»SSN 0351-6457 1 U 9 770351 640019 _______ 9 II.t I VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK hikwsthik ves VESTNIK MUHIK ll 1' NiKVESmiK« VESTNIK VESTNK NIK VESTNIK VES Ljutomerska Krka je največji evropski izdelovalec pastil v Evropi CREDnANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21780 ! p- .11 mlMcsm d.a.d., ••bov> m. aabsti NINliM 1 bota« tfli.: on U 73«, fav: H4 i RAČUNALNIKI, KI LETUOI K^crdsoff amUFlEODEAlEK WIND0WS '95 - Predstavitev v grajski dvorani, 5.12.1995, ob 12.00 VESTNIK Murska Soboto, 30,novembra 1995, leto XLVII, št. 48, ceno 150 SIT >»<- i [f l} s ■iPa »i-. ?*■ r r* • 1 '1-V c ,3' I VREME Svetioba mi pokaže sliko pravi Sandi Červek v velikem intervjuju za Vestnik Ob koncu tedna bo suho in nekoliko hladneje. Vestnikov koledar 30. november, četrtek, Andret 1. december, petek, Marjan 2. december, sobota, Blanka 3. december, nedelja, Frančišek ! 4. december, ponedelfek, Stojan 5. december, loroN. Barbera G. december, srede, MIMevž Pregovor Hi Andreja sneg - z žitom krog. Proarama lastninskega preoblikovanja Gradbenika in Loga sta v hladilniku pri. Ropovi komisiji, ki ugotavlja, ali je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja na račun Logovih delavcev Mariborski del EEK-ia iz Vidma je odvisen od pripravljenosti banke za sodelovanje Soboško cestno podjetje se ne strinja z državnim deležem, zato je sprožilo ustavni spor Beltincih je veliko zani-za nogomet. To lahko ^®Panio ne samo po obiskih J* tekmah beltinskega prvo- ^*8aš sa, temveč tudi na tre- ‘TSe poti vodiio v r koŽiČTlO - •Novoletna košarica 1. do 24. decembra 31 IZDELKOV PO SUPER CENAH za 31 prazničnih DNI! drobnoprodajnih trgovinah / cene tudi za kupce v veleprodajnih skladisčHr ^^‘govci, gostinci, šole, vrtci... B.<«drhjlrkn tiokun! izkoristite ugoden nakup! ningih. Naš fotograf Jure Za-uneker pa je ujel v objektiv gledalca, kako zavzeto spremljata trening Beltinčanov v malem nogometu. i Severovzhod. Ne vem, zakaj se mi že od nekdaj zdi, da je severovzhod nesrečna, strašna, zlovešča smer. Čas bi bil dognati, od kod imam to. Letalo teti na severovzhod in se ne vrne. S severovzhoda ni novic. Sovražniki prihajajo s severovzhoda. Nekdo je odšel na severovzhod in ga niso več videli. Dovolj ... Gornje vrstice so zapisane v knjigi, ki jo pravkar berem, vendar so se mi na tisti strani od vsega najbolj vtisnile v spomin. Ker se tako počutimo tudi v Pomurju, ker nas ima nekdo za enaki »severovzhod« ali enostavno zaradi občutka nekakšne podobnosti z razmerami v Sloveniji, čeprav je v knjigi govora o neki povsem dn/gi deželi izpred 60 let? Pa smo res na »severovzhodu«? Geografsko gledano smo v osrčju Evrope, za Madžare smo na zahodu, za Avstrijce kvečjemu na jugu,- na »severovzhodu« smo te z ljubljanskega gledišča, tako nas torej Prometna prevara stoletja vidijo v Ljubljani in tako se tudi obnašajo do nas. Najsi gre za programe, projekte, akcije ali kaj drugega: kar je više od Maribora, je »slovenski severovzhod«. Avtocesta na severovzhod. Železnica na severovzhod. Daljnovod na severovzhod. Same po sebi so to zadeve, ki so napisane z gledišča Ljubljane. In kaj bo od vsega tega, se sprašujejo ljudje na »severovzhodu«? Nič. Ker Slovenija nima izdelane ne prometne politike ne realne dolgoročne energijske politike. O slednji zaenkrat ne bi, raje bi še nekaj besed zapisala o prometni politiki. Medtem ko se vsa Evropa usmerja na železnice, se mi usmerjamo na ceste. Res je, potrebujemo jih, dober izgovor za prenatrpanost cest so tovornjaki. Oktobra je prestopilo državno mejo v Dolgi vasi 22 tisoč tovornjakov, k temu bi morali prišteti še nekaj tisoč tovornjakov Petrola (Nafte), ki drvijo neprestano po cesti od Lendave do Ljubljane in i, Kopra (o smiselnosti in varnosti nihče ne spra- šiije) in tovornjake za prevoz surovin, pridelkov in izdelkov znotraj Slovenije. Da, prav zares so ceste na »severovzhodu« močno obremenjene, zato je nujno zgraditi avtocestni križ! Zakaj nihče ne omenja druge možnosti reševanja prometne varnosti (kajne, da gre predvsem za varnost človeka?), in sicer omejevanje tovornega prometa po cestah: zgornja meja teže tovornih vozil 28 ton, prepoved vožnje tovornih vozil v nedeljo in ponoči (ponoči je na pomurskih cestah največ tovornjakov) ter dovoljevanje cestnega prevoza le tehnično brezhibnim vozilom? Ali veste, zakaj naši prometni politiki pozabljajo na to možnost Izboljševanja prometne varnosti na cestah ? Ker so zaradi posojila EU za gradnjo avtocest pristali na to, da bodo brezpogojno dovoljevali tranzit prek Slovenije. Izgovarjanje na težke prometne razmere na »severovzhodu« je največja politično-prometna 'A prevara Jtseverovzhodae v tem stoletju, saj proti »severovzhodu« avtoceste ne bo, čeprav je zapisana in sprejeta v nacionalnem programu zgraditve avtocest. S kakšno pravico dvomimo o nacionalnem programu? Ce bi bil res tako »sveti« in vseobvezujoč, bi začeli graditi avtocesto na vzhodu, ne bi dodajali teh in drugih odsekov in krakov, ki nimajo velike zveze z reševanjem trenutnih prometnih problemov in se ne bi sprenevedali glede dejstva, da so razmere na cesti od Dolge vasi do Maribora res nevzdržne; ne nazadnje bi po sprejetju nacionalnega programa Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Urad za prostorsko planiranje moral začeti izdelovati lokacijsko dokumentacijo za »severovzhodni del avtoceste«, ne pa da Čaka na zahtevo in soglasje pomurskih občin. Ali pa je nacionalni program obvezujoč v vsem, le v »severovzhodnem delu« ne! r 9 5 t BERNARDA B. RECEK / vestnik, 30. novembra 199j ktualno okoli nas A S N e« Učinkovitost odločanja tfi A © v EZ in enakopravnost Soglasje vseh držav članic je bilo dolgo časa sveto načelo odločapja v EZ. Soglasno odločanje zagotavlja popolno enakopravnost vseh članic, saj ima vsaka enako možnost, da prepreči določeno odločitev. To pomeni, da so lahko sprejeti le tisti predpisi, ki koristijo vsem. S povečevanjem pristojnosti EZ in vključevanjem novih držav pa postaja vedno bolj pereče vprašanje časa, potrebnega za doseganje za vse sprejemljivih kompromisov. Učinkovitost odločapja skušajo zato v EZ povečati tako, da odločajo o vedno več skupnih zadevah po večinskem načelu. Če hi imele vse države EZ v njenih organih odločanja enako število predstavnikov, bi bil njihov možni vpliv na odločitve tudi pri večinskem odločanju enak. Toda dejanska porazdelitev glasovalne moči med države v Evropski komisiji in v Ministrskem svetu EZ je precej bo{j neenakomerna. Evropsko komisijo, ki v EZ edina lahko predlaga zakone, sestavlja 20 članov. Največjih pet držav ima v njej po dva predstavnika, preostale pa po enega. Kot prikazuje tabela, omogoča takšna porazdelitev sedežev majhnim državam večji vpliv na odločitve komisije, kot bi jim pripadal, če bi upoštevali le število prebivalcev, Ce pustimo ob strani izjemno majhni Luksemburg, lahko ugotovimo, da imajo države, katerih prebivalstvo predstavlja od 1 do 3 odstotke prebivalstva EZ, v komisiji 5 odstotkov članov. Po drugi strani pa imajo velike države, katerih prebivalstvo dosega 15 ali celo 20 odstotkov prebivalstva EZ, v komisiji le po 10 odstotkov članov. -Toda enakopravnost, ki jo zagotavlja takšna porazdelitev sedežev, je omejena. Za sprejem predloga v komisiji praviloma zadošča absolutna večina, se pravi 11 glasov, To pomeni, da lahko pet velikih držav v dogovoru z eno majhno vsili svojo odločitev devetim članicam. Po drugi strani pa vseh deset majhnih držav skupaj nima dovolj glasov, da bi lahko preglasovale peterico velikih. Zakone, ki jih predlaga evropska komisija, mora obvezno potrditi tudi ministrski svet. Ministrski svet je v resnici skupno ime za številne področne svete, kot so svet finančnih ministrov ali svet zunanjih ministrov, vendar se po sestavi in načinu odločanja ne razlikujejo. Vsaka država ima v posameznem svetu enega predstavnika, to je ministra za ustrezno področje. Toda to še ne pomeni, da je vpliv držav na odločitev enak. Pri seštevanju glasov imajo odločitve ministrov iz različnih držav različno težo. Dejansko to pomeni, da imgjo ministri iz velikih držav več glasov kot njihovi kolegi iz m^bnih držav. V tabeli lahko vidimo, da imajo nemški, italijanski, britanski in francoski ministri dvakrat večji vpliv na odločitve sveta kot na primer nizozemski ali belgijski ministri ter celo več kot trikrat večji vpliv od danskih, finskih in irskih kolegov. Čeprav je vpliv velikih držav tudi v svetu manjši, kot bi jim pripadal glede deleža v številu prebivalstva EZ, pa je porazdelitev moči med države bolj neenaka kot v evropski komisiji. Ministrski svet pri odločanju zaenkrat še precej redko uporablja absolutno večino, vendar pa počasi opušča tudi nekoč praktič- no nedotakljivo načelo soglasja. Najpomembnejši način odločanja v svetu je kvalificirana (dvotretjinska) večina, kar pomeni, da je za sprejem zakona potrebnih 62 od skupno 87 glasov. Tako visoka potrebna večina močno zmanjša vpliv velikih držav. Pri 50-odstotni zahtevani večini pi. Če so večinske odločitve nenehno v nasprotju z njenimi interesi, nikakor pa potreba po učinkovitosti ne opravičuje različne možnosti vpliva držav na večinske odločitve. Neenakost držav je mogoče zagovarjati le, če menimo, da EZ ni le zveza držav, ampak tudi izreza suverenih državljanov«. Sestavo evropske komisije in sveta tako vidimo v drugačni luči. Velike države imajo v teh organih manjši delež mest oziroma glasov, kot je delež njihovega prebivalstva v celotnem prebivalstvu EZ, To pomeni, da so prebivalci velikih držav slabše zastopani kot prebivalci majhnih, S pomočjo tabele in nekaj preračunavanja lahko to p on a zor i- streznost institucionalne strukture EZ. Dokler so člani evropske komisije in sveta odgovorni nacionalnim vladam, ki jih imenujejo, ne pa evropskemu parlamentu, je sklicevanje na neenako zastopanost državljanov le sredstvo za povečevanje vpliva velikih držav. Ker naj bi po maa-striškem sporazumu EZ postala bolj podobna državi z enotno zakonodajo, politiko in tudi valuto, bi bilo prav, če bi zakonodajne pristojnosti tako kot v vseh demokratičnih državah prevzel tisti organ, ki ga državljani nepo- sredno volijo, to je evropski P®' lament, ki ima trenutno precej simbolično vlogo. V takšni” parlamentu bi nasprotje med cionalnim in državljanskim lom lahko razrešili z dvodomno stjo, tako kot je to običaj v kmtičnih federacijah. Alibi®' »doma držav« volili neposredn ali pa bi jih imenovali nacionam parlamenti ali celo vlade, potem postransko vprašani^-Janez Sušt«fi» TABELA - Glasovalna moč v Evropski zvezi Evropska komisija Ministrski svet [I Država Prebivalstvo (mio) Odstotek prebivalstva Število članov Odstotek članov Število glasov Odstotek glasov Esm Vpliv posameznih držav v organih odločanja ni odvisen le od njihove sestave, ampak tudi od načina odločanja, ki ga uporabljajo. Manjša kol je večina, potrebna za sprejem odločitve, pomembnejša je relativna zastopanost posameznih držav. Pri soglasnem odločanju, ki je doslej prevladovalo, je sestava povsem nepomembna, zato je razumljivo, da doslej tudi ni bila pogosto predmet razprav med članicami EZ. Kprihodnosti pa bo zaradi potrebe po učinkovitem odločanju pridobivalo vedno večjo veljavo večinsko odločanje, obenem pa bodo pristojnosti organov EZ vedno večje in njihove odločitve bolj zavezujoče. Sestava teh organov bi zato v prihodnosti lahko postala zelo vroče politično vprašanje. bi peterica največjih držav lahko preglasovala vse druge, za dvotretjinsko večino pa si mora ta peterica (Nemčija, Italija, VB, Francija in Španija) na svojo stran pridobiti vsaj še tri države s po petimi glasovi. Dvotretjinsko pravilo odločanja torej navkljub različni teži glasov posameznih držav zagotavlja, da je odločitev lahko sprejeta le, če se z njo strinjajo predstavniki vsaj osmih držav, kar pa že pomeni tudi navadno večino vseh članic. Vprašanje je, kako je sploh mogoče opravičiti sedanjo neenako zastopanost držav v organih odločanja? Če menimo, da je EZ zgolj ytzveza suverenih držav«, potem zanjo ni opravičila. Večinsko načelo odločanja je sicer mogoče zagovarjati s potrebo po učinkovitosti in z možnostjo posamezne države, da iz integracije izsto- mo tudi s številčnimi primeri. Italija, ki ima skoraj 58 milijonov prebivalcev, ima v evropski komisiji dva glasova. Danska pa Ima en glas. To pomeni, da ima 29 milijonov Italijanov prek (enega) svojega zastopnika ravno tolikšen vpliv na odločitve komisije kot 5 milijonov Dancev. V ministrskem svetu ima Italija 10 glasov. Prav toliko glasov imajo skupaj na primer Danska, Finska in Avstrija, čeprav imajo te tri države skupaj le približno 18 milijonov prebivalcev, kar je več kot trikrat mary od Italije. Sedanja sestava evropske komisije in sveta pa tudi evropskega parlamenta je torej svojevrsten kompromis med načeloma suverenih držav in suverenih državljanov. Absurdni položaji in politični spori, do katerih lahko pripelje, razkrivajo globljo neu- Balogh v Prosenjakovcih Madžarski veleposlanik v Sloveniji dr. Istran Balogh Je obiskal občino Moravske Toplice. V Prosenjakovcih se je pogovarjal s predstavniki občinskega narodnostnega sveta, pogovora pa se je udeležil tudi župan občine Moravske Toplice Franc Cipot, ki je predstavil načrte za razvoj turistično-kmetijske občine. Med drugim je povedal, da se je z vodstvom Železne županije pogovarjal tudi o možnostih skupnih projektov pri pri- dobitvi sredstev iz programa Phare. Izdaja Podjetje za informiTanje Murska Sobota , Časopisni svet: dr. Soit Bedemjak. Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. št,; 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-62000112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Beseda je stekla tudi o nujnosti odprtja mejnega prehoda Prosenjakovci - Magyarszombatfa, Madžarski veleposlanik je povedal, da naj bi bila v drugi polovici naslednjega leta odprta tako prehoda v Prosenjakovcih kot Kobilju, začeli pa naj bi tudi z gradnjo železniške proge med državama. Ko je ocenjeval položaj Madžarov v Sloveniji, pa je menil, daje ta veliko boljši kot v nekaterih drugih državah. Ravnatelj prosenjakovske dvojezične osemletke Evgen Kosa je opozori! na probleme s kadri. Odkar je uveden viskošolski študij, se vedno matiu mladih z narodnostno mešanega območja od- loča za učiteljski poklic. S. E, Nemčija Italija VB Francija Španija NZ Grčija Belgija Portug. Švedska Avstrija Danska Finska Irska Luksemb, SKUPAJ 80,2 57,8 57,6 57,2 39,1 15,1 10,3 10,0 9,8 8,7 7,9 5,1 5,1 3,5 0,4 367,8 21,8% 15,7% 15,7% 15,6% 10,6% 4,1% 2,8% 2,7% 2,7% 2,4% 2,1% 1,4% 1,4% 1,0% 0,1% 100,0% 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 20 10% 10% 10% 10% 10% 5% 5% 5% 5% 5% 5% 5% 5% 5% 5% 100% 10 10 10 10 8 5 5 5 5 4 4 3 3 3 2 87 11,5% 11,5% 11,5% 11,5%, 9,2% 5,7% 5,7% 5,7% 5,7% 4,6% 4,6% 3,4% 3,4% 3,4% 2,3% 100.0% Vir: T. Pet er s: Voting Power after the Enlargement and Options for Decision Making m Europa Kolleg, Hamburg, 1995. tZ Dunaja piše I EU. Kvadratura kroga skupnega evropskega denarja Lr! I Ko se optimist in pesimist spogledujeta pred kozarcem, do polovice napolnjenim z vodo, je njuno razmišljanje o vsebnosti kozarca diametralno nasprotno; za prvega je kozarec do polovice napolnjen z vodo, za drugega pa Je na pol prazen. Če zgodbico prenesemo na področje resnih in že tudi zelo konkretnih pogovorov o uvedbi skupnega evropskega denarja, imenovanega »euro«, potem vidijo evropski optimisti (Nemčija, Avstrija, Francija) v svojem nedavnem »de turee sklepu o skupni moneti leta 1999 Že tudi »de faeto« ukrep. Pesimisti, kamor moramo prištevati predvsem »evropejce z Otokar, torej prebivalce I Združenega kraljestva, pa se optimistom samo režijo v brk in že od spočetja tega nikoli donošenega otroka opozarjajo na razcep med političnimi željami in ekonomsko realnostjo. V zgodbo o optimistu in pesimistu lahko vnesemo še zunanjega opazovalca, ki s svojo pametjo individualiziranega »homo economicusac vidi času primerno v zagovarjanju skupne valute željo po zagotavljanju gospodarske in posredno tudi politične stabilnosti. Potemtakem naj bi bilo na svetovnih borzah proti skupni evropski valuti skoraj nemogoče uspešno Špekulirati, zagotavljanje fiksnega menjalnega tečaja in torej vrnitev v srečne čase sporazuma iz Bretton Woodsa pred letom 1973 pa bi omogočilo spokojno obratovanje predvidene evropske tiskarne denarja v Frankfurtu. To- meznih evropskih gospodarstev prezgodnja dekretom določena uvedba skupne valute propad posameznih nerazvitih regij tef večje rasti nezaposlenosti v Evropi. Pesitnisb rej nikakor ne zagovarjajo revolucionarnih šP memb pri uvajanju skupnega denarja, md jim Je bolj pri srcu različica revolucije kot p ma n en tnega procesa. j . Kot konkretni zgled čaščenja revoluciontu^^ pristopov lahko označimo obnašanje varu stabilnosti avstrijskega šilinga. Šiling se konca sedemdesetih let s svojo navezo uu . ško marko v razmerju 7:1 praktično ral« na Olimpu najbolj cenjenih valut, »n denarna politika, ki se je Avstrijcem ^br^stč^ skoraj dve desetletji, pa gre s članstvom . s ki zvezi proti svojemu koncu. Taka hooPJ^^ stati predstavniki avstrijske centralne bank^-^ bolj pa avstrijske politike na vse pretege papeški od samega papeža in se že na ^''^1 svojega članstva v EZ postavljajo na čelo vornikov samoukinitve avstrijskega šiUbSb 2001 ter čimprejšnje uvedbe »eura«. . dice takšnih razmišljanj je že mogoče vh^h^ šiling nekoliko slabšem menjalnem razmco^ marke. Racionalna pričakovanja predvsem mistov iz naše zgodbe so v tem primeru fot'' p zaradi želje po Ohranitvi stabilnega - -J I I rej nekakšen i> Kraše n novi svet«, drugi del. Vendar pa prednost stabilne evropske monetarne trdnjave tudi pesimistov ne moti, kar jim ni všeč, je pot, za katero so se za doseganje tega cilja odločili evropski optimisti. Tradicionalna liberalistična - v naSem primeru »pesimistična^ -ekonomska šola daje prednost neinstitucionalnemu nastajanju skupnega denarja; ob tekmovanju na trgu petnajstih nacionalnih evropskih valut naj bi zmagala najbolj uspešna, ki bi potem tudi predstavljala skupni evropski denar. To bi bilo med drugim videti tako, da bi podjetja in posamezniki hranjenje in nalaganje svojih finančnih sredstev selili iz nestabilnih denarjev, v denarje (ali denar), kjer so stopnje infiacije v mejah normale, tečajna nihanja pa v mejah, določenih z evropskim mehanizmom menjalnih tečajev. V nasprotju z institucionalnim načinom določanja enotnega denarja, menjalnega tečaja med valutami znotraj Evropske zveze ter potem tudi tečajne moči »eura« do recimo ameriškega dolarja alt japonskega Jena hočejo priti pesimisti do vsega tega na tržni način. Eden od glavnih argumentov zagovornikov tržne poti do skupnega evropskega denarja Je namreč, da lahko zaradi obstoječih razlik v moči in stabilnosti posa- skupni Evropi bo moralo priti do povišanjd stnih mer, s tem pa tudi do zmanjšanja na tem denarju. Manjša investicijska dejavno^^^ meni nujno tudi manjše število delovnih manjši bruto domači proizvod, s tem (»t večji pritisk na valuto. Centralna banka J~ _, tem z usmerjanjem dodatne denarne ntd časih tečajne »variabilnostih devalvd0'J možna - prisiljena poseči na denarni trg^ spodbuditi dodatne naložbe. Kakorkoli tudi če se ta - zelo poenostavljen - krog sklene, pa bodo ti dogodki nesporno Pf hitrost bitja srca tako podjetnikom, fizičnim osebam, s tem pa bodo povzroči (ne)racionalne odločitve vseh akterje'’ nomskega dogajanja; najpogosteje je ' drugo valuto. Prve reakcije na najave avstrijske ceh banke, da Šilinga preprosto ne bo več in **'' stopil s tako »neresnimi« valutami, kot, mo italijanska lira, portugalski escudo 't" drahma, so prinesle tudi prve strahoV'^^^.^ večjo inflacijo. Avstrijci tako že pridno rvo/e prihranke čez mejo v Švico da se lahko na ta naetn izognejo vsajpv"^^et nim porodnim krčem pri rojevanju evropske valute. 1 1 I I 1 I 1 i 1 1 t t t cestnik, 30. novembra 1995 3 I I I I I I Aktualno doma Delovni skupnosti Alpe - Jadran predseduje Slovenija Razlike jih bogatijo in ne ločujejo S plenarnim zasedanjem v Mariboru se končale strukturne reforme, so potekale nekaj let ^^gionalizem dobiva v Evropi vedno večji pomen, povezovanje dežel obmpčju Alp in Jadrana pa ima že 17-letno tradicijo, zato je zani-tnia'** *^*^tšnje, ki Jih ima delovanje Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ® Hiih so spregovorili tudi na plenarnem zasedanju predse-članic te delovne skupnosti, ki je bilo tokrat v Mariboru pod posedovanjem Slovenije, Vlada Republike Slovenije Je predsedovanje lo^ni skupnosti Alpe - Jadran prevzela novembra lani od madžarske ®Nlžske županije za obdobje dveh let, v tem času pa predseduje tudi "ornemu zasedanju. V .Mariboru se Je tokrat sestalo 17 uradnih dele-r katerih je bilo kar 12 predsednikov vlad iz dežel, ki so povezane o skupnost 19 dežel (dve sta kot opazovalki) iz 7 evropskih držav. spodarskih. političnih in socialnih sistemov tej zvezi. Na sestanku delovnega komiteja so zato sprejeli usmeritev, da mora biti v prihodnje ena od najpomembnejših nalog posameznih komisij, da svoje delo uskladijo s programi oziroma usmeritvami Evropske zveze, S tem naj bi tudi kar najbolj izkoristili možnosti za izrabo nekaterih programov finančnih sredstev, ki jih v Evropski zvezi namenjajo za pospeševanje čezmejnega sodelovanja na različnih področjih. T^sno sodelovanje ' Evropsko unijo okviru Delovne skupnosti Jadran deluje pel komisij urejanje prostora in Pm 'Okolja; za gospodarstvo, . 'Pet in turizem; za kulturo in spOrt; tkv, Za zdravstvo in socialne za- komisija za kmetijstvo, g- ' "•'Jiujjkjjd z,d K.lllCLJjahtVU» shni hribovsko kmetij-hfh predsedujejo posamez-•laif plenarnem zase- prisluhnili tudi njihovim ■Jein J® poročilu o delu komiteja delovne skup-uež I povedal Janko - podpredsednik slovenske '‘'.P‘®dsedujoči plenarnemu skupnosti letos iu poudarek nadaljnji krepi- , .^J z drugimi regionai- ^^dnarodnimi organiza- c,- . ; Skupna usmeritev vseh I članic delovne skupnosti Zanimanje za izkušnje delovne skupnosti Eden od ciljev Delovne skupnosti Alpe ■ Jadran je tudi dose- ropske arhitekture, se je v zadnjem času povečalo zanimanje drugih za pozitivne in negativne izkušnje večletnega sodelovanja med regijami v tem delu Evrope, Sekretariat delovne skupnosti in ustrezne službe so zato mednarodnim inštitucijam in organizacijam iz različnih evropskih držav na njihovo zeljo posredovale potrebne informacije o Delovni skupnosti Alpe - Jadran, Ker so se v tej skupnosti dežel odločili za nekatere strukturne reforme, seje 1, Januarja letos število komisij zmanjšalo s sedem na pet. vendar se delovno področje ni skrčilo. S temi spremembami želijo doseči večjo učinkovitost pri delu in racionalizirati oziroma prihraniti stroške. Strukturna reforma, ki je tekla že nekaj let, se je s tokratnim plenarnim zasedanjem. na katerem so potrdili ustrezne dokumente, ki jih je že preč tem sprejel delovni komite, tudi končala. Publikacija v šestih jezikih V ospredju zanimanja odgovori ter nova vprašanja, pobude in predlogi članov Občinskega sveta Občine Ljutomer Po Križevcih še Razkrižje za samostojno občino Do razdružitve naj bi prišlo tudi v KS Veržej Delovna skupnost Alpe - Jadran povezuje 17 polnopravnih članic in dve aktivni opazovalki. Polnopravne članice so Baranja, Bavarska, Gradiščansko, Emilia - Romagna, Furlanija -Julijska krajina, Gydr - Moson - Sopron, Hrvaška, Koroška, Lombardija, Gornja Avstrija, Slovenija, Somogy, Štajerska, Tridentinsko-Gornje Poadižje, Fas, Feneto in Zala, aktivni opazovalki pa Salzburg in Ticino. Delovna skupnost Alpe-Jadran sega na območje sedmih držav,- Nemčije, Hrvaške, Italije, Madžarske. Avstrije in Slovenije, uradni jeziki skupnosti pa so: nemški, hrvaški, italijanski, madžarski in slovenski. J Alpe ■ Jadran je čim tesnejše sodelovanje z Evropsko zvezo, zato dajejo poseben poudarek pospeševanju posredovanja izkušenj o sodelovanju tistih držav, ki so že članice Evropske zveze, državam, ki so še v fazi prilagajanja svojih go- ganje čim boljšega medsebojnega razumevanja, zaupanja in sožitja v tem delu Evrope, Članice skupnosti so na tem področju zabeležile pozitivne rezultate, ker pa postaja regionalizem eden od pomembnih dejanikov nove ev- Na novinarski konferenci, ki sojo pripravili po plenarnem zasedanju, so prvič predstavili tudi publikacijo Delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki jo Je pripravila delovna skupina za informiranje. Okusno urejena barvna publikacija, ki je izšla v petih uradnih jezikih dežel članic skupnosti in v angleškem jeziku, predstavlja delovno skupnost ter povezavo dežel in ljudi v njej. Simbol povezav so v tej publikaciji vode, zato so njeni sesta-vljalci že v uvodu zapisali: Povezave med ljudmi, ki jift druži delovna skupnosi, spominjajo na vode med Alpami in Jadranom. Pretakajo se kakor znanje, ideje in dosežki med ljudmi... Ne ustavijo jih ne ovire ne pregrade. Premagujejo jih z lahkoto in se vedno znova zlijejo v eno. _ LUDVIK KOVAČ ^ja vlade — Kruh dražji, elektrika pa ne je rnorala popustiti pekom in določiti nove cene moke *truha - Eles je zahteval za 10,4 odstotka višjo ceno ^^^ktrike - Do zakona o nadomestilu zaradi naravnih nesreč hitrem postopku - Podpis ministra Maksa Tajnikarja za provizij ni bil potreben__________________________ In je z uredbo določila nova razmerja med cenami pšenice, moke I ■ pšenice iz blagovnih rezerv za mletje v moko in peko T^nn. >i“t doslej - 28 tolarjev za kilogram, cena pšenične moke SSg p j® 53,70 tolarja za kilogram, moke T-500 47,50 tolarja, moke T-1^ ’ tolarjev za kilogram, drobnoprodajne cene ri's pšenične moke, razen pšeničnih mok, so po Uredbi sedaj takele: pšenic- ta i,:/^T-400Je po 82,90 tolarja ‘OO i ^ram. pšenična moka T-35,20 tolarja za kilo? pšenična moka T-B50 pa po mu.;. . .. ■ TS,2() tolarja za kilo- *išj[. za kilogram. Naj- dr k J" AllUglfllll- jiaj i „?^Uoprodajne cene dnev-1.^'1 . kruha so tako 't kilogram kruha ‘‘pa T-SOO (beli) in šanje cen električne energije. Eles je zahteval višje cene elektrike za 10,4 odstotka. Podjetje Eles je ob polletju prikazato uspešno poslovanje in dobiček, ob devetmesečnem obračunu poslovanja pa že rahlo izgubo, o kateri pa vlada ni najbolj prepričana, zato bo prekontrolirala njihov izračun. li (iip,L'*^'®'3a za kilogram kruha ■"'hr (polbeli). Pfi^dajne cene kruha so se . ^lid- 5,1 odstotka, zadnji redni P'la zahtevo Elesa za zvi- Novi predstavnik v komisiji za pogovore s Cerkvijo Direktor Urada za informiranje Borut Šuklje je na tiskovni konferenci povedal, da je vlada rp, upravek v prejšnjem Vestniku 23. novembra O odnosu Mi dTžuvi; dri Cerkve je prišlo do napake, ko smo zapi-vkii senior Erniša povedal, da Evangeličanske cerkve ne krovno komisijo za odnose med Katoliško ceni šer želijo tako med seboj spreti obe avto h to- dsea Pravilno bi moralo biti zapisano, ua je iv h---Ji .''i- SDSS Janez Janša, Za napako se g. seniorju Gezi Er- ne bi moralo biti zapisano, da je to izjavi) pre- . nigj m Evangeličanski cerkvi opravičujemo. zamenjala ministrico Meto Zupančič v mešani krovni komisiji za sodelovanje vlače s katoliško Cerkvijo zaradi njene prezasedenosti. Novi predstavnik vlade v tej komisiji je minister Pavle Gantar, ki je dejal, da je - kljub številnim delovnim obveznostim - to za njega velik izziv, saj se bo pogovarjal z organizacijo, ki ima dvatisočletno tradicijo, medtem ko ima (demokratična) slovenska vlada za seboj le nekaj let obstoja. Direktor Urada za informiranje je tudi povedal, da se je vlada seznanila s pripravami NATA za prihod v Bosno in Hercegovino, vendar se pri tem Slovenija ne bo intenzivneje aktivirala, bo pa budno spremljala vsa dogajanja in po potrebi oz. interesih tudi sodelovala. Novinarjem je minister za okolje Pavle Gantar predstavil tudi predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurja s poplavo, točo in burjo v letu 1995. ki naj bi nadomestil intervencijske zakone. Iz rezervnih sredstev v proračunu je letos in drugo leto namenjenega toliko denarja, da bo povrnjenih 18 odstotkov ocenjene škode. To pa pomeni 2,481 milijarde tolarjev. Iz letošnjega proračuna bo šlo za to 965 milijonov tolarjev, iz pro- računa 1996 pa 1,528 milijarde tolarjev. Občine bodo poleg tega dobile še nekaj sredstev na račun oprostitve plačila trošarine na alkoholne pijače. Sredstva bodo morala bili strogo namensko porabljena, za kar bodo odgovorni župani, porabo sredstev pa bodo kontrolirala tudi ministrstva. V občini Puconci, kjer je toča 1. junija prizadela vasi fieznovci, Strukovci in Zenkovci in kjer je škoda nastala na kmetijskih pridelkih na površini 151,1 hektarja, sredstev še niso dobili, ker v prvem poročilu ni bila zajeta. Julijska toča je v občini Puconci v krajih Dankovci, Mačkovci in Prosečka vas poškodovala sadno drevje, vinograde in poljedelsko kulturo po ocenitvah za 58 milijonov tolarjev, V občini Gornji Petrovci v krajih Križevci, Ku-keč, Košarovci in Panovcije bila povzročena škoda na trajnih nasadih, koruzi, pšenici, ječmenu, bučah in krmni pesi. Škoda pa še ni ocenjena. Na občini so mnenja, da bo (je) pri posevkih, ki so v intenzivni rasti, prišlo do regeneracije, pri pšenici in trajnih nasadih pa so (bile) poškodbe nenadomestljive. V Občini Gornja Radgona je 7. julija toča povzročila za 86 milijonov tolarjev škode. Prizadete so bile poljščine in krajevne ceste. Plaz na območju Police - Zbigovci je povzročil za 2,5 milijona tolarjev škode, vsega skupaj pa je na cestah škode za 4,6 milijarde tolarjev, Prizadeta naselja so še v KS Spodnja Ščavnica z naselji Zagajski Vrh. Plitvički Vrh, La-stomerci in v KS Črešnjevci z naseljii Zbigovci, Orehovci. Ore- Svojčas smo že zapisali, da znajo svetniki ljutomerske občine taka rekoč vedno dodobra razgibati svoje seje, in to predvsem takrat, ko so na dnevnem redu vprašanja, pobude in predlogi. V zadnjem obodbju dobivajo še kar redno tudi odgovore, ki jih večinoma pripravlja odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve pri občinski upravi skupaj z županom Ludvikom Bratušo. Prejšnji ponedeljek je bilo po tradiciji spet najbolj živahno In zanimivo ravno pri omenjeni točki, čeprav so bile osrednje teme poročila o izvedbi gradnje nove OS Mala Nedelja, o realizaciji prenove mestne hiše v Ljutomeru in adaptaciji prizidka pri Vrtcu Ljutomer ter rebalans občinskega proračuna za letos. Potem ko je bilo na eni od prejšnjih sej rečeno, daje KS Križevci začela uraden postopek za ustanovitev samostojne občine, je tokrat napovedala osamosvojitev tudi Krajevna skupnost Razkrižje. Med glavnimi vzroki za tako odločitev je gospodarsko zaostajanje njihovega območja, nezadovoljni pa so tudi z delovanjem lokalne samouprave. Drugih razlogov raje niso navedli, da ne bi še bolj zaostrili napetih odnosov. Sicer pa nameravajo v zvezi z ustanovitvijo samostojne občine izvesti referendum in takrat naj bi bile tudi volitve članov sveta krajevne skupnosti. Če referednum ne bo uspel, bodo seveda še naprej ostali v Občini Ljutomer in pričakujejo, da jih zaradi tega potem ne bodo še bolj zapostavljali. Nezadovoljstvo je tudi v Krajevni skupnosti Veržej, vendar zaenkrat ne načrtujejo ustanovitve samostojne občine (na poizvedovalnem referendumu je bila večina za tako odločitev), temveč gre za hotenje prebivalcev vasi Grlava, Kristanci in Šalinci, da bi ustanovili samostojno krajevno skupnost, v kateri naj bi bili tudi Banovci, kjer pa dokončnega stališča o tem se niso sprejeli. Iz odgovorov na že postavljena vprašanja pa omenimo, da v občinskem proračunu se zdaleč ni dovolj denarja za sanacijo plazu na Ptujski Cesti (predračun znaša 7, na voljo pa je le 2,2 milijona tolarjev), tako da bo ta problem možno rešiti le z »generalno spremembo« (prezaporeditvijo) sredstev v občinskem proračunu ali z dodatnim obrememenjevanjem občanov (takse, davki, samoprispevki). Čeprav je rok za zaprtje skupnega odlagališča odpadkov v Ljutomeru potekel že leta 1991, zdaj ugotavljajo, da bo deponija »vzdržala« še kakšnih pet let. medtem pa bo potrebno na vsak način sprejeti koncept za dokončno rešitev tega problema - ali zgraditi tovarno za predelavo smeti v sodelovanju s sosednjimi občinami ali najti ustrezno mesto za novo odlagališče odpadkov. Obstoječa smetiščna jama ima lokacijsko dovoljenje že iz leta 1980, novelirano pa leta 1989. In kaj so medtem ugotovili v zvezi s pobudo, da naj bi porabo javnih sredstev v nekdanjem podjetju Turri-Iu preverilo Računsko sodišče Republike Slovenije? Takšno revizijo je možno zahtevati in torej tudi opraviti. Poleg tega so zaprosili Okrožno javno tožilstvo Murska Sobota, da jim posreduje poročilo o ugotovitvah v podjetju Turti-In, ki ga je tožilstvu posredoval Urad kriminalistične službe pri UNZ-ju M. Sobota. JOŽE GRAJ hovski Vrh, Ptujska Cesta in Po lice. Ministrov neprimeren podpis Vlada je obravnavala tudi poročilo posebne komisije o »primeru Tajnikar«, za katerega je opozicija v državnem zboru vložila zahtevo za interpelacijo. Po splošno formuliranih izjavah vladnega predstavnika Boruta Šukljeta naj bi bil podpis ministra Maksa Tajnikarja za izplačilo provizij posredniku Vukomiru Zariču »nepotreben«. Vlada naj bi bila mnenja, da v formalnopravnem smislu njegov podpis ne velja, ker ne vlada in ne posamezniki ne smejo podpisovati komercialnih pogodb, če jih za to kdo ali zakon posebej ne pooblasti, To sporno pogodbo pa je Maks Tajnikar podpisal kot minister in ne občan, O provizijah pri prodaji svojih izdelkov pa lahko odloča le upravni odbor podjetja. Komisija in vladaje dobila tudi odgovor iz policijskih krogov, da ni nikakršnih sumov, da bi imel minister kakšne nakane ali naklepe o osebnem okoriščanju s svojim podpisom. Ena od točk interpelacije je govorila tudi o odpravninah vodilnim delavcem Tama, ki naj bi znašale kar 274 milijonov tolarjev. Komisija je ugotovila, da je šlo le za 20 milijonov tolarjev, Pri peti točki interpelacije pa je mnenje komisije in vlade, da je Tajnikarjeva spornost odvisna od razlage zakona, oblast pa je sprejela razlago ministrstva za gospodarstvo, po kateri minister Maks Tajnikar ni kriv. Pri sedmi točki interpelacije, kije ministru očitala posredovanje pri službi za moža ene od svojih sodelavk, pa je bila vlada mnenja, daje šlo za zasebno pismo z ministrovim podpisom, ne pa za uraden zahte- vek. Marjan Horvat Soboški župan na študijskem potovanju Na enotedenski študijski obisk v Zvezno republiko Nemčijo je odpotovala delegacija Republike Slovenije, ki jo vodi namestnik direktorja Službe vlade republike Slovenije za reformo lokalne samouprave mag. Stane Vlaj. V njegovi ekipi so še poslanka državnega zbora Jana Primožič in poslanec Janez Podobnik ter županja občine Ljubno ob Savinji Anka Rakun in župan občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Potovanje je posledica pobude nemškega veleposlaništva v Ljubljani in povabila zunanjega ministrva te države. Tema pa je »Sestava komunalnih samoupravnih struktur«. Naši politiki se bodo v Bonnu, Diisseldorfu, Berlinu. Munchnu in Potsdamu seznanili z načeli komunalne samouprave in uprave za notranje zadeve. Obiskali bodo tudi zvezni nemški parlament, notranje ministrstvo dežele Nordrhein-Westfaten, Nemško parlamentarno družbo. Bavarsko državno ministrstvo za šolstvo, kulturo, znanost in umetnost, okrožno deželno upravo in okrožno deželno zvezo v Potsdamu. Višjo šolo za upravne zadeve v Berlinu in še druge ustanove, (mah) .!k vestnik, 30. novembgj^^ ospodarstvo >1 Uspešno dveletno delo Pomurskega društva za kakovost Kakovost - • • strategija uspešnih V svetu SO doslej podelili že 110 tisoč certifikatov kakovosti serije ISO 9000 - Takšne ceritikate je doslej dobilo že 120 slovenskih podjetij, med njimi tudi 8 pomurskih Spoznanje, da je poslovni uspeh potrebno graditi na sistemu celostnega obvladovanja kakovosti, vedno bolj prodira tudi v zavest slovenskih in pomurskih gospodarstvenikov. Uspešnost In konkurenčnost na zahtevnih tujih trgih Je mogoče zagotoviti le s kakovostjo, pri čemer pa ni pomembna le kakovost izdelkov in storitev, pač pa celostna poslovna kakovost. Prav s tem namenom Je bilo Jeseni pred dvema letoma v okviru medobčbiske gospodarske zbornice ustanovljeno Pomursko društvo za kakovost, ki Je v dveh letih svojega delovanja opravilo pomembno poslanstvo. S številnimi predavanji, seminarji in osebnimi pogovori so člani društva veliko prispevali k spremembi miselnosti in obnašanja v številnih podjetjih, kjer so spoznali, da postaja celostno obvladovanje kakovosti potreba sedanjega Časa. V Pomurju se že nekaj podjetij ponaša s certifikati kakovosti serije ISO 9000, kot je na prvi letni konferenci Pomurskega društva za kakovost, ki je potekala pod geslom Kakovost -strategija uspešnih, povedal njegov predsednik Štefan Ošlaj, pridobitev certifikata še ne pomeni, da imajo v podjetju uvedeno celostno obvladovanje kakovosti. Je pa pridobitev certifikata prvi pogoj za prehod v celostno obvladovanje kakovosti, saj je kakovost potrebno nenehno dopolnjevati in izboljševati. Da tako obvladovanje kakovosti vedno bolj pridobiva veljavo, ! najbolj zgovorno potrjuje podatek, daje v svetu že več kot 110 I tisoč podjetij, ki so si pridobila certifikate kakovosti. Tudi v Sloveniji se uspešno vključujemo v tovrstna prizade-, vanja, saj Je bilo do L septembra izdanih 100 certifikatov kako-vosti, danes pa se z njimi ponaša že več kot 120 slovenskih podjetij. Če je bil v letih 1989 in 1990 v Sloveniji podeljen le po en certifikat kakovosti serije ISO 9000, jih je letos dobilo že 38 podjetij, v naslednjih treh letih pa se bo število podjetij s certifikatom kakovosti v Sloveniji potrojilo. Kot pravijo poznavalci, v naslednjih desetih letih v Evropi ne bo več podjetja, ki v svoje poslovanje ne bi uvajalo ISO-standardov, zato se morajo v te aktivnosti še aktivneje vključiti tudi slovenska in pomurska podjetja. V Sloveniji Je položaj trenutno ugoden, saj podjetja, ki se ponašajo s certifikati kakovosti, zaposlujejo 12 odstotkov vseh delavcev, s takšnim rezultatom pa se Slovenija uvršča na 7. mesto na svetovni lestvici. Tudi Pomurje ne zaostaja za sloveir-skim povprečjem, saj so podjetja na tem območju doslej prejela že 8 certifikatov kakovosti, kmalu pa bodo dobila še 3. V nacionalnem programu kakovosti je zapisano, da bo morala Slovenija do leta 2000 na tem področju dohiteti EU, če želi biti primerljiva, po letu 2001 bo že lahko konkurenčna, medtem ko naj bi po letu 2020 v kakovosti že dosegla odličnost. Tem ciljem sledi tudi Pomursko društvo za kakovost, ki povezuje in združuje strokovnjake s tega področja ter organizira izmenjavo izkušenj med njimi. Prva letna konferenca dru-' Štva je to potrdila, strokovni referati, ki so jih pripravili domači strokovnjaki, pa so pokazali, da pomurska podjetja kakovosti posvečajo še posebno pozornost. Skrb za kakovost pa mora ostati ena od prednostnih nalog tudi v prihodnje, so poudarili na prvi letni konferenci Pomurskega društva za kakovost, zato bodo k sodelovanju pritegnili tudi tiste, ki kakovosti doslej še niso posvečali posebne pozornosti. Takšna strokovna srečarija, kot je bila tokratna konferenca, pa naj bi v prihodnje postala tradicionalna. LUDVIK KOVAČ 1 Sklad za razvoj skuša rešiti problematiko Gospodarskega razstavišča Sejemski trikotnik Radgonsko sejmišče se bo lastninilo ločeno, najveijetneje s prodajo nepremičnin - Lokalno gospodarstvo naj ustanovi novo družbo - Rešitve ne bo, dokler v Ljubljani ne bo soglasja 22. novembra je bil Sklad za razvoj vpisan v sodni register kot lastnik Gospodarskega razstavišča, torej šele sedaj, ko Je preteklo več kot sedem mesecev od vložitve zahtevka za registracijo. Pred slabim mesecem Je bila tudi prekinjena najemna pogodba med Gospodarskim razstaviščem bt Ljubljanskim sejmom, povod za prekinitev pogodbe pa Je nenakazovanje denarja od najemnine, ki Jo Je plačeval Pomurski sejem Ljubljanskemu sejmu, ta pa lastniku nepremičnin Gospodarskemu razstavišču. Vse to, najverjetneje pa tudi spoznanje vodstva ljubljanskega sejma, da sd njihove debije zaradi nesodelovanja resno ogrožene, so razlogi, ki nam dajejo upanje, da se bo sejemska problematika rešila še do konca tega leta. V Gornji Radgoni naj bi s sejmiščem kot celoto upravljalo novo podjetje, ki naj bi ga ustanovila domača lokalna podjetja. Sklad čaka na prhnemo pobudo. Ločeno lastniidepje Sklad za razvoj je naklonjen rešitvi sejemske problematike v Gornji Radgoni z ločenim lastninjenjem, torej naj bi bilo v prihodnosti v Gornji Radgoni samostojno profesionalno sejmišče. V ta namen so dali oceniti vse nepremičnine na sejmišču v Gornji Radgoni, ki so v lasti Gospodarskega razstavišča in ki bi jih potem prodali na javni dražbi. Pravno je to menda edina možnost za izvedbo lastninjenja. V novem podjetju (predlog za ustanovitev bo pač moral priti iz Pomurja!) se bodo kot vložki lahko uporabljale tudi druge nepremičnine na sejmišču, vendar zahteva zakon o gospodarskih družbah tudi gotovinska vplačila, To je bila tudi osnovna napaka, zaradi katere je bila že ustanovljena družba Radgonski sejem izbrisana iz sodnega registra - so- dalo. Skladje v minulih mesecih menda že večkrat predlagal odgovornim v Gornji Radgoni (?), da naj bi več podjetij skupaj nstopilo kot kupci nepremičnin na sejmišču v Gornji Radgoni, Težko pa je pričakovati, da se bo sejmišče v Gornji Radgoni lastninilo, dokler ne bo rešena problematika v Ljubljani, Gospodarsko razstavišče oziroma Sklad in Ljubljanski sejem bosta morala najprej doseči takšen dogovor, ki bo sprejemljv tudi za družbenega pravobranilca. Zakaj? Ker se bojijo, da bo v nasprotnem pri lastninjenju sejmišča v Gornji Radgoni želel sodelovati tudi Ljubljanski sejem, ki mu zaradi velikih dobičkov v preteklosti ne bo težko vložiti potrebnega denarja ali odkupiti nepremičnin. Podobno vprašljivo je tudi sodelovanje Pomurskega sejma, ki je le storitveno po- »i A dj č-il -fj M rZ' V, lit iv -V-t Nataša Bernik je na Skladu R Slovenije za razvoj odgovorna za rešitev problematike Gospodarskega razstavišča. dišče v Murski Soboti je dejstvo, da so nekatere zadeve iz registracije Radgonskega sejma v nasprotju za zakonom, enostavno spregje- djetje in 80 odstotkov v lasti Ljubljanskega sejma - Pomurski sejem je danes le podnajemnik razstavnih prostorov v Gornji Radgo- slej Sklad jemati nekoliko resneje kot v zadnjih sedmih mesecih, saj je povsem legalni, pravni lastni* vseh sejemskih nepremičnin in J* kot tak tudi vpisan v sodni regi' ster. Prekinitev najemne pogodbe Odnosi med delniško družbo Ljubljanski sejem (ki organiai^ 1. februarja 1995je župan mesta Gornja Radgona Miha Vodenik na Sklad RS za razvoj naslovil naslednje sporočilo: Z Željo, da pristopimo k dolgoročnemu načrtovanju urbanističnega razvoja mesta Gornja Radgona, se obračam na vas z vljudno prošnjo, da z ustreznim sklepom izločite iz premoženja podjetja Gospodarsko razstavišče Ljubljana, locirano v Gornji Radgoni, vse spodaj navedenč zemljiške parcele, ki naj se vrnejo prvotnemu lastniku Občini Gornja Radgona oz. njenemu pravnemu nasledniku Skladu nezazidanih stavbnih zemljišč... Skupna velikost vseh parcel znaša 69 468 kvadratnih metrov. Iz priloženih dokumentov je razvidno, da so bila vsa zgoraj navedena zemljišča dana v brezplačno uporabo Gospodarskemu razstavišču. Z vrnitvijo teh zemljišč bi Občini Gornja Radgona omogočili možnost dolgoročne širitve mesta in celosten pristop k urejevanja komunalne infrastrukture i skladu z zazidalnimi načrti, ki so v sklepni fazi izdelave. v ni, ki je Ljubljanskemu sejmu plačeval okrog 20 milijonov letne najemnine. sejme) in javnim čigava bodo cestna podjetja: državna, regijska ali zasebna? Cestna podjetja tožijo prometno ministrstvo Cestna podjetja se sklicujejo na 73. člen, Ministrstvo za promet in zveze pa na 76. člen zakona o gospodarskih javnih službah - Bo država dobila 23,32 odsotoka lastnine preveč? Cestna podjetja so ena zadnjih prijavila programe za lastninjenje. Pa ne po lastni krivdi. Ministrstvo za promet in zveze je šele januarja letos določilo deleže lastništva, ki naj bi jih pri lastninjenju cestnih podjetij imela država. Njihova razdelitev temelji na vsebini 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah, cestna podjetja pa se sklicujejo na 73. člen zakona. 