lašk^m prLZuanju 43% ttimošiijega pi'el>ivalstva. Pa Še nekaj moramo pri tem iio-udariti. Naši ljutljt* v Julijski Bcnečiji »'s« kaki priseljem-.i. ki so prtšli - nebnhora za kruhom. ampak so tu od davnih časov, ko so si evropski :idi-odi iskali novih doinačij. Zato sianujejo tudi v Julijski Beneciji S|<>-vt-in-i in Ilrvati strnjeno, čisto jasna jtaejua črta jili loči od jijihovih sn-scdov Italijanov in Furjanav. Slovani že od nekdaj tu obdeJujejo zemljo: zavarovaue itnajo borne kruŠkc njivice z visokimi kanieiiitimi oprajaini. Ob morju so «e orJ nekflaj naši ]judje havilt z rihitrstvom. SpuSvali pa so &> tudi na svojiJj. ladjah daJje in se bavUi z brodarstvum iii poinorsko trfto-vino. Branili so tudi raorje in Primorje pred tujinii Mvali, zlastt prod Ho-haiučdanskimi Saraceni v časih pred ki-ižarskimi vojakami in kasneje tinii pred Tnrki. Tako -so si prklobili domoviiisko pravico ob in na morju jn » lem tudi pravico do soodločevanja v rseh vprašanjih, ki zadevajo Ja- M ilc^insko morje. Prav tako kakor Halijan govori o Jaclranskem morju kot B i»   mare nostro*. govori ,tudt Jugoslovau, Slovenec, Hrvat in Srb o    n a s e ntjfl
III «»r JU*.                                            :                                                               M
iver jadcansko morjc nikoli ni bilo kaka pregraja med narodi na nje-fl /<i\th obrežjih, ampaJc ,je vedjio Šel živalien promei od vzhodne k zahorjni "l»ali in obiatno, je prav uaravno, da je tudi v kuhiirnem pogledu videti \'-!iko skupnih potez obch narcwlo^ ob Jadranu. Ena takih skupniii poU'Z ¦ i' . (lu jf prcbiviilstvo na vzhodni in zahodni strarit Jadrana versko enotijo. J Koiojiftuii so oboji, jugoslovanski Priiuorci lako kakor Italijuni. Pu ueH ^:nid kntoliČMiii na papirju, ampak tadi po vsem svojcm mi.Sjjenj« in čin--H >-t \ n% iinju. Celo Srbi ob Jatlranskem morju imajo svojo katoliško nadsKo-l lijn v Baru (primas Srbije). Na nekaterih tneatiK iraamo pa vendar -tudi I \ našera Primorju prnvoslavne brate. Pri l*ulju se nahaja čisto pravoshivna I \;i-i Peroc. Tudi pri Zadru je več pravoslaviiih nasclbin in prav tako tudj ¦ ii.! .iužncm koncu  Dalmacije. Toda ta unselitev pravuslavnih v Primorju je ¦
109                               
v zvezi s turškimi boji. Kakor so prišli pravoslavni kot begunci v Gorjance, v Liko in drugam proti severu in severozapadu, tako so iskali zavetja pred turško silo tudi v Primorju, kjer so se ohraiiili do današnjih dni.
Sploh je prebivalstvo zlasti v tistem delu Istre, ki je bil do konca beneške samostojnosti pod Benetkami, silno pomešano. Še danes se to kaže v značaju tamošnjega prebivalstva. Niti dve sosedni vasi ne kažeta istega značaja. Huda sovraštva, poboji, poškodovanja lastnine (porežejo trte, po-škodujejo ovce) so posledice tega mešanega prebivalstva v preteklih dobah. Znana je pripovedka o onem poguihnem istrskem župniku, ki je prišel v župnijo, kjer ni mogel pred njim nihče obstati. Šel je prvo nedeljo na prižnico. V eni roki je držal križ, v drugi pa — tako pravi pripovedka — samokres, in nagovoril svioje vernike: »Vi ste hajduki, jaz sem pa vaš haj-duški župnik. Ako ne boste poslušali besed, ki vam jih bom govoril v imenu križa, boste pa poslušali tega-le (samokres)«. In ukrotil je svoje haj-duke, da so postali dobri in niso več rezali svojim sovražnikom trt in nji-hovim ovcam kit na nogah. Nagli, razburljivi so Primorci. Veliki cerkveni oče sv. Hieronim, ki je svoje nasprotnike pogosto ugnal tudi s trdo in zelo ostro besedo, je prosil Boga za odpuščenje z besedami: »Parce Domine, Dal-mata sum!« (»Odpusti, Gospod! Sem Dalmatinec«). Mnogo teh starih obi-čajev so ohranili naši Primorci. V Makarski pa tudi drugod imajo na veliki petek pomenljive spokorne obrede, ko nesejo odlični možje bosi težak kri v procesiji. Lepe so narodne noše naših Primorcev. Predvsem pa so Primorci čuvarji našega sinjega Jadrana.                                 Dr. K. C.