2. februarja so cestna podjetja proti državi vložila tožbo, vendar jih je do jeseni od desetih cestnih podjetij v Sloveniji vztrajalo pri tožbi le pet. Med tistimi, ki vztrajajo pri tožbi in so prrepričani, da je zahteva države krivična, je tudi Cestno podjetje Murska Sobota. Menijo, da ministrstvo (država) nima pravice imeti odločujoče večine lastnine cestnih podjetij, saj si morajo 86 odstotkov posla podjetja priskrbeti sama na javnih natečajih. Čeprav tožba še ni končana, so pred kratkim (15, novembra) na Cestnem podjetju Murska Sobota prejeli prvo soglasje Agencije za la- stninjenje - v programu je tudi zapisano. daje del lastništva sporen. Celotna vrednost premoženja je ocenjena na 220 milijonov tolarjev. Kar 45,92 odstotka te lastnine naj bi prešlo na državo jn občine v primeru, da bo obveljal predlog ministrstva in bo država prejela dodatnih 23,32 in ne le 15,05 odstotka lastnine, kakor je predlagalo podjetje po 73, členu. Tako država zahteva zase kar 38,37 odstotka lastnine cestnih podjetij, le okrog sedem odstotkov pa odpade na štiri nekdanje občine (in njihove nasednice). Murska Sobota bo udeležena s 4,58-ostotnim deležem. Gornja Radgona z 0,89-, Ljutomer z 1,45- in Lendava z 0.63-odstotnim deležem. Ti »javni* deleži ne bi bili tako moteči, če bi bilo razmerje razdelitve med občinami in državo nasprotno, torej da bi večji del lastnine dobile občine in ne država. In koliko bo odpadlo na 220 zaposlenih v pomurskem cestnem podjetju, ki ima izpostave v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi? Preostanek - 54,08 odstoka - se lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju, torej bo 40 odstotkov tega preostanka premoženja odpadlo na državne sklade, 20 odstotkov ga bodo olastninili z interno razdelitvijo, 40 odstotkov pa z notranjim odkupom. V okviru skupnega premoženja bodo delavci pridobili z interno razdelitvijo 10,81, z notranjim odkupom pa 21,64 odstotkov premoženja. Zdaj je le od objektivnosti sodišča odvisno, če bodo delavci dobili večji ali manjši delež - se bo upošteval 73. ali 76. člen. Kaj porrie-ni večji delež državne lastnine v takšnem podjetju? Jih bo omejeval, jim bo določalo prednostne naloge, jim preprečeval širjenje ali pa jim bo pomagal, da ne bo slabih finančnih rezultatov, bodo imeli prednost pri dodeljevanju del? Slednje je težko verjetno. Težko pa je tudi verjeti, da bi nekaj cestnih podjetij zmagalo v sodnem sporu i državo. B. B. P. Občina se bo obrisala pod nosom v nasprotju z mestom Ljubljana (ki se doslej ni niti poskušalo zanimati, kaj se dogaja z njihovim sejmiščem v središču mesta in kako da si nekaj deset delničarjev zasebnega Ljubljanskega sejma baše v žep denar, ki bi lahko pripadal tudi mestu) si občina Gornja Radgona že nekaj let zelo prizadeva za rešitev sejemske problematike na ta način, da bi imelo v prihodnosti od sejma vsaj nekaj koristi tudi mesto. Vse kaže, da z zahtevkom o vrnitvi »podarjenega« zemljišča ne bodo uspešni, zato bo morala občina razmisliti morebiti o konkretnem sodelovanju v novem podjetju. Nataša Bernik, ki je na Skladu odgovorna za reševanje problematike Gospodarskega razstavišča, je povedala: » KečjTifl podjetij Je dobila v času ustanavljanja v petdesetih in šestdesetih letih od lokalnih uprav nepremičnine oziroma zemljišča. Kjer je dokazano, da so bili to odplačni prenosi, da Je bilo še naprej kakorkoli opredeljeno kot lastništvo občine. Je Jasno, da lahko občina to uveljavlja. V tem konkretnem (radgonskem) primeru Je občina brezplačno in brez kakršnih koli obvez te parcele prenesla na Gospodarsko razstavišče. Tisto sejmišče Je bilo menda takrat tik pred bankrotom in ga Je Gospodarsko razstavišče saniralo. Mi smo tukaj v zelo nelagodnem položaju, saj nas zakon veže, da ne smemo na nikogar brezplačno prenesti nikakršnega premoženja, saj bi nam potem lahko kdo očital oškodovanje premoženja. Mi smo dolžni ponuditi premoženje upravičencem v lastninjenje, ki bi v nasprotnem tožili Sklad. Tu smo mi glede na občino v izredno nelagodnem položaju.n Če bodo dosegli dogovor med Gospodarskim razstaviščem. Ljubljanskim sejmom in družbenim pravobranilcem, bo vse rešeno, so prepričani pri Skladu. Ali so enotnega mnenja tudi zaposleni v Po-murskeni sejmu in vodstvo Občine Gornja Radgona, bomo še izvedeli. Vsekakor bodo morali od- spodarsko razstavišče ('ajC®r kom in upravljalcem sejrafSi^' so bili v preteklosti skrhani iu» zaradi slabo sestavljene najei”'* pogodbe, ki je bila sklenjera dobo 25 let, po njej pa J® bljanski sejem kot najemmk P čeval lastniku smešno - ■ - ----------, no. Zato so mnogi meni'/' za no. z.aio so mnogi m,-,,—■ prav prekinitev te škodlji*^ Pj godbe pomenila prvi znai^; je Sklad učinkovit. Konec 0*"^ fira (v začetku novembra 1 sa “ zgodilo; obe pogodbi sta L prekinjeni. Skladje |W*^'“‘'JL godbo z Ljubljanskim za sejmišče v Ljubljani in za sejmišče v Gornji Uradni razlog je bil ta, L bljahski sejem razstavišču ni redno najemnine za lokacijo v D" Radgoni; dokazano je, 6» J® dnajemnik Pomurski sejeni w ■ - —n'n n najemnine za lokacijo Radgoni; dokazano jCi bljanskemu sejmu : zoval najemnino, ve od bljanski sejem nakazal dalje dejanski' niku Gospodarskemu ču. Razstavišče je Ljubljanski sejem in tik*O bili Ij"' irU'\ 1 najemno pogodbo za L malo kasneje pa je bila ^^,1* dana najemna pogodba ■■ njo Radgono. Dosedanji različni pogledi na lastninjenje Ljubljani so tudi reševanje denacionafiž^' zahtevkov; cerkev zaln®'" tev ceofnega zemljist^’ danes sejem, ki sta 84, dani. Doslej so se le in pogovarjali le prek kov. Ji 1 i I Če bodo v Gornji -morali čakati z .i^A! tako dolgo, dokler ne tudi ta problem, bodo ■ biti nadvse potrpežljivi-; f", ~~ bodo čakali, da li znesek, za katerega pu dilni v Ljubljanskem pa, če mnenju revizorjev i!i mnenju revizoij-^ arUZ”: e SDK-ja oškodoval) premoženje. prepričana, da bo moi^ vsebovala tuJ' ravnava Lulcd flja zahtevo, kajti le s — vo bi soglašal tudi dr.'Z*’ '‘Jvc vobranilec, prav luk"-' rjame, da bi to sploh lahko rešili brst n ste sankcioniranja. BERNARDA H, 1 ! I ( t ( 1 d l yestnik, 30. novembra 1995 5 A ospodarstvo V Krkinem obratu v Ljutomeru 170 zaposlenih letno Ustvarja za 20 milijonov dolarjev prihodkov z novo naložbo bodo podvojili proizvodnjo Ljutomerčani se specializirajo za proizvodnjo pastil in napitkov - Že Prihodnje leto bodo izdelali mesečno j2.^ kot 4 milijone kosov pastil septembra letos je minilo 15 let, odkar je v Krkinem obratu v Lju-stekla proizvodijja. Začetki dogovorov o sodelovanju med Ijutomer-občino in novomeško tovarno zdravil segajo nekoliko d)ie naz^, s^j so dogovori o možnostih sodelovarua že leta 1977. Na osnovi samou-dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih in obmejnih ob-■“abeKrka takrat načrtovala gr^jo obrata v Beli Krajini, vendar se je po J^*»orih s predstavniki ljutomerske občine odločila za prenos dela proizvo-Ljutomer. Proizvodnja v novem obratu, ki je takrat zaposloval 46 je stekla L septembra 1980, že do konca leta pa so zaposlili še 20 'j^laveev. Njihov proizvodni program se je začel z izdelavo saharina, cilitrclte, že nasleditje leto pa so v Ljutomeru začeli izdelova-zdravila, kot so apaurin, brinerdin, parafon in Še nekatera. prodajni službi menijo, da bo takšno povpraševanje trajalo še najmanj 5 let, zato so se odločili, da v Ljutomeru proizvodnjo razširijo. Naložba v nove proizvodne prostore in opremo bo stala okoli 18 milijonov mark, z njo bodo lahko f J * , ■y. U' ■- t začeli s proizvo-nih vitaminsko-mimeral-JiihJn takrat verjetno pomislil na to, da pastile prelomnica pri (J, fJhjčtn razvoju ljutomerskega Izdelovati sojih namreč ' po posebnem postopku, ki '^»pili od norveške firme, pa so v Krki ijifP ' "a novo in tovarno v Ljuto-, prilagodili. Pastile so ‘■'Orv takrat delali le na »o, in v Ljutomeru in ta-se danes, vendar so v Krki- - - Norvežanov so kupili licenco |U Ptoparate, zdaj jih imajo že nii ko Norvežani še ved-s tremi preparati. razvoju ljutomerskega Po razvojno napredovali. 'l'^^ kj iiviiii pr r p-ti I Ul r , OHj malo za res se zato da so učenci pre- 1.1 hčitelja. Še več, prišli so I . ’■ hnu^._ 'c tn svojo proizvodnjo zadovoljiti povpraše-iini zato zanje pastile izde-J'’ v norveški tovarni. ''av, S ponudbo ne morejo zadovoljiti povpraševanja Zaradi izrednega povpraševanja so tako pastile glavni proizvodni program, in čeprav delajo v treh izmenah, ne morejo zadovoljiti vseh potreb. V začetku so v Ljutomeru mesečno izdelali 100 tisoč zavojčkov pastil mesečno, nato so proizvodnjo povečali na 400 tisoč, zdaj pa jih izdelajo že več kot 2 milijona 200 tisoč mesečno. Čez 80 odstotkov proizvodnje izvozijo, v glavnem na vzhodna tržišča, saj so tam začeli, zaradi velikega povpraševanja na leh trgih pa novih tržišč zaenkrat ne iščejo. Čeprav so se na večje povpraševanje odzvali s posodobitvijo, saj so se dodatno opremili in spremenili način embaliranja, saj namesto v stekleničkah zdaj pastile prodajajo na ploščicah, pa vseh potreb ne morejo zadovoljiti. V 15 odstotkov Krkine proizvodnje v Ljutomeru Sodelovanje med ljutomerskim obratom in sektorjem za proizvodnjo zdravil v tovarni zdravil Krka je dobro, zatrjuje direktor Anton Kapun, Čeprav so oddaljeni od matične tovarne, se Ljutomerčani ne čutijo niti malo zapostavljene. Zdaj že okoli 15 odstotkov celotne proizvodnje tovarne Krka realizirajo v Ljutomeru, saj 170 zaposlenih v tem obratu ustvari letno blizu 20 milijonov dolarjev prihodkov, vse pa kaže, da se bo ta delež še povečal. Proizvodnja v Ljutomeru je vsekakor dohodkovno zanimiva, zato ji v I T ' v Krkinem obratu v Ljutomeru se bodo povsem specializirali za proizvodnjo pastil in napitkov, izdelavo zdravil pa bodo postopoma prenesli v matično tovarno v Novem mestu. Fotogralija: JURE ZAUNEKER prešli s sedanjih treh na dve izmeni. mesečno pa bodo izdelali od 4 do 4 in pol milijona zavojčkov pastil mesečno. Seveda bodo v ljutomerskem obratu tudi v prihodnje izdelovali vitaminske in zdravilne napitke. Del omenjene naložbe bodo namenih tudi za posodobitev te proizvodnje, saj načrtujejo, da bi se Krkin obrat v Ljutomeru specializiral izključno za proizvodnjo pastil in napitkov. Proizvodnjo dobršnega dela zdravil, ki sojih doslej izdelovali v Ljutomeru, so že prenesli v Novo mesto, zdaj izdelujejo le še zdravila, za katera v Novem mestu nimajo ustrezne strojne opreme (cordipin, sfugeron forte, apilepsin in še nekatera). Krki posvečajo posebno skrb, V posodobitev proizvodnje so vsako leto vložili okoli 3 milijone mark in tako so doslej že zamenjali večino strojne opreme. Prav zaradi urejenih odnosov z matično tovarno Ljutomerčani tudi nikoli niso imeli ambicij, da bi se izločili, o kakršni koli drugačni organiziranosti pa ne razmišljajo tudi zdaj, ko so v Krki izpeljali postopke lastninjenja. Uspešno poslovanje in zadovoljstvo delavcev sta dobrini. s katerima se lahko ponašajo le redka pomurska podjetja, Krkini delavci v Ljutomeru pa za obe dobrini niso prikrajšani. In to jim daje zagon za še boljše in uspe- šnejše delo. LUDVIK KOVAČ Balast« na Montažo Videm je pri stečajnem upravitelju vložil »izločitveno pravico« s^ibora nočejo izgubiti, vendar je vse odvisno od sodelovanja banke je I proizvodnji Montaže (nekdanjega Cevovoda) premalo le de-*'a X dovolj kljub stečaju v avgustu in ga bo še več tudi v prihodnje. prihodnje leto imajo Že vse dogovorjeno za obnovo opreme v vrednosti 100 milijonov, velike možnosti pa se jim odpirajo Ih jugoslovanskem trgu. Pa vendar so trenutni »denarni zaple- H "'■li, dl bodo morebiti usodno vplivali na prihodnost mariborskega podjetja. Vse je odvisno od »naklonjenosti« banke, ki pa je I rentno _ prevarana kot še nikoli. j« EEK Videm odku- " '■.............. tedanjega lastnika J "^lovenijc za razvoj z ob-'‘Sd j J* imelo zaposlitev vseh Sije j' Direktor Ivan Čuk 'IJ|j|/*^'1ii1j bcLud znašel v neza-'iftne položaju; na žiroračunu ni' denarja za izplačilo •I*) t^j so delavci več kol liilo J Hnvfcili, napovedano je ze vse dogovorjeno za obnovo opreme bolj prav, če bi šel poslovni si- stem r stečaj Delavci namreč menijo, da so doslej prek njihovih hrb^v la slnihi ščitili zgolj svoj interes. Sta ''K ~ •'“TtaH, napovedano je \ r^nik delavcev. V '■ lahko prebra- ‘‘trjejn ti,^tt, ki menijo, da bi vkajoči trdijo, da bi se jih lastniki radi rešiti, saj sta minili dve teti, kolikor so jim morali zagotavljati delo po pogodbi s Korzetovim skladom (Delavcem spet samo 20 tisočakov akontacije, D.U., Delo, 25. maja 1995). Direktor EEK Videm Branko Kocuvan takšne očitke zavrača, češ i (čir .K \\ J 3l-č> tO>Le;£>vr POLČjOVl !> 's Čl K Prepad med razvojem Pomurja in Slovenije se poglablja Ne zgolj ugotovljanje Tudi z decentralizacijo sredstev in odločanja do bolj izenačenega razvoja Po bruto domačem proizvodu na prebivalca dosega Pomurje le 70 odstotkov slovenskega povprečja in še naprej zaostaja. Tudi najnovejši podatki o gospodarskih gibanjih v regiji niso spodbudni. V sedemdesetih letih, ko se je začel pospeševati regionalni razvoj, je Pomurje do osemdesetih let začelo dohitevati slovenska območja, zdaj pa se razkorak ponovno povečuje. Delež brezposelnih je na tem območju presegel 19 odstotkov in je rekorden, še posebej pa je skrb zbujajoč podatek, da Pomurje v zadnjem času tudi po izobrazbeni strukturi vedno bolj zaostaja za Slovenijo. Ti podatki, ki jih je na nedavni javni tribuni v Murski Soboti, na kateri so sodelovali ministri slovenske vlade iz vrst ZLSD-ja, omenil poslanec Feri Horvat, na.s niso presenetili, saj so znani že nekaj časa, so pa toliko bolj skrb zbujajoči, ker se razmere še naprej slabšajo. Nove možnosti v Pomurju industrijska proizvodnja zaostaja za slovensko, s težavami pa se otepajo tudi v drugih dejavnostih. Kmetijstvo je še vedno prevladujoča gospodarska panoga, ležave, s katerimi se srečuje, pa se prenašajo tudi na druga področja. V krizi so številna pomurska podjetja, v težavah pa so tudi izvozniki, zlasti tisti z delovno intenzivnimi dejavnostmi, saj so na zahtevnih tujih trgih vedno manj konkurenčni. Res je sicer, da v Pomurju izredno hitro nastajajo nova podjetja, vendar njihov vpliv na gospodarska gibanja zaenkrat še ni izrazit. Ob vsem tem dokaj skrb zbujajočem položaju vliva nekoliko več upanja ugotovitev inštituta za ekonomske raziskave, ki pravi, da ima Pomurje v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami velike razvojne možnosti, Ta pokrajina je bila v preteklosti vselej nekje na obrobju, kar je neugodno vplivalo na njen razvoj, zdaj pa so se s povezovanjem med Vzhodom in Zahodom za Pomurje odprle nove možnosti. Od Pomurcev samih je tokrat najbolj odvisno,*kako bodo te možnosti izkoristili, poudarjajo pa, da brez izdatnejše pomoči države ne bo šlo. Zahtevajo čim večjo decentralizacijo, saj se s prehodom na novo lokalno samoupravo centralizem le še povečuje. Predstavniki občin opozarjajo, da po razbitju občin na manjše enote ni nikogar, ki bi jih povezoval. Ker regij še ni in verjetno nekaj časa še ne bodo oblikovane, bi se morali ustrezno organizirati in skupno nastopiti v odnosu do države. V soboški mestni občini predlagajo, da bi to vlogo za vse nove občine na območju nekdanje soboške občine prevzeli oni. Sicer pa je prav nepovezanost in kadrovska šibkost manjših občin največkrat vzrok, da ne pridejo do pravih informacij. To velja zlasti za vire sredstev, ki so sicer na voljo za različne namene, vendar v občinah z možnostmi za njihovo pridobitev cesto niso seznanjeni. Iščejo lastno razvojno strategijo Razvoj mora temeljiti na ustrezni razvojni strategiji, zato so se v območni gospodarski zbornici lotili izdelave pomurske razvojne strategije. Oblikovali so projektni svet in k sodelovanju pritegnili tudi ustrezna ministrstva, ki naj bi tudi finančno podprla izpeljavo lega projekta. Ministrstvo za varstvo okolja je že zagotovilo 15 milijonov tolarjev, za tolikšen znesek so se dogovorili tudi z ministrstvom za znanost in tehnologijo, na posameznih področjih pa računajo še na pomoč ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, priznava, da so razmere v Pomurju problematične, vendar je mnenja, da je tisto, kar obstaja, relativno zdravo. Po njegovem ni velikih podjetij, ki bi imela nepremostljive težave, vendar ob tem pozablja, da so nekatera (za pomurske razmere dokaj velika) podjetja že propadla. Verjetno je ob tem pozabil na ležave, s katerimi se že lep čas ubadajo v Mesni industriji Pomurka in ki so ta največji predelovalni obrat pripeljale v stečaj, vlada pa se ni pravočasno zganila in se ni vključila v reševanje težav. Minister Tajnikar pravi, da je seznanjen z razmerami v soboški Muri, ki postaja zaradi prevelikih stroškov dela na tujih trgih vedno bolj nekonkurenčna, vendar bo po njegovem v Muri potreben tudi notranji preusiroj. V vladi razmišljajo o tem, kako reševati ležave v delovno intenzivnih dejavnostih, pri tem pa so še vedno pred dilemo ali direktno subvencioniranje ali zmanjševanje prispevnih stopenj. Ena od prednostnih nalog vlade je tudi ohranitev gospodarske rasti v prihodnjem letu. Obseg industrijske proizvodnje se sicer v zadnjih mesecih manjša, vendar v drugih dejavnostih raste in bo tako dosežena 5-odstotna gospodarska rast. Za večjo decentralizacijo Tajnikar se strinja z večjo decentralizacijo in se zavzema za regionalizacijo, na to raven pa je potrebno prenesti tudi nekatere ustanove, ki so zdaj preveč centralizirane. Podjetništvo lahko bistveno prispeva k razvoju na posameznih območjih, vendar bo potrebno delo na tem področju bolj usklajevali, saj se z razvojem malega gospodarstva zdaj ukvarjajo kar v trth ministrstvih. Za razvoj so posebnega pomena tudi kadri, ki pa jih v Pomurju primanjkuje. Po besedah ministrice za delo, zdravstvo in socialne zadeve, se bo gospodarstvo moralo hitreje prestrukturirali, žal pa ministrstvo v kadrovskem delu lahko zelo malo prispeva k temu, Izobrazbena struktura brezposelnih je neustrezna, saj ima kar 60 odstotkov iskalcev zaposlitve najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe in na teh ni mogoče graditi razvoja. Večjo konkurečnost slovenskega gospodarstva na zunanjih trgih bo mogoče doseči tudi z njegovo tehnološko posodobitvijo, Rade Genorio, državni sekretar v ministrstvu za znanost in tehnologijo, pa zagotavlja, da so v tem ministrstvu prisluhnili zahtevam po decentralizaciji. Podpirajo ustanavljanje regijskih razvojnotehnoloških skladov, s tem pa se decentralizirajo tudi sredstva, ki so za to namenjena, Pomurje je letos od tega ministrstva za različne tehnološke projekte prejelo okoli 40 milijonov tolarjev, kar sicer ni veliko, je pa trikrat več kot pred leti pa tudi sicer je za tehnološko posodabljanje slovenskega gospodarstva na voljo precej več sredstev. Po mnenju državnega sekretarja Genoria je Slovenija v znanosti in tehnologiji že zdaj kompatibilna z Evropo in svetom, lahko se suvereno vključuje v evropsko tehnološko politiko in jo pomaga tudi sooblikovati, Policentrizem pa je potrebno uveljavljati tudi v negospodarstvu. Minister za kulturo Sergij Pelhan priznava, da je tudi na tem področju še preveč centralizma, vendar ko se na eni strani v občinah zavzemajo za decentralizacijo, na drugi strani še vedno 70 odstotkov sredstev za kulturne potrebe zagotavlja država. Da v kulturi podpirajo policentrični razvoj, potrjuje gradnja kulturnega doma v Lendavi, reševanje prostorskih problemov soboške Pokrajinske in študijske knjižnice, ki je po ogroženosti na 3, do 4. mestu, bo prišlo na vrsto čez dve leti, poleg knjižničarstva pa je v Sloveniji najbolj ogroženo spomeniško varstvo, zato bo država namenila več sredstev za ohranjanje kulturnih spomenikov, Softnanciranje kulturnih dejavnosti madžarske in italijanske manjšine bo izenačeno s financiranjem dejavnosti večinskega naroda, medtem ko bodo pripadnikom romske skupnosti sofinancirali le ljubiteljsko dejavnost, LUDVIK KOVAČ vedo, kako se bo obnašala Pomurska banka, saj je SKB zaradi neporavnanih obveznosti vnovčila garancijo in s tem »olajšala« domačo banko - v Vidmu trdijo, da bo Pomurska banka dobila prav vse povrnjeno s prodajo nepremičnin na Madžarskem, saj bo denar od prodaje takoj nakazan banki. Pravzaprav so pripravljeni prevzeti vse terjatve banke pod določenimi ugodnimi pogoji, in sicer bi za odplačevanje radi najeli posojilo za dobo 10 do 15 let z ugodno obrestno mero (nikakor ne pristajajo na 25-odstotne obresti). Po njihovem mora biti banka pravzaprav za interesi ra na za ohranitev Montaže, saj so dobri poslovni rezultati v Mariboru in Vidmu edini način, da bo kdaj prišla do svojega denarja (banka ima hipoteko na premoženje, vendar prazne delovne hale ne pomenijo nič, EEK menda lahko v trenutku svojo proizvodnjo nadaljuje v drugi hali, ki jo bo kupil npr. za 500 tisoč mark). In kaj je »izločitvena pravica«, ki jo bo EEK Videm prvi poskusno uvedel? Branko Kocuvan je pojasnil: uMarihorsko podjetje je najelo kredit pri iridma in Holdinga in zanj zastavilo svoje premoženje v Mariboru. Takrat se je zavezalo, da če v dveh letih, ko preteče rok, ne bo moglo vrniti tega dolga podjetjem, ki so dala denar za plačilo bivšim upnikom Cevovoda, se to premoženje r bistvu preknjiži na Tidem in bo Videm lastnik tega premoženja, To je bilo papirno urejeno. Stečajna masa pa se formira iz tistega, kar bo ostalo. Izločitvena pravica je r istem rangu kot hipoteka.« Precej zapleteno in premeteno. Za pojasnjevanje organiziranosti videmskega podjetja, kjer je tudi veliko nerazumljivosti, pa bo potrebno še eno pisanje. BERNARDA B. PEČEK da v tem primeru ne bi čakali dve teti, ampak bi se Montaže rešili čim prej, preden so se lotili odplačil; kupili sojo za milijardo tolarjev, danes pa je vredna dve do tri milijone mark. Po njegovem mnenju so vzroki za stečaj Montaže naslednji: »Do tega stečaja je pripeljalo več dejavnikov. Eden so tile fantje, ki so začeli delati zase. Drugo: v imenu sindikata so začele rovariti neke skupine in začele delali zdraho; organizirali so stavko, čeprav bi bilo potrebno ptočakaii le tri dni. Večina delavcev je prav zahtevala, da gredo raje na »borzo«, da bodo dobivali denar, poleg lega pa so še na črno delali. Sivi trg je v lej panogi dejansko velik problem, več kol polovica brezposelnih dela na črno.« Po uvedbi stečaja sta podjetji EEK Videm in EEK Trade najela prostore Montaže v stečaju in nadaljevala proizvodnjo. Čeprav je uveden stečaj, je še veliko stvari nejasnih, da ne rečemo nerazumljivih. Na Montažo naj bi bilo priključeno milijardo tolarjev »balasta« (8 milijonov mark in obresti), pri mariborskem stečajnem upravitelju pa so vložili »izločitveno pravico«. Mariborske Montaže ne nameravajo kar tako prepustiti, saj je videmsko podjetje vanjo že preveč investiralo, bolje rečeno: za najetje posojila Holdinga (ki v bistvu danes več ne obstaja, njegove obveznosti pa je prevzel EEK Videm) je zastavilo svoje premoženje v Vidmu. Zaenkrat ne a .J 1 I 6 vestnik, 30. novembra 1995 asveti Proračun in gospodarstvo Ali bodo izvozniki preživeli? Dogajanja na ljubljanski borzi Konkurenčnost je pogoj gospodarske rasti V proračunskem memorandumu za leto 1996 se je vlada opredelila za 5-odstotno gospodarsko rast in enoodstotno rast zaposlenosti, za 4-od-stotno povečanje produktivnosti ter za zniževanje inflacije in stroškov delovne sile. Posebna pozornost bo namenjena podpori izvozno naravnanega dela gospodarstva in vključevanju na tuje trge. Pogoj za dosego teh ciljev je konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zlasti aktualno je to sedaj, ko se na zahodnoevropskih trgih pojavljajo naši konkurenti s ceneno delovno silo iz vzhodnoevropskih držav in vzhodne Azije. Poleg cenenosti delovne sile so pogosti gospodarski ukrepi podjetij v razvitih državah prenos manj zahtevne tehnologije (tudi od nas) na cenena in manj zahtevna območja, kjer jim je blizu tudi prodajni trg. Gospodarska zbornica Slovenije je anketirala direktorje večjih podjetij o konkurenčnosti gospodarstva. Opravljena je bila primerjava po več skupinah parametrov, kot so dostopnost do kapitala in cena kapitala, tečaji, nabavni in prodajni trgi, cena delovne sile na enoto proizvoda, delovni čas in njegova izkoriščenost, dajatve podjetij, primernost predpisov in poslovno-politično ozračje. Splošna Ocena konkurenčnosti naših podjetij v primerjavi s tujimi trgi je po mnenju direktorjev sedaj manj ugodna kot spomladi. Splošna ocena 5,7 iz meseca junija se je namreč v mesecu septembru znižala na 5,1 od desetih možnih točk, V primerjavi s tremi skupinami trgov imajo največji negativni vpliv na našo konkurenčnost stroški na enoto proizvoda, dajatve- podjetij in dodatni stroški dela ter dostopnost do prodajnih trgov. Še naprej znižujeta našo konkurenčnost cena kapitala in dostopnost do kapitala. Tečaj trenutno nekoliko manj negativno vpliva na konkurenčnost izvoznikov, ker so porasli tečaji tujih valut. Med stroškovnimi postavkami ima cena kapitala oz, obresti visok vpliv na zaostajanje konkurenčnosti, V primerjavi z državami evropske unije so obresti visoke, kar pa je povezano tudi s sanacijo bančnega sistema. Posledica visoke obdavčitve dela oz. plač je visok delež stroškov dela na enoto proizvoda, kar prav tako znižuje konkurenčnost. Dejstvo je, da v cenovnih razredih, v katerih so naši proizvodi na tujih izvoznih trgih, ne bomo mogli dolgoročno poslovati s stroški dela, ki so višji od tistih, s katerimi posluje konkurenca. Stroški dela so previsoki tako glede na produktivnost kot tudi na dajatve, kijih predpisuje država. Poleg naštetih dejavnikov zaviralno vplivata na konkurenčnost tudi nizka kakovost in nerazvitost infrastrukture. Pogoj za dobro delovanje produktivnih delov gospodarstva je infrastruktura z vsemi sestavinami od komunikacij, logistike do izobraževanja, zdravstva in javne uprave. Kje vidimo našo konkurenčnost? Odgovorni za poslovanje podjetij menijo, da so dejavniki naše konkurenčnosti razpoložljiva delovna sila, relativna politična stabilnost, oskrbljenost z energijo in produktivnost dela, ki pa ima tudi svoje meje. Bogdan Vunjak KonkureuČBOSt v primerjavi s tujimi trgi za tretje čctrrtletje v letih 1992 - 1995 60 40 • a 30 n Z o o-r- ; -20 1L. i v ® ^0 4 7’?^ -60-- -80 Dajatve podjetij r RazrmložJiivcst delovne sile ► —k-1993 Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročaiye o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 21. 11., in ponedeljkom, 27. 11. 1995. —I-------- 1994 — ■ "< ■ a X< 1995 Domači stroški na enoto proizvoda Tečaj do tujih valut |Vir:(SSSKEF U).» Borzna Rotacija A -redne delnice Enotni tečaj delnice LEKC-a je porasel v četrtek za 2,36 odstotka na 13000, prometa pa je bilo za 390 tisoč tolarjev,. Enotni tečaj delnice Probanke je v torek v poskočil z 18492 na 19315, ko je bilo za 64,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 19907 ob 20 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 19230, ko je bilo za 8,7 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 19315 ob 3,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 18879 (12,5 mio tolarjev). 21. novembra se je enotni tečaj Salusove delnice izoblikoval na 16621, kar predstavlja porast tečaja za 2,93 odstotka, prometa pa je bilo za 34,6 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 18006, ko je bilo za 46,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 18195 ob 35,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 18811, ko je bilo za 55,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 18386 ob 13,8 mio tolarjev prometa. V torek je porasel enotni teč^ delnice SKBR-ja s 37195 na 37320, ko je bilo za 9 mio tolarjev prometa (za to delnico razmeroma malo), naslednjega dne pa na 37442 ob 28,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 38026, ko je bilo za 55,6 mio tolarjev prometa, v petek na 38271 ob 30,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 38265 (33,4 mio to- Obresti, varčevanje in likvidnost ’ Zanka temeljne obrestne mere Pomemben delež v odhodkih in njihov vpliv na konkurenčnost podjetij so obresti, ki v strukturi odhodkov povečujejo izdelovalno ceno in tako znižujejo konkurenčnost. Nadaljuje zmanjševanje realnih aktivnih obrestnih mer v poslovnih bankah je značilno tudi za zadnje mesece. Po podatkih Gospodarske zbornice se skupne aktivne obrestne mere od julija vendarle povečujejo. Vzrdc je rastoča temeljna obrestna mera. Po podatkih Banke Slovenije je bila oktobra povprečna realna obrestna mera za bančna kratkoročna posojila za tekoče poslovanje 12,7 %, za dolgoročna posojila za osnovna sredstva pa 13,9 %. Realne pasivne obrestne mere za tolarske vezane depozite se od sredine letošnjega leta niso več zmanjševale in so bile v oktobru za vezane vloge od 31 do 90 dni povprečno 6,3-odstotne, za vezane vloge ndd eno leto pa povprečno 9,4-od-stotne. V nasprotju z obrestnimi merami za tolarske vloge so pasivne obrestne mere za depozite na vpogled v nemških markah od maja do septembra nespremenjene, v oktobru pa so še zmanjšale na povprečno 4,4 %. Razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami se zmaiušuje, kar naj bi šlo v prid kreditojemalcem, V oktobru je bila razlika med povprečno realno obrestno mero za kratkoročna posojila za tekoče poslovanje in vezanimi depoziti od 31 do 90 dni 6,4- odstotne točke, razlika med povprečnimi skupnimi obresmimi merami za navedena posojila in depozite pa 6,9-odstotne točke. Razlika med povprečno realno obrestno mero za dolgoročna posojila za osnovna sredstva in veza- Gibanje skupnih obrestnih mer za kratkoročna posojila in depozite v L 1994 in 1995 I :S S u 8 8. 50 45 * 40 J Ji ■ 25 ■ 20 ‘ 15 • 10* 5 • 0 ■ 7/; M Posojila za tekoče poslovanje 1 Vezane vloge J l do 90 dni I 1 I 1 I t-l- l' > !■ ,41 b E Z j? D, 4, co I I I I f I I 41 H K' 2 E 3 trt Meseci VrOZSSKSsiO.« I ne depozite nad eno leto je tila v oktobru 4,5-odstotne točke, pri skupnih obrestnih merah pa 4,8-odstotne točke. Po podatkih iz analize Banke Slovenije je bila v letu 1994 v slovenskih poslovnih bankah obrestna marža 3.5 %, marža finančnega posredništva pa 4,4 %. Primerjava z državami OECD-ja kaže na izboljšanje rezultatov pri stroških finančnega posredovanja v slovenskih poslovnih bankah. Primerjalno je bila glede na razpoložljivost podatkov v Avstriji v letu 1992 obrestna marža v poslovnih bankah povprečno 1,9 %, marža finančnega posredništva pa 2,8 %, v Nemčiji pa 2,2 oz. 3,2 %. Izhodiščne realne obrestne mere za kratkoročne kredite za tekoče poslovapie in za dolgoročne kredite (spremljano za osem bank) za najboljše komitente se od aprila do oktobra letošnjega leta niso bistveno spremenile, V oktobru so znašale 8 do 13%. Tolarske hranilne vloge prebivalstva so konec septembra zaostajale za porastom deviznih hranilnih vlog. Delež tblarskih hranilnih vlog seje zmanjšal s 36,3 % konec marca na 32,9 % konec septembra. Takšno gibanje hranilnih vlog je predvsem posledica znižanih pasivnih obrestnih mer v bankah in povečanja deviznih tečajev. Tako se prihranki selijo iz tolarske v devizno obliko varčevanja. Naraščajoča finančna nedisciplina slabša likvidnostne razmere v gospodarstvu. Likvidnost gospodarstva, izražena z deležem sredstev gospodarstva na žiroračunih v celotnih sredstvih na žiroračunih bank, se tudi septembra v primerjavi s predhodnimi meseci ni bistveno izboljšala. V septembru je bilo blokiranih 5.lil podjetij, tj. še dodatnih 164 podjetij glede najunji. Povprečni dnevni znesek blokacij je znašal septembra 61 miliard tolarjev, števiio-zaposlenih v teh podjetjih pa je bilo 111.063 delavcev ali 25,1 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. Tolarska zadolženost podjetij v bankah seje realno povečala konec septembra letos v odnosu na konec leta 1994 za tretjino, stanje tolarskih kreditov prebivalstva pa se je v istem obdobju realno povečalo iat-jeV-^rometa)."'’;' ' iJ . ,1 Borzna Rotacija A -obveznice Za 0,3-odstotne točke na 106,3 je v torek porasel enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCEl), ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 106,5 ob skromnem prometu 84 tisoč tolarjev. V petek se je njen enotni tečaj vrnil na 106,3, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 106,4 ob 1,3 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSLl je poskočil v torek s 103,0 na 103,5, ko je bilo za 9,7 mio tolarjev prometa ter se na tej ravni zadržal tudi naslednjega dne ob 6,4 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek se je njen enotni tečaj zadržal na isti ravni, ko je bilo za kar 201,9 mio tolarjev prometa, v petek porasel na 103,6 ob 4,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 104,2 (11,7 mio tolarjev prometa), V torek j c porasel tudi enotni tečaj obveznice RSL 2, in sicer s 114,4 na 114,7, ko je bilo za 4,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 114,8 ob 35,4 mio tolarjev prometa. Na isti ravni se je [jjen enotni tečaj zadržal tudi v četrtek, ko je bilo za kar 515,3 mio tolarjev prometa, v petek poskočil na 115,4 ob 22,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 116,4 (26,6 mio to- AaeA« Trg ttanatiCOT la, ta. 0606 62-236 UIVBLA44U Dunajska 20. ta. OS1133-119 »tAniBOR CtL^ Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a HI 062 20-460 Mf- 063 28-036 KfUiU Kentska 2 pnu zmearieevo n. tl za četrtino. Bogdan Vunjak M. OM zn-6+4 Iti. 062 772-531 iOftit FerrartJta 12, Ml. <566 3e-290 larjev prometa). Z obveznico RSL 8 je bil v torek sklenjen aplikacijski posel v skromni vrednosti 21 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 94,0, v četrtek pa je njen enotni tečaj poskočil na 94,8 ob kar 637,4 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 99,0, ko je bilo za 6,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil na 95,0 ob prometu 195 tisoč tolarjev. Za 0,7-odstotne točke na 101,2 je v četrtek padel enotni tečaj obveznice RS 11, ko je bilo za 33,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 101,8 ob 13,1 mio sit prometa. Za 0,8-odstotne točke na 102,8 je poskočil enotni tečaj RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo v torek, ko je bilo za 5,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 103,0 ob 8,6 mio tolarjev prometa, V četrtek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 23 tisoč tolarjev po tečaju 102,0, naslednjega dne se je vrnil na 103,0 ob prometu 236 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 102,1 (6,8 mio tolarjev prometa). Za polovico odstotka na 114,0 je porasel v četrtek enotni tečaj obveznice RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo, prometa pa je bilo za skromnih 99 tisoč tolarjev. Z obveznico SKB 1 je bil v torek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 452 po tečaju 104,3, kar predstavlja padec tečaja za 0,4-odsotne točke, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj padel na 104,2 ob prometu 129 tisoč tolarjev, V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 104,9, kb'je bilo za 357 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 105,6 ter se na tej ravni zadržal tudi v ponedeljek ob skupnem prometu 5,9 mio tolarjev. Nespremenjen enotni tečaj (111,0) je imela v torek in sredo obveznica SKB 2, skupno pa je bilo za 13,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 110,9, ko je bilo za 973 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 111,5 ob 4,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 110,3 (24,7 mio tolarjev prometa). Rahlo je padel v torek enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKRl), in sicer z 84,2 na 84,1. ko je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa se je vrnil na 84,2. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 84,4, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev (irome-ta, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v skromni vrednosti 72 tisoč tolarjev po tečaju 82,0, Borzna Rotacija B -redne delnice Aplikacijski posli so bili prijavljeni v torek z delnico BTBR-ja v vrednosti 1,5 mio tolarjev, njen enotni tečaj se je izoblikoval na 15250 (-1,040,00 tolarjev), naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 15165, ko je bilo za 698 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa na 15000 ob le enem lotu prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 15286, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 15294 ob 8 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj Dadasove delnice je v torek porasel s 172623 na 176310, ko je bilo za 40,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 176397 ob 27,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj neznatno porasel na 176462, ko je bilo za 19,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 178739 ob 63,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 182657 (46,6 mio tolarjev prometa). V torek je padel s 2790^ 27588 enotni tečaj delnice F®' medic, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 28067 ob 8,6 tolarjev prometa. V Četrtek njen enotni tečaj poskočila’ 29406, ko je bilo za 9,9 mio tolarjev prometa, v petek na 29iw’ ob 2,8 mio tolarjev prometa. ponedeljek pa na 29676 (2 n* sit prometa). Z delnico Gradbenega podjetja Grosuplje je bilo v četrt* za 250 tisoč tolarjev njen enotni tečaj pa je porasel J* 24950 (+0,4 odstotka), v petek lot po tečaju 25000, v ponedelff pa še 1 lot po tečaju 25010- Enotni tečaj delnice banke je v torek padel s L na 17050, ko je bilo za 682 tolarjev prometa, naslednje^ dne pa porasel na 17361 ob P' metu 399 tisoč tolarjev. » P* je njen enotni tečaj P’**®" . 16120, ko je bilo za 2,4 'nio^ larjev prometa, naslednješ’ pa na 17000 ob prometu soč tolarjev. Za 84,00 tolarjev na porasel v torek enotni , Založbe, ko je bilo za tolarjev prometa, nasleeni dne pa padel na - mio tolarjev prometa.V njen enotni tečaj nekoliko sel na 16425, ko je bilo 2^ mio tolarjev prometa, v pet^* 26472 ob 4,9 mio tolad«'' meta, v ponedeljek pa na j (2,1 mio tolarjev prometa)- Z 5022 na5419jevwr^ skočil enotni teč^ ce, ko je bilo za 43,8 niio ttf prometa, naslednjega dne del na 5307 ob 2,6 mio prometa. V četrtek je tečaj padel na 5255, kojof' A min nrOmetEl, v r 4 mio tolarjev prometa, tT joi porasel na' 528.(l:ob. larjev prometa, v petek ( na 5277(6,8 mio tolarjev ta). 21. novembra je P° 5,26 odstotka na ' tečaj delnice Term Čate^i j bilo za 8,2 mio tolarjev ,1 naslednjega dne pa oa * 2,8 mio tolarjev prometa-tek je njen enotni tečaj P" na 1171, ko je bilo za tolarjev prometa, v na 1169 ob 2,3 mio tolatJ« meta, v ponedeljek pa aa (6,8 mio tolarjev prometa^ Borzna Rotacija p prednostne delni‘^^j( Ob le enem lotu porasel enotni tečaj “ .iri KBTP-javtorek za 10 «0^ na 42150, v četrtek pa to-41600, ko je bilo za ^2* larjev prometa. V petvk J .4 jf v,—. p.-.: -1 prometu 282 tisoč , nedeljek pa porasel na * V torek se je okrepi'. enotni tečaj padel na 'hTT odsotka (porasel je enotni tečaj delnice ko je bilo za 32,5 to'*’. . rtjff prometa, naslednjega gubil 1,79 odstotka svoje sti (61556) ob 30.3 prometa, v četrtek je nj®'^ (oh tečaj poskočil na I bilo za 11,9 mio tolarjev , ta, v petek na 63908 tolarjev prometa, v na 54914 (65,6 mio tolaO* Na 16005 (+3,93 ods‘^. v četrtek poskočil en^' ^3 ’ delnice UBKP, ko je tisoč tolarjev protnet * dnjega dne pa padel 0 .TjflOj Za 316 tolarjev padel v torek enotni vrpu L-rt ij hiln za . -ii* (320 tisoč tolarjev). VIPP, ko je bilo za larjev prometa, v četo ir laijvv pivNivLUt ' aH rč^ (t. 42330 ob prometu 12' ijefl 4zjjtJ OD promeiu >*- .[gvIJ’ . larjev, V petek je bil enim lotom aplikacljsKi: tečaju 438OO,vponedei^ 44300 H Tončka l d tl 1| b b I. Ci 1 Sl b o tl 4 '' Sl dl !gstnik. 30. novembra 1995 7 I Čine Na obisku v Občini Kuzma Svetniki na trinajstem shodu I Svetniki Občine Kuzma so pred časom sprejeli sklep o razdružitvi ^anje administrativno določene občine na občini Kuzma in ^i^d, a ker še ni težko pričakovane državne zakonodaje, ki bi ^aiogočila praktično uresničitev sklepa, ostajo skupaj. Žopan Občine Kuzma je Ludvik Kočar, doma pri Gradu. Funkcijo nepoklicno, zaposlen pa je kot upravnik pošte v Bodoncih. Pre-/^>ca 16-Članskega občinskega sveta pa je Elizabeta Klement, upo-farmacevtska tehnica od Grada. Do pred kratkim je bila edina * ten občinskem organu, potem pa se ji je pridružila nova svetni-'riulija Navotnik z Doliča. Pa še drugi svetniki; Gabriel Grah, Vidon-c’ ^''^nhnir Kolmanko, Motovilci; Andrej Ftijs, Radovet; Karel Recek, DervariČ, Kruplivnlk; Janez Zrlm, Motovilci; Er-iii Dolnji Slaveči; Viktor Cor, Kovačevci; Roman Fartek, Gor-TiM '***" Drago Kerec, Kuzma; Drago Safer, Kuzma; Jože Rogan, ^ova; Ignac Klement, Matjaševci; Ivan Marič, Kuzma. Občina Kuz- **>a za zdaj le enega uslužbenca; tajnika Milana Matiša. plivniške ceste bo prišla na vrsto prihodnje leto. po številu gospodinjstev četrta Občina Kuzma zajema območ-skupnostih Kuzma in OfJ,” vasmi, in sicer: Dolič, t Slaveči, Kuzma, Matjaše-teci v '^ova, Grad, Dolnji Sla-Kn y'*’®nci, Motovilci, Radovci, J .plik in Kovačevci. V teh SUMskupaj 1.246 go-‘hjstev oziroma 4,585 prebi-, ■ Največ gospodinjstev je siai^^^P,(215), manj pa v preo-b ■■ »Uljih- Dolič (134), Dolnji *ti[i Uri :p». tujejo«, naj kako zadevo uredi tako ali drugače, a noče ničesar storiti mimo občinskega sveta, zato ne preseneča, da se je ta sestal že trinajstkrat. Tolikokrat se menda niso sešli v nobeni novonastali občini. V tem zapisu ne nameravam nizati, o čem vse so razpravljali; z omenjanjem števila sej sem hotel le poudariti, da Občina Kuzma deluje, četudi so si njeni »akterji« sta popolni osemletki. Slednja ima podružnico v Bodoncih. Ku-zemska šola je bogatejša za telovadnico. Skrajni čas je že bil, da telovadnico dobe tudi pri Gradu, saj so jim jo obljubljali celih 20 let, a so vselej izpadli iz programa, Temeljni kamen zanjo so končno položili, prejšnji teden pa so začeli betonirati temelje za nosilne stebre in konstrukcijo, kar bo izdelal in postavil Pom-grad. Zgradili bodo tudi prizidek h graški osnovni šoli, v katerem bo otroški vrtec. Vrednost naložb je 82,000.000 tolarjev, gradili bodo etapno, odvisno pač od dotoka denarja od države, ki ga pričakujejo zlasti v prihodnjem letu; občina pa je z letošnjim proračunom predvidela za naložbi 16.000.000 tolarjev. Plan prihodkov in odhodkov Občine Kuzma za leto 1995 znaša 186. 000,000 tolarjev. Največ proračunskih odhodkov (86.000, M i Or i- M. •^fe 'S O S: fe K * Si Bližnjica naj bi jih trdneje povezala Prav zdaj pa je živahno na 4,800 metrov dolgi makadamski cesti med Gradom in Kuzmo. Gre za zelo pomemben cestni odsek, ki bo povezat dve krajevni središči, zato bodo morda Grajani, ki se čutijo izigrane (ker nimajo svoje občine), lažje prenašali svoje »breme«. Cesta je bližnjica med omenjenima krajema, saj bo več kot dvakrat krajša od asfaltirane ceste, ki vodi čez Slaveče in so jo doslej uporabljali le, ko je bila krajša pot skorajda neprevozna, Sklep o njeni širitvi in modernizaciji so svetniki sprejeli soglasno, zato so jim hvaležni zlasti prebivalci Grada in Kuzme, ki imajo svoje domačije ob tej cesti. Verjetno pa ne bodo hudi. Če se bodo vozili po cesti še tujci, ki bodo odkrili to bližnjico med mejnim prehodom Kuzma in Mursko Soboto! & Ludvik Kočar, župan Občine Kuzma, doma je pri Gradu, v službi pa na pošti v Bodoncih. jim namenili 4,000.000 tolarjev, od tega 500.000 tolarjev gasilskemu društvu v Kruplivniku za nov gasilski dom. Avtocistemi pa imata gasilski društvi Grad in Kuzma. V Kuzmi je tudi občinsko gasilsko poveljstvo, ki se vključuje v Gasilsko zvezo Murska Sobota. Za šport in rekreacijo pa so razporedili komajda 1.000.000 tolarjev, čeprav je ta dejavnost močno raz- enotni, da bi bilo primerneje, ko bi iz nje čimprej nastali dve občini: Kuzma in Grad. Tudi zato, ker imamo v Sloveniji kar nekaj manjših občin kot bi bili (bosta) omenjeni. Predsednice občinskega sveta Elizabete Klement nisem nadlegoval z »razdružitve-no« problematiko, ampak sem jo povprašal, kako je s kulturo, zlasti pri Gradu. Razgovorila se je o dejavnem kudu Franceta Prešerna, o mešanem pevskem zboru, o zametkih dramske sekcije pa o Andrejevem sejmu in spremljajočem programu.... toda znova in znova je prihajala na dan z neučakanostjo po samostojni Občini Grad. V tem kraju sicer že nekaj let obnavljajo starodavno grajsko poslopje, v prihodnje pa naj bi ga hitreje prekrili, da bi v njem morda potem uredili turistično postojanko, še posebno če v Radenski in Moravskih Toplicah ne bodo ostali zgolj pri besedah. Veliko je gostiln in še več jih bo Dobro pa je, da je tudi v teh goričkih krajih na pohodu zasebna pobuda: ob »starih« nastajajo nove zasebne obratovalnice oziroma družbe z omejeno odgovornostjo j v katerih se zaposluje vedno več ljudi, denimo kamnoseštvo Bund eri a pri Gradu, elektronika Gjergjek v Vidoncih ... Premorejo nekaj mizarjev, kovačev, strojnih ključavničarjev, avtomehanikov, kleparjev, zidarjev ... Resnici na ljubo pa je treba tudi zapisati, da je tudi v teh krajih zelo veliko gostiln (tudi nekaj vinotočev), trgovin in avtoprevoznikov, kar sicer ne sme motiti, moti pa, ker sc ljudje (in to velja za vse Pomurje) tako neradi odločajo za proizvodne dejavnosti. To pa je že širši problem, s katerim ne kaže obremenjevati tega članka! '»1 1 ■ i (132), Kuzma (122), Vi- (ij, f 120), Gornji Slaveči I- Motovilci (85), Radovci • •]>< Trdkova (74), Kruplivnik '^i (3q *J^ševci (55) in Kovače-‘ijslt’• ‘ pretežno kme-zlasti Trkova, ki ifed Slovenijo, Av-o* Madžarsko, Po najnovej-lf^"^kih je z območja Občine (torej iz vseh naštetih zaposlenih 713 Iju-***' kar 479 na tujem. To je »praviloma« It, Mo Več kot doma, slabo pa, dasT za daljši čas zdoma, ' *‘sti, ki delajo v Nemčiji. fi’- 'h Vec; jih še vedno na tujem H 5^“** ki' seveda rajši ustvarja-a veliko priložnosti ozi-slej j-^ožnosti za to ni. Vsaj don. '."** rti hlln '/_i:,x • rt?* !'*■■ ’ “® bi preživljala vse člane Veliko pričakovanje se ni uresničilo Kdor se vozi po Goričkem, opazi, da določeni kraji niso več »bogu za hrbtom«, ampak povezani z asfaltiranimi cestami. Tako je tudi na območju Občine Kuzma, zlasti v krajih, ki jih združuje Krajevna skupnost Kuzma; slabše pa je v tistem delu občine, ki spada v Krajevno skupnost Grad. Prav je torej, da z asfaltom čimprej prevlečejo še Še vedno 50 kilometrov makadama In kje je/bo Občina Kuzma našla denar za to cesto? Nekaj ga je našla v svoji blagajni, denar bo pritekel po delitveni bilanci stare Občine Murska Sobota, pa tudi v ustreznem državnem skladu najbrž ne bodo gluhi, saj so jim pojasnili, za kako pomembno cesto gre. Cesto, Iti jih bo povezala! Zupan Ludvik Kočar me je z občinskim avtom popeljal po njej in na lastne oči sem se prepričal, da je prav, ker so se končno ojunačili in začeli dela. Tudi (ali pa predvsem) zato, ker ni le občinska bližnjica, ampak so na obeh straneh domačije, ki bodo za cesto prispevale določen odstotek de- T ** 1 iij , Neki poslanec je v predvolilnem času agitiral v Kuzmi, obljubil občino in besede so »meso postale«. 000 tolarjev) so razporedili za naložbe na področju družbenih dejavnosti, zlasti za šolstvo. Pomembna proračunska postavka (55,000.000 tolarjev) so tudi materialni stroški v šolstvu in otroškem varstvu ter osebni dohodki delavcev v otroškem varstvu. Tako je občini ostalo za infrastrukturo (zlasti ceste) le 45.000.000 tolarjev. Ja « i I 9 Ut .1 > 4 1 J?r*^Ske nekdaj ‘vnosrt te> nirli zat« si jo upravi eno znova »H« narja. Na območju občine, zlasti KS Grad, ostaja neasfaltiranih Se kakih 30 kilometrov vaških in 20 kilometrov občinskih cest. Z drugo »infrastrukturo« pa je tako: letos so v Kuzmi in Tr-dkovi zgradili dva transformatorja, zato je zdaj tudi v teh krajih dovolj močna električna napetost. Telefonija je pri- Skoraj simbolična pomoč društvom Občinski proračun ne more pokriti vseh želja in potreb. Tako tudi veliko ni bilo mogoče dati gasilcem. ki sicer uspešno delujejo v vseh vaseh, kajti vsega skupaj so gibana, kajti poleg športnih društev, ki delujeta na šoli v Kuzmi in pri Gradu, imajo v obeh krajih nogometna kluba, v Radove ih in v Gornjih Slavečih kluba malega nogometa, v Dolnjih Slavečih in Ra-dovcih delujeta športni društvi, v Kuzmi pa imajo celo karate klub ... Občina Kuzma ni bogata, ima pač manj obsežen proračun, v katerega je prispevala le 32.000.000 tolarjev lastnih virov, drugo pa je tako imenovana republiška »izravnava«. Dobro je, daje vsaj tako. Trinajsta seja občinskega sveta Nekateri svetniki Občine Kuzma svojemu županu večkrat »sve- Župan ostaja še naprej v stari službi Nanizal sem nekaj podatov o Občini Kuzma. Rad bi jih še več, ampak tako kot v marsikateri drugi novi občini, jih tudi tu še zbirajo, urejajo ... Zanimiva bi bila najbrž informacija o obsegu občine, a je še nimajo. Župan Ludvik Kočar si prizadeva, da bi Občina Kuzma polno zaživela. Ker funkcije ne opravlja poklicno, seveda ni ob vsakem času na sedežu občine, ki je v vaško- gasilskem domu v Kuzmi, je pa kljub temu vedno dosegljiv - na pošti v Bodoncih. Dela mu ne manjka, saj ga je toliko, da zahteva celega človeka, vendar o tem, da bi pustil službo, ne razmišlja. ŠTEFAN SOBOČAN Je šlo vse tako gladko, ker ni bilo poleg župana? Prazni zidovi ne bodo dovolj Radgonski svetniki so se nazadnje zbrali v OŠ Negova -Sprejeli poslovnik le z enim vzdržanim glasom, vse kandidate za delovna telesa pa na tajnih volitvah soglasno potrdili * ^^in{. čeprav ne pri" tud- poljščin, ampak .. - ■' živino, oddajajo mleko "‘u s “ So se nekateri posku-'°^anjem vrtnin, a so J?O(lj.i ker jih niso uspeli rt. a.j iin nanje dobili prema- Ml tiste cestne odseke, kjer je bil desetletja makadam. Občina Kuzma se je potegovala za denar pri državnem skladu za demografsko Ji 'J** Morda . ’’Vont ''adništvom in sadjar-oa tem goričkem "'o J, bolj razvijata? Dom'' Pfi Gradu zgradili salona iz Vele-’^lavcJ Zaposlenih kakih 40 pa bo več src- *>! na tem goričkem ‘'•Ve, ' dL**no. z območja krajevnih ve s in Kuzma. Lju- hodijo še na podjetja: v Muro, Cestno podjetje... ogrožena in obmejna območja. Pričakovali so 34.000.000 tolarjev, da bi potem asfaltirali cesti, ki sta bili že v stari Občini Murska Sobota med prednostni- mi: 1.600 metrov dolgo cesto skozi Rad ovce in 1700-metersko cesto Kruplivnik-Beli kriz. In kaj memo razvita v KS Grad, slabše pa na obmolčju KS Kuzma, zato bodo prihodnje leto omrežje razširili. Pred kratkim so v Kuzmi tudi posodobili pošto. Voda priteka do pip v gospodinjstvih in pri drugih odjemalcih iz indivu-dualnih vodnih zajetij in vaških vodovodov, boljša rešitev pa je napajanje iz soboškega vodovoda, katerega kraki se počasi približujejo vasem občine Kuzma. se je zgodilo? Dobili so le 10.000.000 tolarjev. Veliko premalo za obe cesti, zato so začeli 1. gradbenimi deli le na cesti v Radovcih, in če bodo vremenske razmere dopuščale, jo bodo asfaltirali še letos. Modernizacija kru- Kdor čaka, po 20 letih vendarle dočaka v obeh krajevnih središčih, tako v Kuzmi kakor pri Gradu; Člane občinskega sveta Občine Gornja Radgona, ki so imeli zadnjo sejo v prostorih OŠ Negova, je najprej Čakalo prijetno presenečnje, saj so jim postregli s prleško gibanico in jabolčnimi krhlji pa še za poplakniti je bilo nehaj. To Je bila skromna zahvala gostiteljev za to, da so svetniki sprejeli odločitev o dograditvi negovske osemletke iu obnovi stare stavbe. Ravnateljica Dragica Starovasnik je to posebej poudarila v uvodnem pozdravu in jih ob koncu še zaprosila, naj v občinskem proračunu zagotovijo tudi sredstva za opremo novih prostorov. Krajevna skupnost Negova in det KS Spodnji Ivanjci naj bi zbrali že do 1. oktobra letos kol soudeležbo v tej naložbi (predvsem za opremo šole) okrog 4 milijone, potem pa še 4,7 milijona tolarjev, vendar so uspeli zagotoviti doslej le nekaj Čez milijon tolarjev, ker mnogi ne zmorejo prispevati svojega deleža, nekateri pa se držijo po strani. Vseeno pa bodo poskušali svoj delež pokriti. Na predlog Andreja Fišingeija so se svetniki odpovedali tokratni sejnini in jo namenili za opremo negovske šole, kar je bila vsekakor hvalevredna poteza. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila tokrat sprejemanje poslovnika Občinskega sveta Občine Gornja Radgona. Nekaj sprememb je predlagal le Srečko Žižek. Potem ko so soglašali z dvema njegovima amandmajema (svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, ne da bi bil za to potreben sklep delovnega telesa, gradivo za sejo pa mora biti »dostavljeno«, in ne le poslano, najmanj 5 dni pred sejo), so vse drugo sprejeli, kot je bilo zapisano v predlogu, tn to le z enim vzdržanim glasom. Na tajnem glasovanju so nato izvolili vse kandidate, ki so bili predlagani za delovna telesa občinskega sveta. Malo za šalo malo zares nam je nekdo dejal, da je šlo vse tako gladko zato, ker na seji ni bilo tudi župana, ki je moral na službeno pot v Ljubljano, Med vprašanji, pobudami in predlogi svetnikov so tokrat dali najprej besedo domačinom. Predstavnik KS Negova Slavko Lončarič jih je seznanil s projektom za razvoj turizma na njihovem območju (CRPOV), svetnik Kramberger pa je opozoril na podirajočo se hišo blizu šole. Omeniti kaže tudi pobudo Milana Nekrepa, da bi kazalo reviializirati Negovsko jezero, ki je bilo pred leti zelo obiskano kopališče, in začeti z izdelavo občinskega grba, da v pečatu ne bo več beline. JOŽE GRAJ 8 vestnik, 30. novembra 1995 r Šolski koledar I I Med podzakonskimi akti nove šolske zakonodaje, ki je ta hip v najbolj »vroči obdelavi«, bo šolarje gotovo še posebej zanimal šolski koledar. In kako naj bi vse skupaj potekalo med šolskim letom? sociala, šolstvo, zdravstvo V Ljutomeru bodo obnovili in dogradili gimnazijo Lahko so ponosni praznuje že 100-letnico, je najprej dejal: »Čestitam vam k slovesnemu obhajanju 100-letnicei* še gimnazije. Veste, obhajati 1 ■ letnico gimnazije, ni malarec. I i I I I i Začetek pouka je tako kot vedno doslej predviden 1, septembra, a če pride ta dan na petek, soboto ali nedeljo, je predlog, da bi bil prvi učni dan ponedeljek; v praksi pa je to lahko šele 4, septembra, kot se je zgodilo prav letos. Za prvi nekoliko daljši predah bodo namenjene jesenske počitnice. Trajale bodo od 31. oktobra (dan reformacije) do 5. novembra. Kmalu bodo šolarji komaj čakali na novoletne počitnice, ki se bodo začele 25. decembra (božič) in se končale s prvim delovnim dnem v novem letu. Prihodnje leto bo to sreda, 3, januarja. Sledile bodo zimske počitnice, trajale bodo en teden, začele pa se bodo 3. oziroma 4. ponedeljek v februarju (izmenično, kot je to že sedaj), nato ša prvomajske počitnice, ki se bodo začele 27. aprila in se končale s prvim delovnim dnem po praznikih. In kaj je za Šolarje lepšega kot takrat, ko pridejo še poletne počitnice? Le-te se bodo začele (uradno, na papirju) 5. junija za zaključne letnike, 20, junija pa za vse druge. Če pride datum, ki je določen za konec pouka, na ponedeljek, se pouk konča že predhodni petek, »Da bi bilo vedno tako!« bodo skoraj gotovo porekli vsi šolarji. Poleg vsega tega bodo pouka prosti dnevi še z zakonom določeni prazniki in drugi dela prosti dnevi (sobote, nede^e, dan šole, sistema tič- j ni zdravstveni pregled). In kdo bi neprekinjeno sedel do 8 ur v šolskih klopeh? S pravilnikom o Šolskem koledarju bo po vsej verjetnosti določeno, da bodo med šolskimi urami, ki trajajo 45 minut, 5-minutni odmori, vsaj enkrat v eni izmeni pa 20-minutni odmor. Projekt treh ocenjevalnih obdobij je pokazal, da gre za boljšo rešitev, kot je veljala vrsto let, ko je bilo šolsko leto »razdeljeno« na dve polletji, v vsakem sta bili po dve ocenjevalni obdobji, učenci oziroma dijaki pa so dobivali tudi polletne izkaze oziroma spričeveta. To je vnašalo med Šolarje in njihove učitelje več ocenjevalnih »napetosti«. Poslej naj bi bila zakonsko določena le 3 ocenjevalna obodobja, če poteka praktični pouk strnjeno, pa se le-ta izvaja v enem, teroretični pouk pa v drugih dveh ocenjevalnih obdobjih. Dijakom zadnjih letnikov je potrebno posebej zagotoviti najmanj 10 dni za pripravo na maturo ali zaključni izpit. Tistim, ki smo šole že končali, se morda zdi, daje med šolskim letom kar precej počitnic in prostih dni, šolarji pa bi sijih gotovo želeli še več. Ampak brez dela, to pa učenje prav goto- I vo je, ni napredka. J, G, Mladi sporočajo Njihove misli in pobude na medobčinskem otroškem parlamentu Potem ko so se zvrstili šolski otroški parlamenti, so na OS Bakovci pripravili še 1. medobčinski parlament, na katerem so se učenci iz dvanajstih osemletk prejšnje skupne soboške občine pogovarjali o tem, kako reči cigaretam, alkoholu in drogam; »Ne, hvala!« Prisluhnili so jim tudi tisti odrasli, ki jim ni vseeno, kako mladi živqa, kaj delajo, kako razmišljajo, kaj si želijo ... skratka tisti, ki se zavedajo, da na mladih svet stoji. Mladi si želijo, da bi jim starši, šola in družba stali ob strani in jih naučili živeti pestro, zdravo in bogato življenje, polno dogodivščin m sprememb. Naučijo naj jih, kaj je pravzaprav življenje. Ponudijo naj jim aktivnosti, priskrbijo mentorje, ustvarjalne ljudi, ki jih bodo znali navdušiti za koristne dejavnosti. Ugotavljajo tudi, da se mreža, kije začela nastajati v središču pokrajine, počasi razpreda tudi navzen. Zato je prav, da si ne zatiskamo oči pred zasvojenostmi. Tu so, v naši bližini, med nami, našimi vrstniki. Zato moramo biti odločni pri svojem »Ne«. Mladi hočejo in želijo imeti klube, kjer bi se lahko zbirali ob kontroli varnostnikov, ki bi pazili, da v notranjost ne bi prišla droga, in mentorje, ki bi sodelovali pri raznih aktivnostih, kot so ples, športne dejavnosti, gledališče, pogovori... Tako bi našli cilj in smisel življenja ter številne možnosti za samopotrjevanje in razvijanje samozavesti, ki je zelo pomembna za normalen človekov razvoj. Odrasle tudi prosijo, naj so jim dober zgled, ne da govorijo, kako je kajenje škodljivo, sami pa kadijo. Zato jih tudi moti, da odrasli pijejo in kadijo vpričo otrok. Še posebej prosijo starše, naj si vzamejo za svoje mladostnike več časa, ker potrebujejo osebo, ki bi ji v letih odraščanja lahko zaupali. Če pa te osebe ne najdejo v družini, jo iščejo na ulici, v disku Tam pa hitro zaidejo v negativno družbo, ki jim ponuja tolažbo v mamilih. Zato jih mora družina vzgojiti^ trdne, samostojne osebnosti, da bodo lahko v usodnem trenutku rekli: »Ne, hvala! Živeti hočem zdravo.« Mladi nasprotujejo reklamam za cigarete, alkohol ali druga poživila, ki so v naših medijih zelo pogoste. Predlagajo mdi, naj jih odrasli čim bolj sež-nanjajo s škodljivostjo mamil. Na cigaretno škatlo naj se zapišejo vsi škodljivi vplivi cigaret na človekov organizem. Sprašujejo se tudi, zakaj v naših gostilnah in lokalih prodajmo mladoletnim osebam alkoholne pijače in cigarete, čeprav imajo na steni napis; Mladoletnim osebam ne točimo alkoholnih pijač. Ali je to le za okras in inšpekcijo, oni pa gledajo le na zaslušek? Ljudje, vprašajte se, kara vse to vodil? Za že zasvojene mladi predlagajo pomoč in zdravljenje, ne da jih prepustimo same sebi. Zavedati se je treba, da tak človek potrebuje razumevanje, pogovor in podporo, kajti le ta pot, podkrepljena z zdravljenjem, vodi k normalizaciji življenja. Za vse preprodajalce pa predlagajo, da jih odkrijejo in strogo kaznujejo njihovo početje. Sklepna misel otroškega parlamenta pa je bila: »Za svoje zdravje lahko veliko storimo sami - ne nasedajmo tistim, ki nas napeljujejo k uživanju alkohola, nikotina in drugih mamil, saj si »frajer« lahko tudi brez vsega tega.« Majda Vrečič Akademik dr. Anton Trstenjak in svetovalec MŠŠ Niko Žibret položila temeljni kamen - Sledilo je srečanje z doktorji znanosti prleškega rodu obleko, novo podobo, zanesljivo tudi v prihodnje med najboljšimi.« Akademik dr. Anton Trstenjak pa je o pomenu te ljutomerske ustanove spregovoril na kasnejšem srečanju v Domu kulture. Ker je bilo tudi njemu rečeno, da vprašam vas, kdo lahko to st dela?« Po njegovem je veljala gi mnazija vedno za začetek viSj ' šol, to se pravi, daje bilaodsK^ na deska do najvišje i^bbrazbt^ Gimnazija je že okoli 4001* naši zahodnoevropski zgodovin nositetjica humanistične^ starogrške, latinske in krščan* izobrazbe. Na njej sloni ysa za hodnoevropska kultura, '‘P® je tudi, kdo se more ob slov Nekateri so napovedovali praznovanje 100-letnice gimnazije v Ljutomeru, kar bi bil brez dvoma zelo častitljiv jubilej. V resnici ima ta srednješolska ustanova za sabo 30 let delovanja, 100 let pa je že stara stavba, v kateri ima svoje prostore. Ker jo je že precej »obdelal« zob časa, jo kaže temeljito obnoviti (streho so že), obenem pa so nujno potrebni dodatni prostori, saj je že zdavnaj pretesna za okrog 380 dijakov in vse, ki v njej delajo. In vse to naj bi se naposled zgodilo do prihodnjega šolskega leta. Temeljni kamen je Že položen, to častno nalogo pa sta minuli četrtek opravila akademik dr. Anton Trstenjak in svetovalec Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in Šport Niko Žibret (v imenu ministra dr. Slavka Gabra). Kaj si obetajo? Dogovorjeno je, da bodo do prihodnjega Šolskega leta dogradili prizidek v velikosti 800 kvadratnih metrov, v katerem bodo uredili knjižnico s čitalnico, garderobe, večnamenski prostor, delilnico malic, kuhinjo in jedilnico. Zdaj ali tega sploh nimajo ali pa se stiskajo, da le kaj. Obenem bodo nadaljevali z obnovo stare stavbe, ki so jo medtem že prekrili, tako da so jo vsaj zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. V sklopu te naložbe, ki bo stala okrog 160 milijonov tolarjev - sredstva bo Zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport -, bodo izboljšali tudi telovadni prostor v bližnjem domu Partizan, ki so ga prevzeli v dolgoročni najem in upravljanje. Ravnatelj ljutomerske gimnazije Ozvald Tucič je na priložnostni slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna med drugim dejal, da je bila stavba, ki nosi že sto križev, ves Čas namenjena za vzgojo in izobraževanje, zato je dolg države, da zanjo nekaj stori. Letošnji rezultati mature pa so pokazali, da rase v Prlekiji uspešen rod, ki ga učijo in vzgajajo dobri učitelji. Tega mnenja je bil tudi Niko Žibret in dodal, daje bila ljutomerska gimnazija letos med najboljšimi v Sloveniji, zato ji kaže posebej zaploskati. »Prepričan sem, da bodo maturanti iz te gimnazije, ko bo ta dama obnovljena, ko bo dobila novo pre- 53; is:; I H : Temeljni kamen (plošča) s spominskim napisom Je že pritrjen w slopju ljutomerske gimnazije - to sta storila akademik dr. An stenjak in Niko Žibret v imenu šolskega ministra dr. Alojza prihodnjega šolskega leta pa naj bi stavbo temeljito obnovili še prizidek v velikosti 800 kvadratnih metrov. Dela bodo stala milijonov tolarjev, ki jih bo zagotovilo Ministrstvo Republike za šolstvo in šport. (Fotografija: J. G.) snem Tn t z doktorji rodu iz Sidona udeležili.še Arddi Tbne Borut Botee, Boris Pihlar, Slavica Šinkovec, SkdOČ,, Trstenjak, Tereziji -l^vkr. in. 'Bddi. Pušenjak, drugi pa magBpfiti oziroma isa se- opravičili. Dijaki ■ gimnazije £0 m vsa^ga od ude^ž^e^ nekaj zanimih vprašanj. obhajanju jubileja svoK F mnazije sklicevati na najs-avn« Šega Slovenca, ki je bil 0'*''" ski rojak, to se pravi na Miklošiča, po katerem Jo P" L novana ljutomerska gimn Noben Slovenec ni doživel ji zgodovini toliko raednar-priznanj, odlikovanj in kor dr. Fran Miklošič- J. predlagal, da bi se po menovala tudi Univerza M JOŽE V Sombotelu proslavili 15-letnico Katedre za slovenski jezik in književnost Narod živi le s svojim jezikon' jezika. Govoriti konkretno o P dnosti, ni lahko. 1^“®,'L vrsti optimizem. Ra**'. ’ jtfiv V okviru jubileja predstavili tudi nov Slovensko-madžarski slovar, ki gaje sestavila lektorica katedre Elizabeta Bernjak Petnajstietnica neke ustanove ni visok jubilej, vendar bi v primeru Katedre za slovenski jezik in književnost, ki deluje od leta 1980 na Visoki učiteljski šoli Szonibathely, lahko rekli, da gre za dokaj pomembno obletnica. Med drugim so ji nekateri napovedovali precej krajšo življenjsko dobo. V ponedeljek, ko so pripravili jubilejno proslavo, smo lahko slišali veliko pohvalnih besed o njenem delovanju. Dekan Visoke učiteljske šole JANOS PUSZTAI, ki je prvi spregovoril, je med drugim poudaril, da je za tako maloštevilno narodnostno skupnost, kot je slovenska na Madžarskem, katedra zares pomembna ustanova, ki poleg izobraževanja opravlja tudi narodnostno mer. In kako je on videl 15-letno delovanje slovenske katedre? »V petnajstih letih se iz otroka razvije mladenič. Naša katedra je tako pravkar stopila v mladeniška leta in upajmo, da bo doživela tudi svoja odrasla leta,« je dejal uvodoma, ko je pozdravljal dokaj številne ugledne goste. Nato je »prelistaval« dnevnik katedre in pri tem omenil, da sojih pri delu posebej spodbuja- ------------ - novih 15 let. Obvezujejo , . , ■ ...t.1-11 itUi ka, slovenski jezik in -* V okvim jubileja slovenske katedre v Sombotelu predstavili tudi nov Slovensko-madžarski/ Madžarsko-slovenski moderni slovar, ki ga je napisala Elizabeta Bernjak, r nakladi lO.OOO izvodov pa izdala Cankarjeva založba. Vslova^' okrog 42.000 slovenskih in 45.000 madžarskih . gesel. Njegova posebna vrednost so naglasna znamenja,^ki bodo lahko v veliko pomoč pri „ izgovarjanju besed, poleg tega pa ima precej bo^ frazeoloŠko in terminološko gnezdo. Tudi o slovarju smo lahko slišali precej pohvalnih besea- Ek*: J! •j Karoh Gadanj je s ponosom govoril o 154etnetn delovanju Katedre za slovenski jezik in književnost na Visoki itčrteljski šoli Szonibathety. Njeno delovanje sta pohvalila tudi rektor te šote Janos Pusztai (na sredini) in veleposlanik R Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajos, (Fotografija: J. G.) poslanstvo. Ob tem je pohvali! tudi vodjo katedre KAROLVA GADA-NYJA, ki je, čeprav je po rodu Hrvat, z veliko vnemo deloval v korist porabskih Slovencev in spodbujal tudi sodelovanje s Slovenijo. Ob tem seje tudi sam naučil dokaj dobro govoriti slovensko, kar je na Madžarskem skoraj izjemen pri- li tudi novinarji iz Slovenije ter jih celo poimensko navajal (med njimi tudi avtorja tega sestavka), tako da smo bili kar nekoliko počaščeni. Ni namreč v navadi, da bi medijem pripisovali posebne zasluge za nekaj, kar se dobro in uspešno razvija. »Dnevnik katedre in v njem zbrani časopisni članki so za nas zgodovinski dokumenti... V teh petnajstih letih smo bili vedno deležni tudi materialne in moralne pomoči Zveze Slovencev na Madžarskem. Najbolj ponosni pa smo na naše diplomante, na 52 nekdanjih Študentov, ki so nam v dobrem in slabem stali ob strani. Poleg učenja so morali opraviti še marsikaj - igrati v dramskem krožku, peti, recitirati, pripravljati pora-bske »specialitete«... Minulih petnajst let za katedro ni bil samo slavnostni pohod. Mirno lahko rečem, da brez slovenske katedre in slovenistike ne bi mogla nastati zdaj že priznana slavistična gradnja.« Pohvalil je tudi deio svojih sodelavcev, še zlasti lektorico za slovenski jezik in književnost Elizabeto Bernjak pa tudi vodstene delavce Visoke učiteljske šole, ki so ves čas podpirali delovanje slovenske katedre. In kakšno prihodnost si obetajo? »Niso imeli prav tisti, ki so leta 1980 prerokovali, da bo slovenska katedra obstajala le 2-3 leta. Naša šola je edina na Madžarskem, ki izobražuje učitelje slovenskega ljubezen do porabskih glovefl'^ in matičnega naroda-« Tudi veleposlanik Slovenije na Madžarsk NC HAJOS je bil mnojO’’ pitM slovensko katedro dokaj 15 let in izrazi! željo, da j ped' la še vsaj 150 let in tako gla k razvoju slovensko? . -^ir-tForj^SiiuP* namreč lahko živi le s stnega šolstva v ternim jezikom. nocas’^, »Vesela sem, da s® ^vaiiar^ milimetrih krepi na zavest med našimi n . kaže, da Slovenci ^jj mrli,« je med drugim v ,. n' tki ob 15. jubileju dre dejala prodekanka p) nes univerze Maribor . KO, ki ves čas delovanj(^ ve dokaj tesno sodelul Porabjem, Kljub izrečenim besedam isent fl*' no izrečenim beseuai-^^ ko vendarle nekoliko usodo sioyensk„^e< iiciiuiuu je vpisanih |til ,^.e a nobeden ni v 1. ia*“ i) nadaljnjo i____ Trenutno je vpisanih šoiskf^ tudi v prihodnjem bo nihče na novo vpisa ygstnik, 30. novembra 1995 9 i 1 1 metijska panorama Slovenska veterinarska zbornica opozarja na težave v primarni veterinarski službi Država dolguje veterinarjem 200 milijonov tolarjev Ce ministrstvo za kmetijstvo ne bo poravnalo dolga, bodo Veterinarji 1. decembra prenehali izdajati potne liste za živali ne bodo izvajali preventivnih akcij težave, v kakršnih se Je v zadnjem času znašla primarna -dinarska služba, ne moremo iskati v novem zakonu o veterinarstvu, R začel veljati I. januarjem letos, pač pa pripisujejo veterinarji izključ-krivdo za to državi oziroma ustreznemu ministrstvu. Bistvo problema ^kinreč v tem, da je država veterinarjem naložila opravljanje nekaterih za katera pa jim ni zagotovila tudi plačila. Naloge so veterinarji ^uio opravljali, izpad prihodkov, ki jih država ni zagotovila, so nekaj premoščali z rezervami iz preteklosti in s posojili, zdaj pa so razme-^stale kritične in veterinarjem je prekipelo. Od 1, januarja, ko je ktilaib novi zakon, se je veterina oblikovala na treh ravneh. Kot v veterinarski zbornici, Je država dobro poskrbela za sekundarne dejavnosti veterine, na primarno veterino, ki vključuje 'lanie veterinarske zavode in obratne ambulante, pa je pozabila. ^Sfočilo izdano, plačila pa ni v. nih v preteklosti poseb-imeli, zato tudi 7' niso sklicevali tiskovnih lo f " sKiicevaii tiskovnih Fji " ^^sne, tokrat pa jih je država rekoč prisilila. S i(l konferenco so namreč ležav seznaniti s svojimi hišo bili pripravljeni za re-'®'ieh, hkrati pa so tudi hrili na posledice, če njiho-^nleve ne bodo uresničene. S K Scvj ker v ustreznih ministr- 't: Jil j .. . . . Ji ■•“hijem lani smo namreč v uvedli obvezno števi- ''seh živali v prometu, ven-to zaradi nekaterih tehnič nih težav začeli uresničevati šele po 1. januarju letos. Do 11. januarja so veterinarji to delo zaračunavali lastnikom živali, takrat pa je Veterinarska uprava Republike Slovenije izdala odredbo, po kateri so lastniki oproščeni plačila za številčenje, saj bo te stroške veterinarski službi povrnila država. 1. marca letos so veterinarji začeli izdajati tudi potne liste oz. zdravstvena spričevala za živali, ki pa jih lastniki morajo plačati. Sredstva, ki sojih prej zbrali z izdajo potnih listov (izdajali sojih krajevni uradi), so se zbirala na posebnem računu v občinah, po novem pa sojih morali veterinarji v celoti nakazovati v integralni proračun države, povrhu pa so morali še sami nositi stroške provizij, kijih zaračunava agencija za plačilni promet. Samo Veterinarski zavod iz Murske Sobote je tako v desetih mesecih z izdajo potnih listov zbral 30 milijonov tolarjev in jih nakazal v integralni proračun, poleg tega pa je iz lastnih sredstev plačal še 260.000 tolarjev provizije. Od 1. decembra brez preventive v slovenski veterinarski zbornici zatrjujejo, da sta doslej tako številčenje kot izdaja potnih listov tekla nemoteno, so pa državo ves čas opozarjali, da se zaradi neplačevanja teh storitev povečujejo finančne težave v primarni veterinarski službi. Kot pravijo, so na ministrstvu za kmetijstvo ostali gluhi za vsa opozorila, zato veterinarjem ni preostalo drugega, kot da posežejo po skrajnih ukrepih. Kot so povedali na novinarski konferenci, bodo do 1, decembra še počakali, nato pa bodo prenehali izdajati potne liste in izvajati vse preventivne akcije. Pri slednjih mislijo predvsem na cepljenje proti kužnim boleznim (tuberku-linizacija, cepljenje proti steklini), ki so nevarne tudi za človeka, Posebej pa poudarjajo, da bo zdravljenje bolnih živali potekalo nemoteno in tako kot doslej, zato se rejcem ni treba vznemirjati. Z izvajanjem ukrepov, za katere so se odločili, so nameravali začeti že 1. novembra, vendar so jih preložili za mesec dni, saj so upali, da se bo v tem času našla rešitev. Nas bo Evropa izolirala? Država slovenski primarni veterinarski službi doslej dolguje 200 milijonov, do konca leta pa se bo ta dolg povečal še za 75 milijonov tolarjev. Če jim država tega zneska ne bo poravnala, bodo dosledno izvajali napovedane ukrepe, ustrezne veterinarske organizacije v Evropi pa bodo obvestili, da ne izvajajo tudi preventivnih ukrepov. In kakšne bodo posledice? Brez potnih listov se bo povsem ustavil promet z živino, kmetje ne bodo mogli prodajati, klavnice bodo ostale brez živine, ustavila se bo proizvodnja, mesnice bodo ostale brez mesa, posledica neopravljanja preventivnih ukrepov bo takojšnja zapora evropskega tržišča, njegovo odpiranje pa bo dolgotrajno. Tega pa si prav gotovo ne želi nihče, zato je pričakovati, da bo prišlo do ustrezne rešitve sedanjih težav. LUDVIK KOVAČ Zorica Abraham - Panič, dipl. kmet. inž. Rejska središča zasebne prašičereje v Pomurju (nadaljevanje iz prejšnje številke) Neposrednega testa mladic zaenkrat v rejskih središčih ne izvajamo, ker je zelo težko izračunati količino zaužite krme, kije osnova za izračun indeksa. Neposredni test merjascev, ki poteka na selekcijskih farmah, je na koncu ovrednoten z indeksom, ki razvršča živali v pet kategorij (klanje, pleme - pripust, pleme -osemenjevanje, pleme - dom in pleme - ohranitev linije). Poleg tega se pojavljajo v prodaji merjaci, za katere nimajo neposrednega testa in so t. i. netestirani merjasci. Selekcijski indeks, ki razvršča živali v posamezne kategorije prodaje, je sestavljen iz treh osnovnih podatkov; - število dni pitanja do teže od 30 do 100 kilogramov, - poraba krme za kilogram prirastka, - debelina hrbtne slanine, merjena z ultrazvokom. Alije direktni test primeren za določanje plemenske vrednosti živali?! Najpogostejši očitki so, da s takim načinom dela lahko izgubimo veliko dobrih živalih in s tem ne dosežemo zaželejenega selekcijskega napredeka. Edina prednost je, da je ta test hitrejši in cenejši kot recimo progeni test - test potomcev, ki pa je natančnejši. Biotehniška fakulteta, Katedra za prašičerejo skuša uvesti nov način ocenjevanja prašičev, tako imenovani sitem BLUP, ki temelji na velikem številu podatkov in zajema v izračun tudi plemenske vrednosti sestrske skupine. Ali se bo uveljavil v praksi, je odvisno od organiziranosti pra-šičerejcev v Sloveniji, kar bo jasno čez dve ali tri leta. 16 dneh so se slovenski orači vrnili iz Kenije Najboljša uvrstitev na Svetovnih prvenstvih V * - ^m'**'*^ pripravljajo svetovna prvenstva traktoristov oračev, M je prvit lu icii tekmovanju sodelovala leta 1958. Pomur-tepubliških in državnih prvenstvih vselej uvrščali med ■ I in til jim je zagotavljalo tudi pravico do nastopa na svetovnih J Na teh je doslej sodelovalo kar 7 oračev iz Pomurja, medtem hi sg J (Va teh je doslej sodelovalo Kar / oračev iz romuij«, petkrat zastopali izključno Pomurci, dvakrat jugoslo- ■ m trikrat slovenske. ' ^^Pišemo še nekaj statistič- i Ul J ®Jkov, potem omenimo, , ožef Režonja na svetov- Prvenstvu sodeloval štiri- i Shj' sta se tega prven- ' Belg J. “^'cžila Anton Gider in Vif I ®^Slez, dvakrat Štefan Buk-Stgfj enkrat Blanka Bukvič, [ Panker in Jože Muhič. 42. svetovno prven-* Keniji, slovenske tokrat zastopala Jo-V Ki je sicer zaposlen tliva .' -l^lteni gospodarstvu Len-Jine Anton Filak iz Bele kra- st Ki r -■ '^'1 so z letošnjimi uvrsti Posebej zadovoljni, saj tekmovalci iz 28 dr- .........—.......... ^0 doslej najboljšo uvr- Ural po zaslugi Jožefa Jh, ki je v oranju z dvo- š Is h kg ■ . ■ z- brazdnim plugom na strnišču dosegel 18., na ledini pa 16. mesto, kar mu je v skupni uvrstitvi zagotovilo 12. mesto. Anton Fi-lak je v skupni uvrstitvi dosegel 31. mesto. Slovensko ekipo na svetovnem prvenstvu oračev v Keniji sta poleg obeh oračev predstavljala še vodja ekipe in sodnik, tale skupinski posnetek pa ie nastal v družbi z lastnikom zemljišča, ki je del svoje parcele »prodal-slovenski ekipi za trening. Fotografa: M. KARDINAR 7 - 1« d ■ , Jif V JE feiLo o JIH JE ŠE W fRf ^0 LETI Jožef Režonja, ki se je po vrnitvi iz Kenije skupaj z Marjanom Kardinarjem (na svetovnem prvenstvu je sodeloval kot sodnik) oglasil v našem uredništvu, je povedal, daje z uvrstitvijo izredno zadovoljen, saj je s tem dokazano, da majhna Slovenija tudi v svetovnem merilu ne zaostaja za ' kmetijsko najbolj razvitimi državami (prva tri mesta so pripadla Ircu, Dancu in Novozelandcu). Jožef se je svetovnega prvenstva prvič udeležil leta 1989 na Norveškem, 1992. leta je oral v Španiji, predlani na Švedskem in letos v Keniji na poljih Univerze Egerton 300 kilometrov od Nai- , robija. Najlepši spomini so mu ostali iz Španije, presenečen pa je tudi nad Kenijo, saj je tamkajšnje kmetijstvo pravo nasprotje našemu. Kar pol meseca so se mudili v tej afriški državi, kjer ne poznajo zime in imajo zato dve žetvi pšenice letno. Zemlja je peščena, lepljiva in se težko orje, medtem ko je obdelava lažja. Prav zaradi tega, ker so pogoji za oranje tam povsem drugačni, je z rezultati še toliko bolj zadovoljen. Jožef je na svetovnem prvenstvu nastopil s plugi Kverneland, saj je bila ta tovarna generalni pokrovitelj tekmovanja, oral pa je s Fiatovim traktorjem, ki ga je s posredovanjem Fiata iz Štor zagotovila italijanska tovarna. LUDVIK KOVAČ KAKCMA JKEČA pbA Olh časa ŠE OSTALO 39 ? f/ Iv Kratka predstavitev pasem, pomembnih za slovensko prašičerejo, in njen selekcijski program ŠVEDSKA LANDRACE To je pasma prašičev, ki izhaja iz Švedske. Njena odlika je predvsem dobra plodnost in malo podkožne maščobe. V zadnjem času je to tudi zelo mesnata pasma. V slovenskem selekcijskem programu se uporablja kot materina linja za linjo 12. Je dokaj občutljiva pasma prašičev fme konstitucije s slabim fundamentom (medvedja stoja), kar je pogosto vzrok za številne izločitve teh živali iz nadaljnje reje. LARGE WHITE - VELIKI JORKŠIR Pasma prašičev, ki izvira iz Anglije. V številnih državah je to osnovna pasma ali po materini linji kot čista pasma (Avstrija), Je zelo robustna z močno poudarjenimi prednjimi šunkami, dolga, s kratko nosno linijo. Pri nas je pomembna kot očetova linija za proizvodnjo linije 12. NEMŠKA LANDRACE Razširjena pasma prašičev v Nemčiji, zelo mesnata z malo hrbtne slanine. Primerna za izboljšanje mesnatosti in rastnosti. Pri nas je to izključno terminalna pasma za izboljšanje klavnih lastnosti. Slaba lastnost te pasme je, da je občutljiva za stres, kar vpliva na kakovost mesa. PIETRAIN Zelo mesnata pasma prašičev z zmogljivostjo rasti od 90 do 95 kilogramov, Slaba lastnost te pasme je, da je zelo občutljiva in hitro reagira na stresne razmere. Prav tako je kakovost mesa teh prašičev nezadovoljiva - BMV-meso (bledo mehko vodeno meso). Čiste pasme ni v splošni reji, ker ni plemenskega materila, DUROC Pasma prašičev, razširjena v Kandi in Ameriki. Dokaj robustna z zmogljivostjo rasti do višje teze. Primerna za pitanje do višje teže. Pri nas je v zadnjem času bolj razširjena in se vključuje v slovenski selekcijski program kot pasma terminalan. Nekaj poskusov je bilo tudi z linijo 13, vendar je ta pasma zaenkrat še nepotrjena. LINIJA 54 To je izhodiščna terminalna linija in se uporablja le za štirilinijske križance, S to pasmo dosegajo dokaj dobre rezultati in je zelo iskana za zasebno prašičerejo, LINJA 12 To je izključno materina linja kot izhodiščna pasma za rejo pitancev, odlikuje se z dobro plodnostjo in odpornostjo. Linija 12 je nastala v Sloveniji in je rezultat dela slovenske selekcije. To je linija, ki jo razmnožujemo tudi v naših rejskih središčih in je v obliki regresa deležna republiških sredstev. 3. Prehrana prašičev Tega, kako pomembna je prehrana prašičev, se zaveda vsak vesten in dober prašičerejec, Le z dobro in kakovostno prehrano lahko pričakujemo, da bomo dosegli maksimum, ki nam ga daje selekcijski napredek. Treba je priznati, da pri nas tej problematiki namenjamo še vedno premalo pozornosti. V svetu so šle raziskave prehrane tako daleč, da se uravnotežijo posamezne aminokisline v prehrani, medtem ko mi marsikje še nimamo urejenih beljakovin v obroku. Prav tako so za uravnotežen obrok pomembni minerali, makorelementi in seveda tudi mikroelementi. Energijska bilanca je na našem območju v krmnih obrokih večkrat presežena, kajti pri nas v kolobarju prevladuje koruza, prav na prašičerej s kih kmetijah pa je dostikrat tudi monokultura. Cilj vsakega prašičerejca mora bili čim ustreznejši krmni obrok, seveda pri ustrezni pasemski sestavi črede. Šele takrat lahko pričakuje maksimalne rezultate pri konverziji in mesnatosti prašičev. Rejska središča imajo uravnotežene krmne obroke za posamezne kategorije živali. Zelo velik poudarek dajemo predvsem vzreji plemenskih mladic. Vzreja mladic do teže 60 kilogram poteka enako kot pitanje, nad to težo pa se krmni obroki zmanjšajo in prilagodijo vzreji, tako da so povprečni dnevni prirasti okrog 550 g/dan. S tem dosežemo, da so mladice, stare od sedem do osem mesecev, težke okrog 100 kilogramov, kar je najidealnejša teža za pripust. Po pripustu pa krmimo mladice enako kot nizkobreje plemenske svinje vse do prodaje. 4. Tehnologije reje in krmljenja v zadnjem obdobju razvoja slovenske prašičereje seje dajal zelo velik poudarek tehnologiji reje živali. Posnemali so se danski načini reje, in sicer za velike obrate in z zelo nizkimi normativi, ki so v na- sprotju z ekološkimi normativi in minimalnimi površinami, ki jih potrebuje prašič za normalno obnašanje. (nadaljevanje prihodnjič) 10 vestnik, 30. novembra 19^ tem in onem MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA SKLEP o razporeditvi finančnih intervencij za pospeševanje in razvoj živinoreje v Mestni občini Murska Sobota v letu 1995. I. člen Iz proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 1995 je za živinorejo namenjenih 4,000.000,00 tolarjev. 2. člen Upravičenci do interventnih sredstev iz proračuna Mestne občine Murska Sobota so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo z živinorejo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Mestne občine Murska Sobota in svojo dejavnost opravljajo na njenem območju. 3. člen Za pospeševanje živinoreje v letu 1995 se uvedejo naslednje intervencije: a) GOVEDOREJA 1. Regresiranje nakupa plemenskih telic in krav molznic Višina regresa: 50.000 SD/KOS x 20 KOS - 1.000.000.00 SIT Upravičenci uveljavljajo regres ob nakupu plemenskih telic iz A-kontrole, ki ima 100-odstotno poreklo in mlečnost matere nad 3000 1 mleka v laktaciji in ob nakupu krave mlekarice; regres se uveljavlja na ŽVZ-ju za Pomurje v Murski Soboti, 2. Sofinanciranje analize krme Analiza krme 20 vzorcev x 7.500,00 SIT = 150.000,00 SIT Vzorci krme za analizo morajo biti odvzeti ob strokovni pomoči kmetijskega svetovalca ali tehnologa. Naročniki uveljavljajo sofinanciranje pri ŽVZ-ju, 3, Sofinanciranje hladilnih naprav za mleko Sofinanciranje nakupa 5 hladilnih naprav x 50,000.00 SIT = 250,000,00 SIT Fizične in pravne osebe uveljavljajo sofinanciranje na podlagi računa dobavitelja hladilne naprave pri Mestni občini Murska Sobota, b) PRAŠIČEREJA I. Regresiranje nakupa plemenskega materiala: regres v višini - plemenski merjasci 20.000,00 SIT X 15 KOSOV = 300.000,00 SIT - breje plemenske mladice 10,000,00 SIT X 50 KOSOV = 500.000,00 SIT - ustrezne križanke L 12 in čistopasemske mladice 5.000,00 srr k 7o kosov = 350.000,00 sit Upravičenci so kmetje oz. vsi, ki se ukvarjajo s tržno prašičerejo in imajo potrdilo selekcijske službe, da so kupiti plemenski material na rejskem središču oziroma na selekcijski farmi. Regres se uveljavlja z ustreznim dokumentom, ki ga izdela Živinorejsko-vetennarski zavod pri ustreznem organu mestne občine. Rok za uveljavljanje je do konca januarja za prejšnje leto. 2. Sofinanciranje analize krme Sofinancira se 50 S cene analize krme. Predvidenih je 20 vzorcev po 7.500,00 tolarjev, kar znese 150.000,00 tolarjev. Sofinanciranje analize krme se uveljavlja na enak način, kot je navedeno v točki a) 2. V Predsednik mestnega sveta Rudolf HORVAT, dipl, iur., 1. r. Narava je najboljša učiteljica Učenci tretjih razredov iz Bakovcev in Dokležovja so en teden preživeli na Libeliški gori. Tam je dom Ajda, center šolske in obšolske dejavnosti, in to predvsem iz naravoslovnodružboslovnih področji, kulture in športa. Vse to je povezano s predavanji, ogledi, ekskurzijami, praktičnim delom in prireditvami. Učenci so sodelovali na učnih pohodih, spoznavali drevesa, določali vrste ratlin, spoznali smrekovega lubadarja in ličinko majskega hrošča, zakurili so taborni ogenj, pripravili kulturni program, se vozili s kanuji po reki Dravi, tekmovali v športu in se sploh največ gibali v naravi, ki je naša najboljša učiteljica. Vsega tega ne bi mogli nadomestiti z nobenim še tako dobrim učnim pripomočkom. Pouk SD vodili pedagogi, ki delajo v tem centru. Hvala jim, saj so zares dobro izvedli to obliko dejavnosti’ Približali so se razvojni stopnji učencev. Hvala tudi vsem, ki so nam omogočili ta pouk v naravi! H. C. Lastninjenje Gradbenik in Logo na hladnem Pod drobnogledom vladne komisije (zdaj že znane kot Ropove komisije) za nadzor lastninjenja sta se po do sedaj zbranih podatkih znašli dve lendavski podjetji Logo, d. o. o., in Gradbenik vcem je bilo zagotovljeno, da so odnosi z Gradbenikom razčiščeni in da so vsa razmerje urejena. Povedano je bilo tudi, daje dokumentacija o premoženju priložena lastninskemu programu. o popolnem plačilu obveznost’ do banke tz stečajne mase, ZaM tudi ni šlo za neumnosti, ampa za diktat banke, ki si je iiiia"' zakona izplačevala svoje terjat^ in tako neupravičeno siramasi a družbeno premoženje, kot je ul e ugotovljeno v skorajda vseh tevi zijskih poročilih stečajnih djetlh Z začetka dcvedesetih. se povrnem k terjatvam, j e i’®’” reč Logo skorajda vse plačal, r zen bančnih, ali pa jih je spretne- _ ni! v lastniške deleže. Temeljni razlog za »hlajenje« in prevetritev obeh programov naj bi bil sodni postopek, ki ga Je najprej sprožil Logo kot podjetje in ga po zamenjavi direktorja umaknil, potem tožba Jeklotehne, ki pa je svoj delež prodala - za koliko, je sicer poslovna skrivnost - in tako izstopila iz igre in na koncu še tožba enega od prejšnjih poslovodnih delavcev Loga, ki je v njem deležnik. Po veljavnem sklepu Je bil namreč vložek nekdanje lendavske občine evidentiran in tudi dejansko vložen v Logo kot ustanovni delež takratnega poslovodstva. V vseh treh postopkih je bila oporeka n a ničnost pogodbe o fiktivnem prenosu že plačanih terjatev Loga na Gradbenik v prisilni poravnavi, ki jih je ta imel do upnikov svoje ustanoviteljice Tovarne logistične opreme v stečaju. O tem. kaj se je dogajalo z Logom in kaj je ugotovila revizija SDK-ja, in tudi tem, kako si je LB Pomurska banka s pomočjo fiktivne kreditne pogodbe zagotovila prioritetni položaj v nasprotju z zakonom o stečaju in si svoje terjatve tako v celoti plačala, smo že podrobneje pisali. Da vse ni bilo čisto, dokazujeta sedanje »hlajenje« lastninskih programov in revizija programov, saj naj bi šlo za očitno oškodovanje družbenega premoženja. Navsezadnje pa gre tudi za oškodovanje Logovih delavcev, ki jim je z omenjenim transferjem ob prisilni poravnavi, ko je Logo tako rekoč prišel pod lastniško kontrolo Gradbenika, ostal bistveno manjši kolač za lastninjenje kot bi jim sicer. Delavcem Loga ostala manj kot polovica premoženja v predstavitvi lastninskega programa na zboru delavcev je znašala vrednost celotnega Loga "305 milijonov tolarjev. V tem kapitalu je delež Loga 143 milijonov ali 46, 8 odstotka. Gradbenika 39,5 odstotka ali 120 milijonov, delež LB Pomurske banke 12,2 ali 37 milijonov. Jeklotehne 1.1 ali 3 milijone (ki pa ga je Jeklotehna prodala) in 0,36 odstotka ali milijon tolarjev pa je evidentiran kot lastniški delež občine oziroma takratnega izvršnega sveta. Kot smo že zapisali, je bil občinski delež razdeljen in vpisan kot lastniški delež poslovodstva Loga ob ustanovitvi le- Seja mestnega sveta Murske Sobote Podoba mestne občine Na seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota so se svetniki lotili prve obravnave osnutka razvojnega načrta za mandatno obdobje 1995-1998. Župan Andrej Gerenčer Je načrt predstavil in dodal, da mora razvoj občine temeljiti na dosedanjem razvoju in doseženih ciljih, upoštevajoč naravne danosti. V osnutku posvečjo največ pozornosti gospodarskemu razvoju, infrastrukturi, stanovanjskemu gospodarstvu, energetiki, skladu stavbnih zemljišč, urejanju prostora in varstvu okolja, razvoju družbenih dejavnosti ter varnosti življenja in bivanja. Nekatere naloge iz načrta verjetno ne bodo izvedljive v tem mandatnem obdobju, ampak bodo segale tudi v naslednje tisočletje. Svetniki so se z osnutkom načeloma strinjali, vendar so prepričani, da je načrt presplošen, zato so predlagali nekatere dopolnitve. Miran Gy-orek je pogrešal zaposlitveno politiko. kajti podatki kažejo, da nezapo-sienosot raste. Osredotočil se je tudi na obrtnike, ki bistveno ne zaposlujejo nove delovne sile, ter opozoril na majhne možnosti za prekvalifikacijo delavcev. Alojz Sraka je poudaril, daje potrebno k načrtu dodati več finančnih kazalcev. Pripravil je tudi seznam predlogov za dopolnitev, med drugim je povedal, da moramo natančneje določiti, katere gospodarske panoge moramo spodbujati, da so potrebna sredstva za stanovanjsko politiko in drugo. Mnenje Nadje Ivane - Miloševič je bilo, daje potrebno bolj poglobljeno razmisliti o tem, ali bomo imeli načrt za regijsko zaposlovanje ter kako prekvalificirati delovno silo. Zavod za zaposlovanje je opremljen tako kot najbolj »nobel hotel«, delavci pa so na cesti in nimajo od česa živeti. Načela je tudi vprašanje stanovanjske politike. Kar nekaj besed pa je bilo izrečenih na račun obrtnikov. Martin Žižek je predlagal, da bi bilo pnmemo dobiti, tako kot so dobili na mizo natančne podatke za šolstvo, take podatke tudi za obrtnike. Mestna občina Murska Sobota je namreč znana po »kafičih« in butikih. Inšpekcijske službe morajo preveriti, koliko dobička imajo ti obrtniki. Sredstva pa naj se dajejo tistim, ki bodo ljudi zaposlovali. Josip Kelemen je predlagal, naj se Murska Sobota opredeli kot regijski center, to je rekreacijski, znanstveni, šolski in podobno, kajti ko se pogovarjamo o razvoju mesta, moramo biti pozorni predvsem na to. Obmestna naselja bi se morala čim bolj tega, saj je znano, da je po takratni zakonodaji država povezovala svojo udeležbo s sredstvi za zaposlene oziroma nove zaposlitve z lastniškimi deleži vodstvenih ekip. Revizijska poročila so »prešpricali« Razlagalec programa, direktor podjetja, se je izognil revizijskemu poročilu SDK-ja v Logu in Gradbeniku, ki kaze na nekatere nepravilnosti in oškodovanje Logovih delavcev. Ne samo v poročilu Loga, tudi v Gradbeni Rovam revizijskem poročilu je ugotovljeno, daje šlo la pripojitev Tovarne logistične opreme Gradbeniku po sklenjeni prisilni poravnavi, Tudi tu je ugotovljeno, da je Logo ob soglasju stečajnega upravitelja TLO-ja (ki je mimogrede ustanovitelj Loga) prevzel za 64,278.542 milijona tolarjev dolga ali 64 odstotkov vseh priznanih terjatev. Tako je Logo postal večinski upnik svoji materi, ki je na tej osnovi predložila tudi predlog za prisilno poravnavo, ki pa je ni mogla izvesti, ker ni do- Bosi Logovi delavci Ker je šlo za prenos terja • ki jih ni bilo ali so bile odP*®. ne, je bilo v poročilu Gradbeni nakazano, da gre za oskodcvari družbene lastnine po 46. d« zakona o lastninskem pr®”’’. vanju podjetij z®r®di skl®”’ škodljive pogodbe, kajti pd dbeniku je bila knjižena prip^^^ tev na podlagi pogodbe. s tev na poaiagi pogouuv, -so bile prevzete In knjižen® n^^. stoječe obveznosti v znesku ■ milijona tolarjev. Če zane mo druge manipulacije, j® benik poravnal borih J” na tolarjev obveznosti ’ Zanimivo je še, da se je vre ianimivo je se, ca st j- ■ poslovnega sklada pri khJ‘ nepremičnin in premičnin P djetja TLO in s tem tudi njegove hčere Loga . i-7atO(eVl‘’'< ,iih la za siao milijon. j j|i ugotavljajo, da pri pripop । la za slab milijon. Zato te bil upoštevan družbeni kapi’“ « e p Po programu bi se Logov kapital, ki ga je po rezervacijah za sklade ostalo 85,7 milijona tolarjev, lastninil z interno razdelitvijo. V otvoritveni bilanci za lastninjenje niso bili zajeti dologo-vi podjetja, medtem ko ima rezerviranih okrog 5 milijonov tolarjev neizplačanih razlik v plačah, ki naj bi jih prav tako porabili za notranji odkup. Že na omenjem zboru so delavci postavljali vprašanje odnosov z Gradbenikom in stroški, ki jih pov-zorča Gradbenik s svojim poslovanjem v prostorih Loga. Dela- bila ustreznih bančnih poroštev, ki so jih zahtevali upniki. Ker Logu poroštva ni uspelo dobiti, se je odločil za podpis pogodbe o prevzemu dolga s podjetjem Gradbenik. Tu se sicer postavlja vprašanje, kaj je pripeljalo takratnega direktorja Loga, da se je lotil tovrstne neumnosti in podpisal dokument o prenosu terjatev, kijih ni bilo več. Tovrstnih neumnosti je bilo še kar nekaj, med njimi tudi podpis pogodbe z banko za dolgoročno posojilo, ki ga podjetje prav tako nikoli ni videlo, saj je šlo za fiktivno pogodbo SlA TLO-ja in je bilo driiz*’JJ i i* J H IH J ** p oškodovano po 48. členu ■ o lastniškem pceobliko'®^_^c‘ • naj bi bilo zmanjšano p» nje zaradi statusnega pi” - fii Vanja za nekaj več kot ’ 25,’ .p. lijona tolarjev. . A cesta Še ni čista, 4**! jo taknemo še ob stanovanP’ j- bila pripojena Gradbeni*'^ jj]s nost tega sklada pa J nekaj čet 17,3 milijona .tf- ncKHj cci i / , J niiiU'-’* , ■ Tako je bilo ugotovljen’” dem oškodovanj družbei- jV ne. To, kar je bilo dovolj obeh revizijskih poroni lihi” približati mestu. Tudi Ludvik Sukič se je strinjal z razvojnim načrtom in dodal, da je dobro izhodišče za naprej. Pogrešal pa je etapni načrt in časovno zaporedje projektov ter tudi zaporedje po pomembnosti. Ernest Ebenšpanger se je zavzel, da se naredi vrstni red ter da naj se čim prej začne z delom. Glede neizrabljenih možnosti pa bo v prihodnje potrebno več pozornosti posvečati turizmu. Murska Sobota Je na zadnjem izboru zasedla tretje mesto v konkurenci krajev prehodnega turizma. Jože Magdič, državni svetnik, je opozoril na konjeniški klub, ki je na območju SV Slovenije nekaj posebnega, zato ga je potrebno še spodbujati, Sukič Je poudaril, da bi bilo dobro, če bi se začeli bolj povezovati s sosednjimi turističnimi kraji, tudi v tujini. Posebno skrb bo potrebno nameniti razvojnim možnostim letališča kot turističnega kompleksa. Posebno pozornost so posvetili šolstvu, tudi zaradi prehoda na devetletno osnovno šolo. To pa tudi pomeni, da se bo morale šole nekoliko drugače organizirati, saj bodo potrebe po prostorih večje. Predvidena je tudi dograditev manjkajočih osnovnošolskih prostorov. Mestno jedro bo v prihodnjih letih dobilo novo podobo, na razpis za natečaj za ureditev mestnega jedra pa je prispelo že šestnajst prijav. Kar nekaj vprašanje se je porodilo v zvezi I gramoznicami, svetnike Je zanimalo, ali se od izkoriščanja gramoznic dobiva kakšen odstotek in kdo ga pobira. Zavzemali so se za to, da se ne bi odpiralo novih gramoznic ter da se stare uredijo, predvsem pa naj to izvedejo tisti, ki jih izkoriščajo Predlagali so tudi, naj bi to postal rekreacijski center. Župan je pojasnil, da vsak, ki jo izkorišča, plača nadomestilo za izkop rudnin. Sprejeli so prvo branje o lokacijskem načrtu za obnovo čistilne naprave v Murski Soboti. Pripraviti morajo še vsa soglasja za čistilno napravo. Sprejeli so tudi sklep o razporeditvi finančnih intervencij za pospeševanje razvoja živinorejske dejavnosti ter ga dopolnili s tem, da bodo pospeševali tiste dejavnosti vrtičkarjev, sadjarjev in drugih, ki pro- povzemamo, v Lz ij ■ 7 _ JV" delavce 1«^^,dl priča, da so__ čez vodo. Potemtakcih niso urejeni, saj ne sarfl'' delavci svoje dolgove JOI čati s svojimi žulji v n ................ lem podjetju, antpas račun že odplačanih dili kremplje v vrat u, odtujili precejšen d®'P.^il''^ nja, ki so ga tako ali m krat odplačali. Zato nekoliko prč^” n' iko”" i.i' hova vehemenca, ko ^^„j|iii' mogrede sprijaznijo tvijo, da so odnosi z stnikom urejeni in daS* vijo vprašanja, ali plačilu dolgov ne bo kot se je že delavcem , Tehnostroja, ki so sc pulacij s terjatvami Ž® jurff vsega znašli na hladu stečaju. Zato jim ostajaj, hiiKa'; tešilo® I dajajo na soboški tržnici. ANR komisija edina i-bodo, če že bodo, (,>1 kar jim dejansko pFP®^ H -narodl'^,[l(^, sedaj vlJ' novanjTin denar od 1' novanj, ki se beniku. Ifgstnik. 30, novembra 1995 11 ulturna obzorja Akademski kipar, ilustrator in animator Miki Muster s karikaturo opozarjati na napake Verjetno se lahko hitro zgodi, da pri karikaturi koga užališ, Miki: »Ja, jaz se temu zelo izogibam, nočem biti žaljiv. Kajti žalitev ni moja naloga. Če kritiziram politika, kritiziram njegova dejanja, ne njega. Če se v politiki Za zeleni jezik (87) O seksizmu in . ifioteoni bilo na razstavi toliko ljudi, kot je bilo na otvoritvi stripov. : "Utikatur, slikanic in predvajanju risanih filmov Mikija Mustra. Vsi IMov« poznaj« njegove Junake Iz stripov - Zvitorepca, Lakotnika in rtonj« ali njegove junake iz reklam npr. zajčke iz Cik Čaka, za viki Čonga Lung«... In na tej razstavi so bili spomini, spomini Dudi, M« danes vnet« spremljaj« d«godivščine svojih Junakov. Miki Muster R Sidtočanec, ki trenutno živi in ustvarja v Ljubljani. ste se odločili za takšno umetnosti, kot so strip, ka-'•kature in risani/timi? Miki: »Že kot otroka meje to Pritegnilo. In želel sem delati ' ■ ki so mi bile všeč. Vzornik je bil edini, ki je takrat ust- nah pa sem pisat petindvajset let.« ^jal - Dtsney. Želel sem si de- lit ;Stvari. ki bi bile za otroke in ... --»i azj VLIV t« vuvn-v j*L like otroke. Nisem prvi, ki sem "lap..! ..- 1_________________ ukvarjati s karikaturo, mano so bili Laci Kondor, ^4 vojno, in Resinger, ki živi v Srebu. Prvi sem v Sloveniji ^^tjal risanke in stripe. Poseb-^ble za to ni, zato sem na liko- ^aderniji v Ljubljani končal riparstvo. Že prej sem risal stripe (časopise.« Poznamo vas po risankah in stripih, rišete pa tudi karikature? Kako karikaturi vdihnete značaj? Miki: »Moja karikatura ni narejena v nekaj minutah. Včasih sem to delal, ko sem bil še študent. Za časopise sem risal karikature športnikov, politikov pa nisem smel, ker bi me zaprli. In sedaj ne bi bil tu. Moja karikatura je barvni portret. Preštudiram tudi značaj te osebe, moje »žrtve«, in ga poskušam portretirati. To je precej zahtevno delo, včasih kakšno karikaturo delam tudi dva, tri dni.« f uajbolj znani junaki so Tr-^vitoprepec in Lakotnik. . ‘'4iki: »Dal sem jim takšna ki so bila otrokom všeč in danes po tridesetih letih Polarna. Še sedaj so tako po-™a^i kot takrat, ko sem jih rij 1 sem jim tudi različne ^aje. O njihovih dogodivšči- po tridesetih letih Karikatura mora poudarjati bistvene lastnosti osebe. Miki: »Bistvo karikature je, da narediš koga še bolj podobnega, kot je v resnici. Moraš poudariti tisto lastnost, po kateri ga že od daleč spoznaš. Če nekoga spoznaš po hoji, po glavi, mora karikaturist to poudariti, zanemari I I _1. I I pa lahko vse druge. Na primer če ima kdo neizrazite oči, jih sploh ne narišeš, in podobno. Tipičen primer je na primer Hitler, narišeš male brčice in lase in takoj veš, za koga gre.« Zgodovinski, listi Zgodoyi^kega društva Ljutomer polovici novembra 1995 je Zgodovinsko društvo Ijutomer fetrirr številko glasila Zgodovinski listi, ki izide enkrat letno. S Hirdll« svoj« aktivnost in izpolnilo dolg do bralcev. Revija pri-611 straneh v dvanajstih prispevkih, ki Jih Je napisalo deset jfc. 'iev, zanimivo branje iz lokalne zgodovine. Opremljena Je z bogatim ^•*'Di|i ...... " ' ■ materialom. Razvese(iivo Je, da se vključuje v revijo vedno več Hj I ______________ ____ , , _ . ** tudi s prispevki z drugih področij oziroma ved. Radovanovič (Čarov- (iji ■■ naaovanovic rvarov-IJutomeru) piše o .■J kih in posledicah procesov, ki so imeli svoje korenine v prazno- verju - verovanju v hudiča, naravnih katastrofah in družbenih dogo- ^Iturni koledar ?^tave ^''JiiSiKA SOBOTA: V galeriji Murska Sobota si lahklo ogle-predstavitev prostorskega projekta Ignaca Medena z na-•"»Ifoiii Za Rafaelom/Neslika. Postavitev bo na ogled do 17, ^“cembra, SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate tudi razstavo ®1 adtijjjtii^v slikarske kolonije, ki jo je pripravilo Slovensko Lj“*'’!4ibL5iii drulTvn Primož Trubar, SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega s| lahko ogledate razstavo karikatur, stripa in risanega •""ha ob /O-letnici Mikija Mustra. Razstava bo na ogld do kon-l^toljljeiga teta vsak dan. razen ponedeljka, od 10. do 12. M®’ * SrltLck pa tudi od 16. do 18. ure. ■ ^yftSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je ^nzstovB članov likovne skupine LIKOS. I SOBOTA; Razstavo študentov in dijakov, ude- ^tleev likovne kolon(je KPS. si lahko ogledate v razstavnem ZttvittiTflinic« Triglav. . RNtlVCI V galeriji poslovne zgradbe Roto je na ogled in Simona Sraka. ,''JENCI: v galeriji Medikoss v hotelu Radin so na ogled dela na Vu >Velike umetnine malih umetnic«, predstavljata se rti '-"”^1. 1 galiciIJI JV1CUL^V^<^ T iivwv* —......v P*®f’emshega kiparja Marjana Dreva in slikarke Veronike - V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate raz-lli.QV[ji'|] Jel priznanih slovenskih in avstrijskih umet-’ oy: Hrantiča, Sergeja Kapusa, Ota Rimeleja in Stefana galica ■ V iivM hotela Miral je razstava fotografske zgodo- V,-. , ’ 1'itH injicia iviiJtiijv rt. Vali, dokumentacjc V, Prekomorske brigade, ki jo je posred^ vHl kf.. ■ * J ..Irt 1 J novejše zgodovine iz Celja. Razstava bo odprta do 1. AN. v gradu razstavlja svoja dela Živko Brkič -del I V ogledate razstavo slikarskih Crsh Šubica, Razstava bo odprta do 20. decembra, sit SENIK: V novi galeriji si lahko ogledate dela s slikar-P*JPotovanja dveh akademskih slikarjev Ferija Mesarica ftbHP*VA. V Galeriji Lendava so na ogled slike, risbe, gra-in obreirti Qvctri«ou iimctnikii Erwiri3 Rcisncrja. h objekti avstrijskega umetnika Erwina Reisnerja. zgodi kaj, kar škodi moji državi, potem jaz v smešni obliki pokažem tisto, kar ni prav. Kajti vsi imajo raje kritiko na prijeten način. Večina ljudi ne bere kritičnih Člankov, ker se premalo ukvarjajo s politiko in niso na tekočem. S svojo karikaturo pa skušam opozarjati na napake, ki se dogajajo. To pa vsi preberejo. Vsi najprej pogledajo slikanico, kajti to je zabava.« v Prekmurje več krut vračate? Miki: »Osemnajst let sem bil v Nemčiji, v Prekmurje pa hodim bolj na grobove, sorodstva imam zelo malo, redno pa hodim tudi na obletnice mature, saj imam še sošol- ce. Če bi imel čas, bi večkrat prišel sem, kajti kljub temu, da že dolgo ne živim tu, se še vedno počutim kot doma.« Aleksandra Nana Rituper fotografija: Jurij Zauneker dfcih. Ljutomer je bil v letih 15461746 eno glavnih središč procesov na slovenskem Štajerskem. Juš Makovec (Kaj Je z Renovci?) išče razlago za domnevno izgubljeno vas, omenjeno v stari avstrijski vojaški specialki iz let 1763-1787. Vas naj bi bila na levem bregu reke Mure med Spodnjim Krap-jem in Melinci. V drugem prispevku - Muropoljska kmetija po zapisniku iz leta 1816 -skuša avtor na osnovi inventarnega protokola o predaji posestva v vasi Banovci ter popisa premičnin in nepremičnin rekonstruirati pridelavo vrste poljščin in njihove količine v sorazmerju s kmetijskimi površinami, način prehranjevanja, stanje živine, primerjavo cen itd. Srečk« Pavličič (Pozabljene osebnosti, Franc Vargazon) piše o gradbeniku, arhitektu, podjetniku in vizionarju iz Pristave (18661910), ki gaje poznala vsa avstro-ogrska monarhija. Projektiral in načrtoval je številne elektrarne, med drugimi tudi prvo pri nas na Fali, mostove itd... V drugem prispevku Stari mejniki na podlagi terenske raziskave odkriva in opisuje ostanke mejnih kamnov med Avstrijo in Ogrsko, ki so nema priča nekdanjih mej, saj so se le-te pogosto spreminjale zaradi toka reke Mure in povzročale spore. Na novo so bili trasirani in postavljeni za časa vladavine cesarice Marije Terezije (1740-1780). Prot. Miroslav Novak (Utrinki iz zgodovine Jeruzalemskih goric) prikazuje pojav viničarstva, odnose in socialne razmere, nastanek viničarskega gibanja in delovanje strokovne organizacije (zveze viničarjev) po 1. svetovni vojni v Jeruzalemskih goricah, ki je imelo svoje korenine ter politično in or-I iganizacjjsfco središče v Ljutomeru. Anton Ratiznojiiik (Prevrat v Ljutomeru leta 1918) nas seznanja z do- godki v ljutomerskem okraju ob ^vuiki v ijutviiici »^«^111 vikiaju vu , razpadu avstroogrske monarhije: I .4 vfc 1 * A rt 1 A rt ■ , X Lr rt rt 1 1 rt H rt podpisovanje majniške deklara- POKLiČ) ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 lohko ml tudi pišeš no naslov: TOMp.p. i234, 6HOJ Ljubljana cije, ustanovitev narodnega sveta in odločilno vlogo Ivana Kukovca pri prevzemu oblasti v Ljutomeru in razorožitvi Radgone, Prof. Brank« Puconja (Janez Puh ) piše o življenju in delu znamenitega Prleka (1862-1914), konstruktorja in inovatorja prometnih sredstev, ustanovitelja tovarne motociklov in avtomobilov v Gradcu, ki seje razvila v koncern Ostereich-Daimler-Motoren AG, kasneje v Steyer-Daimler-Puch AG. Mag. Ivan Rihtarič je napisal prispevek Kronika trirazre-dne meščanske šole v Ljutomeru. Šola je bila nadaljevanje enorazre-dne meščanske šole in nižje realke. Avtor je na temelju šolske kronike ravnatelja Jana Baukarta nanizal dogodke in dejavnost šole, profesorje, števila učencev in učni uspeh v šolskem letu 1923/ 1925. Mag. Miran Puconja (Nek^ elementov panonske poljedeljske kulture v času po drugi svetovni vojni) z etnološko raziskavo vasi C ven pri Ljutomeru obdeluje eno primarnih oblik in temeljnih opravil v poijedeljstvu, hkrati pa tudi socialne. psihološke in zgodovinske vidike načina življenja na mikrorav-ni v obdobju 1945-1990. Franj« Štebih (Ob 50-letnici Lovske družine Ljutomer) piše o ustanovitvi, razvoju in delovanju lovske družine, ki seje razvila iz predvojne lovske organizacije za območje Ljutomer - G, Radgona in pri tem ugotavlja, da segajo korenine organiziranega lova v Prlekiji v začetek 20. stoletja. Ema Tibaut (Naš rojak Slavko Osterc) je ob jubileju, lOO-letnici rojstva slovenskega skladatelja in pedagoga, rojenega v Veržeju, zapisala nekaj utrinkov iz življenja in dela te »za svoje obdobje tako napredne osebnosti v miselnem in kompozicijskem smislu, ki je ostal izredno zahteven avtor do današnjih dni«. seksistični rabi jezika Letos je del slovenske intelektualne scene, ki se ukvarja s premišljevanjem sodobnih evropskih in v tem okviru tudi slovenskih družbenih pojavov, razgibalo ne le kreganje okrog udeležbe na pekinški konferenci, ampak tudi polemika o t. i. seksizmu v jeziku oz. seksistični rabi jezika. Pobude za razpravljanje o takšni rabi jezika izhajajo iz zahodnih feminističnih krogov, so pa del širših prizadevanj za enakopravnost med spoloma. Ta prizadevanja so doživela svojo političnoformalno uresničitev in potrditev v Svetu Evrope. Taje na svojih ministrskih konferencah sprejel kar nekaj resolucij o polidki doseganja enakosti med spoloma, leta 1989 sprejel »Deklaracijo o enakosti žensk in moških«, nato pa leta 1990 pripravit »Priporočilo Ministrskega odbora članicam Sveta Evrope za odpravo seksistične rabe jezika«. V duhu najbolj reklamiranega slovenskega projekta z dnevnopolitičnim naslovom »Vstop v Evropsko skupnost« in sklicujoč se na omenjene deklaracije je Urad za žensko politiko pri slovenski vladi v zbirki Slovenija pred Pekingom izdal publikacijo NESEKSISTIČNA RABA JEZIKA. Po uvodnem razmišljamu Vere Kozmik, direktorice Urada, Mirjam Milharčič Hladnik in Igor Ž. Žagar predstavljata Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika, ki naj bi bila podlaga za strokovno razpravljanje o tej problematiki, V nadaljevanju prinaša publikacija zapis javne strokovne razprave o (ne )seksi slični rabi jezika, ki so seje 13, aprila v Ljubljani udeležili zastopniki in zastopnice različnih humanističnih panog, filozofi(nje), sociologi(nje), slovenisti(tke), psihologi(nie) itn. Zaključujeta jo slovenski prevod »Priporočila Odbora ministrov in ministric državam članicam Sveta Evrope za odpravo seksistične rabe jezika« ter problemski prikaz razpisov delovnih mest pod naslovom »Razpisi in objave delovnih mest v sredstvih javnega obveščanja«. Rdeča nit. ki v publikaciji spleta besede v stavke in povedi (razen dela javne razprave), je trditev, da tudi slovenščino njeni uporabniki in uporabnice, uporabljamo seksisitčno. Kaj je sploh seksizem in kaj je pravzaprav mišljeno s seksisitčno rabo jezika? V četrti knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika (Preo-Š) gesla seksizem ne najdemo, prav tako ne v dodatku k peti knjigi in tudi ne v Verbinčevem Slovarju tujk. Gre za neologizem v slovenskem jezikovno-ku It urnem prostoru, novo besedo, ki seje na poti iz angleščine v slovenščino oblikovno podomaeita (sexism>seksizem), ohranila pa svojo »vsebino«, torej pomen. V Webstrovem angleškem slovaiju Ninth New Cotlegiate Dictionaiy iz leta 1989 je geslo $exisin pojasnjeno kot »L spolni predsodek ali diskriminacija, diskriminacija žensk: 2. vedenje, ravnanje, stališče, privzgojeno s stereotipi o socialni vlogi spolov« (str, 1079), v drugi, prenovljeni in dopolnjeni izdaji Dudnovega Deutsches Universalw6rterbuch (1989, str. 1395) pa je geslo Sevismus razloženo kot »ideološka podlaga za diskriminacijo in zatiranje žensk, ki izhaja iz predpostavke, da se zaradi bioloških razlik ženske in moški razlikujejo tudi v razmišljanju, ravnanju in da imajo različne duhovne ter duševne lastnosti«. Kolikor je o seksizmu govora v omenjeni publikaciji, je razumljen v tem pomenskem obsegu. Po tej pomenski orbiti kroži tudi, sicer ne najbolj posrečena, besedna zveza seksistična raba jezika. Avtorja (avtor in avtorica) Izhodišč jo definirata kot isislemaiičnc/ rabo moške (slovnične) oblike nameslo in na mestu ženske, zapostavljanje, zamolčevanje oz„nepmenjanje žensk v korist moških in uporabo žaljivih stereotipov ter prispodobe Izhajajoč iz te definicije avtor in avtorica nato navajata nekaj po imunem mnenju tipičnih primerov seksistične rabe jezika. Naj jih na kratko predstavimo. I. V pravnih in administrativnih besedilih (npr. zakoni, razpisi delovnih mest itn.) se oporablja samo moška oblika, npr. »Dijak ima pravico prestopiti v drugo šolo«, »Razpis za delovno mesto direktorja^. Za takšne primere predlagata uporabo obeh oblik (Dijak oz. dijakinja ima..., Dijak/dijakinja ima..., Dijak/inja ima...) ali nevtralne oblike (Šolajoča se oseba ima...) ali kombinirano moško-žensko rabo ali metodo pravne definicije (na začetku alt koncu besedila je jasno povedano, da so npr. z »dijakom« razumljeni dijaki in dijakinje). 2. Mnogo je menda tudi pristranskega opisovanja spolov, ko so npr. ženske označene po svoji zunanjosti, moški pa po družbenem ali poklicno-strokovnem položaju, intelektualnih sposobnostih ipd. Primer: Janez Marolt je izvrsten menedžer, njegova žena pa je tista blondinka iz računovodstva. V tem primeru se avtor in avtorica zavzemata, da »ženske in moške obravnavamo z enakim spoštovanjem in da obema spoloma priznavamo enake človeške lastnosti«, 3, Kot seksistične označujeta avtor in avtorica tudi takšne izraze, kot so npr, a) lepi spol/šibki spol, b) lepša polovica/boljša polovica, c) direktor in njegova šarmantna tajnica. Ugotavljata, da bi se morali »izogibali rabi izrazov, ki so odkrito razlikovalni in podcenjevalni« in za navedene tri primere predlagata rabo a) ženske, b) soproga, žena, e) direktor in njegova tajnica. 4, Na seksistično rabo opozarjata avtor in avtorica tudi v zvezi s poimenovanjem in naslavljanjem ter poudarjata, da »žensk ne smemo preprosto identificirati z njihovimi družbenimi vlogami žena, mater, sestra ali hčera« in ponujata nekaj predlogov enakopravnejše rabe; namesto Janez Marolt in gdč. Horvat • Janez Marolt in Sonja Horvat, namesto Janez Marolt, menedžer, in Sonja Horvai - Janez Marolt, menedžer, in Sonja Horvat, knji-govodkinja, namesto Janez Marolt in njegova žena Martina - Janez Marolt in Martina Marolt, namesto Janez Marolt seje z ženo in otroki preselil v Ameriko - Maroltovi so se preselili v Ameriko, Na koncu Izhodišč avtor in avtorica predlagata nekaj dejavnosti, ki naj bi pripomogle k neseksistični rabi slovenščine. Predlogov je pet: a) Ekspertna skupina, sestavljena iz jezikoslovcev in jezikoslovk, slovenistov in slovenistk. pravnikov in pravnic, sociologov in sociologinj, filozofov in filozofinj itn,, naj bi izoblikovala strokovna navodila in priporočila za odpravljanje seksistične rabe jezika, Z njimi naj bi v prihodnosti bila usklajena zakonska in upravno-administrativna, vzgojnoizobraževalna in politična ter publicistična besedila, b) Na različnih obrazcih, vprašalnikih, potrdilih, torej v uradovalnih besedilih, naj bi bila uvedena obojespolna oblika; za spolno enakopravnost pa naj bi bilo poskrbljeno tudi v vladnih dopisih, vabilih, sporočilih, komunikejih in izjavah, c) Za spreminjanje vsakodnevnih navad, miselnih in kulturnih vzorcev ter razumevanja vloge spolov v družbi naj bi poskrbeli z organiziranjem predavanj, posvetov, okroglih miz in razprav na temo (ne )sek si slične rabe jezika. č) Za seznanjanje javnosti s to problematiko naj bi pripravili pisno »propagandno« gradivo (zloženke, brošure, navodila in priporočila ekspertne skupine) in »slovaijc neseksislične rabe jezika«. d) Posebna pozornost naj bi bila namenjena vzgojno-izobraževalnemu procesu in neseksistični rabi jezika v učbenikih in učnih pripomočkih. Tako torej v Izhodiščih. Kako pa bo proces potekal v t. i. družbeni stvarnosti. je v tem trenutku zaradi številnih razlogov skorajda nemogoče napovedovati, Vsekakor pa bodo načini obravnave te teme, ki sicer ni najusodnejša ne za posameznika ne za skupnost, ni pa tudi obrobna in modna, postregli z natančnejšo duhovno-kultumo-družbeno fotografijo Slovencev in Slovenk, V tem zapisu smo predvsem želeli v okviru razpoložljivih prostorskih možnosti Vestnikove bralce (bralke in bralce) seznaniti s samim pojmom seksistične rabe jezika, kakor je razumljen v intelektualnih krogih vladnega Urada za žensko politiko, ter jim hkrati ponuditi izhodišča za lastni premislek te problematike. V naslednjem zapisu pa se bomo dotaknili neka- Anton RatiznOjnik terih vprašljivih oz. nedomišljenih mest v sami definiciji seksistične rabe jezika kot tudi v projektu njegove neseksislične rabe. FRANCI JUST 12 vestnik, 30. novembra 1995 ntervju Akademski slikar Sandi Čenek Svetloba mi pokaže sliko Ko govorimo o prekmurskem slikarstvu in ne zgolj o slikarstvu na prekmurskih tleh, govorimo o časovnem razponu, ki ne prekriva niti sto let. Z Ludvikom Vrečičem (1900-1945) smo dobili prvega akademsko šolanega slikarja, ki pa je doma, tako v Ljubljani kakor v Pomurju, naletel na nerazumevanje in določeno vrsto tujstva. Druga generacija slikarjev, kot so Beer, Galič, Hauko, Huzjan, Logar in Mesarič, je v slovenskem prostoru razbila stereotip o tujstvu domačega slikarstva na domačih tleh. Tretja generacija slikarjev, kot sta Sandi Červek in Marjan Gumilar ter kipar Mirko Bratuša, pa je tista, na katero je postala pozorna tudi tuja likovna kritika, ki ji omogoča razstavljanje na tujem. To je dokaz, da je pomursko slikarstvo morda res slikarstvo province, nikakor pa ne provincionalno slikarstvo, ter da se ga da po kakovosti uvrstiti med sodobne tokove likovne umetnosti. Vdeležil si se dveh mednarodnih razstav, v Franciji in Španiji? Sandi: »Oktobra je bila razstava v Madridu. Selektorje bil dr. Jure Mikuž, prejšnji direktor Moderne galerija. Ce bi bil selektor kdo drug, bi bili izbrani verjetno drugi umetniki. Njemu so zaupali zato, ker je eden najpomembnejših strokovnjakov za likovno umetnost, in tudi sam imam veliko zaupanje vanj. Zajeti so bili Emerik Bernard, Gustav Gnanuš, Matjaž Fočivavšek, Bojan Gorence, Zdenka Žido. Mirko Bratuža in jaz. Razstava je zelo dobro postavljena v zelo lep prostor v strogem centru. Ta razstava še potuje, ravno prejšnji teden sojo odprli v Valenciji, tam bo tri tedne, potem se bo preselila v Barcelono. Ni pa take vrste, da bi za nas pomenila prelomnico. To so razstave, ki so nacionalnega pomena, da se neka država predstavi drugi. To je bilo prvič, da se je Slovenija v Španiji predstavila s sodobno umetnostjo. Razstava v Parizu je popolnoma drugačna. Tam je razstava za galeriste, kritike, se pravi za ljudi, ki se ukvarjajo s trženjem umetnosti. Pa ne da bi bila katera od njiju manj vredna, samo zelo različni sta. Dobro je, da si na čim več razstavah.« mi kritiki veliko pomembnejše in bolj nepristransko gledanje, kajti naši se najprej ustavijo v ljubljanskem krogu, gredo morda do Celja, drugega pa zanje ni. Prepričan sem, daje hodih v tujino na razstave, so se zgledovali po določenih avtorjih in so bili zelo zelo kakovostni, ne pa originalni. Imeli so izkušnjo nekega avtorja, ki jim je bil blizu, in od tega se enostavno niso mogli odlepiti. Mislim, da je sedaj čas, ko imajo vsi iste možnosti, da se izkažejo in pokažejo svoje kvalitete. Veliko kritikov in umetnikov pravi, da se bo sedaj gotovo kaj zgodilo, ker je vakuum. Vendar to ni vakuum, enostavno se več ne znajdejo. Ne znajdejo se pa zaradi tega, ker ni neke začrtane poti, po kateri bi šli, ali bi skočili na tisto kritikov. Persin je povedal, da smo se kar dobro predstavili, saj se za nas zanima pet francoskih galerij, za mene, Gumilarja in Prančiča. To ne pomeni še nič, pomeni le, da se moramo vsako leto predstavljati. Morajo videti, da si resen. Ne moreš, da bi vsako leto slikal drugače. Želijo in pričakujejo recimo, da bodo čez tri leta videli, da vztrajaš pri svojem in da te lahko spoznajo, Da imaš svoj način izražanja. Neki galerist, ki te letos spozna po tvojem delu, in če bo s tabo hotel sodelovati, bo od tebe pričakoval stil in slike, po kakršnih te pozna. To bo tržil in prodajal,« re. lahko povem reprezentativne. Tako da obiskovalec ni mogel mimo naših slik, To so velike hale, kjer razstavlja 350 avtorjev, in ni vseeno, l^e raz- smešno. U 3, prvi trienale sodobne umetnosti v Sloveniji -selektor je bil dr. Toma^ Brejc. On je povabil veliko mladih in njemu so števimi očitali, zakaj je povabil mlade, še nepreverjene. Normalno, da s tem postane razstava nc; koliko konfuzna, vendar N mu dal prav, kajti postavuje dobro tezo: »Mogoče je, da mladi kažejo, kam bi lahko« nova slovenska umetnost. Verjetno je, da se bo čez m leta videlo, da bodo ti ml® K7 so šli mimo, vsi so gledali^ velike slike, mene je tisti kamen najbolj ganil. Še Mona Lisa me ni . tako ganila. Kdo Je bil selektor pri francoski razstavi? šandi: »Patric Persin, ki je zelo ugleden francoski kritik. In prejšnji teden je bila novinarska konferenca ob otvoritvi razstave šestih francoskih I I ta francoski selektor zadel v bit sodobne umetnosti in sodobnega trenutka v Sloveniji. Tudi sodeč po avtorjih, pa ne za to, ker sem sam zraven. Zajel je starejšo generacijo Emerika Bernarda, Gustava GnanuŠa, Dušana Kirbiša, Borisa Zaplatila, Iva Prančiča, Marjana Gumilarja, katerega zelo ceni, Zdenko Žido in mene. To je skupina umetnikov, ki so v tem trenutku resnično dejavni. Kakšen drugi selektor bi verjetno naredil svoj izbor. pot in se peljali, ali pa grejo ob poti naprej. Vsi pa imamo enake možnosti.« To so trenutna zadovoljstva, da dobiš nekaj denarja, kaj se bo s to sliko, s tem kipom zgodilo čez 50, 60 let, bodo morali poslušati tvoji otroci. umetnikov v Ljubljani. Dobil je telegram, da so ga izvolili za direktorja vseh pariških salonov, to pa nekaj pomeni. Ko je pripravljal razstavo šestih francoskih umetnikov, je želel dobro spoznati slikarstvo in kiparstvo po vsej Sloveniji. Je prvi kritik, ki ni pogledal samo ljubljanskega kroga, ampak je Šel od Kopra do Murska Sobote. To pa zaradi tega, ker je izšla revija Leol, kjer se prek kulture predstavlja država, Se pravi od zgodnjega obdobja do danes, To je za Slovenijo dobra promocija. Ob pripravljanju te revije je prevozil Slovenijo in si izbral določene avtorje, od najstarejših do nekoliko mlajših.« Jaz bi jih na primer še nekaj dodal in takrat bi bil to po mojem mnenju popolnoma reprezentativen izbor.« Koliko Je ta izbor reprezentativen za slovensko umetnost? Sandi: »To je prvi kritik iz tujine, ki je pogledal tudi v ateljeje. Potem je naredil ožji izbor in si še enkrat vse ogledal, da se je prepričdl o pravilnosti svojega izbora. Mislim, daje to v primerjavi z domači- Kakšne so možnosti umetnosti danes? Sandi: »Sedaj je fantastičen čas, ki mi zelo ustreza. Trendi so mrtvi. Zadnja velika trenda sta bila italijanska transavand-garda in nemški divjaki. Sedanji čas kritiki pogosto imenujejo avtopoetika. Je čas slikarjev in kiparjev, sedaj je priložnost, da si to, kar si. Ni ti potrebno igrati ali padati v kakšne trende, se »matrati«, se pravi,'če nisi notri, si zunaj. Enostavno moraš biti odkrit in močan, samo na tak način iahko prideš do svoje originalnosti. Večkrat poudarjam to originalnost, kajti če je umetnik originalen, je lahko kakovosten, se pravi, da ni labilen. To je prvi pogoj, ne pa pogoj za kakovost. Pri nas se je to na veliko prakticiralo. Mnogi starejši slovenski avtorji, ki so veliko Kakšen je pomen takšne razstave v tujini, ali ti že prinese določeno popularnost ali se preboj komaj začne? Sandi: »Cim večkrat se moraš predstaviti, kajti zunaj te ne bodo spoznali po samo eni razstavi, dveh ali treh. Moraš se pojavljati, čim večkrat, Ali te povabijo na razstave, kot so nas. Druga možnost je, da si pomagaš sam, da iščeš galeriste ali galerije, kt so naklonjeni takšni zvrsti umetnosti, s kakšno se ukvarjaš. Zunaj je ogromno galerij, ampak vsaka ima svoj pristop, svoje avtorje - ene imajo samo figuraliko, druge konstruktivizem ali abstrakcijo ,,. Ne moreš vzeti samo kovčka in diapozitivov in se postaviti pred galerista, ker te bo čudno gledal. Predvidevam, da bo podobno kot v primeru tega francoskega selektorja. Tako kot je prišel on, tako bodo začeli hoditi tudi drugi galeristi. In tu je velika priložnost za nas umetnike.« Kdo hodi na razstave v tujini, lastniki galerij, kritiki...? Sandi: »V Madrid so prišli večinoma umetnostni zgodovinarji, ljubitelji umetnosti, veliko je bilo tudi poiitkov, kajti ta razstava je imela tudi političen značaj zaradi približevanja Slovenije Evropi. Španija pa je letos še predsedujoča, Tuje kultura odigrala prvo vlogo v približevanju Slovenije Španiji. Da se Slovenija s kulturo predstavi Španiji in potem preide na gospodarstvo. politiko in drugo. Pariz pa je sejem in tja pridejo galeristi. prekupčevalci z umetninami, umetnostni zgodovinarji in kritiki. Tu je bilo največ Ali Je ta razstava omejena izključno na Evropo? Sandi: »Letos so se omejili na Španijo, Francijo, Belgijo, Slovenijo, Italijo in Korejo. V Parizu je letos prava poplava Korejcev. Po pravici povedano so njihove slike zelo slabe, imajo pa ogromno kapitala. Financirajo jih Hyunday in drugi veliki korejski giganti, zato njim ni več pomembno, da v Parizu prodajo kakšno sliko, njim gre samo za imidž - da razstavljajo v Parizu, V Koreji so prav astronomske stavljaš. Ali si postavljen na frekventnih točkah ali pa nekje skrit, kjer te spregledajo, V Parizu je več sejmov. Naš se je imenoval Veliki in mladi umetniki, to so avtorji, ki že nekaj pomenijo, in mi mladi, ki sicer nismo več tako mladi, ampak šele prodiramo in se prvič predstavljamo. Za takšne velike razstave je značilno tudi, da je ogromno slabih stvari, veliko dobrih in veliko povprečnih. To pa lahko vidimo tudi v naših logih, ko se delajo večje razstave. To je normalno in dobro je, da je tako.« Za vsakega avtorja, ki razstavlja p soboški Galeriji, izide katalog z barvnimi reprodukcijami in spremno besedo. Kako Je s tem p tujini? Sandi: »Zunaj česa takega sploh ni, tam je najvažnejše, da dobiš povabilo. Da z galerijo podpišeš pogodbo in da te spravi v svoj prostor. Kot sem že prej dejal, jih zanima samo trženje, s tabo nočejo imeti nobenih stroškov za plakate, kataloge ... Obstajata pa dve poti v tujino, da si plačaš sam, plačaš galerijo, plačaš prostor v galeriji, tudi kritika in imaš razstavo. Vendar to ne pomeni čisto nič. Poznam veliko slovenskih slikarjev, ki so to zunaj počeli, a brez uspeha. Dejstvo je. da se zunaj s tem ne razmetava, pri nas pa ima vsak slikar barvni katalog. Zunaj so presenečeni, ko mi pokažemo svoje barvne kataloge, in si mislijo, da moraš biti velika živina, če imaš toliko in toliko barvnih katalogov. Zunaj tiskajo kataloge samo za umetnike, ki imajo retrospektive, znane slikarje in kiparje. Takrat ti res pripravijo mono- avtorji glavni vir te Mogoče pa jih sploh ne ’ Prav gotovo je to velik r®* ’ riziko pa mora biti, v Slovel t________i6ar gaje premalo. Potrebno je lati po Svoje.« Ste F tujini kaj prodali? Sandi: »Obljubil je. za nas res zanima pet je to več, kot če bi pto kakšno sliko. Povabil na tudi prihodnje leto, nas tn f tovo, obljubit nam je tuo‘ liko boljši salon, kamor 1» kakšno sliko prideš samo s priporoči- človeka, kot je Persin-« Veliko stik je tudi človeka samo šokirajo rn majo veliko umetniške sti. veči' Sandi: »Dandanes^se noma prodajajo »štosi«. rediš »štos« iz neke^stvan-je lahko kip, slika, Jnštaia Vj ali kar koli. Letos sem , zelo poučno razstavo pidoujevem centru^ ženska in seks«. Večina -nikov, z nekaterimi lžJ^°' seje predstavila s pi -Mil ‘ se je preosiaviia s »štosi«. Boljša beseda J6 . goče pogruntavščina, se P da prodajajo svoje pateP ' p.- Naredijo neko stvar, K primer igračko, kar je vo za otroke, ki gre maN p., malo desno, malo se to je njegov patent in t stavlja. Ljudje pa se tem rai' o dijo. Mislim, da ni nosti v tem, da nekaj ta* izumiš, ampak tisto^ narediš, da na določen o , flilz-a ali Virt 'TovihnrS slika ali kip zavibrira dalca,« J/i publika sprejema /r/iu nača__________________ I '^»'^Miiozabavna “ vstala tako rekoč iz snirn^ IU 1- s sklenjenimi -,1 sda izterjevalce naj stelje ifis vsaj kako malenkost. se niso zanjo. Vaščanom U ostal iz tega Časa v spominu >■ ■ ten prizor: aktivist Makovec F na konju po vasi in veje živine proti žrebarni. -zaplenjeno živino, prignano iz Bunčanov. , (Nadaljevanje prin^" lončarjev, kositrarjev, strojarjev; vojakov; vojnih vrtna''!'',' p.vJ" J («* t » boste našli svetnika ali godovnega 2. januar Gregorij Nazianški mlajši Pisma Hieronimu Rodil seje leta 330 v Arianzu v Turčiji. Med približno desetletnim študijem je spoznal Bazilija, poznejšega škofa, krstiti pa se je dal okoli leta 360. Postal je carigrajski škof, a je kmalu odstopil zaradi napadov na njegovo osebnost in zaradi različnih spletk. Naposled se je umaknil v rojstni kraj in se posvetil izključno svojim spisom, med drugim Hieronimu. Njegova dela pričajo o visoki inteligenci, še posebno pa o velikem krščanskem hunjanizmu. Njegovi govori pa veljajo vse do danes za mojstrovine. Češčenje/ običaji: zavetnika »za vsak dan v letu«. Kot dneve za češčenje Gregorija navajajo ne le 2. januar, ampak tudi 9. maj, v vzhodni Cerkvi pa še 19. in 25. januar. 3. januar. Genovefa Predana dobrodelnosti Bila je redovnica. Rodila se je okoli 422, leta v Nanterru v Franciji. Je zavetnica žensk, pastirjev, viničarjev, klobučarjev; kličejo jo na pomoč v vojni, suši, ob kugi, vročici ,,. Nekaj iz njenega življenjepisa: Ko je ostala brez staršev, je kot dekle odšla v Pariz, da bi se popolnoma predala molitvi in dobrodelnosti. Ko se je hunski kralj Atila leta 451 s svojimi hordami približeval Parizu, naj bi Genovefa s svojimi priprošnjami dosegla, da so vojščaki odšli mimo 16, januar, Oton Sultan ga je obglavil Rodil naj bi se pred letom 1200, umrl pa je 16. januarja 1220. leta v Makarešu v Maroku. Oton in njegovi štirje spremljevalci veljajo za prve frančiškanske mučence. Teh pet misijonarjev je Frančišek Asiški poslal v Maroko, da bi med mohame-danci oznanjali krščanstvo. Zaradi njihovega poslanstva so jih v Makarešu grozovito mučili, nazadnje pa naj bi jih sultan lastnoročno obglavil. Odoboritev če-ŠČenja Otona je iz 1481. leta. 17. januar. Anton Veliki Več kot starček Dočakal je visoko starost, saj naj bi se rodil okoli leta 250, umrl pa 356. leta v kraju Tabeni-si v Egiptu, Njegove relikvije (posmrtne ostanke) hranijo v župnijski cerkvi sv. Julijena v Ar lesu. Imajo ga za zavetnika vitezov, domačih živali, mesarjev, svinj- v Genovefa med preinišljavanjem. grobnici na robu puščave. Okoli leta 311 je v smrtni nevarnosti šel v Aleksandrijo pomagat ljudem, ki so jih ujeli preganjalci kristjanov. Poznje se je umaknil v puščavo, kjer je delal kot kmet, predvsem pa kot svetovalec in učitelj puščavniSkih menihov. Pred smrtjo je odšel v Aleksandrijo, kjer je imel ognjevite govore proti arijanskemu nauku. Antona upodabljajo kot starčka s palico in knjigo, pogosto pa je upodobljen še s svinjo ali demoni. Vsak obiskovalec Budimpešte pozna Marjetin otok. Ime je dobil po Marjeti Ogrski, ki sojo 600 let po njeni smrti (rodila seje 1242.) razglasili za blaženo, za svetnico pa jo je razglasil papež Pij XII, 19. novembra 1943. leta. Marjeta je bila hčerka madžarskega kralja Bele IV. Bila je lepo dekle in dobro bi se lahko omožila, a je zavrnila vse snubce, tudi Karla Anžujskega in poljskega kralja, in se 1254. leta slovesno zaobljubila kot redovnica domini-kanka. Oče je imel za njeno odločitev očitno razumevanje in je dal na Zajčjem otoku, kakor se je do takrat imenoval sedanji Marjetin otok, zgraditi samostan za do-minikanke, Marjetino življenje je bilo prežeto s strogim spokorništvom: vse do smrti je junaško negovala najtežje bolnike. Kmalu po njeni smrti jo je madžarsko ljudstvo začelo častiti kot svetnico. Slikarji sojo najpogosteje upodabljali kot redovnico z lilijo in krono pri nogah, ki jo je zavrnila. 20. januar. Sebastijan Mrtvec je oživel Kdaj se je rodil, ni znano, pač pa je znan datum smrti: 20. januar 288. leta v Rimu. Imajo ga za zavetnika umirajočih; borcev proti kugi; trgovcev z železom. dov; k njemu se obračanjo^'^. šnjami zaradi varstva vaIškimi boleznimi. SebashJ^ ve kosti so shranjene v < Sebastijana v Rimu. vi, da je bil vojak v vojski Karina in da je pomagal jih preganjali zaradi vet if’ so., ---- v Kristusa. Ko je našim' -Dioklecijan zvedel, da jc ™^i vojak, ki ga je zelo cenH' ju, kristjan, gaje dal privezati nakar so ga prebodli s Mlada vdova Irena ga pokopati, a je nenadoma da živi. Potem ko je o^dravc _ pokazal pred Dioklecijan gaje imel za mrtvega in 84^ preganjanja kristjanov, K* dal odpeljati v rimsko dii' kjer so ga 20, januarja pobili. Kristjanka Lncina|Jj^ govo truplo skrivaj Jibkul Apljski cesti pri apostola liki, ki se danes imenuje Sebastijanu in spada meh cj. zgodnjekrščanskih c er K da živi. Potem ko je ozdra’ ielJf mu. 27. januar: Neža 448*' Zavetnica Čistosii 'Jtt' Življenjska zgodba velja za eno naj starejši h P sjjtC' di o svetnikih. Je zavetni^ per sti, devic, vrtnarjev, otro» -iijtii dila sc je v 3. stoletju. hči bogatih krščanskih ji? Rimu, Zaradi izredne leP Mal že pri dvanajstih ženitno ponudbo sin m .,^1» prefekta fiempron^a. se je, da je že zaročena ž jpi' (Sen^ I r k I 11, 5 k tl la Vi 01 hi ti s ^1 ^1 Sli 'I, Ul tiai 'h tsj 1 '‘S lic( St! ta “i Il5f A Ic'-'•'ai «!)( ygstnik, 30. novembra 1995 19 ronika Cestno podjetje Murska Sobota ima pripravljeno »zimsko službo« Kako (ne)prijetna bo zima 95/96? cestarje se je zima začela 15. novembra - Država potrdila program zimske službe, ne pa tudi 18 pomurskih občin l^ko prijetna ali neprijetna bo prihajajoča zima, bo odvisno tudi fazmer na cestah. Lani je sneg kar dvakrat »nagajal« cestarjem, ^Rer tako, da je dvakrat po tri dni nepretrgoma snežilo. Sicer pa V zapletov ni bilo, kajti cestarji so biti dobro pripravljeni. Tudi iRiaJo že vso potrebno mehanizacijo in vozila pripravljena, saj 1^ Za Cestno podjetje Murska Sobota zimska služba začela 15. '•* bo trajala do 15, marca. Dežurni in odgovorni bodo v I kb 9''iPZ3vljenosti na štirih delo vodstvih; vprašanja in pripombe spročite odgovornim: v Gornji Radgoni Srečku Petku po tele-št, 61 022, v Ljutomeru Antonu Hericu po telefonu št. 81 165, ^Lendavi Avgustu Smeju po telefonu št. 75 025 in v Murski Soboti ^.®Jznii Ščavničarju po telefonu šl. 32 717, V času sneženja in pole-primeru neugodnih vremenskih razmer bodo delavci zimske službe sporočali sveže informacije v zgodnjih jutranjih I’® tudi na Murski val. bo letošnja zimska bo odvisno od vremena, ’ 6 terny ■i '-USJ kUVL £,JIJI& l?J CZ, SJI-in s stalno pripravljenimi 'Psmi nekaj stanejo - cestarji Kj:. ' 'itraj siaiicjo - ccsiaiji da je za njih bolje, če je ' —1* JV i-O IIJIIJ At JV 'n veliko, kajti s sistemom otnega vzpostavljanja treh sto-I ”1 pripravnosti za magistralne _ J^Sionalne ceste država plačuje in ■ “ VCJtV U1Z,dVd pidVUJV Povedano pripravljenost in Jensko opravljeno delo zimske- -« VZftri__ ,, r. . . pripravljenost in jj^^^^tževanja. V Pomurju je Jrilomctra magistralnih in . 'lutnetrov regionalnih cest, POIripnAm rtrn.r.iT ' Potrjenem programu zi- mske službe Cestnega podjetja Murska Sobota naj bi predvidenih 30 akcij in posipavanje stalo 278 milijonov tolarjev. Kakšne stopnje pripravnosti bodo na posameznih območjih, bo odvisno od regionalnih vremenskih razmer, Prva stopnja pripravljenosti, kije v času od I5. novembra do 15. marca stalna, na magistralnih in regionalnih cestah pomeni, da dežurne ekipe dopoldne pregledujejo ceste in nadzirajo njihovo prevoznost in kjer je nevarnost poledice, tudi posipavajo. V popoldanskem času in ponoči sta poleg dežurne ekipe na sedežu podjetja doma v pripravljenosti še dva delavca za pomoč pri morebitnih intervencijah (za pripravljenost na domu se plačuje I5 odstotkov od osnovne urne postavke). Druga stopnja pripravljenosti pomeni, da so poleg dežurnih ekip aktivirane tudi ekipe, ki so doma v pripravljenosti (odvisno od vremenskih razmer). Tretja stopnja pripravljenosti nastopi v primeru sneženja in napovedi večjih snežnih padavin, takrat so pripravljene in po potrebi tudi angažirane dodatne ekipe in mehanizacija, ki sicer ne opravljajo programa zimske službe. Za čiščenje magistralnih in regionalnih cest bo v Pomurju odgovornih 70 delavcev z 18 vozili. 4 nakladalnimi stroji in 23 priključki. Velika prednost Cestnega podjetja Murska Sobota je to zimo posipni material in drobljenec iz njihovega kamnoloma v Sotini, ki so ga morali prejšnja leta kupovati od drugih gradbenih podjetij. Tako so si ze pripravili 2700 ku-bikov sipin, 150 kubikov drobljen ca za asfalt ter 1400 ton soli. Še vedno pa je neznanka, kako si bodo organizirale zimsko službo posamezne občine. Za mestne ulice skrbijo komunalna podjetja, za čiščenje in prevoznost 737,5 kilometra lokalnih cest pa skrbijo nove občine - več kilometrov lokalnih cest imajo na območju občine, več bodo morali prispevati za zimsko službo, kar vsekakor ni pravilno. Neka površinsko ve- lika občina, ki spada med manj razvite in nima magistralnih ali regionalnih cest, bo tako plačala za zimsko službo skorajda premoženje. Le nekaj jim k tem stroškom primakne država iz republiškega proračuna, druge stroške pa morajo plačati občine same. Seveda imajo pravico, da si izbirajo svoje izvajalce, s tem da tvegajo, da nekatere ceste sploh ne bodo prevozne. Tudi na Cestnem podjetju Murska Sobota bi radi, da bi se posamezne občine čim prej odločile in podpisale (ali ne) njihov predlagani načrt zimske službe za lokalne ceste. Vsaka občina je prejela načrt za svoje območje, vendar jim finančne konstrukcije doslej še niso potrdili. Morebiti bodo uvrstili v 2. prioriteto (v prvi so avtomobilske in druge prometnejše ceste) poleg magistralnih in regionalnih cest le tiste lokalne ceste, po katerih poteka linijski avtobusni prevoz potnikov, kar pomeni, da se bo njihova prevoznost zagotavljala le med 5. in 22. uro. ob pluženju pa višina snega ne sme preseči 15 centimetrov, To pomeni, da bodo vse druge lokalne (občinske in vaške) ceste spadale kvečjemu v 3. prioriteto, ki jih plužijo, dokler je to možno, z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapro. Zapore so možne do dveh dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno, promet pa je mogoč z uporabo verig. Od občinskih županov in občinskih svetovje torej odvisno, če bodo odročnim krajem in hišam omogočili normalno življenje tudi pozimi. BERNARDA B. PEČEK ( Pozama varnost je dobra Tudi letos so bila gasilska društva v oktobru - mesecu požarne varnosti dokaj dejavna. Na številnih srečanih in tekmovanjih so pokazala, da so pripravljena posredovati pri gašenju požarov, še več, vedno bolj skrbijo tudi za preventivo. Razveseljivo je, da so v zadnjih letih gasilska društva uspešno izpopolnila svojo opremo, ki zagotavlja posredovanje tudi v bolj zapletenih požarih, ko se denimo vnamejo lahko vnetljive snovi. Posebno nalogo pri tem imajo poklicni gasilci podjetja Nafta, ki poleg tega, da skrbijo za varnost rafinerije in petrokemije, bdijo tudi nad požarno varnostjo občine. Občinska gasilska zveza opravlja naloge tudi na novonastale občine, saj je to najboljši način povezovanja med društvi, ki so tudi v preteklosti dobro delala. Poklicna gasilska enota nafte opravlja še nekatere naloge za ministrstvo za obrambo, zlasti takrat, ko gre za razlitje nevarnih snovi, kar se dogaja na naših cestah čedalje pogosteje. Jani Zgodilo seje... Vlomil v ljutomersko lekarno Doslej nezani storilec je vlomil skozi vhodna vrata v lekarno v Ljutomeru. Iz nezaklenjenega predala v prodajnem prostoru je sunil 15.000 tolarjev, s polic in iz kovinske blagajne pa je ukradel večjo količino narkotikov. Škode je za 600.000 tolarjev, Kaj je bilo v PVC-vreČki? M. Z., ki je bil v Zdravstvenem domu v Murski Soboti enako kot pacientka S. F., prav tako iz Murske Sobote, je potem, ko je odšla v ordinacijo, izrabil njeno odsotnost in snel z obešalnika njeno PVC-vrečko, v kateri je bila denarnica z 8.000 tolarji in dokumenti. Še ob pravem času so ga odkrili. ^^pora ceste v Dolgi vasi Protestnike so prijavili P, ^Hcija pojasnjuje svoje ukrepanje se prevozniki samokaznovali? za notranje zadeve Murska Sobota je sredstvom javnega poslala pisno informacijo o protestni zapori magistral-vrtdt k mejnemu prehodu v Dolgi vasi. Kot smo že po-hi J’ So cesto nepričakovano zaprli 16. novembra. Tega pa naj ne *®ieli storiti, kajti 114. člen Zakona o varstvu cest določa, da je začasno ali trajno zasesti cesto ali njen del, izvapti na ,|j f koli dela, ki niso v zvezi z rekonstrukcijo, obnavljanjem . Mh.. ._________________._____izvajali ali celo opustiti kakršna . ^l^l cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej •fati ali ogrožati promet na njej. vzdrževanjem oziroma or utegni bk. ■o ^akon. In kaj zdaj? De- 'Iti- Štejejo zadnjo dolgo-'f' Zannr,. _____________________ ''hii Saporo za prekršek po zakonu oziroma čle-'cr .^®*^rem je za kršitelja '"‘‘^Zena kazen, in sicer tako za fizično kakor seveda tudi za pravno osebo - podjetje. Ugotavljanje odgovornosti policisti prepuščajo seveda sodnikom za prekrške, le-ti pa bodo ukrepali, ko bodo prejeli prijavo repu- bliškega inšpektorja za ceste. Predlog so mu že poslali z Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti. Ljudje, ki zaradi zapore ceste niso mogli potovati čez mejo, so se zgražali, le zakaj ovir (tovornjakov in priklopnikov) ne odstranijo s silo?! UNZ Murska Sobota v svojem sporočilu javnosti odgovarja tudi na take pripombe, ko pravi, da ima republiški inšpektor za ceste neposredno pravico in dolžnost odrejanja posebnih ukrepov, ker lahko v določenem upravnem postopku tudi zahteva fizično odstranitev vseh predmetov in stvari, s katerimi je bila zapora ceste izvršena. Pri izvajanju tega ukrepa lahko pristojni organ ^^canje gasilcev Slovenije in Avstrije ^okusili tudi »gasilsko« vino zahteva policijsko asistenco. UNZ Murska Sobota je poslal ustreznim organom, zlasti pa Ministrstvu za promet in zveze in njegovemu prometnemu inšpektoratu, poročila o prekršku, v katerih so navedeni vozniki motornih vozil, ki so nenapovedano zaprli dolgovaški mejni prehod. Jz poročila tudi izhaja, da je bila pred zaporo čakalna doba za prestop meje s tovornjaki 3 ure in 50 minut. Zaradi protestne zapore je bila cesta zaprta za ves promet 16. novembra od 21.05 do 17. novembra do 18.00. Kraj dejanja so si ogledali inšpektorji za ceste Republiškega inšpektorata za ceste. UNZ Murska Sobota predlaga uvedbo postopka zoper ducat tovornjakarjev, ki so cesto protestno zaprli. Vprašamo se: Bo sprožen postopek? Bodo kaznovani? Lahko si tudi odgovorimo: Ze so samo-kaznovani! Prej so na meji čakali manj kot 4 ure, potem pa so imeli naenkrat kar 25 ur časa za kljubovanje. Je pa tudi res. daje »običajna« čdkalna doba predol- ga- S. S. Poroke p I'1111'^.’’.'"^ Murska Sobota, ki združuje 132 gasilskih društev li|j devetih novonastalih občin, in Gasilsko društvo Lipa sta I tradicionalnega gusllccv iz ti nekaj izdelkov iz krompirja, na koncu pa so ocenili vzorce vin ga- ■Msi^ljd^izalorja nedavnega 7rlmvi1i '■ja, Tam sojih pozdravili Občine Beltinci Jože slovenskih gasi-e' predstavnika do-^^i^i 'n KS ter predstavnik priložnost gasilskega poveljstva. so v Lipi pripravi- Ni naključje, da ie bilo meddržavno srečanje gasilcev v Upi, saj tam A X , - ,r-Zk I.,1 ___L. —ainkr/k nm*ikin|iniiA' Dožarniki delujejo že 60 let, povrh pa Je društvo dobro opremljeno; leta 1979 so kupili gasilsko vozilo IIMV 2200, nazadnje pa so dobili še casitsko vozilo Mercedes Benz, ki so Jim ga pomagali kupiti prijatelji iz nemškega mesta Neu Anspach. - Fotografka: J. Z, V upravni enoti Murska Sobota so sklenili zakonsko zvezo; Janez Bagari, mizar, iz Rakičana in Tatjana Vučkič, delavka, iz Rakičana; Janez Lazar, samostojni podjetnik, iz Borejec in Darja Dani, tehnica kuhanja, iz Veščice; Drago Zrim, prometnik, iz Kuzme in Jožica Gubic, frizerka, iz Neradnovec; Jožef Maitz, strojni mehanik, iz Rakičana in Melita Koren, zdravstvena tehnica, iz Lipovec; Viktor Šparaš, tesar, iz Radovec in nataša Lovenjak, perica, iz Poznanovec; Štefan Ma-tjašec, monter in upravljalec energijskih naprav, iz Beltinec in Anita Sraka, tekstilna konfekcio-narka, iz Bratonec; Jožef Horvat, strojni ključavničar, iz Pečarovec in Maša Sabathy, zdravstvena tehnica, iz Gornjih Petrovče, Razbil vetrobransko steklo Objestnost ne pozna meja’ Nezanec je z leseno lato, ki jo je odrgal od vrtne ograje, ponoči razbil vetrobranski stekli na dveh avtomobilih, ki sta bila parkirana pred gostiščem Maja pri Vidmu ob Ščavnici. Povzročil je za okrog 140.000 tolarjev škode. Ponarejene namške marke v bankah so vedno bolj previdni, kadar se pojavi kdo pred okencem in hoče zamenjati devize v tolarje, saj se pogosto izkaže, da gre za ponaredke. Nazadnje so sumljive marke odkrili pri mlajši ženski, ki je v banki v Beltinci hotela zamenjati 200 nemških mark. Poslali so jih na strokovno ekspertizo, kriminalisti pa so jo povprašali, odkod ji tak denar. Številke so bile ponarejene Prejšnji četrtek ob 20. uri se je pripeljal iz Avstrije na mejni prehod v Gederovcih hrvaški državljan, ki je vozil osebni avto Audi 80. Med temeljitim pregledom vozila so policisti posumili, da so številke šasije ponarejene, zato so poklicali kriminalističnega tehnika, ki je sum potrdil. Ugotovil je namreč, da so prave številke pod ponarejenimi. Potem ni bilo treba več veliko časa, da so prišli do informacije, daje bil avto 1991. leta ukraden v Nemčiji, zato so preiskovalci vozilo zasegli Avto je treščil v drevo v soboto, 25. novembra, ob 12.20 seje Janko D. peljal z osebnim avtom po regionalni cesti, ki vodi skozi Staro Novo vas. Vozil naj bi prehitro, zato je vozilo v ostrem ovinku zaneslo na bankino, nato pa v obcestni jarek, po katerem je nekaj časa peljal, nakar je trči! v betonski prepust. Težav pa še ni bilo konec, kajti vozilo je dvignilo v zrak in nato je treščilo ob drevo. Poleg večje gmotne škode so nastale tudi telesne poškodbe: voznik (kot se to sicer najpogosteje zgodi) seje lažje poškodoval, sopotnik Dušan T. pa hudo. Kadet našli, vloma v petki Osebni avto Kadett, ki je izgnil s parkirišča v Lendavi, so našli na Primorskem, zato obstoji domneva, da ga je ukradel kak pribežnik iz tujine, se Z njim zapeljal čez slovensko ozemlje in odšel v Italijo. Za zdaj pa še ni nič znanega, kdo je vlomil v renault 5. ki je bil parkiran v Slovenski ulici v Murski Soboti, in je v noči s 24, na 25. november iz njega ukradel avtoradio Blaupunkt, vreden 30.000 tolarjev. V isti noči je bilo vlomkijeno tudi v osebni avto Renault 5 pred stanovanjskim blokom v Stari ulici v Murski Soboti. Tudi iz tistega vozila je ukraden avtoradio Blaupunkt, ki pa je bil dragocenejši, saj je lastnik prijavil za 50.000 tolarjev škode. Hude poškodbe pri Radomerju v ponedeljek ob 16. uri se je Zdravko Ž, vozil iz smeri Žerovinec proti Ljutomeru. Zunaj naselja Radomerje je osebni avto zaradi prevelike hitrosti in spolskega cestišča zaneslo v obcestni jarek, kjer je trčil v zemeljski nasip. Voznik in sopotnik Janko N. sta se hudo poškodovala. llegaki na avtobusni postaji Tudi v času, ki ga zajema naše poročanje, so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili več deset tujcev, ki niso izpolnjevati pogojev za vstop v Slovenijo, a so se poznje nekateri vrnili po ilegalni poti. Tudi 7 državljanov Romunije, ki so jih v ponedeljek odkrili na avtobusni postaji v Murski Soboti, od tam pa so jih potem odpeljali v izpostavo prehodnega doma za tujce v nekdanjo stražnico v Prosenjakovcih, je k nam prišlo ilegalno. Poroke Matični-urad Gonja Radgona; Robert Gomboc, varnostni inženir, iz Radenec in Darja KTeslin, frizerka, iz Boračeve; Slavko Fras, avtomehanik, iz Dragotine in Ida Žigert, teksti- Š. S. Ina konfekcionarka, iz Loma-noš; Drago Osvald, strugar, iz Hrastja - Mote in Anastazija Antonič, šivilja, iz Boračeve; Roman Urbančič, ključavničar, in Antonija Hamler, kuharica, oba iz Gornje Radgone. Čestitamo! 20 vestnik, 30. novembra fport Prva državna nogometna liga Rudar (V): Mura 0 :1 (0 :1) Velenja - igrišče Rudarja, gledalcev 1500. Sodnik: Hvalič (Nova Gorica). Strelec: 0 : 1 Breznik (10). Mura: Černjavič, Baranja, Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brezič, Gajser, Rous (Kardoš), Bakula, Hlebalin (Kmetec), Beltinci: Korotan 2 :1 (0 : 0) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 2000, Sodnik: ŽuniČ (Kranj), Strelci: 1 : 0 Baranja (60), 1: 1 Plesec (62), 2 : 1 Črnko (66). Beltinci; Zver, Godina, Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Šabjan, Neiman, Baranja (Črnko), Džafič (Tratnjek), Škaper (Herceg), Četrtfinale pokala NZS ------------------------- Mura zmagala, Publikum I.SNL Rezultati -18. kolo Beltinci: Korotan 2:1 Rudar (V): Mura 0 : 1 Maribor: Izola 5 : 1 Olimpija : Primorje 1 ; 1 Gorica: Publikum 2 : 1 Gorica MURA Rudar (V) Olimpija Publikum Maribor Primorje Korotan BELTINCI Izola 1811 18 18 18 18 18 18 18 18 18 8 7 7 7 6 6 6 5 1 4 8 5 4 4 6 6 5 7 3 31 : 13 37 2 23 : 16 32 6 28 : 23 26 7 40 : 23 26 7 32 ; 30 25 6 24: 17 24 6 27 : 24 24 7 22 : 23 23 6 18:23 22 314 9:62 6 I I NOGOMETNI KOMENTAR Za konec zmagi Mure in Beltinec Odigrano je bilo zadnje Jesensko kolo v prvi V polfinalu V povratni četrtfinalni tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije je Mura v Murski Soboti premagala Biostart Publikum iz Celja z 2 : 1 (1: 1) in se oddolžila za poraz 0 : 2 v Celju. Ker so nogometaši Publikuma na prvem srečanju dosegli ugodnejši rezultat, so se uvrstili v polfinale. Sobočani, ki so nastopili brez Hlebalina in Cifra, so tekmo dobro začeh, vendar pa že v 9. minuti nesrečno dobili gol, kar je bilo usodno. Bauman je s kota žogo poslal v kazenski prostor Mure, kjer je skočil najvišje Rous in žogo se je znašla v lastni mreži. Hladen tuš za Muro, ki bi morala doseči štiri gole, če bi se hotela uvrstiti v polfinale. V nadaljevanju so si sicer Sobočani priigrali Številne idealne priložnosti za gol, ki pa jih nespretni igralci niso znali izkoristiti. Rezultat je izenačil Rous v prvem polčasu, zmagoviti zadetek pa je dosege! Breznik. Celjani so se tako oddolžili za poraz v lanskem finalu za pokal NZS. Mura: Černjavič, državni nogometni ligi. Za konec sezone sta ljubitelje nogometa razveselila oba prekmurska iigaia. Nogometaši Mure so gostovali v l^elenju in v derbi tekmi za drugo mesto premagali domačega Rudarja. Sobočani, ki so nastopili brez kaznovanega Cifra, so prišli r vodstvo že v 10. minuti, ko je Gajser iz kota poslat žogo v kazenski prostor domačinov, Breznik pa je bil najvišji in je žogo z glavo poslal v mrežo. Do odmora sla si obe moštvi ustvarili priložnosti za gol, ki pa Jih nista izkoristili. V 37. minuti je Silo udaril Gajserja in sodnik Hvalič mu je pokazal pot v slačilnico. Tako Je do konca tekme Mura igrala z igralcem več. Gostitelji so si sicer prizadevali, da bi rezultat izenačili, vendar tokrat niso mogli premagati odlično razpoloženega vratarja Černjaviča, ki je bit najboljši igralec na tekmi. S to zmago se Je Mura utrdila na drugem mestu, kar je I lahko dobra iztočnica za nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu, saj ima prednost 6 točk pred iretjeuvrščenim Rudarjem. S serijo uspehov nadaljujejo nogometaši Beltinec, ki zadnjih 'set kol niso izgubiti. Čeprav so Bel linčani nastopili brez obolelega Osterca, kar Je bilo opaziti pri napadu, w zasluženo premagali Korotana iz Prevalj. Beltincu-ni so bili večji del tekme boljši nasprotnik, vec SC napadali in imeli tudi več priložnosti za gol, šepruti so bili tudi gostje p protinapadih zelo nevorr.^ Odpor gostov so domačini strli le le v drugem . su, ko Je Baranja končal lepo akcijo z Neimot>^ ' in prvič premagal vratarja Koželja. Toda samo minuti zatem so gostje rezultat izenačil. PteseoB izkoristil nepazljivost domače obrambe in premagal vratarja Zvera. Tekma pa je bila odločba samo štiri minute zatem, ko je Črnko izkoristil!^ predložek Jeraja z levega krila in žogo po zemlji tv slat v mrežo. Dve minuti pred koncem tekme lahko Beltinčani povečali vodstvo, vendar Je Idajia ko Je že premagal vratarja Koželja, streljal vlsoio) , čez gol. S to zmago so se Beltinčani približali dolgim moštvom v sredini lestvice, saj za četrtouvrs^ no Olimpijo zaostajajo le tri točke, kar je tudi de- bra iztočnica za drugi del prvenstva. Feri .Iftli"'' H J M-JlL T .J 1 t. Baranja, Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brezič, Gajser, Rous, Ba-kula, Kmetec { Kardoš). Prva državna odbojkarska liga Zmagale le Ljutomerčanke - V Uskmovitfl h V f MO :s^|R' . :.9 /T , S Nogometaši Mure so v povratni četrtfinalni tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije v Murski soboti premagali Biostart Publikum z 2 : 1, vendar se zaradi poraza 0: 2 v Celju niso uvrstili v polfinale. Fotografija: Jure Zauneker V osmem kolu prve državne moške odbojkarske A-lige je Minolta Bled premagala Ljutomer s 3 : 1 (15 : 1, 15 : 8, 9 : 15, 15 : 4). Ljutomer; Berlot, Ravnik, Belec, Grut, Šmauc, Pihler, Horvat, OniŠak, Raj n ar. V osmem kolu prve državne ženske odbojkarske B-lige je ekipa Zavarovalnice Maribor Ljutomer premagala ŠOU Fitness s 3 : 1(11; 15, 16 ; 14, 15 ; 11, 15 : 6). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Ljubeč, Rosi, Šoštarič, Novak, Senčar, Vrbnjak, Šogorič, Lukienko, Rolar, Vahen. Odboj- karice Rrima pa so premagale MTC-SL-ROTO Soboto s 3 : 0 (15 : 8, 15 : 6, 15 : 3). MTC-SL-Roto Sobota: Čemela, Drevenšek, Zver, Forjan, Šlebinger, Moreč, Osojnik in Cipot. (NŠ, FM) Odbojka - interliga - Druga zmaga Pomurja v nadaljevanju tekmovanja v odbojkarski interligi so odbojkarji Pomurja gostovali v Novi Gorici in Salzburgu. Čeprav so tretje državne moške karske lige so Beltinci Ig magall Ptuj s 3 ; I.VW državni odbojkarski UP J ženske je ekipa r'‘ magala drugo ekipo SL-Roto Soboto s 3 • II' nastopili brez Fijsa in ki nista dobila dovoljenja hod iz vojašnice, je Pi”’""S|o Salzburgu v Avstriji istoimensko moštvo s 3 : ' 7, 15 : 12. 12: 15 in 15: H'..,. Območna nogometna zveza Murska Sobota Jesenska prvaka Kerna Puconci in Šalovci S prvim delom prvenstva so končali v vseh ligah Območne nogometne zveze Murska Sobota. V prvi medobčinski nogometni ligi so naslov jesenskega prvaka brez poraza osvojili nogometaši Kerne iz Puconec, ki so 7-krat zmagali in dosegli 4 neodločene izide. Neodločeno so igrali v Ljutomeru, Ižakovcih, Kuzmi in doma s Remo. Pucončani so dosegli največ golov (25) in prejeli le 5, kar je naj- zaostajaja za moštvi iz prve polovice. V naj slabšem položaju so moštva Apače, Čarda iz Martja-nec in Lipa, ki bodo morala v pomladanskem delu prvenstva bolje igrati, če se bodo hotela obdržati v prvi medobčinski ligi. Najboljši strelec v jesenskem delu prvenstva v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je bil Šabjan (Les), ki je dosegel 11 golov. Po 8 golov so dosegli; Poredoš (Kerna), Brunec 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 I. MNL MS Keina Goričanka Les Rakičan Iromejnik Serdica EmaJ Vesni Sin Apače Čarda Lipa I, 2 3 4 5 6 7 8 g 10 11 12 ■6:0 0:0 2:2 1:1 1:1 1:0 3:0 4:0 2:1 3:0 4:1 0:0 0:0 1:1 1:1 3:2 5:3 2:0 5:3 0:0 0:1 6:0 1:0 3:1 1:2 0:1 1:3 2:1 4:1 2:1 4:3 3:1 4:0 2:2 2:3 2:1 0:1 3.0 1:0 0:0 3:0 2:1 0:2 4:2 0:3 1:1 1:0 1:0 0:0 1:3 2:0 2:3 3:1 0:0 1:0 1:1 0:1 0:3 0:4 1:2 0:3 1:4 0:2 3:5 0:0 1:0 0:6 0:1 1:3 3:1 1:2 1:4 1:2 3:4 1:3 0:4 0:3 0:0 3:2 2:4 2:0 1:2 2:0 6:3 0:1 3:1 2:3 0:0 2:0 1:0 2:1 2:2 0:0 0:2 4:2 0:0 1:1 3.1 0:0 5:1 0:3 3:2 0:2 0:2 1:1 1:4 1:0 2:2 1:2 1:3 2:1 0:1 1:3 4:1 3:1 1:2 2:0 0:0 0:2 1:2 0:0 0:1 1:3 2:1 2:4 0:1 3:6 2:2 1:5 2:2 2:1 1:2 manj. Na drugeip mestu so nogometaši Goričanke, ki so izgubili le enkrat s S ir som iz Brato-nec na domačem igrišču, in 3 točke zaostajajo za vodečo Remo. Sledita moštvi Lesa iz Izakove c in Rakičana z enakim številom točk in za Pucončani zaostajata po 5 točk. Na petem in šestem mestu sta mohvi Tro-mejnika iz Kuzme in Serdica, ki sta bili vse do petega kola med vodilnimi, V drugi polovici lestvice pa so moštva, ki nekoliko (Les) in Titan (Emal), sledijo: Salamon (Goričanka), Horvat (Tromejnik) in Kutuš (Kerna) po 7, Ciglarič (Vesna) in Horvat (Rakičan) po 6 ter Vršič (Apače), Horvat (Serdica), Časar (Rakičan) in Kosednar (Goričanka) po 5 golov, V drugi murskosoboški medobčinski nogometni ligi je naslov jesenskega prvaka prepričljivo in brez poraza osvojilo moštvo Šalovec s 26 točkami. Šalovci so le dvakrat igrali neo- dločeno v Cankovi in doma z Gradom, Na drugem mestu so nogometaši Križevec, kar je največje presenečenje. Veliko večje bilo pričakovati od Cankove, ki je na tretjem, in Minicoma iz Bogojine, kije celo na sedmem mestu. Na dnu lestvice pa so Smaki iz Gančanov, Rotunda iz Sela in Dokležovje. Najboljša strelca v jesenskem delu prvenstva v drugi medobčinski nogometni ligi sta bila Kerec (Cankova) in Bedoke (Križevci), ki sta dosegla po 14 golov, sledijo: Kerčmar (Hodoš) 10, Kocet (Minicom) 9, Malačič (Prosenjakovci) 8, Rrpič (Grad) in Bočkorec (Šalovci) po 7, Stajnko (Cankova) 6 ter Horvat (Smaki), Koler (Cankova) in Kerman (Minicom) po 5 golov. V prvi murskosoboški medobčinski mladinski nogometni ligi je prvak brez poraza moštvo Lesa iz Ižakovec, na drugem in tretjem mestu pa sta s 4 točkami manj Vesna iz Ljutomera in Rakičan, Za drugimi moštvi pa so precej zaostajali Serdica, Tro-mejnik in Lipa. Daleč najboljši strelec jesenskega dela prvenstva v prvi medobčinski mladinski nogometni ligi je bil Panker (Sirs), kije dosegel kar 38 golov, na drugem mestu je Pehar (Rakičan) z 20 goli, sledijo: Čurman (Goričanka), Rohek (Les), Sukič (Tromejnik), Ulen (Emal), Rurbus (Apače) in Ce-ner (Bakovci) s po 12 goli. V drugi murskosoboški mladinski nogometni ligi je naslov jesenskega prvaka osvojilo moštvo Grada s prednostjo 6 točk pred drugim Minicomom iz Bogojine, Na dnu lestvice pa sta moštvi Tešanovec in Hodoša. Najboljši strelec v prv.em delu prvenstva v drugi medobčinski mladinski nogometni ligi je bil Šeruga (Grad), kije dosegel 29 golov, sledijo: Cer (Križevci) drugič zmagalo. Slovenski med Salonitom in PoniurJ^' je končal z zmago državni' f vakov s 3 : 0 (15 : 3, 15 : 10), Pomurje: Topovšek, r.Jf Marič, Bačvič, PrSa, Sevč®'"^ Janža, Čeh in Tinev. Mali nogomet - NogoJ*',. ni klub Radenska in pooJ' SIM iz Radence organi7> od 22, do 24. decetn^ 1995 božično-novoletm nir v malem nogo me W' ................ilvofs® v tarainu ki ho v Radencih, bo ^«“11*/Za' sodelovalo okrog med n^imi tudi iz tojio®-* štiri ekipe bodo dobikd^ ne nagrade (od 25 do soč SIT). Izbrali in bodo tudi najboljšega^ igralca, vratarja in sciplinirano ekipo. Pfb zbirajo do 15. decem^^^d. govini Tehnosim, 1^’“* Gubčeva 3. vV- , ______________ Ml' .J 1^ s ,1 1 L rc' r' I 1 23, Henzel (Minicom) 22, Tivadar (Smaki) 20 golov ter Benko (Cankova), Raj (Cven) in Kuzma (Smaki) po 17 golov. Feri Maučec Nogometaši Kerne iz Puconec - jesenski prvak v i. ska Sobota. Stojijo od leve v zadnji vrsti: Sarka, Čerpnjn**' Varga, E. Kutuš, Škaper, Potokar; v srednji vrsti: Budja 1'J, Cigiit, Maček, Kuhar, J. Kutuš, Poredoš, Kuhar (trener), vodja); čepijo: Kuplen, Vadnaj, Kosi, Pučko in Mau^®^' 1 I 1 it^tnik, 30. novembra 1995 21 ► port Karate Uspeh Sobočanov v Rušah je bilo državno prven-riifo v stilskem karateju v obvez-mh in odprtih borbah. Sodelovalo R UK lelcnnjvikrv in tekmovalk iz 'Kklubov. Lep uspeh so dosegli Pomurski tekmovalci in tekmo-■^ke, saj so osvojili več prvih ■"ost. v obveznih borbah so bili JMluspešnejši Bojan Fajfar (GR). zmagal pri ral. dečkih, KJau-oia Magjaf (MS), ki je bila prva pri st. deklicah, in Kristjan Vrečič (MS), kije zmagal pri mladincih. Druga je bila Petra Husar ( MS), tretja pa Mojca Tuš (GR). Četrta mesta so zasedli: Tina Mlinarič (MS) pri ml. deklicah, Matej Maruško (GR) pri st. dečkih in Matic Rues (GR) pri mladincih. Peta sta bila Jasmina Kovač (MS) pri ml. deklicah in Špela Maruško (GR) pri mladinkah. Šesti pa je bil Tomaž Mlinarič (MS) pri mladincih. Ekipno so ml. dečki Gornje Radgone zasedli prvo, mladinci Murske Sobote pa drugo mesto. V prostih borbah so bili pri st. dečkih najboljši v svojih katego- f državna košarkarska liga — Tre^a zmaga Pomuija desetem kolu prvenstva v l^rvi državni ženski košarkarski “8* je Pomurje v Murski Soboti f«magalo Odejo Marmor Jz ^oijetokc z 81 : 71 (41 : 34) 'rt trti ji J zmnialo. Okrepljene *^ankc, v ekipi sta ponovno ^^igrali Zadražnikova in Novako-žaradi bolezni pa je manjkala Rozinova, so bile večji del tek-'•TsUte nasprotnice, tako da so ^služeno zmagale. Po vodstvu "'itiiačink po prvem polčasu so gostje v nadaljevanju prvič prišle v vodstvo pri rezultatu 44 ; 45 in vodile do rezultata 60; 56. Nato so domačinke zopet zaigrale bolje, rezultat izenačile na 60 : 60, na koncu pa zmagale z 10 točkami razlike. Pomurje Murska Sobota: Karova 4, Cerova 10 (2 : 2), Orijeva 2, Zetova 32 (8 ; 8), Pušenjako-va (2:0), Zadražnikova 20 (11; 9), Horvatova 2, Novakova 3 (2; l) in Kazrainova 8 (4 : 2). rijah: Robert Sočič, Saša Berič in Matej Škandali (vsi MS), ki so zasedli prva mesta. Med ml. mladin-kami pa Je zmagala Mojca Tuš (GR). Druga mesta so zasedli: Igor Kevc (Radenci). Špela Rues (GR), Petra Husar (MS) in Kristjan Vrečič (MS). Tretji pa sta bila Valjak (Radenci) in Rudes. (GR). V Rušah je bilo tudi ekipno ligaško tekmovanje v karateju. Sodelovalo je 70 tekmovalcev iz 9 klubov. Pri članicah sta bili najuspešnejši Nina Gabor, ki je bila prva, in Vesna Zadravec, ki je zasedla drugo mesto. Ekipa Radence je bila tretja. V skupni uvrstitvi je Murska Sobota zasedla drugo. Gornja Radgona pa tretje mesto. (D. Škandali) Rokotmrba - državna liga PKL - moški r Priznanja 1 ! Rezultati - 3. kolo Brod : Lindau 53 : 67 Radgona: bndau vet. 97 : 65 Sobota : Ljutomer 78 ; 65 Sebeborci: Claudia shop 37:52 La Luna : Viena cafe 113: 111 Zaostala tekma Viena cafe : Brod 53.67 Claudia shop 3 La Luna Sobota vet. Viena cafe Lindau Radgona Sebeborci Lindau vet. Ljutomer Brod 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 P 2 2 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 2 2 2 3 3 204:154 261 : 232 239 : 149 295:256 1S7:198 205: 200 155:157 185:232 166:212 153:276 6 6 5 5 5 4 4 4 3 3 (K. G4 Zm^ Ljutomerčanov in Sobočanov v petem kolu prvenstva v državni rokoborski ligi je Mlekopromct iz Ljutomera v gosteh premagal Lenart s 24 : 17. Ljutomerčani so nastopili oslabljeni brez Lukaševa. Za Ljutomer so zmagali: 52 kg Nemec, 57 kg D. Žnidarič, 68 kg Mitov, 74 kg SagaJ, 100 kg A. Žnidarič in nad 100 kg Žabot. V naprej odigrani tekmi desetega kola državnega rokoborskega prvenstva je ekipa Murske Sobote visoko premagala Lenart z 32 : 8. Za Mursko Soboto so zmagali: 52 kg Go-dvajs, 57 kg Kočar, 68 kg Nasevski, 74 kg Bačič, 82 kg Zec, 90 kg Šafarič, 100 kg Štrtak in 130 kg Strbad, (NŠ, FM) I V Crenšovcih je bilo državno prvenstvu v taekwondoju, ki ga je organiziral klub Meteor. Sodelovalo je 64 tekmovalcev. Med njimi so se uveljavili tudi domači tekmovalci in tekmovalke. To še posebej velja za Dragana Milosavljeviča, ki je med mladinci osvojit naslov državnega prvaka. Druga sta bila v svojih kategorijah Anita Kociper pri mladinkah in Rok Horvat pri kadetih, tretja pa Roland Kolenko pri članih in Leon Koter pri kadetih. Fotografija: Jure Zauneker I ^port od tu in tam - V tekmovanju druge v četrtem kotu prvenstva v prvi moške kegljaške lige je Ra- Uje ’ premagala vodilno ekipo Li- Radenski je bil naju- Miro Steržaj, ki je podrl 1 zmagali jCjj HSH, Mauhcr 888 In Dr-so u r? podrtih kegljev. Tekmovali '7“rHljiT 826, Hojnik 420 in tiioj,y ’ podrtih kegljev. (M. Šala- mariborski kegljaški ligi je Nafta iz lendave premagala Falo s 7 ; 1 (4894 ; 4725) Za Nafto so zmagali; Matjašič 793, Radakovič 802, Felšo 824, Žalik 846 in Horvat 870 podrtih kegljev. Tekmoval pa je še Matko, 759 podrtih kegljev. (M. Žalik) Mali nogomet - V šestem kolu ' Letošnjega tradicional-maratona se je 29.000 tekačev z H.j:, '>4 ctlj pa jih je prispelo ^»sii Soboški tekači so zasedli 1.67] u /»^sta; Peter Brunec ^'iščak 6.422., Aleš ll 9,238,, Lučka Zadravec prvenstva v prvi državni ligi malega nogometa sta se moštvi Interiera MF iz Ključarovec in ptujska Peto-via razšli z neodločenim izidom 2.2 (1 : 1). Strelca za Interier MF sta bila Nemec in Sreš, (NŠ) Atletika - V Kobaridu je^il 15. P In Zlatko Tibaut 14.362. N “ Na mednarodnem let) v turnirju dečkov (do 10 it I j i & madžarskem Je tremi moštvi tradicionalni tek. Med 86 tekači in tekačicami sta sodelovala tudi člana TS Radenske Branko Perme iz Lendave in Slavko Kumek iz Radenec. Perme je zasedel v teku na 5,5 km med mlajšimi veterani drugo mesto, Kumek pa je bil pri članih sedemnaj- Brane Klun dobitnik Bloudkove plakete v Narodni galeriji v Ljubljani so podelili letošnja Bloudkova priznanja kot najvišja državna priz-nanja-za delo in dosežke v športu in telesni kulturi. Letos so podelili 3 Bloudkove nagrade in 10 Blou* dkovih plaket. Med dobitniki Bloit-dkovUi plaket je tudi Brane Klun iz Gornje Radgone. Plaketo je prejel za pomemben prispevdi in strokovno delo 5 športniki invalidi. Brane Klun, absolvent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, se Je v preteklosti uveljavil kot tekmovalec, trener in organizator na različnih področjih športa. Na tekmovalnem področju je bil zlasti uspešen v rokometu, saj je bil med najboljšimi strelci slovenske rokometne lige. Za seboj pa ima kar 35 let organizacijskega in strokovnega dela. Kot član predsedstva radgonskega Partizana je začel delati leta 1961. Leta 1965 Je postal vodja in trener rokometne sekcije v Gornji Radgoni. Od leta 1975 je član predsedstva ZTKO oziroma Športne zveze Gornja Radgona. Štiri leta je bil predsednik in petnajst let član predsedstva Smučarskega kluba Gornja Radgona. Polnih 25 let je vodil smučarske in 20 let plavalne tečaje. Že 15 let sodeluje kot organizator največje tekaške prireditve pri nas - Tekaškega maratona treh src v Radencih, kjer je zadnja leta tudi tajnik. Devet let je bi! zaposlen kot sekretar ZTKO Gornja Radgona ter bil odličen organizator in pobudnik številnih športnih akcij in prireditev. Zlasti pa sta pomembna njegov prispevek in strokovno delo za invalidski šport. Leta 1987 je začel treni- ! rati invalida Rudija Kocmuta, ki seje uveljavil na olimpijadah in । svetovnih prvenstvih v teku na srednje proge. Od leta 1990 je vodil ■ jugoslovansko invalidsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Assenu, na Olimpijskih igrah v Barceloni, na igrah Robin Hood v Nottingenu in lani na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Visoko priz- nanje, ki ga je dobil, si je tudi zaslužil. Čestitamo! Feri Maučec 11 Druga državna rokometna liga Zmagi Poleta in Pomurke v osmem kolu prvenstva v drugi državmi moški rokometni ligi je Polet v Murski Soboti premagal Veliko Nedeljo s 26 : 23 (12 : 12) in drugič zapored zmagal. Polet Murska Sobota; Kuhar. Murgelj 4, Sečko 4, Lovenjak 6, Fefer, Slamar, Čemela 3, Horvat 6, Žugelj 3, Barišič, Kreft in Nemec. Rokometaši Pomurke iz Bakovec sozvisokim rezultatom41 : 19(21 :8) premagali Brežice. Pomurka Bakovci: Božič, A. Vereš 1, R. Vereš, B. Kavaš 7, Škraban 2, Bedekovič 16, J. Buzet) 4, S. Buzeti 2, B. Vereš, Okreša 5, M. Kavaš 3, Lovenjak. Oslabljeni rokometaši Kroga pa so izgubili tekmo z Dolom v Hrastniku s 26 : 30, čeprav so v prvem polčasu vodili s 15: 12. Krog: Roškar, D. Kol-manko 4, Horvat, L. Sapač 6, A. Sapač 3, Meolic 6, Titan 3, Kosednar 4. Prva in druga državna strelska liga Tretja zmaga Ljutomera v četrtem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ljubljanska Olimpija po pričakovanju premagala SD Janka Jurkoviča s 1725 : 1699 krogov. SD Janko Jurkovič Videm: Anton Kocbek 570, Gorazd Kocbek 565 in Sebastjan Vajda 564 krogov. SD Ljutomer je premagala Leskovec s 1724 ; 1702 kroga in tretjič zmagala. SD Ljutomer: Rajko Robnik 576, Manuela Rudolf 576 in Darko Horvat 572 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina je premagala SD A. Hohkra-uta iz Trbovelj zaradi boljše zadnje serije, sicer pa se je srečanje končalo 1730 : 1730 krogov. SD Kolo-man Flisar Tišina: Branko Bukovec 586, Drago Pertoci 572 in Dušan Ziško 572 krogov. SD Proleter iz Ljubljane pa je premagala SD Štefana Kovača Turnišče s 1726 : 1693 krogov. SD .Štefan Kovač Turnišče: Vili Ravnikar 583, Boben Markoja 574 in Božidar Draš-kovič 569 krogov. 2(W tekmovalci so sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Pri st. mladincih je ekipa Ljutomera zasedla drugo mesto, med posameznicami je Klavdija Reiter v borbah v težki kategoriji zasedla tretje ntesto, Brigita Brezovac pa je bila pri ml. mladinkah v lahki kategoriji druga. Ljutomerčani so sodelovali tudi na karate turnirju v Petrovčah. Najbolje so se odrezati Martina Zamuda (kate), Darko Barber, Beat Dolamič in Brigita Brezovac (borbe), ki so v svojih kategorijah zasedli prva mesta. (NŠ) Sguash - Na drugem sguash turnirju v Murski Soboti je pri moških zmagal Štornik pred Cvetkom in Flisarjem, pri ženskah pa je bila najboljša Sad lova. Šah - Odigrani sta bili zadnji dve koli v soboški jesenski šahovski ligi. Rezultati - 6. kolo: Brezovci : Radenska Pomgrad mladinke 8 : 8. Radenska Pomgrad mladinci ; Mlajtinci 10-: 6, Prleki: Ižakovci 10,5 : 5,5 Rezultati - 7. kolo; Jeruzalem ; Brezovci 16:0, Radenska Pomgrad mladinke : Radenska Pomgrad mladinci 5,5 : 10,5 in Mlajtinci; Prleki 4:12. Končni vrstni red: 1. Prleki Ljutomer 12 točk (69), I. Jeruzalem Ormož 8 (58,5), 3. Radenska Pomgrad mladinci 8 (56,5), 4. Radenska Pomgrad mladinke S (44,5), 5. Mlajtinci 4 (43), 6. Ižakovci 4 (40) in 7, Brezovci 1 (24,5) točke. Atletika - V soboto. 2, decembra, bo v Almvicku Gastlu v Veliki Britaniji evropsko prvenstvo v krosu. Tekmovanja se bo udeležila tudi reprezentanca Slovenije (štirje atleti in tri atletinje). Med njimi bo tudi Geza Grabar kot edini pomurski predstavnik; kar je vsekakor lepo priznanje temu vztrajnemu atletu. Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo 6. tradicionalni mednarodni turnir v aktivnem šahu. Sodelovalo je 66 šahistov iz Hrvaške in Slovenije. Zmagal je član Radenske Pomgrada Krunostav Hulak s 7,5 točke pred klubskim kolegom Miranom Zupetom, 7 točk. Ivan Ne^d (Radgona) je bil s 6 točkami deveti, Jože Vučko (LenSava) s 6 točkami dvanajsti, Štefan Cigan trinajsti, Boris Kovač štirinajsti, Rob! Radosavljevič petnajsti. Štefan Režonja devetnajsti. vsi 5,5 točke. Najboljša med mladinci in mladinkami je bila Katarina Marič (Radenska Pomgrad), ki je s 5 točkami zasedla dvaindvajseto mesto. Kegljanje - V četrtem kolu prvenstva mariborsko-podravske kegljaške lige je Mura iz Murske Sobote premagala Invalida iz Maribora s 6 : 2 (3776 : 3745). Za Muro so zmagali: Šebjanič 663, Durič 661, Smolkovič 651 in Iskra 624 podrtih kegljev. Tekmovala sta še Babič 606 in Ger-gyek 571 podrtih kegljev. (S. Durič) Badminton - V Lendavi je bilo regijsko šolsko tekmovanje v badmintonu. Sodelovalo je 29 fantov in 14 deklet iz 7 šol. Pri frantih je zmagal Miha Horvat pred D. Novakom, Petrovičem in J. Novakom (vsi Lendava). Med dekleti pa je bila najboljša Renata Gjurkač pred Koncutovo (obe Lendava), Mehovo (MB) in Kotnjekovo (Lendava). (V. S.) Karate - V Novi Gorici je bilo državno prvenstvo v karateju za mlajše in starejše mladince. Med Radgona in Pomurka zmagali v četrtem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je Radgona premagala SD heroja Marka iz Sevnice s 1705 : 1698 krogov. Radgona in Grosuplje sta še brez poraza. Radgona: Milan Svetec 573. Ernst Huber 575 in Branko Horvat 557 krogov. SD MI Pomurka iz Murske Sobote pa je premagala Ju-teks iz Žalca s 1656 ; 1627 krogov. SD MI PmnotJta Murska Sobota: Milan Kreft 561, Martin Žigo 551 in Janez Gomboc 544 kredov. (DS, FŠ) Namizni tenis ' Spet najtesnejši poraz v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi moški namiznoteniški ligi je ekipa Moravskih Toplic Sobote zopet izgubila srečanje z Vesno z najtesnejšim izidom, kar kaže, da Sobočani v jesenskem delu prvenstva nimajo sreče. Izgubili so še>-stkrat in od tega kar petkrat s 3 ; 4. Največji krivec za poraz z Vesno je Horvat, kije v odločilni partiji proti Ruparju zaigral slabo in nezainteresirano, tako da je popolnoma spremenil potek dvoboja. Po zmti^i dvojice je imel možnost, da dvoboj odlo- či v korist Sobočanov Unger, saj je imel v igri proti najboljšemu igralcu gostov Paviču dve sklepni žogici, a tega ni izkoristil. Tako so Moravske Toplice Sobota po jesenskem delu prvenstva zasedle osmo mesto, kar je manj, kot je bilo pričakovati. Pozna se, da je ekipa pomlajena in brez pravega tretjega igralca. Moravske Toplice Sobota : Vesna 3 :4 (Unger: Zakotnik 21 : 10. 21: 10, Solar : Pavič 13 : 21, 10 : 21, Horvat: Rupar 19 : 21,21 : 16, 15 : 21, Unger - Horvat: Pavič - Rupar 21 : 16, 21 : 19, Unger : Pavič 11 ; 21,23: 21,25:27, Horvat: Čad 21 : 13,21 : 13, Solar : Rupar 21 : 23, 14:21). M.U. sti. Nogomet - Mladi nogometaši Nafte iz Lendave (do 7 let) so sodelovali na nogometnem turnirju v Budimpešti na Madžarskem z zelo do- -■—•.•♦/K T<.a — mesto. Nafta Je I* „ '”’74dijcm 2 :4 in s Sza- Ih. ' 9 '»ttošj Ir Nafto so dosegli; in Časar. (F. Horvat) *eitttii i*"**' ^sostali prvenstveni •»etpg državne moške roko-RiHjj ^9 moštvi Pvramidie J* neodločenim izi-^bii- : •<»)• Strelci za Ra- «tr< Viičak 4, Klun I S^lkii 7 ’’ -■ ' . ^''^•tkovič 3. Pintarič 2, 1 šestem kolu prven-'"rdregijski ženski kegljaški Nafta premagala J" 5 ; 3 (2212 ; 2207). Za Ščapova 404, M. lil 'n Žalikova 369 podr-'l(*. Tekmovale so še: Sla-" 35v Novakova 345 in Ka- V šestem kolu prven- bro udeležbo in zasedli deseto me- sto. Lendavčani so igrali neodloče- no le z Kečkemitom 0 : 0, medtem ko so vsa druga srečanja izgubili. nv, ----------„ Mlade nogometaše iz Lendave sta pozdravila veleposlanik Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajoš in legenda madžarskega nogometa Jeno Bu- zanski. (F, Horvat) Košarka - V prvenstveni tekmi ‘'■C, '"'8 ■! podrtih kegljev. slovenstc moške košarkarske C-Iige so Radenci brez težav premagali ekipo Seltrona iz Ruš š 97 ; 68 (50 ; 311 Strelci za Radence; Ulaga 31, Banič 17, Lukič 15, Bratkovič 8, Flisar 7, Neuvirt 7. Tomič 4, Granfola Z in Krček 2. (B. Gabor) Namizni tenis - Unger pni Pod pokroviteljstvom Občine Gornja Radgona, župana Mihe Vodenika in Številnih pokroviteljev je NTK Radgona pripavil prvi memorial Ivana Drozdka -Vanča, dolgoletnega predsednika in trenerja NTK Radgona. Turnija so se udeležili vsi povabljeni igralci. Med aktivnimi igralci je bil najboljši Sobočan Mirko Gnger, ki je v finalu premagal domačina Rihtariča.z 2 : 1. Tretje mesto je zasede! Sobočan Horvat, med osmerico pa sla se uvrstila Benkovič (Radgona) in Solar (MTS). Med veterani in neaktivnimi igralci je zmaga! domačin Aleš Fridrih, ki je za prvo mesto premagal Sobočana Moča na z 2 : L Tretje mesto si delita J. Fridrih in Ocepek. M. U. 22 vestnik, 30. novembra 19^ dsevi mladosti Naša razmišljanja o alkoholizmu - Tisti starši, ki ne pijejo alkohola, so se zelo pravilno odločili. (ANDREJA) - Ne vem, kdo je izumil alkohol. Vem pa, da ta ni bilo zelo bistroumen, (TILEN) ' Večkrat so se zgodile prometne nesreče zaradi vinjenih voznikov, zato pozor Vsi, ki radi pijete alhokol, ne spijte ga preveč! Ne zato, ker sem jaz tako rekel, ampak zato, ker sami sebi škodujete, (NIKO) - Veselo srce se lahko smehlja tudi brez alkohola, (PATRICIJA) - Ne pijte alkohola, ker vam bo uničil življenje! (TAMARA) - Neko dekle sem videla vinjeno. Zvečer sem razmišljala, kaj se bo zgodilo z njo. (BOJANA) - Poznam primer, da takrat, ko se oče napije, pretepa svojo ženo in otroka. Starši, ne pijte preveč alkohola! (BRUNA) Učenci 4. d-razreda, OŠ Gornja Radgona Moja babica Moja babica je stara petinšestdeset let. Preživela je že marsikaj lepega tn hudega. V šolo je hodila v Cezanjevce. V tistih časih še niso imeli zvezkov in peres. Pisali so na tablice, ki so jih nosili kar v rokah. Nanje so pisali s posebnim kamenčkom. Babica je štiri leta obiskovala nemško, tri leta pa slovensko šolo. Takrat je bilo samo sedem razredov osnovne šole. Učitelji so bili zelo strogi in so otroke pretepali. Nekoč so bili ljudje revnejši. Poleti so hodili v šolo bosi. Nosili so tudi zakrpane obleke. Babico imam zelo rad. Včasih mi stisne kakšen denar. Vedno me potolaži, ko me mama skrega. Sreča je samo zu hip Vedela sem, da sreča ni kot kip, ampak Je za hip. Moja basen Nekaj tednov po tistem, ko sta Gasilci Neko jutro so se na šolskem dvorišču ustavili gasilski avti. Z enim od njih smo se odpeljali do gasilskih domov na Krapju, Moti in Cvenu. Gasilci so nam povedali, da mora biti njihova opre- ma v dobrem stanju in pospravljena. Vsak gasilec ve, kaj je njegova naloga ob nevarnosti. Po ogledu smo se vrnili na šolsko dvorišče in se poslovili od pogumnih gasilcev, AMADEJ SERŠEN, 2, raz. Podružnična OŠ Cven SANDI ŠKRLEC, 3. raz. O§ Janka Ribiča Cezanjevci Za hip nasmeje se ti srce, a čez čas spet boleče je in smeh v daljavo skrije se. Za hip vse zasveti se, a nato spet vse temno Je, le svetlob v daljavi spremlja le. Za hip rože cvetijo, a kmalu ovenijo, samo nekje daleč cvetijo. M, ŠARKEZI 3. letnik Srednja kmetijska šola Rakičan Nekega mrzlega dne je ubogo miško, ki je tavala od hiše do hiše, zazeblo. Ko je prišla do velike hiše, je potrkala in odprla ji je bela muca. Prosila jo je: »O, prekrasna gospa, bi mi dovolili vstopiti v vašo hišo? Še nikjer me niso spustili noter, da bi se vsaj za pef minut ogrela!« In muca je odgovorila; »Le pridi, da ne bodo govorili, kako sem še jaz nesramna, A samo za pet minut,« »Hvala vam, prekrasna gospa, To vara bora bogato poplačala!« In tako se je lahko miška ogrela. Ostala je kar vso noč. že obe pozabili druga na drugo, sta se vsaka iz svojega kraja odpravili na sprehod. Ko jel”*’ muca globoko v gozdu, se je iw enkrat prikazal volk. Obrnila se je in zagledala Še enega volka Legla je na tla in čakala, IMI bosta planila nanjo. Vedela!’ namreč, da se sama ne bo tnoP rešiti, A na srečo je vse to vide miška. Priplazila se je do Rjtiu * oba ugriznila v rep. Tako sta s ustrašila, da sta takoj rbe^’-tako je miška rešila muco, Mu se ji je zahvalila in jo povabila * UV J L JV AiUll T UlllU JV l*- - • . Čaj. Spoznala je, da se splača IH- dober. MARTIN MALIN^ 6, b, OSTdi®. Pot do ravnateljeve pisarne Nekega dne pri slovenščini pride dežurni in reče: »Damjan Fras n« I ; Ali veste? Kaj je zasvojenost? - Da si »zatrapan« v cigarete. (Suzana) - Zasvojena sem z domačo nalogo, (Damjana) - Zasvojijo te mamila, (Bojan) - Zasvojenostjo, če piješ alkohol, (Jasmina) Iz razmišljanj učencev 4, razreda,OŠ Mala Nedelja pride v ravnateljevo pisarno.« Zapustil sem svoj sedež in šel. Spremljal me je dežurni, Lote'*-^ me Je neki tesnobni občutek. Zdelo se mi je, da vsi kažejo s name in govorijo; »Krivec, krivec, krivec,« Vse se mi je zdelo gtuu in strah me je bilo. Počasi sva Sla po hodniku do stopnic. Pot vr3 daijevala mimo jedilnice do garderobe. Potem sva se zopet vzp^ po stopnicah. Prišla sva do pisarne. Dežurni je potrkal. Z druge w Cir (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Kaže, da so v različnih leksikonih različni podatki o tem, kdo si je omislil prve poštne znamke in kdaj je bilo to. Zato smo pri žrebanju upoštevali tako tiste, ki ste napisali, da je bil eden od začetnikov poštne znamke Slovenec Franc Košir, kot tiste, ki navajate, da sije znamko okrog leta 1830 omislil Anglež Row-land Hill in da so jih v Angliji tudi prvi natisnili. Nagrajenec je tokrat BRANKO PEČEK iz M, Sobote (Kroška 18). Čestitamo! KUPON št. 12- ALI VESTE? Ali ves^^ koUko čutov ima^človek? ^oje .ora JjJni ■ ^inl I P 'i! 1! r Novice od tu... njegova skladba ima spofo^'^ kritično vrednost. d ‘C u « la Yoko Ono, Lennonova žena. Pred leti so že nameravali izdati podoben album, vendar so se jim zdeli posnetki preveč slabi. Danes pa je tehnika tako napredovala, da je zvok veliko boljši. Za skladbo Free As A Bird so posneli tudi videospot, kjer so tudi stari posnetki, ko so živeli še vsi. Izdajo nove plošče je spremljal tudi dokumen- r' 'TR i" tarec v treh delih, natisnili so majice, kravate, ure, koledarje in drug komercialni material. Njihova dru- ga še neobjavljena skladba Real Love pa naj bi izšla marca prihodnje leto. Liverpoolčani so povedali, da to ne pomeni ponovne združitve Beatlov in ponovnega nastopnja, mogoče kakšen manjši nastop, kajti brez Lennona ni tako kot prej. To je le oživljanje nekega obdobja, ki se ne more ponoviti. Nj- "Ji T«i ihove glasbe novi generaciji verjetno ni potrebno predstavljati, saj so še vedno žive in skorajda lahko tr- Zoran Predin ni znan samo kot dober glasbenik, ampak ga poznamo tudi kot odličnega pisca besedil. Svoje pesmi bo izdal v knjigi besedil, ki bo kmalu izšla, V knjigi bodo objavljeni tudi fotografije, kjer je skupaj s svojimi prijatelji in sodelavci, in dokumenti. Intenzivno pripravlja tudi novo kaseto, ki jo bo posnel v sodelovanju s Šu-karji ... in tam „ ,i SJ Na novinarski konfet® nedavno objavili, da skupi^^ ^j|, bite Enemy ne bo imela nastopov m ne bo vec poP^’ turnej. Vzrok je kronično dolfr in nezadovoljstvo Defa .''^[(4 Nič pa niso spregovoril* ■ali pomeni to tudi kone® skega dela in tudi konec uj kariere. ■i; Jani Kovačič je izdal novo kompaktno ploščo Tretje uho, pod-naslovljeno s Kratka zgodovina 1977'1993. Na dvojni kompaktni plošči lahko prisluhnete njegovim triintridesetim najbolj znanim skladbam. Tudi Jani je tisti, pri katerem so pomembna tako besedila kot glasba oziroma bolje rečeno vsaka Michael Stipe je jaiint**'^^ filmsko producentsko hls*’ tjJ Celi, katere prva črna komedija Frigid & Glavno vlogo destruktitb žične morilke bo odigra’ Barijmore. AUDIO - VIDEO dimo, da ni nobena »zlajnana«. Marsikateri kasnejši glasbenikik si jih je jemal za zgled in tudi danes bi bilo dobro, ko bi si nekateri kdaj pa kdaj zavrteli njihove stare plošče. Končamo lahko z mislijo, da so imeli Beatli v zgodovini glasbe enega največjih, če ne največji vpliv na glasbenike, še bolj pa na publiko. AUUlU - flIlsilSt 69000 Murska Slomškova TELEFON, TEUEF*^ 069/32-46» . MVRSKO-MORSKA LCSTVU^ 1. Oliver Dragojevič - Nisan ja zate 2. Boris Novkovič; Kada ti ljubav zakuca na vrata 3. Vladimir Kočiš Zec - To je bila noč 4. Zorica Kondža - Tko ti je kriv 5. Magazin - Nek se ruke rukuju Predlog: Mladen Grdovič - Centa amore GLASUJEM ZA: — li igstnik, 30. novembra 1995 23 I n’ t ivilna pobuda Zhjenje - strah me je Vsak čas ima svojo šibo, človeško ali božjo. Naš lih ima več: ' nesmiselno prehitevajoč utrip življenja, - ihtav in obremenjujoč nemir, ' nestrpnost do vsega drugačnega, -naraščanje vseh oblik odvisnosti. Najpogosteje so prav mladi žrve kolesja našega saj so v najbolj ranljivem obdobju pogosto prepuščeni sami sebi. Doseči ideal današnjega časa. J^kor ni lahko, še bolj so vprašljive poti in način, do tega priti. Pogosto pozabljamo na osnovne yrf^note, ki naj bi nas bogatile v duhovnem smislu, ^■hie obzorje in iztrgale popolni stihiji materialno ^vnane družbene usmeritve. Kot da smo pozabi-■J-toliko novih noči nam lahko da sproščen pogo-“r, koliko veselja prinese prijateljsko druženje, ^no zadovoljstvo prinese občutek, da smo neko- pomagali. Na vse to bi vas radi opozorili z ni-prireditev, ki bodo potekale pod naslovom ^^ENJE - STRAH ME JE. Pobuda za te prireje prišla od skupine zanesenjakov, podprli pa JO Številni člani kulturnih društev, starši in otro-J* ki si žele lepšega jutri, ki vedo, da bomo le z tuženimi močmi lahko premagali tegobe dana-časa, ki vedo, da nas dvigalo pripelje v bi-6no boljšem stanju iz 20. nadstropja. obiskom teh prireditev pokažimo, da nam ni 'eno, kakšna bo prihodnost naših otrok, in pod-dobro voljo teh. ki bodo prireditve organizi-' : ’er na njih sodelovali. Naj bo obisk prireditve ■ oznost za sproščen pogovor, širitev obzorja in 'eio druženje, Spomimo sc pri tem preproste skri-Sli Malega princa: »Kdor hoče videti, mora gle-s srcem. Bistvo je očem nevidno!« je o novi akciji zapisala zdravnica dr. Erika ki se že dalj časa ukvarja s problematiko ^'^snosti. Akcija Življenje - strah me je, je poimenovana _____________________________________________ po besedah iz resnične izpovedi danes že mamice, ki jo objavljamo tudi v Vestniku. V okviru akcije Življenje - strah me je se bodo zvrstile številne kul- za mlade s problemi z odvisnostjo. Kje je otrok, kije radovedno pogledal v svet in z radostjo spoznal, daje z vsako novo igro zrelejši.... kje je najstnica, ki je zardevala ob misli na sladko življenje ..., kje je zamozavestno dekle, polno upov, z jasnimi cilji za prihodnost,. .? To sem jaz. Vem, da sem, ampak tega ne čutim. Zato me je strah, zato ker se ne najdem več. Hudo ^'Kujski val, dajte peneze in čudeži iz sveta tehnike ■ Slovenija je že v Evropi in svetu. Vsa j^^atna se pojavi pri nas že naslednji dan. ^'b'e filme v pomurskih kinih včasih gleda-''10 prej k^jt Američani. Presenetljivo slavni I 'stradni umetniki nastopajo pri nas. Slavni Ansambel, ki je nastopil v oddaji Poglej in Nadeni, je doma opisal svoje bivanje južno Alp tako: Bili smo sredi vojne. Vse okrog ■ sarni ostrostrelci. Look and shoot. Preživeli smo Mel vojne, lakoto, posiljevanje, kri vsepovsod. ' gledalci, tole je Tanja. Tanja strmi v ka-in se smehlja. Mi smo iz tega pekla prišli ^Poškodovani in si zaslužimo resnično občud- ®'anje. Danes smo obiskali neki kraj na Go-J^bjskem, kajne, Tanja? Tanja se smehlja v ka-^to in ne upa niti pomežikniti. Nastopali smo eksplozijami in streljanjem, niti glave ni-upali pomoliti izza zaslona. Pozdravi gle-Tanja. Tanja, negibno lepa, se smehlja. Naši strokovnjaki iz Tehnostroja v Ljutome- . izumili vijak za levo in desno privijanje, ''''acija je primerna za tehnično izobražene, ki f koli ne vedo, kam se pipa zapira In kam odpi-Princip bo upora-tudi za slovenska ^J^fičja politika. Prvi '^^^''idno govori enk-' levo, drugič v dej ■ ^rugi pa spremi-svoje prepričanje krat levo, drugič de-stio . 'Velik medicinski sežek. Vložki za no- tno uporabo z vgraje '^'erijsko svetilko. . ' Nova ekološko ze-stranka predlaga ' citiranje vseh n - reč- . saj potem I turne in zabavne celovečerne prireditve, ki jih bodo pripravila različna kulturna društva, vrtci, osnovne šole in samostojni umetniki. Sodelovali bodo tudi mladi, ki so se že srečali s problemom odvisnosti. Aktivno se vključujejo v skupine, ki programe že pripravljajo, na lastno pobudo pa bodo tudi sami pripravili kulturni program. Namen akcije je tudi želja, da bi javnost seznanjali in osveščali o tej problematiki. Akcija traja že nekaj časa, prva kulturna prireditev pa bo v petek, 8. decembra, v Moravskih Toplicah s prodajno razstavo slik članov DLUPP-a. Izkopiček od vstopnine bo v celoti nakazan na žiroračun, kamor se bodo stekali tudi vsi prostovoljni prispevki, namenjeni mladim s problemi odvisnosti. Denar bo name- Mamila, zakaj? Zaužiti mamilo je enako, kakor skočiti iz 20. nadstropja. Ko se odrineš z okenske potice, si korenjak. Ko letiš - ko padaš, si srečnež. Kakšen »feeeling^t, si misliš. Vse okrog tebe leti, ti pa uživaš v razgledu. Ko se končno zaveš, kakšno napako si storil v 20. nadstropju, je že prepozno. Si že na tleh. Človek, če že želiš priti na tla, zakaj skačeš iz 20. nadstropja? Zakaj se raje ne pelješ z dvigalom ali pa ne greš peš po stopnicah? Saj boš vedno pristal na tleh, razlika je le v tem, iaKO, V KAKŠNEM STANJU. Marijana Korotaj je, če je dediščina posledica neuspehov, bolečin, trpljenja -ampak, če se imaš v oblasti, te tako življenje naredi še trdnejšega, močnejšega. Najhuje, kar sc ti lahko zgodi, je, da izgubiš samega sebe - namesto, da bi ti vodil telo, telo vodi tebe. Razumete? Bodite srečni, da ne, kajti tisti, ki res razume, mora to tudi doživljati. In vi, ki ne razumete, si poskušajte vsaj predstavljati, koliko tesnobe mora biti v nekom, ki to sploh misli. In vsa tista navidezna brezbrižnost, upadlost in nedostopnost so en sam klic na pomoč, čeprav se odvisnik tega ne zaveda in tudi zelja po ozdravitvi je zlagana, kajti človek, ki mu droga potlači osebnost, njen družinam narkomanov, ki so se odločili za zdravljenje. Zdravljenje poteka v komunah, ki so večinoma v tujini, zato je to povezano z velikimi stroški, z zbranim denarjem pa bodo poravnali del stroškov, Številka žiroračuna je 5HKIM03-31460 - ne more gojiti pravih občutkov, kaj šele želja, ki so že same po sebi relativne. I Ml morje vse tja do Umaga, poleg sv. Jere pa še sv. Jeronima. Važno: Pravkar smo iz zaupnih virov izvedeli, da veržejski most na Muri že predelujejo v dvižni most. I Kujski val, čudežna ozdravitev In jim je rekel, vzemite kos tega asfalta in se obrnite proti zahodu, Prekolnite zdaj ta asfalt in Bežigrad in bode se naredilo jezero. In prek tega jezera bodo priplavali cestarji in vam bodo zgradili novo cesto. Ljudstvo ni verjelo prerokbi, a je vseeno poskusilo nemogoče. Ljudje so vzeli vsak svoj kos asfalta, se obrnili proti zahodu in prekleli so Bežigrad in za vsak primer še Vič in Center in Šiško. In glej (domači prerok zmeraj malo zam-oči, jezero se ni naredilo) prihrumeli so silni stroji in prerili to zemljo in naredili so cesto. In jim je še rekel, naj bodo p-ridpj jn bodo dobili, kar so zaslužili. In so dobili. Oni novega otro- i' ka, spet drugi novega mercedesa, ta je našel v silni sreči 50 tolarjev, spet drugi novega opla. Ljudstvo je v sreči in zadovoljstvu pozabilo na gorje in dolge in Živi še danes enako in pokorno, samo politični sistemi in letni časi se spreminjajo. I ''ode ne bodo več blatne in umazane. ®^mski val, odrešitev ^9pina neodgovornih državljanov je skleni-pravice na mednarodnem po- državi na vsak način dati prost Pteb,i(j skrbijo za zdravje zemlje, Ti so prepo-' ^Skršne koli posege v naši lepi deželi, in Površju ter do globine sto metrov. Zlasti la to na he V ho mij na morski in suhi meji, mora- dii zahodne Evrope. Najeli so stroko- ^eri odjuga proti severu, ker bi se potem Ijiv prelomila na dva dela. Edino sprejem-vodna pot. Ta pot je Mura. Zadosti širo-lež'^i*^ *^''*”’'rierni promet. Le največjo skupno Bdij bo potrebno omejiti - zaradi majhne bosii bovi Reka bo po dolgih letih samote po-'to zaživela. Ljudje ob njej bodo bogateli. VeljL ujuuje uu iijcj uuuu ------- Hrv priložnosti tudi za bakovske gusarje, nam bodo ob taki velikodušnosti dali Kujski val, reklame in bedaki vseh dežel združite se - TV Shop, d.o.o., Ljubljana: Kupite pečic Cyc!ojet. To je popoln stroj za preizkušanje vaši živcev. Drag je in kvari se. Servisov zanesljivo nikjer. Pokličite nas še ta hip po telefonu 061 14 Of 164 . Lado Samaro, letnik 1989, zmečkano, rdedi barve, ugodno prodam. Trenutno nevozna. - Visoka dekleta Čvrstega zdravja iščemo za opr vila v prvem nadstropju. Bajen zaslužek. Ko si mlad, hrepeniš po nečem boljšem, živiš v pričakovanju, da ti bo življenje prineslo nekaj novega, nekaj večjega. Čeprav prestopiš dobo odraščanja. si še vedno kot otrok, ki ne dojema, da je pripravljen za pot, po kateri ti sama pričakovanja ne prinesejo nič. In trud, o katerem ti govorijo starši, se ti zdi nesmiselen. Misliš, da si boljši od njih -zdijo se ti dolgočasni, nerazumevajoči in njihove skrbi so tako nepotrebne. Mladostnik mnogokrat pozablja, da so določena pravila in da prek njih ne moreš. Jaz sem bila taka. Služba, dom, družina - misel na tako monotonost me je strašila. Ljudje so se mi zdeli dolgočasni, prazni..., hotela sem nekaj več. Nisem vedela, daje tisto »več« v meni sami in ne okrog mene in da je prav družina temelj vsega. Ampak takrat nisem čutila tega in takrat mi nobeden ne bi mogel teh občutkov prikazati ali mi jih privzgojiti, ker jih enostavno nisem želela čutiti. Ko tako pomislim, ne verjamem, da bi mi lahko pomagal - ne veijamem, da bi mi takrat lahko kdo pomagal - ne glede na strokovno usposobljnost ali starševsko ljubezen. Povrh vsega pa sem spoznala in se zaljubila v človeka, s katerim sem doživela zlagano popolnost, pridobljeno z drogami. In to je bilo usodno. Ne bi rada opisovala svojih vzponov in padcev, kajti vsak odvisnik ima svojo zgodbo, ki so si v bistvu enake, in ravno take zgodbe so ponavadi za mladostnika vabljive, pa naj so še tako tragične,Zakaj? Brezsmiselno vprašanje. Kakor tudi: Zakaj se je to zgodilo ravno mojemu otroku? Jaz imam mnogo izkušenj, ampak verjemite mi, da meje strah, ko pomislim, da se to lahko zgodi tudi mojemu otroku. Vprašati bi se morali, kako odpraviti to zlo nasploh, posameznikom lahko le skušamo pomagati. Žalostno je, da otrok pri štirinajstih letih pride v stik s trdimi drogami, še bolj žalostno pa je, da lahek zaslužek z njimi premami tudi take z visokimi položaji v družbi. ANR Občina Turnišče je prvič praznovala Nova občinska stavba 16. novembra 1524. leta je Turnišče dobilo svoj grb, zato so v novi Občini Turnišče sklenili, da bodo vsako leto v drugi polovici novembra praznovali občinski praznik. Prvikrat so ga zaznamovali letos z enotedenskimi Športnimi, zabavnimi in kulturni- mi prireditvami, ki sojih končali v nedeljo, 19. novembra. Tega dne so namreč odprli prenovljeno občinsko zgradbo. Trak je prerezal najstarejši Tumiščan Matija Pozde-rec, stavbo, katere posodobitev je stala 34.000.000 tolarjev, pa je blagoslovil župnik Alojz Ratnik. Po- slopje bo večnamensko, O življenju in delu ter prizadevanjih Občine Turnišče je govoril župan Jože Kocet. Številni gostje in domačini so bili navdušeni nad bogatim kulturnim programom in posodobljeno občinsko hišo ter tudi nad kletnimi prostori, kjer je bila razstava peciva, ki so ga pripravile članice Aktiva kmečkih žena. Dobro je del tudi požirek. J.Z. , ______J 1^ Študentski info kukec Vesele božične praznike ,., in srečno novo leto 1996 vam želi klub prekmurskih študentov, Vseeno pa bomo nekaj malega postorili še do božiča in silvestrovanja. Kaj vse nas in vas čaka pred novoletnim mačkom, pa preberite v pričujočem članku. Skupščina KPS Za nadaljevanje uspešnega dela potrebuje vsaka stvar (dobro) vodstvo, tako smo letos kot vsako ieto Člani KPŠ-ja izbirali novo klubsko vodstvo. Skupščina je bila 4. novembra v Družbeni prehrani v Murski Soboti dobro obiskana in rahlo pijana, kljub temu pa smo v protokolarnem delu izvolili novo vodstvo. Izvoljeni so bili naslednji tipi: Edvard Bergar (predsednik), Mitja Lainščak (podpredsednik), Mire-la Cvjetkovič (sekretarka), Vlasta Malačič (blagajničarka). Matjaž Horvat, Metka Horvat. Janez Ori, Saša Sraka in Nataša Žulim (vsi člani UO), poleg njih pa Še Renata Kos, Lara Liršl in Marko Martinuzzi z!i.člane disciplinske komisije ter Tomaž Flegar, Snežana Salavec in Nada Fašalek za člane nadzornega odbora. Same granate. Bujta repa 1995 Bujta repa bo. Zaradi nesprejemljivih razmer v menzi študentskega naselja v Ljubljani bo letošnja Bujta repa v menzi paradnega konja ljubljanskega gospodarstva - v Litostroju. To se bo zgodilo v torek, 19. decembra, ob 19. url. Pohitite z nakupom vstopnic, saj je število večerij žal spet omejeno, prav tako pa tudi vstopnic. Točnejše infose boste dobili po 1. decembru v klubski pisarni! Sicer pa je že gotovo, da bo iz Maribora spet peljal »Bujta repa bus«. Se vidimo na Bujti repi. Metek f čelo ali kako najbolj zabavno preživeti lep večer. Načeloma bo decembra na sporedu v Murski Soboti le ena predstava naše komedije. začeli smo namreč z gostovanji. Ta zadnja letošnja predstava bo na sporedu v petek. 22. decembra (nekoč je neka armada na ta dan nekaj slavila), v grajski dvorani. Rezervacije vstopnic pri ZKO MS, tel. št. je 21 957. Še nekaj: kmalu bomo začeli s pripravami na novo igro, zato vabimo vse zainteresirane za »gleda-liščnikovanjev (igralce, tehnike, maskerje ...), da se nam čimprej javijo ali javite. Tibet v petek, L decembra, bo KPS začel serijo predavanj o tujih deželah, ki naj bi bilo enkrat mesečno. »Sezono« bo odprl magister Potočnik z mariborske univerze, ki nam bo s pomočjo diapozitivov in tibetanske etnogla-sbe poskušal čimbolj živo predstaviti Tibet in svoja doživetja s poti po Tibetu. Vstopnina je 100 SIT, za člane KPŠ-ja pa vstopnine ni. Let’s go to Tibet. Bruc Nova številka klubskega glasila Bruc mora iziti točno opolnoči na letošnjem brucovanju prekmurskih študentov, ki bo v soboto, 27, januarja 1996, v hotelu Diana. Torej začnite vsi pisati in napišite (skoraj) karkoli za novega Bruca! Cenjene prispevke pošljite (ali kar prinesite) v klubsko pisarno. Prispevki seveda niso honorirani. Pisarna Kot verjetno že veste, imamo končno svojo lastno pisarno, najdete nas v Slovenski 4 1 v MS (stara podmornica, vhod z dvorišča) vsako soboto od 16. do 18. ure. Telefona še nimamo, za kar se naj lepše zahvaljujemo Telekomu z željo, da nas še naprej tako za... Po novem letu bomo (verjetno) pričeli z uradnimi urami tudi med tednom. V glavnem pa v pisarni lahko uredite vse zadeve v zvezi s KPŠ-jem, dobite pa lahko še marsikaj drugega. Študentska TV & radio Nočemo zaostajati za časom, zato smo se tudi mi spravili v elektronske medije. Tako bo enkrat mesečno predvajana študentska tv-oddaja KPŠ na lokalni TV - TV Idea (vabimo vse zainteresirane k sodelovanju). Prav tako pa bo vsaj enkrat mesečno na radijskih valovih Murskega vala možno slišati naj novejše infose iz KPŠ-ja v oddaji Adolescentni ringlšpil ob četrtkih. Upamo lahko samo, da ne bo zmanjkalo elektrike. Parlament (študentski) Po objavi rezultatov z letošnjih volitev v študentski parlament v Ljubljani nas je doletela vesela vest, da ima KPŠ kar 3 svoje predstavnike v parlamentu, ki šteje skupno 65 članov. To so naslednji heroji: Kristjan Bukovec, Saša Fras in Robert Recek. Ob izvolitvi jim iskreno čestitamo z željo, da bomo tudi mi imeli kaj od njihove izvolitve! Žal moramo zaradi prostorske stiske tukaj končati. Še več info-sov v zvezi s študentskim življenjem pri nas dobite v klubski pisarni (o Štipendijah, potovanjih, »feštahti,..). Naslov: Klub prekmurskih študentov, Cvetna 29, M. Sobota; klubska pisarna obratuje le ob sobotah od 16. do 18. ure v Slovenski 41 v MS (dvorišče Podmornice). Klubski študentski servis je Mladinski servis MS, tel 21 038. Naš žiroračun pa je še vedno 51900-678-45559, če ste morda v dilemi, kam nakazati vaše odvečne milijarde, vedite, da jih bomo mi že znali zapraviti. Edvard Pergar 24 vestnik, 30. novembra 1995 iL. televizijski spored od 1. do 7. decembra PETEK L DECEMBRA TV Sl OVTMJA1 9.35 10.00 10.40 11.40 12.35 13.00 14.30 15.10 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 21.40 22.00 22.20 22.40 23.10 0.00 Otroci širnega sveta Prva bojna črta, oddaja o aidsu Roka rocka Kimberley - dežela vodnih boža-rrstev, avstralska oddaja Znanje za znanje. Učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Slovenske novele: Striptih Dnevnik Učimo se ročnih ustvarjalnosti Heathctiff, risana serija Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo Risanka Dnevnik Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Mama bo dopolnita sto let, španski film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška Tv - 6,00 Sončni vztwd - 9.00 Poročila - 9,05 Materialistični svet - 9,30 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05Gospe-darska abeceda - 15.4OTo(csvay- 16.00 Poročila - 16,10 Posel, gospodarske informacije - 16.2S Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka- 17.40 15minut - 18.000hno- 19.00Pra-vtjica - 19.13 Muza, Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Dallas - 21,10 Odločate vi - Z2.15Jules in Jim, francoski čb-tilm - 23.55 Baletni film TVMADZARSKA2 12.00 Siesta - 15.30 Nemški magazin - 16.00 Madžarska danes - 16.30 Pomagač - 17.00 Za mladino - 17.30 Rin-fln-Tln, serija - 18,00 Regionalni program - 18.20 Vesoljske game, serija - 18.55 Root gre v Evropo, serija - 20.15 Vivien Leigh - Scar-lett - 21.05 Pevec Lšszlo Aradszky - 21.35 Policijska poročila - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objekfiv -22.35 Športna stava - 22.SO Cinema du Reel RTL 8,00 Poročila - 8,05 Springlieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10,30 Cas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Kriminalko je napisala- 14.00 BarbelSchatef.šov-15.00 (tona Cristen - 16,00 Hans Meiser - 17.00 Tvegarv) - ■ 17.30 Med nami - 13.00 Dober večer, magazin -16.30 Zvezde- 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 Otroci oponašajo znane pevce, šov - 21.15 Storilcu na sledi, kriminalka - 23.05 Nočni šot - 0.00 Dnevnik - 0,30Cheers -1,00 Prijazna družina - 1.25 Zlata dekleta - 1,55Haloween. srhljivka - 4,55 Risanke TV SLOVENIJA 2 12.15 12,30 13.20 15.20 16,10 16.40 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.55 21.40 22.50 Forum Učitelj, francoska nadaljevanka, 9/ 24 ■ Omizje Osmi dart Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja SPIN Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, zadnji del Odisej in sin, tv-priredba predstave SMG Jubilejni koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič SOBOTA 2. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.20 8.35 9.50 9.50 10.15 11.00 11.30 13.00 14.20 14.35 15.20 17.00 17.10 17.45 18.00 19,30 Dnevnik- 20.10 Par eirellerrce, zabavna oddaja - 21.15 Badge 373. ameriški film - 23.10 Dnevnih - 23.30 S stike na sliko - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.40 Koledar - 16.50 Življenje na severu, ameriška nanizanka - 17.45 Serijski film - 18.20 Grilfith - oče filma, dokumentarna serija - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vrnilev v Jajce, dokumentarna oddaja - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta, serija - 22.15 TOP 20 TV AVSTRIJA 1 11.40 Garfield in njegovi prijatelji - 12.10 Hary in Hendersonovi -12,30 Kalifornijski klic v sili - 13,15 Pesin mačka- 13.40 Čudovita leta - 14.05 Šport - 16.30 Beveriv Mills - 17.15 Melrose Plače -18.00 Nogomet - 19.00 Krepka družina - 19.30 Čas v stiki - 20.00 Šport - 20.15 Jesen in narodna glasba - 21.50 Spori - 22.50 Razvedrilna oddaja -23.50 čas v sliki - 23.55 John Shaft. kriminalka -1.30 Klic za umor, lilm TV AVSTRIJA 2 12,30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sence postajajo daljše, film - 14.45 Skrivnost zakorslrega para, film - 16.15 Alpe - Donava-Jadran, magazin - 16.45 Živali iščejo dom - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta - 18,00 Miljionsko koto - 18,25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Kapital, satira -21.45 Čas v sliki - 21.50 Očetje, lilmsha romanca - 23.20 Prestolonaslednica. film 15.55 18.30 19.30 20,10 20,40 22,25 22.45 Tenis, finale zimskega Chatlenger turnirja Moja dežela - lepa, urejena in čista, posnetek iz Portoroža Dnevnik Biblija: Janezova in Judovo pismo Sunset Bulevar. ameriški film (čbj Športni pregled Billy, kako vam je uspelo, ameriški dokumentarni film, 1. del PONCDCUCK 4. DCCCMBRA TV SLOVCNUA1 10.00 10.15 10.40 TELE 59 - MMTV 7.00 Videostrani - 15.25 Santa Barbara -16,10 Triperesna deteljica - 16,40 Izdana ljubezen, kriminalka - 18,10 Kuhajmo skupaj - 18,40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Alladin, avanturistični film - 21.15 Spol tedna Žive scene - 21,20 Radio F. M. - 21.50 On ni tujec, drama -23.25 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 0,05 Videostrani - 1,00 Deutsche Welle, program za tujce TVHRVASKAI 7.55 Poročila - 6.00 Dobro julio - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Sedmi pta-nel, oddaja za otroke - 11.40Ževes1e? - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen.'serija - 12.45 Kongres pleše, avsirijskt film - 14.35 Smešna družina, serija - 15,05 Poročila - IS.IOtzdbraževalniprogram-16.15 Otroški program - 16.45 Hrvaška danes-17.45 Kristalni tmperii. serija - 18,15 Kolo sreče -18.50 Pol ure kuBure- 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Zaploskajte, prosim - 21.45 Šola za gospodarstvo in gozdarstvo v Križevcih, dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko ria sliko - 23.05 V divjini, dokumentarna serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.10 Koledar - 15.20 Ponovitev nočnega programa- 18.30 Varaždinskažupanija - 19.00 Risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.40 Alfred Hitchcock: Ptice, ameriški filni - 22.15 Latinica - 23.30 Vrnilev v Macon County. ameriški film TV AVSTRIJA 1 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Nevarnost v dolini tigrov, film - 13.00 Otroški spored -15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ba/valch - 17.10 Kdo je tukaj šef? -17.35 Zlala dekleta - 18.05 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 18.55 Pri Riwtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 E T.. znanstvenofantastični film - 22,05 Nogomet - 22.15 Roadhouse, lilm-0.00 Čas v sliki - 0.05 Uradni zaznamki /V nerešeni, odzivi gledalcev -0.15 Novice ob enajstih, film -1.45 Kdo je tukaj šef? - 2. f O Schiejok vsak dan -3,10 Dobrodošli v Avstriji - 4.55Baywalch TV AVSTRIJA 2 10,05 Lopovska čast, film - 11,40 Narodna glasba - 12.25 Šiling - 13,00 Čas v sliki - 13.10 Vera -14.00 Pravica do ljubezni - 14.25 Nalastno odgovornost -15.10 Kriminalko le napisala - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v stihi - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uradni zaznambi Xy nerešeni, policija prosi za pomoč -21,15 Halo, stric doktor! - 22,05 Čas v sliki -22,30 Križem ktažem: Vatikan - 0.25 Čas za kuHuro il 18.50 19.10 19,30 20.10 22,15 22,40 23.05 23,30 Radovedni Taček: Harmonika Učimo se ročnih ustvarjalnosti Pod klobukom Oglejmo si!, angleška serija Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film Poročila Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Miklavžev večer Večne pravljice Otok opičjega božanstva, avstralska poljudnoznanstvena oddaja Hugo Risanka Dnevnik Miklavžev koncert, prenos Za tv-kamero Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Golobji valček, frarrcoski fitm TVMADZARSHA1 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Afriška ekspedicija - 12.00 Zvon - 12,02 ^otni jHMtret - 12,25 Silkovetszky, portret - 13.25 Ženske pripovettujejo. čb-fibn - 14,50 Čas X - 15,40 Pobalin. madžarski čb-tilm - 17.15 Reportaža - 18.15 Slonje - 16.30 Kolo sreče - 19.10 Pravljica -19.30 Dnevnih, spod - 20.10 Proza- 20.25 Botrova legenda. 4. del - 22.00 Iščemo humorista - 23.05 Druga ženska, ameriški čb- lilm TVMADZARSKA2 6.00 Romski program - 8.25 Narodneslne oddaje - 10.30 Familija. serija - 11.00 Za Iren in ijubezen - Sarajevo, avstrijski film -12.40 Narodna glasba -13.00 Potopisni tilm - 13.45 Natura magazin -14.20Olimpijci - 14.35 Nenavadni rekordi - 15.05 704e1nica madžarskega radia - 16.00 Avtomagazin - 16.30 Za otroke - 17,00 Športni program -19.05 Familija, zravna serija - 19.45 Svet knjige -20.05 Bingo - 21.00 Erzsebet Veier, portret -21.55 Trd oreh, angleški baletni film RTL 10.55 PowerB Rangers - 11.25 Beeltiovven - 11.55 Spiderman - 12.15 Ertie, Indiana - 12.45 Polna hiša - 13.10 Kdo je tukaj set? - 13.35 Krepka dmžina -14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Stvor iz močvirja -14,50 T in T - 15.45EkipaA-16,45BevertvHills-17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročita - 19.10Ek-splozivno - 20.15 Bo ali ne bo storil, šov - 22.00 Kako, prosim? 0.00 Jeklena pest, akcijski film - f.45 Halloween IV. srhljivka - 3.10 Jeklena pest, ponovitev filma - 4.55 Melrose Plače TV SLOVENIJA 2 NEDELJA 3. DECEMBRA 10,00 10,15 10.45 11.00 11.30 12.00 12.50 16.25 16.55 18.30 19.05 20.10 21.05 21.55 23.50 Orgelska improvizacija Kdo bo koga, tv-nadaljevanka, zadnji del Turistična oddaja Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovrtev Frasier, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Videošpon Športna sobota Finale klubskega šahovskega pokala DP v košarki (m), BWC Maribor : Idrija Alpe - Donava - Jadran Karaoke Teater Paradižnik V Vatikanu s Petrom Usti novi m, ameriška dokumentarna serija Obnorelost, ameriški film Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Dokumentarec: Fender Stratocaster Angleška glasbena lestvica TELC59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.45 Alladin, avanturistični tilm - 17,00 Radio F. M, - 17,30 Med prijatelji, narodno-zabavna glasba -18.30 MMTV-šport - 19,00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Romper Stomper, akcijski film - 21.30 Spot tedna Žive scene - 21.35 Klepet na MMTV; Zoran Thaler - 22.35 Dead Easy. film - 0.10 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle, program za tujce TV HRVAŠKA 1 8,55 Poročila - 9.00 Slanko. otroška serija - 9.2S Kje je Jure, risanka serija - 9,50 Koncert - 10.20 Po mestu hodi Miklavž, češki mladinski Hm - 11.45 Risanka- 12.00Dnevnik - 12.20Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Usoda carjevih konj, doku-mentama oddaja - 14,10 Risanka - 14.45 Briljan-teen, oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji -16.25 Poročila - 16.30 Sinovi rieviht - 18.00 Televizija o televiziji - 18,30 Kdo pride na večerjo - TV SLOVENIJA 1 8.20 8.45 9.30 9.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14,05 14.20 15.05 17.00 17,05 18,50 19.18 19.30 20.10 21.15 22.20 22,35 Samo za punce, ameriška nanizanka Živ žav Čebelica Maja Nedeljska maša, prenos iz Vipave Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Opazujmo naravo, kanadska serija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Za tv-kamero Policisti s srcem, avstalska nanizanka Črni tulipan, francoski film Dnevnik Po domače Hugo Loto Dnevnik Nedeljskih 60 Antologija skupine The Beatles, angleška serija Dnevnik Sova Črni krog, švedska nadaljevanka, zadnji del Načelnik Scali, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 8.00 8.30 9,15 10,00 11.10 12.00 14.25 14.55 Naša pesem SPIN V vrtincu Odisej in sin, tv-priredba predstave SMG Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, zadnji del Teater Paradižnik Športna nedelja Finale evropskega klubskega šahovskega pokala Košarka NBA TELE 59-MMTV 7,00 Videostrani - 10,00 Skrinjica želja, otroška oddaja - 10,30 Sandokan, risanka - 11,00 Cirkuške točke - 12,00 Bad Influence, mladinska oddaja o računalništvu -12.30 360 stopinj; Čile, dokumentarna oddaja - 13,00 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 13,30 Zabavajmo se s fiziko -14.00 Detektiva, nanizanka - 14.30 Videostrani - 16.05 Štirje asi, kriminalka - 17.30 Domači zdravnik - 18.00 Vrtnarjenje za vsakogar - 18.30 Šport - 20.00 Materini grehi, drama - 21,35 Spot tedna Žive scene - 21 .40 Kontrolorji, znastveno-fantastični film - 23.25 Tv-prodaja - 23.45 Videostrani -1.00 Deutsche Welle, program za tujce TVHRVASKAI 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Majken. tv-lilm - 9,45 Risana serija - 10,00 ZOO 2000, dokumentarna serija - 10,30 Verjetno so ponoreli, otroška serija - 11,30 Sezanrova ulica -12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13,40 Mir in dobro -14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo -16.45 Poročila - 16.55 Sea Chase, ameriški lilm - 18.50 Risana serija - 19,30 Dnevnik - 20.10 Bravo! - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko naslika - 23.05 Črni gad. angleška nanizanka - 23.35 Poročita TVHRVASKA2 10.50 Koledar - 11.00 Nedeljska maša, prenos iz Zadra - 12.30 Briijanteen -13.15 Vidikon - 14.00 Z jadri okrog sveta, serija - 14.20 Tenis, finale pokala Davic - 15.40 Tenis ATPmagazin - I6.10K0-šarha NBA-16.40Košarha FIBASIAM - 17.10 Smučarski show - 17,40 Državno prvenstvo v košarki - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20,10 FilmWoodytaAllena - 21.30 Glasba - 21.55 TOP Šport, športna oddaja - 23,00 Koncert TV AVSTRIJA 1 6,00 Ebba in Didrik, otroška nariizanha - 6,25 Otroški spored - 12.00 Magazin za mlade - 12,55 Športno popoldne -16.25 Banana Joe. (romedija -10,00 Srečni otrok - 18.30 Srček - 19.00 Krepka družina - 19.30 čas v sliki - 20.15 Smrtonošna ljubezen, fitm - 21.45 Avtovizija - 21.55 K stvari -23.10 Čas v sliki - 23.15 Vizije - 23.20 Medla Magica - 0.10 Steklena menedzerija, film - 2.20 Neroda na stranski poti, komedija - 4.15 Upor na ladji Bounty, lilm TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Nevarna ljubezen, lilm -10.35 Tedni kulture - 11,00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija -13.00Časvsliki-13.0STednik-i3.30Tujado-movina - 14,00 Pogledi s strani - 14,35 Zgodovinske prelomnice - 15,00 Živijo nevanro - 15,30 ... in večno bede raztx>jniki streljali, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.SS Lipova cesta- 16.25 Kristus in čas - 18.30 Avstrija v sliki- 19.00 Avslrija danes - 19.30 Časv sliki-20.15 Baywatch - 21,45 čas v Sliki - 21,50 Co-lumbo - 23.20 Ciro. srhljiva - O.SS Tedni kulture -1,20 Videonoč TVMADZARSKA1 7.25 Risanka - 7.50 Biblija - 7.55 Računalništvo -8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Dirigent se obme k nam - 11.45 Dandanes - 11.50 Konec hladne voR ne - 12.00 Zvon - 12.05 Naravoslovni film -13.00 Top model, serija - 15.00 Delta- 15,25 Nujna pomoč- 15,35 Refomialorskiverslri program- 16.00 Disnevievi filmi - 17.OS Napisne table - 17.35 Pogovor z Billom Galesom - 18.15 Deklamacije -16,25 Kolo sreče - 19,00 Teden, vmes poročila -20.05 VVatertoo Bridge, ameriški lilm - 22.00 Deklamacija - 22.05 Gala balet za otroke - 22.40 Sander Vegh. portret TV MADŽARSKA 2 7,35 Za mladino - 8,00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.35 Vesoljske game - 9.00 Otroški program - 10.00 Zgodovina književnosti - 10.30 Barka, dokumentarni lilm - 11.00 Športni program -12.30 Pesem doni - 13.00 Tv-magister - 14.00 Begavčki - 14.35 Za otroke - 15.05 Grmi - 15.55 Dandanes - 16.05 Poje Kati Kovacs - 17,05 Risanka - 18,00 Za boljši jezik - 18.15 Baywalch -19,05 PraMjica - 19.25 70Jelrtica madžarskega radia - 21.05 Telešporl - 21.50 Ouebec in Kanada - 22.25 Zadeva Martefio, lilm RTL 5.35 Razfčne risanke in nadaljevanke - 10.45 Gar-goyles - na krilih pravičnosti, 2. del - 11.10 Fanla-slic Joumey - ujeli na otoku časa, tjim - 12.00 L A.; SIroj - 13.00-13.00 Kdo je lukaj šef? - 13.30 Nany - 14.00 Moji medvedki in jaz. avanturislični lilm - 16.00 Morska razstkarva DSV - 16.50 Earth 2; Ni življenja brez vode - 17.45 Naravno, magazin ožlvalih- 18.45 Poročila - 19.10 Obnedeljah odprlo - 20.15 Božič z Willyjem VVoffom II., film -22.10 Spiegtov tv-magazin - 22.55 Prime Time -23.15 Playbov pozno ponoči - 23.45 Emolions -0.15 Kanal 4 - 0.50 Igre gostov - 1.30 Earth 2, ponovllev - 3.20 llona Christen - 4.10 HansMeiser ’ 5,05 Eksplozivno 11.05 13.00 13.05 14.20 15.50 16,20 17,00 17,10 17.20 18,05 18.30 18.45 19,10 19.18 19.30 20.05 21.10 22.05 22.25 22.45 Malo angleščine, prosim Priti! kavčki, angleška nadaljevanka. 1/12 .. Svetovni poslovni utrip, amens oddaja Obnorelost, francoski film Poročila Športni pregled Povečava: Slovenski film 1» 1995 Obzorja duha Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček; Kabina Oglejmo si, dokumentarna seni' Simpsonovi, ameriška nanizani® Umetniki za svet ABC - ITD., tv-igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik ..c Celia, španska nadaljevanka, / Informativna oddaja Dnevnik Žarišče Sova . ,nka Fina gospa, ^gleška nam»rt Načelnik Scali, ameriška nam TV SLOVENIJA 2 15,00 15,15 15,30 16.30 17.10 18,00 18.45 19.00 20.05 20,45 22.20 23.20 I III Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Policisti s srcem, avstralsk® zanka Sova, ponovitev . Načelnik Scali, ameriška nam Regionalni studio Maribor lizanl® Ze veste Sedma steza, športna oddal Pot Jakoba Savinška, dokum na oddaja Plavček, švicarska drama Studio City Brane Rončel izza odra: J SCO TELE 59 - MMTV 7.00 Videostrani - 14.55 BO- Santa 17.05 Kjer golobi umirajo, drama - , Domači zdravnik - 18.40 Santa „ 19.30 Glasbeni spoti - 20. -nanizanka - 20,30 Živa scena - ^.4 cena-i*-^ "b niAdtcrhS dnje dobro leto, drama - L, -0.15 Videostrani - 1.00 Deutsche program za tujce TV HRVAŠKA 1 7,25 Poročila - 7,30 Santa Barbara - jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobrs^^^ 12.2® O.OS IZOV'“7 IJZ" 2.00 Dnevn^^ - gram - 11.30 Modul 6 - K . Ljubezen, serija - 12.45 Ambasador, 14.25 Na poti do šole, otroška serija - ' MP-ročia - 15,10 Izobraževalni prograin - ^ni** dul8- 16.45Hrvaškadanes - 17.^^ perij, serija - 18,15Kolesreče-- 19.30 Dnevnik - 20,10 Živa resnica, na oddaja - 20.40 Vidimo se, lv-fiim '/Is uj ne stranke - 22.25 Dnevnik - 22.4® r>e stranke - zz.zs unevniK - - 23.15 Sodobni španski lilm - 1.00 Pn* TVHRVASKA2 16.15 Koledar - 16.25 Mestece FeVie*’-F*' nadaljevanka - 17.15 Športna oddaja' vaška kulturna dediščina - 19.00 Otr讓^rP' 19.30 Dnevnik - 20.10 Murphy nanizanka - 20,40 Hrvaška in svet - 2 F gomet - 22,30 Poiniman, seriia - ^3“ oddaja TV AVSTRIJA 1 6.25 Otroški spored 9.10 Kriminalko n« llnal^v ’ . 1»^ 1.40 - 9.55 Kalifornijski klic vsili - 10. Enterprise - 11.30 Banana Joe, kom®". Otroški spored -15.30 čas v sliki - _ jT. soljska ladja Enterprise - 16.25 Kdo je lukaj šeP - 17.35 Zlata Ouinova, zdravnica iz strasti - 18,55 Pn inm - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Manek^^^n^i’ 21.50 Pogled v prihodnost, film -- 23.35 Ciro, 2. del filma - 0.55 ktldl® 1,20 Schieioh vsak dan - 2.20 Oobro®^ 1,20 Schieiok vsak dan - 1 N t t 1 TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v stiki - 9.05 Schiejok rt* £ in večno bodo razboiniki sireljali - ''' ko je deževalo, film- 13.00ČasvsliN-indijskim nebom ~ 13.55 Orienlacil®' taslnoodgOTomost -15,10KrimioalkrtP^.^i\, 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 17.05 Dobrodošli v Avstriji - lO.OO/*^ .1»^ 19.30 Čas v slihi - 20.00 Pogledi s na Maria-žensha gre svojo pot. uu I Anna Maria - žensha gre svojo pot. - r=- l« zanka - 22,00 časvšBd - 22-30*^ - - 23,00 Vstop prost - 23.35 čatofM« P , - 1.50 čas za kulturo - 2.25 Pog'®" 2,35 K stvari - 3.50 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška IV - 6.00 Sončni vzboc*' 'jj^e, - 9.05 MaterialistiČtt svel - 9.3® Disnevievi filrrv - 12.00 Potočila -ska abeceda - 12.15Telepakk - 14.5 1 ) II g 1 ( n g k I 1 1 1 t K Ifgstnik, 30. novembra 1995 JS.20 Matematika- 16.00 Poročila - 16.05De-• te svela vladar - 16.25 Angleško podeželje -'tonZa piroke - 18.05 Odgovarjamo na lelelone J11S Posel - 18.30 Kdo sreče - 19,00 Pravljica ^■13Muza- 19.3ODnevnik - 20.05 Botrova le-<^1 5. del - 21,20 Panorama - 21.55 Serijski lilm ■“■SOUntetnlk JanosMegyik - 23.30 Risani filmi ^NADZARSKA2 J'W Zasedanje parlamenta -17,05 Stoletnica flF P®9'dhalni program - 16,45Telešpor1 la.OO Športni program, prenos športnega dogo-Jž'^1'00 Policijska poročila - 21.45 Dnevnik -"■M Objektiv, pregled vesti in dogodkov - 22.35 ^Itino, filmi Endreja lllesa - 23.10 Rožni vrt, ita-i ^Skifilm im. '■^S Opbh časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih ^■30 Poročila - 7.35 IVIed nami - 8.05 SpringlieH zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski ' 10,00 Bogati In lepi - 10.30 Čas hrepenenja 1/ ni?® nagrada - 11,30 Družinski dvoboj -13 nn Zidanški magazin - 12.30 Zlata deklela -, 60 Umori so njen konjiček- 14.00 Barbel Scha-17 n Chrislen - 16.00 Hans Meiser - •60 Tvegano - 17.30 h4ed nami - 16.00 Dober ^'^de - 18.45 Poročila - 19.10 ^^žhmo - 19.40 Dobri Časi, slabi časi - 20.15 ^^lestn pozabljeno kraljestvo, akcijski film -jj^ŽAtra: Magazin - 23.00 Deset pred enajsto -l^daomet - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -^Phiazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 '*^ISchater - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Chiislen Torek 5 decembra 1 »■IS 9.40 19-Ž5 ’1.00 ]^'45 13,00 ■6.O5 14,06 16,20 ?.00 1^10 ?40 ■fi-Og '6.30 ^6.45 ‘»•10 ».30 ’».OS joo ^^.50 Iv In ]6-0n lB.4g *®05 SLOVENIJA 1 Krikec in Pikec, lutkovna igrica Popotovanje po reki Zali Miklavžev večer Sunset Bulevar, ameriški film (čb) Že veste Poročila Sedma steza, športna oddaja Sobotna noč, ponovitev Mostovi Dnevnik Samo za punce, ameriška nanizanka O praznikih: Sv. Miklavž Detektiva, arrgleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Učitelj, francoska nadaljevanka, 10/24 Osmi dan Dnevnik Žarišče Poslovna borza Sova Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka I Slovenija 2 J®‘05 *®-5S Povečava: Ples v dežju, slovenski film ^^0 angleščine, prosim Studio City Simpsonovi, ameriška nanizanka Sova, ponovitev Fina gospa, angleška nanizanka f^oclmh Scali, ameriška nanizanka Regionalni program življenja za življenje: Da ne bi bolelo Videošpon Univerzitetni razgledi Roka rocka Svet poroča Somrak stoletja: Hudodelci, slovenski film SO-MMTV i 1 “ 15.50 Santa Barbara - *^ap dobro leto, drama - 18.10 “a - S?’ 7*3 V bara vsakogar - 18,40 Santa Bar' 10,30 Glasbeni spoli - 20.00 To je nanizanka - 20.30 Spot tedna i!. - 20.35 Grenka kri, kriminalka - ''Prodaja - 22.30 Videostrani - ^otsche VVelle, program za tujce i I I I ,1 ll I tv J^ftVASKAl J.i5p'’<*A8KA 1 ^rp - - 7.30 Santa Barbara - 3.15 Dobro >'11?Poročila - 10.05 Izobraževalni pro-k Oltoški program - 12.00 Dnevnik -serija - 12.4S Afera Hearst in Da- ^ila . '^^film - 14.35 Za otroke - 15.05 Po-Izobraževalni program- 16.15Otro-'ini|^' 16-45 Hrvaška danea- 17.45 Krislal-5 Kolo sreče - 18.50 Vaša >ule rt' Dnevnik - 20.10 Marko Polo s oddaja - 20.55 Tiskovno '6.0s 15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - °™el igralca: Relja Bašič - 0.05 Poročila H ??*tVASKA 2 I®Js ' 15.20 Margaret Thatcher, serija - Hrvaika:ZDA- 18.00 ’ wsbena oddaja - 16.30 Družinski magazin elevizijski spored od 1. do 7. decembra - 19.00 Otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Heševalna. serija - 21.05 Črno belo v barvah: Zgodba Tommyja Steela, britanski film TV AVSTRIJA 1 10.00 Baywatch - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Manekenka, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popeyev šov - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Baywa1ch - 17.10 Kdo je tukaj Šef? - 17.35 Zlata deklela - 18.05 Dr, Ouinova, zdravnica Iz strasti -18.55 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 21.15 Oddelek za njuno pomoč: Junaki na operacijski mizi - 22.05 Oči noči, srhljivka - 23,30 Čas v sliki - 23.40 Čire, nanizanka - 1.05 Kdo je tukaj šef? - 1.30 Schiejok vsak dan - 2,30 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 11.30 Njegov veliki zadetek, lilm - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Tema - 14.00 Avstrija v sliki - 14,25 Na laslno odgovornost - IS.IOKriminalko je napisala - 15,00 Schiejok vsakdan - 17.00 čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00Avslrtiadanes-19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Tridimenzionalni posnetki iz živalskega sveta - 21.10 Reportaže - 22.00 Čas v sliki -22.30 Ka kraiu samem - 23.00 Sov novega slih -23.50 Črni človek, lilm TVMADZARSKA1 9.30 Dopoldne, vmes Bršljan, serija - 12.00 Poročila- 12.05 Gospodarska abeceda - 12.15Tele-pakk - 14,25 Evropski poslovni asistent - 14,50 Sotrpini - 15.05 Naravno zdravilstvo - 15.20 Biologija - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena Zemlja-16.25 Top model - 16.55 Televideo '95 - 17.00 Dimenzije - 17.40 Za ribiče trnkarje - 17.50 Iščemo izginule odrasle - 17.55 Katoliška kronika -18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke - 19.13 Muza - 19.30 Dnevnih - 20.03 Glasbeni spoti - 20.15 Centerhalf, serija - 21.15 ■Studio '95 - 22.05 Stoletnica Ulma TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.35 Telešporlov božič- 16.45 Digit-foto- 17.05 Klinika za živali, serija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Mreža -19.20 Rokomet - 20,55 Telešport - 21.10 Vse ali nič. kviz - 21,45 Dnevnih - 22.00 Objektiv - 22,30 Vreme, okolje RTL 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Scha-ler - 15.00 llona Chrislen - 16,00 Hans Meiser -17.00 Tvegarro - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 16.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni napor, nanizanka - 21.15 Deteklrv Hanks -22,10 Quiricy - 23,10 Nočni šov - 0.00 Dnevnik -0,30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbef Schafer - 2.55 Dnevnik -3.20 (Iona Chrislen SREDA 6. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.30 10.55 11.15 12.05 12.30 13.00 16,20 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20,05 20,25 22,15 22.35 22,55 13,35 14,05 15,05 15,35 16,00 16,50 17.15 18.00 18.55 20.25 22.20 Cobi in prijatelji, risana serija O praznikih: Sv. Miklavž Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo Alpe - Donava - Jadran Poročila Biblija: Janezova in Judovo pismo Dnevnik Male sive celice Detektiva, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Forum . . Film tedna: Vlak skrivnosti, ameriški film Dnevnik Žarišče « Sova Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Načelnik Scali, amenška nanizanka TV SLOVENUA 2 Zgodbe tz školjke Celta, španska nadaljevanka, 4/6 Detektiva, angleška nanizanka Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nani- zanka . Načelnik Scali, ameriška nanizanka starodavni vojščaki, ameriška serija V vrtincu Studio Ljubljana športna sreda Košarka - evropski pokali, SMELT Olimpija: Dinamo Moskva Nogomet - evropski pokali PEP Omizje TELE59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.35 Santa Barbara - 16.20 Grenka kri, drama, kriminalka -17.55 Umetnost mimike, t. del - 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 18,40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti -20.00 Med prijatelji, oddaja o r^rodnozaba-vni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene -21.05 Tajnica, srhljivkja - 22,40 Živa scena - 0,25 Videostrani - 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8,15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 V ljubezni ni pravil, otroška serija -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Loganov beg, ameriški film -14.40 Otroški program - 15.05 Poročila - 15,10 Izobraževalni program -16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18,15 Kok) sreče - 18,50 Virus - 19.30 Dnevnik - 20,10 Poslovni klub -20.45 Kultura - 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnih - 22,35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV NRVASKA 2 15.20 Koledar - 15.30 Zgodba Tommyia Sleela, britanski lilm - 16.55 SPvrokomelu lit. Hrvaška : Ukrajina - 18.15 Hrvaški ribrči s Pacifika, dokunten-tarnaserija- 18.45 Pazi, steklo - 19.30Dnevnik-20.10 Evropska nogometna liga - 22,35 Dr. Outnn, ameriška nanizanka - 23.20 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sesirica! - 6.25 Otroški spored - 9.15 Krimirralko je napisala - 10.00 Baywatch - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Columbo -13.00 Otroški spored - 15.30 Mihi čas v sliki -15,40 Vesoljska ladja Enterprise - 16,25 Baywatch - 17.10 Kdo je tukaj šel? - 17.35 Zlala dekleta -18.05 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 18.55 Pri Huxtablovih - 19,30 Čas v sliki - 20.00 Šport -0.00 čas v sliki - 0.05 Priteljstvo do smrti, lilm -1.15 Kdo je lukaj šef? ■ 1.40 Schiejoh vsakdan -2.40 Dobrodošli v Avstriji - 4.35 Utrip srca, film TV AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok vsak dan - 10.00 V mojem stilu, film - 11.35 Pogledvdeželo - 12,25Na kraju dejanja - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Univerzum: Tridimenzionalni posnetki iz živalskega sveta - 14.00 Pravica do ljubezni - 14.25 Na lastno odgovornosf - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Predvolilni boj - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Twin Sisters - dvojna igra, srhljivka -0.00 Vojni poročevalci: Igra z žMienjem -1.15 Čas za kulturo - 1.55 Pogledi s strani TVMAD2AR8KA1 9.00 Poročila - 9.05 Dopoldne, vmes Angleška lepotica, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 12.1SWelcometoHungaiy- 12.45 Tele-pakk - 15.20 Zgodovina za šolarje in za vsakogar -16.00 Poročita - 16.05 Narodna glasba - 16.25 Top model - 17.00 Za otroke - 17.45 Služim le Jezusu! - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra -19.00 Za otroke - 19.13 Muza - 19.30 Dnevnik -20.05 Barbarin show - 20.25 Ajax : Ferencvaros, nogomet - 22.30 Jutranja zarja, ameriški film TV MADŽARSKA 2 15.35 Za otroke - 16.00 Telešporlov božič - 16.10 Naravoslovni filmi: OIroci Savane, Izumi ziMjenja, Carstvo ruskega medveda - 17.35 Olimpijci - 16.00 Regionalni programi - 18.50 Rokomet - 20.25 Evropski magazin - 20.55 Policijska poročila - 21.00 Pratika - 21.10 Vse ali nič, kviz - 21.45 Dnevnik -22.00 Objektiv - 22.35 To pač je. Azarel. kratki film RTL 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10,30 čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Chrislen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksi^ozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.10 Žvižg -20.30 Liga šapionov - Dortmund : Glasgovr -22.20 Highiights - 23.05 Tropska vročica: Igra z ognjem - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina CCTRTEK 7. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 10,05 10.25 10,50 11,15 13.00 14,45 16,20 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 20.35 21.10 22.05 22.25 22,45 22.55 Čarovnik Ujtata Batman, ameriška nanizanka Starodavni vojščaki, ameriška serija Po domače Poročita Plavček, švicarska drama Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Dnevnik Živ žav Detektiva, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Moja najtjubša teta, slovenska serija Dokumentarije: Marš sirkovih metel Tednik Dnevnik Žarišče Poslovna borza Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka TV SLOVENMA 2 15.15 16,15 16.45 17.10 18.00 18.45 19.05 19.15 20.05 21.10 22.10 22.40 Evrogol Detektiva, arrgleška nanizanka Sova, ponovitev Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Načelnik Sc ali, ameriška nanizanka Regionalni program Znanje za znanje. Učite se z nami Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost Oči kritike Podobe neke mladosti, slovenski kratki film Umetni raj, slovenski film TELE59-MMTV 7,00 Videostrani - 16.05 Santa Barbara -16.50 Umetnost mimike - 17.o5Tajnica, srhljivka - 18.40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Triperesna deteljica, nanizanka - 20,30 Spot tedna Žive scene - 20.35 Turistično okno Kompasa Holiday-sa - 20.45 Smrt policista, drama - 22.20 To je ljubezen, nanizanka - 22.50 Zakladi preteklosti, dokumentarna oddaja - 23,20 TV-prodaja - 23.45 Videostrani - 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za oboke - 12.00 Dnevnik - 12,20 Ljubezen, serija - 12.45 Kraljevska poroka, ameriški film - 14.35 Za otroke - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Videokla-stka - 16,45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Margaret Thatcher, serija - 21.25 Željka Ogresta in gostje - 22.25 Dnevnik -22.45 S sliko na sliko - 23.15 Triler - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.50 Koledar - 16,00 Kullura - 17,00 Za pest dolarjev, serija - 17.30 Evropska nogometna liga -18.30 Federacija in konfederacija - 19.00 Otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kitajska plaza, ameriška nanizanka - 21.00 Clive James, dokumentarna serija - 21.50 Od 16 do 24 - 22.35 Stoletnica filma: Umberto D, italijanski libn TV AVSTRIJA 1 6.00 Hato, sesirica! - 6.25 Otroški spored - 9.00 Kriminalko je napisala - 9.45 Baywa1ch - 10.30 L lad^a Enterprise - 1U5 Pomoč $portu - 12.05 šport - 13.00 Olfoški spored -15,30 Mirti čas v sliki - 15,40 Vesoljska ladja Enterpise - 16.25Baywatch - n.lOKdojetukajšef?- 17.35 RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MNZ AN TLDI SV 648 KNZ) Ptrat 5.45 Prebujajle se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednih - 6.10 Vreme, ceste - B.ZSObveslila - 6 30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiralne dnevne časopise - 7 00 Draga julianja krpniha - 7 30 Inlormacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 6.00 Potočila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9 00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestita - 10 10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 KinovenKlator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.1 S Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13 00 Popoldne na k^V- 13.10 Pozdrav in napovednik - 13 30 Potečih -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 minut -15 30 Dogodki in odmevi - 1G.2S Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Kullura in špod ob koncu tedna -16.00 MV-dur - 19 00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni pto-gram MV -19.30 Sipli mi - 22.OOŽelimovam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte seznami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, cesle - 6.25 Obveshla - 6.30 Hotbskop- 6.45 Pesem ledna - 6.50 Ptebiramo dnevne časopise - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Infonhač^:.' v treh jezikih - 8 00 Dopoldne naMV - S OOPoročBa k 3.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oghsi - 9,00 Merijahiški lečaji bank -9.15 Ptedalavljamo vam - rti Oo Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 litenjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z parni - 11 00 Sobotni gost -12.00Poročla6BC-ia - HM Ohodti- 12.15 Kronita UNZ-ja - n.SODežutnlnbvinatv I.baebiedfii« -13.00PopoUnonaMV- IS.IOPčfcJraviniappvednjt - 13.30 Potočila - 13.35 Obveza - 14 30 Evropa v enem tednu, BBC - 1S.30 Dogodki tnodmevl - 19.2S: Obvestila -16.301*010^- IT.OOKultomikoledar -, 17.05 Radiiski kp^ seiero - 17.30Mrt oghsi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in (»Zdraid -19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni ptogram MV - 19 30 Debet večer. Beno! - 22.00 Želimo vara lahko noč kCDCUAt 8.00 Začenjamo nov dan - '6,05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8 50 Zamurjenci, ponovllev -9.15Miselinčas- 9.3QSrečanienaMV - 10.25 Obve-slih -10.30 Nedeliskakuhinh -12.00 Poročia -12.05 Obvestila - 12 30 Minule ža kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami intpcgrdravi (vmes javljanja s športnih ignščj- 19.00Radijskfijh^lk PONEDELIOL 5 45 Prebujajte Se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 šport - 6 45 Pesem tedna -6.50 Ptebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v Ireh jezikih - 7.45 Potabsko/ Nemško zvočno pismo - S 00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročih - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik-8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročita - 10.05 Obvestlh -10.10 Menjalniški tečaii agencij -10.15 Minute za zdravje - 11.00 Voni po bencinu - oddala o avlomobiližmu -12.00 Poročih BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine -13.00 P0[X)ldne na MV -13.10 Pozdrai in napovednik -13.30 Poročih - 13.35 Obvestila -14.00 Ponedeljska tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - Zlata dekleta - 18.05 Dr. Ouinova, zdravnica iz slra-sli - 18.55 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.10 Pa prav Chicago! - 21.S5Tudi možem ni lahko, komedija -23.30 Čas v sliki - 23.35 Za Molly tudi v pekel, film - 1.15Kdo je tukaj šeP - 1.40 Scbiejok vsak dan -2.40 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejoh vsak dan - 10.05 Črne oči, lilm - 11.30 Neptunova hčerka, film -13.00 Čas v sliki- 13.10 Reportaže - 13.55Alpe-Donava - Jadran - 14.25 Na lastno odgovornost -15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejoh vsak dan - 17.00 časvsilhi - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Doneča Avstrija - 21.10 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Julijin dojenček, film - 23.50 Pod modro zastavo -50 let Združenih narodov - 0.40 Čas za kulturo -1.20 Pogledi s strani - 1.25Videonoč TVMADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Materialistični svet - 9.30 Dopoldne, vmes Milijonska dediščina, serija - 12.00 Poročila -12.05 Gospodarska abeceda - 14.50 Svobodna država Irska - 14.55 Evropski poslovni asistent -15.20Književtxisl - 16.00 Poročila - 16.05 Napad na Pearl Harbour - 16.10 Zavozlano - 16.30 Top model - 17.05 Srednjeevropski kulturni magazin -17.45Zamejskr Madžari - 18.05 K učnemu načrtu - 18.15 Posel - 16.30 Kviz - 19.00 Za otroke -19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Sosedje. tv-roman - 20.50 Filmski program - 22.20 Sve-Icvnogospodarski magazin - 23.10 Mednarodni nogometni pokali TVMADZARSKA2 15.40 Koliko je vreden podeželan? - 15.55 Tele-športov božič - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje. Lope de Vega: Vrtnarjev pes, tv-igra - 17.30 Čakajoč na vlado - 18.00 Regionalni program -16,50 Khmirralističiii magazin - 19.25 Magnum, kriminalka - 20.15 Glasbeni spoti - 20.30 Otok Shepr-pey - 20.50 Debatni program - 21.45 Dnevnik -22.00 Objektiv - 22.40 Rošomon, japonski čb-film RTL 6,05 Tvegarro - 6,35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7,35 Med nami -8.00 Poročila - 8,05 Sprirrgfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalilornijskl klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvobq - 12,00 Opoldanski magazin - 12.30 Zla1a dekleta - 13.00 Umori so njen kopjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Chri-slen- 16.00 Hans Metser- 17,00 Tvegano - 17.30 Mednami- 18.00 Dober večer - 18,30 2vezde-13.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri čast, slabi časi - 20.15 Sov Rud^ Carella - 21,15 Mesina klinika - 22.15 Preganjana ženska - 23,15 Nočni šov - 0,00 Dnevnik - 0,30 Cheera - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Chrislen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno 16.30 Poročilti - 17.00 Spori • 17 30 S ktščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč... - 19 00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19 30 Maia mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOBOb 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik- 6.00 Izbor pesmi tedna - 6 10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8,00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročt-b - 8.05 Obvestila 8110 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zluflo .j.jtitrgomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10 00 Poroala - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencjf^ 10.30 Kratki štrk - 11.15 Mali og^> 12.00 Poročita BBC-ja - 12.05 Obvestila -12 ISKttmikaUNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi edifbie -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovedi# - 13,30 Poro^- 13.35 Obvestila - 14.00 Subi^dlmo - IS.M) Dog^ kr odmevi - 16 25 Ohve^ la - 16 SOPoročte-17.^ Poslušamo vas -17.30 Mal oglasi -18 00 Na narodni temi -19.00 Radjski dnevnik ; 19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne - 22.00 Želrtro vam lahko noč SBCIIrt S.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in na-noitelnik -6 10 Vreme, cesle - 6.25 Obvestila - 6.30 ™l*tp-640 Džouži na obisku - 6.45 Pesem ledna-6.50 Pfebtemo dnevne časopise - 7.00 Druga julrania kronka- Z.SOinlormacijevhehjeiiiuh - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - fi.OO Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 15NST-SNMV - glasbena lestvica - 11 OOVživoo .. - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12 1S Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13 00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13 30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki In odmevi - 16 25 Obvestila -16.30 Poročila -17 OOVsIiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik- 19 30VečemrprogramMV- 19.30Mursko-morskival - 22,OOŽelimo vam lahko noč Cmilll; 5.45 Prebujajteseznami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Infarmac^evtreh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8-00 Dopoldne na MV - 9.00 Poročila -8.10 Pozdrav in nap^dnik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih- 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža ledna -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBCja-12.05 Obve-slila - 12.15 Kronika UklZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne rta MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila-14.00 Vroče teme- 15.30 Dogodki in odmevi - 1625 Obveslia-16.30 Poročia -17.00 Mali radio/Adolescent-ni tingispil - 19.00 Najlepše žeje s česlitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnrk - 19.30 Večerni program MV -19.30 Geza se zeia - 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 30- novembra 1995 K estnik PISMA, MNENJA, STAUŠČA... Sodelovanje s poslaaei Kpolitiki pravijo, da ni pomembno, če veliko narediš, pomembno je, da narediš malo, da pa to znaš drago prodati. To je očitno pri tokratnih prekmurskih poslancih, saj nani poslanski kolegi očitajo, da smo iztržili preveč, odziv iz domačega okolja pa je nasproten. K pisanju meje spodbudita ponedeljkova radijska oddaja, v kateri sta bila gosta cankovskl župan gospod Flegar (tudi moj strankarski kolega) in član občinskega sveta gospod Omar (moj nekdanji sodelavec). Za načrtovanje infrastrukturnih del so v studiu Murskega vala med drugim ugotovili, da sodelovanje s poslanci ni najbolj pristno, da je tukaj nekakšna obojestranska odgovornost itd. Moj prispevek za vaš pomurski časopis naj nikakor ne izzveni kot očitek gostujočim v radijskem studiu, pač pa kot zgled, da nekateri poslanci o opravljenem detu ne seznanjamo na primeren način. Delo poslancev Je razdeljeno na več področij. Tisti M, ki ga državljani, volilci spremljajo kot dogajanje v dvorani državnega zbora, je le eden od nalog, veijetno osnovni in najpomembnejši. Žal so ta det nekateri kolegi zamenjali s šaljivim teatrom, vendar ga nekateri mediji tudi rtajrajši objavljajo. Drugi det so delovna telesa, ki zasedajo približno toliko Časa kot državni zbor, in materiale (zakone in druge akte) obravnavajo ter pripravijo mnenja in stališča, ki jih posredujejo državnemu zboru. Tukaj je možno za lokalne interese kar veliko narediti. Veliko dela pa ostane takrat, ko je potrebno za domače posameznike, razne organizacije ati inštitucije vzpostaviti stike z vlado, ministri ati vplivnimi službami ter marsikaj ugotoviti, pospešiti ali iztržiti. Rrebiranje ati študiranje materiatov, kalerih del je možno po TV videti na poslanskih klopeh. Je stvar interesa in odgovornosti posameznih poslancev. Trenutno imam na mizi kar nekaj odprtih vprašanj (Sklad kmetijskih zemljišč, Go.^podarska zbornica. Ministrstvo za okolje. Družba za državne ceste. Republiška veterinarska uprava. Ministrstvo za kmetijstvo. Ministrstvo za obrambo Ud,), katerih običajno ni možno rešiti kar po telefonu. To pomeni, da jih Je možno reševati tako, da ljudi osebno obiščeš (včasih kar nekajkrat) ali da Jih iščeš po parlamentu. Najbolj.imo verjetno poslanci zadovoljni, ko karkoli dosežemo za lokalne potrebe. To pa Je možno prek proračuna, ki se žal sprejema enkrat letno, pogosto pa na druge načine. Moja groba tnlanca za letošnje teto kaže, da sem poleg običajnih sredstev, ki jih sistemsko pridobiva nekdanja občina M. Sobota, uspe! pridobiti za to okolje okrog 2 milijona nemških mark. Približno polovico (t milijon DEM) za razne objekte ati njihovo opremo (Osnovna šota Bogojina, Mladinski dom Moravske Toplice, Vinogradniški center Ivanovci, Semenarski center Hodoš) in to Je denar, ki v Prekmurje ne bi prišel nikoli več. Drugi del (tudi pribl. I milijon DEM) Je za infrastrukturne objekte, gradbišča, kjer so dela začeli ali končali, sicer bi bde te gradnje (ceste) končane komaj v prihodnjih letih (če bo poslanska ekipa dovolj močna). Na lak način smo recimo po moji zaslugi ob podpori nekaterih prekmurskih poslancev in pogajalcev ob proračunu iz poslanskega klub LDS-a poskrbeli za odseke cest v Dankovcih, G. Petrovcih (celo brez dokumentacije), v Šulincih in največji del na Cankovi. Za odsek na Cankovi smo dobili (namesto različice od nič do 70.()0() DEM) kar okrog jOO.BOO DEM. Poleg posojila pod ugodnimi pogoji, ki ga Je KS Cankova pridobila pri Ministrstvu za okolje in prostor (podobno kot KS Martjanci), je ta denar omogočil gradbene dosežke že v tem letu, sicer bi bila gradnja odseka v naslednjem ati prihodnjih letih. Tudi o posojilih (kar bi lahko na KS Cankova in Martjanci potrdili) sem jih po potrebi obveščal o potrebnih aktivnostih, da so se uvrstili na seznam tistih, ki so jim bile prošnje ugodno rešene. Prosilcev je bilo trikrat več kol sredstev. Mnogo je še stvari, o katerih bomo morali poslanci spregovoriti na področju nacionalnega programa gradnje avtocest, telefonije, kmetijstva, tudi Mesne industrije ipd., kjer smo prekmurski poslanci (po volilni bazi ali po -koreninah) imeli pomembno vlogo in smo veliko dosegi.. Koliko je bilo majhnih, vendar za posameznike življenjsko pomembnih stvari, ko sem posredoval pri pospešitvi za dodelitev štipendij doma ali v tujini nadpovprečno nadaijenim študentom, pridobitvi informacij, tolmačenju zakonov in podzakonskih aktov za zainteresirane in podobnih aktivnostih. Vse trditve r tem sestavku so preverljive v dokumentih, mnogi, s katerimi smo se sestajali ali kontaktirali od Hodoša do Kopra, to lahko potrdijo. Na pomoč pomurskih poslanskih kolegov je vedno mogoče računali ne glede na strankarsko pripadnost. V politiki je seveda marsikaj dopustno, tudi to, da prihajajo v naše okolje razni strankarski prvaki (in poslanski kolegi), trosijo umazanijo po prekmurskih poslancih, sami pa za fbekmurje niso naredili prav ničesar, morda kakšno škodo (zgled Semenarskega centra Hodoš). Nekaterim bi celo ustrezalo, da je stanje čim slabše, da bi jih iskali kot odrešitelje, volitve so namreč zelo blizu. dno slovenske vasi in bodo tudi ostale. Da so poslale del dvojezičnega območja, je kriva polilika M, Marinka in nekaterih tedanjih lokalnih polilikov. Če pa se pisec vrača r zgodovino pred 55 teli ali celo za 1200 let nazaj, pa Je že nevarno. Nihče nikoli ni rekel, da madžarska manjšina ogroža večino, ampak je bila s postopkom izločitve popravljena krivica iz preteklosti. Da bi pojasnil celotni postopek, ki je pripeljat do sklenitve in podpisa dogovora o vrnitvi nekdanjega zadružnega doma v last Krajevne skupnosti Rro-senjakovci, bi potreboval več prostora, Fseeno pa se mi zdi pomembno, da to poskusim v skrajšani obliki. Nekateri posamezniki si namreč iz lega neupravičeno prisvajajo zasluge. Matičarka KU RrosenJakovci ga. Žita Mihollč me Je neko Jutro teta 1993 poklicala po telefonu, da Ima v rokah dokument, iz katerega je razvidno, da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik doma in parcele KZ Panonka, Govorilo se je tudi, da so hoteli lokalni člani zadruge v Prosenjakovcih objekt zastaviti zaradi najetja posojila. Kol podpredsednik KS in občinski odbornik takratne Občine M. Sobota sem pri zemljiški knjigi dvignil preostalo potrebno dokumentacijo, ki se je nanašata na zgradbo in parcelo, F najkrajšem možnem času sem s pomočjo g. Tiborja Fbrbša sklical zbor krajanov iz tistih vasi, ki so ta dom s prostovoljnim delom zgradite za potrebe krajanov. Sklep zbora je bit, da se mora lastništvo doma nemudoma vrnili KS. Za pogajalca s strani KS smo biti določeni Jaz in g. Aleksander Kološa ter Ernest Ebri kol bivši upravnik in direktor zadruge v Prosenjakovcih. Poskrbel sem, da je bit o tem problemu objavljen zapis v FESTNIKU, dnevniku FECER, sam pa sem napisal napisal članek v NEPUJSAGU. Oglasil sem se tudi pri občinskem javnem pravobranilcu g. Stefanu Šiftarju, ki Je nato v pisni obliki poslal KS odgovor, r katerem je nakazat vse težave, ki lahko nastopijo, in tudi možne rešitve. Pogajalci s strani KZ Panonka so bili člani zadružne enote v Prosenjakovcih. Na začetku so bili zelo nekooperativni. Imet sem občutek, da hočejo zlomiti našo pokončno držo in .s tem neomajno voljo krajanov. Fseskozl Jih je najbolj motilo, da je bil problem razgrnjen pred domača in vseslovens^ javnostjo (še danes me marsikdo s podobnimi problemi pokliče ali osebno obišče). Prejšnji upravnik zadruge g. Karel Kološa in prejšnji direktor zadruge g. Ernest Ebri sla s svojimi nedvoumnimi izjavami prispevala velik delež k temu, da se je druga stran omehčala, posebej ožje vodstvo Panonke v M. Soboti. Končno so uvideti, da krajani KS Prosenjakovci nameravajo iti do konca. Kot strokovnjak s področja prava nam je vseskozi pomagal g SiNij Podte-sek, takratni sekretar za urejanje okolja in prostora SO M. Sobota. Zaradi tega so izjave posameznikov in tista, ki pravi, da bi vse to lahko naredita mi^a z g. Mirkom FbrbŠem sama, ati kol pravi tisti, ki se zna podjA-sati, da če jaz ne bi podpisat, doma nikoti ne bi dobili nazaj, kroži pa še tretja oblika tiste oziroma tistega, ki tedaj sploh nista problema opazovala izza vogala, naresnična in nekorektna do tistih, ki smo sodelovati na razne načine. Največja zasluga gre krajanom, ki so bili na zboru ter pozneje neomajni in dosledni v svoji zahtevi po vrnitvi doma KS, kakor tudi ožjemu vodstvu Panonke v M. Soboti, g. Kuharju in g. Pitzu (s slednjim sva se po telefonu pogovarjala še dan pred dokončno odločitvijo). Nemajhno vlogo pa lahko prisodimo medijem, ki so problem prenesti čez prag lokalnih in osebnih interesov, ki so bili na nasprotni strani. Zakaj je tudi Pomunki tisk pristal v blata Karel Kozic Geza Džuban, poslanec v Državnem zboru RS /Tifo razdira sožitje in dobre odnose F Krajevni skupnosti Prosenjakovci S piscem članka pod tem naslovom se dokaj strinjam. Omenjene pa so nekatere stvari, ki niso prikazane objektivno in speljujejo krajane v napačno smer. Ne vem. zakaj takšna goreča tožba pisca za polpreteklimi čast Mihe Marinka. Ravno njegova politika in politika njegovih naslednikov na tej in oni strani državne meje Je pripeljala do tega, da Je bila ta cesta z državno mejo prekinjena za dolgih SO let. Prekinjeno pa je bilo tudi vsakršno pametno sodelovanje med tukajšnjo madžarsko manjšino in matičnim narodom. Njegov sistem je to pomembno cesto na naši strani spremenil v prašni vaški kolovoz. Tudi pred letom 1990 in padcem Marinkovega sistema so se po tej cesti vozili državni uslužbenci ter državni in lokalni politiki. Pisec bi lahko tedaj tako energično protestiral glede tega problema, vendar se mu potem danes ne bi tožilo za polpreteklim obdobjem. Padec Marinkovega sistema na obeh straneh državne meje je omogočit, da se ta cesta kmalu modernizira in vzpostavi povezava ne samo med M. Sobota in Somboteiom, ampak med državo Slovenijo in Madžarsko. Ena redkih pozitivnih točk za naše poslance v državnem parlamentu Je. da so glasovali proti občini s sedežem v Prosenjakovcih. Moje prepričanje potrjujejo dogodki in ljudje, ki Jih pisec omenja (seveda ne vseh), in njihov brezkompromisni boj za oblast, še bolj pa boj za osebne interese. Ti interesi so tako močni, da so se potrebe in težave krajanov popolnoma zanemarile. Samo upamo lahko, da se v boju za pridobivanje volilnih točk in lažnih prikazovanj stanja s strani lokalnih vase zaljubljenih povzpetnikov ne bo kateri od poslancev premislil in z glasom za občino s sedežem v Prosenjakovcih la kraj pahnil v še večje brezno. K vaseh, kjer Je 20-30 % prebivalcev starejših od 70 let, v šolskih klopeh pa vsako leto manj šolarjev, moramo najprej poskrbeti za razvoj, da se bo populacija pomladila. Tega razvoja pa ne bomo dosegli z ljudmi, ki z anonimkami strašijo tiste, ki hočejo prispevati k razvoju kraja, kakor tudi ne z ljudmi, ki v boju za osebno uveljavitev in materialne interese druge etiketirajo z velikoslovenskim nacionalistom ipd., sami pa hodijo po navodila v Budimpešto namesto i> Ljubljano. Vsi skupaj se moramo najprej obnašati kot državljani Slovenije, šele tedajje na vrsti nacionalna pripadnost. Madžarski manjšini slovenska ustava zagotavlja pravico do izobraževanja v maternem jeziku in ohranjanje njene kulture. Te pravice iz ustave se zagotavljajo tudi v praksi. Naši rojaki na Madžarskem, v Avstriji in Italiji bi biti zelo zadovoljni, če bi se njihove pravice zagotavljale v takšni meri. Razvoj krajev pa mora biti usmerjan z nekimi zakoni, ki veljajo za državljane Slovenije. Zgodi pa se tudi, da denar, namenjen madžarski manjšini, nemalokrat zaide na stranske poli ali se porabi za namene, ki so drtigega pomena, tako da večina pripadnikov manjšine od njega nima koristi. Res pa je tudi, da se velika večina pripadnikov manjšine strinja s svojo državo in položajem v njej. Ce pisec misli, ko omenja dvojezične napise, na tri vasi, ki so se pred letom iztočile Iz dvojezičnega območja, potem mu lahko sporočim, da so bile lo ve- Ah morda neverjetna agonija Fomurskega tiska po več kot štiridesetletnem obstoju in po tridesetletnem zelo uspešnem poslovanju ne dokazuje, da so tudi tu večje zmote pri poslovno- razvojnih usmeritvah, kot Je to videti na površju. Ali Je moralo podjetje, ki je imelo v grafični dejavnosti v Sloveniji nadpovprečno dobre rezultate, bilo eno od nosilcev razvcfia gospodarstva v Murski Soboti, pristati skorofda v blatu brezizhodnosti. Druge tiskarne po Sloveniji, ki so prej po poslovnih rezultatih zaostajale, pa še sedaj solidno poslujejo. Po zelo poenostavljenem razmišljanju je za nastale težave kriva nabava dveh štiribarvnih ofset tiskarskih strojev velikega formata. Tako piše g. Jerše (Festnik, 16. novembra). Ta isti novinar je ob nabavi teh strojev oziroma ob razvcjnih spremembah v svojih člankih Dimurskemu tisku nekritično napovedoval bleščečo prihodnost. Toda naporno delo ob sodobnem stroju ni prineslo nič. razen nezmožnosti odplačevanja dolgov, slabih plač in izgub. Takšna je posledica z argumentom moči izsiljene napačne razvojne usmeritve. Pri tem je bila potentnost tako izrazita, da se ni upoštevalo nobenega argumentiranega svarila ali mišljenja. F SiovenijiJe bilo že prej tržišče in področje dela grafične industrije nekako razdeljeno. Za majhno slovensko tržišče bi za tiskanje knjig zadostovala že skoraj ena večja specializirana tiskarna, kot so Mladinska knjiga. Delo in Gorenjski tisk. Tudi konkurenca pri izvozu knjig, predvsem s strani daljnovzhodnih držav, je zaradi poceni delovne site velika. Zaradi tega je tiskanje knjig nedonosno. Re.s da so pri tiskanju knjig tiskarski in knjigoveški stroji običajno dobro zasedeni, vendar s proizvodi nižjega cenovnega razreda. Da je tiskanje knjig nedonosno, je tudi ugotovil v pisanju g. Milan Jerše ob pogovoru z g. Žuničem. Nedonosno proizvodnjo pa Je potrebno ukiniti (Fe-stnik, 16. november). To - ukinili - sedaj seveda ni več tako enostavno. Daje tiskanje knjig nedonosno, pa se je vedelo že pred desetimi in več leti, torej pred nakupom dveh tiskarskih strojev velikega formata. Taradi vsega prej navedenega razvoj Pomurskega tiska tedaj ni bil usmerjen v tiskanje knjig, ampak predvsem v tiskanje kakovostnejših tiskarskih proizvodov, kol Je reklamno agitacijski tisk in podobno. To so po kakovosti liska, predvsem pa po sinr kovni pripravi dela zahtevni tiskarski izdelki. Ta proizvodnja zahteva več in zahtevnejše priprave. Tiskarske zmogljivosti pa so slabše zasedene. Spada pa ta proizvodnja v višji cenovni razred. Zaradi tega je, kljub slabši zasedenosti tiskarskih zmogljivosti, mnogo donosnejša. Pomurski tisk je takrat pazil na svoj sloves kvalitetne tiskarne, kar Je potrjevat tudi s pridobitvami več raznih visokih priznanj za kakovo.st. Zaradi tega so se navadno kvalitetnejše stvari (prospekti, štenski koledarji ipd.) iz vse Slovenije tiskale v Pomurskem tisku. Nekaj teh proizvodov pa se je že tedaj izvozilo na zahodno tržišče, in to brez izgub pri izvoznih cenah. Za nadaljnji razvoj tega visokokvalitetnega liska iz višjega cenovnega razreda ne bi bilo potrebno toliko tiskarskih zmogljivosti. Potrebno pa bi bilo Še izpopolnjevati znanje in posodabljati druge, predvsem pripravljalne zmogljivosti, Zaradi tega se je štipendiral potreb,‘•.i visoko šolani kader za grafično oblikovanje, ki Je kasneje zaradi zapostavljenosti in kasnejše nepotrebnosti odšel. Torej nabava velikih štiribarvnih ofset tiskarskih strojev ni bita samo enostavna velika zadolžitev podjetja, ampak je istočasno potekata preusmeritev razvoja proizvodnje iz donosnega višjega cenovnega razreda v masovni manj donosni ali nedonosni nižji cenovni razred. Delale pa so se še tudi druge večje napake. Npr. nabava opreme za tisk neskončnih obrazcev, ki so jo morali po krajšem času za bagatelo prodati. Tako usmeritev in nabavo teh strojev je izpeljal nekdanji glavni direktor in kasnejši direktor Pomurskega tiska. Ce se kdo s tem ni strinjal, je bil grdo kritiziran in kot motečfaktor odstranjen z izdatno podporo tedanjih občinskih političnih forumov. Pri lem se ni oziralo na nič, niti na rahljanje ali pretrganje poslovnih vezi doma in v tujini. Fse lo je poslovno in kapitalsko dobro stoječe podjetje tako dolgo izčrpavalo, da je pristalo tam, kjer zdaj je. Prepričan sem, da tudi podjetju Eureco ne bi bilo potrebno propasti. Moje prepričanje je nedavno, ob otvoritvi Bergo centra, potrdil tudi nekdanji nemški partner Eureca. Za obstoj in celo nadaljnji razvoj Eureca ne bi bilo pmrehno dosti več kot ob pravem času zagotoviti še nekaj poslovnega prostora. Sedaj za nastalo agonijo seveda nihče ni kriv. Tako nam dobra podjetja propadajo, novih pa ni. Žalostno je, da posledice nosijo nič krivi delavci, od katerih so včasih nekateri nasedli demagogiji, ki jih Je, nezavedajoč se vzroka, pripeljala r veliko nesrečo. Tisti pa, ki Je največ kriv za nastali pohržaj, ne nosi nobene posledice in hoče biti še naprej ugleden in upoštevanja vreden. Emil Maršik. dipl oec. |r In memoriam Dragan Flisar Bilo je pozimi teta 1957. Verjetno je bilo tisto leto kaj snega; ne spominjam se ' več. V uredništvu Pomur-■ skega vestnika smo bili takrat danes pokojna Bojan Šinko, Slavko Klinar in podpisani. »Prmej... Juš, ti si s kmetov doma, napiši eno »fajn« reportažico o tem, kako je sedaj pozimi na vasi, da ne bomo uganjali samo lega političnega aktivizma,« mi je predlagal ured- nik nekega četrtka, ko smo dopoldne razmišljali o časopisu M naslednji teden in analizirali pravkar izšlo številko. Časa w razmislek, s pisanjem vred, sem imel tja do ponedeljka opoldne. V glavi sem potem predeloval desetine in desetine podob« vsakdanjega vaškega življenja: od bleščečega snegd’ zvončkljanja kraguljčkov, od Breughelovskega kmečkega uživaštva prek nadležnih vran in zimskih opravil do vašltib čenč in opravljanja ob sosedskih obiskih, do posedanja m ■žmikanja« jabolčnika, »pajanega« kruha do prijaznih peči -V ponedeljek, malo pred dvanajsto, sem mu rokopis nastavil na pisalno mizo. V sredo zvečer, ko je bil časopis dotiskait. sem ugotovil, da moje reportaže ni in šele na uredniškem sestanku naslednjega dne sem zvedel: »Manjka šlif!« je bil glavn> »: kratek. Sam sem se potem šalil, da moram zaradi »šlifanja* zd meseca v Mariirar k Večeru. Nekaj let po tistem je pripo*®® val, kako neznosno je bilo njegovo delo kmalu po vojn'-Dodeljen je bil namreč Poverjeništvu za državne nabave oblastnega odbora Maribor, ki je skrbel za obvezni odkup kf® । tijskih pridelkov. Starejši bralci Vestnika vedo, kaj je to poif^ nilo, in šele takrat se mi je zazdelo, da sem razumel. i*tB “ merila že zdravnaj pozabljena pripomba o »šlifuv: premalo kn tična je bila tista reportažica; ni imela prave osti. ; Na vasi, v kmečki hiši v Gerlincih ob prekmursko-avstnj^ I meji leta 1926 rojen, se ni mogel sprijazniti z metodami pO®*" Inega odkupa živil in živali. Ob petdesetletnici Večera map letos je opisal, kako mu je tedanji podpredsednik oblasta®® odbora Franček Simonič pomagal v novinarski poklic. Temu anekdotičnemu nekrologu bom dodal Še tisto, ka^ smo pripravljali številko Pomurskega vestnika ob 40-Jctn oktobrske revolucije. Bilo je to konec oktobra 1957. S soo^ vci zgodovinarji je bilo vse dogovorjeno že veliko prej, le ne o vseh podrobnostih in ne do kraja usklajeno me*! satjem in predsednikom izdajateljskega sveta. V trenutku je Dragan moral v zdravilišče na Pohorje. Ko J® opravljen skoraj celoten tehniški postopek pred tiskanjeiu, začeli prihajati nekateri novi rokopisi, lu naj bi zamenjali t^ ki pa so bili tudi dogovorjeni. Potem pa se je šlo po tisti M»a J* o 'rti 4^" »kufre gor, kufre dol* Pokojni Feri Antalič, takrat strojm vce, nas je tam proti večeru v sredo nekoliko sarkastični*’^ upravičeno spraševal, ali bomo imeli dve izdaji PV. je pri tem znojil Slavko Klinar, ki ga je Dragan pred svifl odhodom v zdravilišče kar ustno pooblastil za vodenje Ic^^ ga uredniškega dela ob njegovi nekajtedenski odsotnosti. I . go sem hranil krtačne odtise tistih časopisnih strani, ki ms** v tisk, a so se ob teh nenehnih selitvah uredništva izgubil®- To sem zapisal v spomin na Dragana Flisarja, ki je s dvoletnim urednikovanjem pripeljal med novinarje nekaj n ga vetra in ustvarjalnega nemira, ki je včasih povzročal m hudo kri, ampak nikoli zamere ... tac vedn<’ Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je Dragan Flisar " js odšel. Pri našem listu je takrat pustil nekaj sledov, po kat smo ohranili spomin nanj. Juš Mak^ ■ GORNJA RADGONA - V gornjeradgonski občini so med 38 interesenti izdelali prednostno listo za solidarnostna stanovanja. Za zdaj sicer ni nobeno prosto, brž ko pa kako bo, bodo upoštevali prednostno listo, ki velja za letošnje in prihodnje leto. (F. KI.) ■ LJUTOMER -Sl. oktobrom so v ljutomerski občini dobili dve zasebni zobozdravstveni ambulanti. V Križevcih pri Ljutomeru je začel ordinirati dr. stomatologije Bruno Pogačič, v Mali Nedelji pa ima zobno ordinacijo zobozdravnik dr. Vladimir Nemec. Obe ordinaciji imata enak delovni čas: v ponedeljek in četrtek od 13. do 20. ure, v torek, sredo in petek pa od 7. do 14. ure. Zobozdravstvene storitve seveda ne opravljata zgolj za samoplačnike, ampak tudi za paciente zdravstvenega zavarovanja. Naj jima bo naklonjena sv. Apolonija - zavetnica zobozdravnikov! (F. Ferencek)——. mark v tolarski protivredh^^ C W UVVUIJ« idiv - , prispevki drugih pa ne bo dovolj, zato so tudi kov. (J Z.) ■ SVETA ANA - 7^ ni šoli sv. Ane v ’ -u Osd^''' -------------- skih goricah so poznu ■ Športni dan popestrili njem ognja, postavljahJ^^I rov, vezanjem vozlov, u I V-« r v s# a p J v I v H ■ * ** • » " SO taborniške igre in t** kaj. Prijetno je bilo tudi jO so (s)kuhali golaž. go pr*' se pridružili še starši. jeten dan izrabili Še za učitelji. Nazadnje so P®'‘’ II I I 1 ! ( t l i t I T I' I k P li u Ji RADENCI - , šolanje na gostin^^t v . stanj. (A. L.) Radencih je iz leta v tem šolskem letu se « kar 554 dijakov in ■-* ... J* I-deluje od 1962. leta i/* j, jd’ je končalo L100 gostin* GABERJE - Po načrtih dipl, inž, Jožeta Kovača gradi zidarski mojster Franc Šu-menjak v Gaberju cerkev za okrog 200 ljudi. Dela hitro napredujejo in vsak čas bodo sakralni objekt, zgrajen na mestu prejšnje kapelice, dobil še streho. Za naložbo bo kakih 150 gaberskih gospodinjstev prispevalo po 500 vcev. (F. KI.) . ■ LENDAVA - V ski akciji, ki jo J® rala območna organiž^® čega križa Lendava ljubljanske transfuzijski^ yj je darovalo kri 325 prišli iz krajevnih skupd^^jjjiF in podjetij z območja Starc občine Lendava-..Jti' Starc občine Lendava- ODCtnc L.ciioi«**'' Letos je bilo manj ,-|,i rt zaposlenosti in sociain cev- Vzroki naj bi bili ški probemih. {L Z ) b I: ID S Š. š b n tl ji b i k i l> il ligstpik, 30. novembra 1995 27 B PIKA [UlA^I H®3 fi i B«* 1 S! ima je pred vrati Jt i«8 i CD 7.931^ [tamaiu I" TRGOVINA l^ešernova ulica 5, Ljutomer Telefon: 81 506 0:bwk< t - luuiK&a « liiažaa aa ■rU alpina Jža prihajajočo Zimo topla, trpežna in modna obutev za vso družino. Obiščite našo prodajalno obutve Murski Soboti Slovenski uHci 33. I AflSILeNA ;'E 'O! Trgovina SMUČARSKA OPREMA SVETOVNO ZNANIH IZDELOVALCEV I 4 'TIB •Sf* • VELIKA IZBIRA TRENIRK, COPAT, > BUNDE ZA ZIMO, ROKAVICE, KAPE • TENIŠKA OPREMA • ROLERJI * HOKEJSKE PALICE • RIBIŠKA OPREMA i ^^den starejših občanov OB NAKUPU V NAŠI TRGOVINI DAJEMO RAZNE UGODNOSTI! ' - - -------------------- -----------J Našim dedkom in babicam... b iHana je bil« v četrtek starejših M je vsako let« v okviru U- '^ejšlh občanov. V vsaki ■ ^IfnohMAo*! .10*1«AH. IruAt.k ’ skupnosti, vsakem kraju, L i brT* •"‘shi in občini se v tem ted- |i 'W J “sl I E Sl ROLETARSTVO RUGELJ NOVO - fOVO - NOVO Priporočamo vam, da pred zimo zatesnite okna in vrata, da vas ne bo zeblo in vam ne bo pihalo! vlifh, starih nad sedem-'*’s|<> ^”1® pripravili kultup . Pogostitev in maitjšo velikega, le spomin I14J s« nb kosilu poide- J M spomiitja- ] Nuj r>^ zauo »SODNO! ČERNELAVCI, Gederovska 11 MURSKA SOBOTA, tel.; 32 920 - rolet - žaluzij ~ lamelnih zaves Izdelava in montaža: f- , iK 7 157 ''As I 1; r ji v V sredo, 6. decembra 1995 ali spregovorili o popol-^^skdanjih stvareh. Stvaren. l |_ '‘bcane mesta Murska So- l ''ibj[/' “arcisi od 70 let, so po-KmU Diano na kosilo In slove- si kra^ V kulturnem - "U ___J .. v, Hrid pro- kri X d 1 H Ob.., 'aocLoviEl otrcKi vrtca, ^■□knk n... . . _ .. '****'■ l**ski ih1» 'bij, Ml Ahil ^^HLSKov / ir|M> IZ VSEGA SVET 24 Llll/DAN i'* rtMEl>IALNA l»R.F,nS'l'AVI'l'EV - liAKVNE SUKT. ZVt>K, tRVKtVMNO StEVI1X> SI BANI TEKSIA CENA/KORIST - ZELO UGODNO t CENA/KORIST-ZELO UGODNO t ■S!j^lTE,H8ni,TAK0J! INTEBNETJElill L LEK Ljubljana 2. ŽIVILA Kranj 3. MURALES Ljutomer 4. KEMIČNA TOVARNA MOSTE 5, TOVARNA BOVDENOV IN PLAST. Lenart 6. HMEZAD INŽENIRING Žalec 7. GOTOVINA (prodaja poslovnih deležev) 11.520 delnic 11,971 delnic 107.870 delnic 138.150 delnic 24.788 delnic 544 deležev 20.000,000,00 SIT Za vse, ki se še niste odločili, je odprta m POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 3. D. D. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d, d., Murska Sobota V svojem razredu PRVA NAGRADA DAEWOORACER pri pooblaščenih prodajalcih vozil AMOO POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN NJIHOVI ZASTOPNIKI . KOMPAS HERTZ 061 /15-92-007* IZVIR 061 /777-852 * ARMK 061 /653-746 * TOMPRO * 061/727-216 • AVTOTEHNIKA CEUE 063 /3B-S11, 38-S63 * "MLA-CAR" 063 ! 794-300 * MILAN MAURER 063 /853-730 * ČESNIK 063 /853-311 * AVTO HIT - 068 /26-077 * H.O.R.D. 061 /851-384 * * HEVREKA 0608/62-109 * AVTOKLEPARSTVO KRMEU 068 /44-373 * AVTO-DOM 0608 /70-150 * * ROSAl 068 /58-084 • MEGA AVTO 061 /264-087. POLIET 0601 /64-687 * A FINIŠ 061 /444-829 • * AVTOCEHTER MIKOLIČ 0601 JTI-VM ATHENS 062 /25-860,25-863 * NEOSHL 062 /766130 - MOBIK 069 /70-550 * EMONA MERKUR PTUJ 062 /771-385 * AVTO PERUŠ 0602 /83-328 * VAREZ - GJH.C. 064 /331-013 * AVTOSERVIS BOGATAJ 064 /58-850 • RANT 065 / 63-572 * AVTO ŠULIGOJ 065 / 27-099 - gsHsrolai zastopnik in distributer 30 vestnik, 30. novembra I99j motorna vozila NISSAN SANV 1.6 SLX. letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Jožef Antolin, Gaberje 96, p. Lendava, tel.; 76 028. m5000 RENAULT 21. letnik 1988, s katoli-zatorjem. dobro ohranjen, prodam. Tel.: 79 370. m5OO7 FIAT TIPO star dve leti in pot, prevoženih 28.000 km. prodam. Tel.: 41 013, zvečer. m5OI6 V CENTRU Murske Sobote oddam v najem pisarniški prostor. Tel.: 21 159. dopoldan, popoldan tel.: 32 926. m5O14 FIAT 124 P, letnik 1989. prevoženih 27.000 km. prodam. Tel.: 45 493. mSO 18 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prodam. Tel.: 41 976. po 15. uri. 015025 GOLF diesel, letnik 1983, registriran do maja 1996, prodam. Tel.: 43 390. m5026 OPEL KADETT 1,4 LS. letnik 1990. limuzina, prvi lastnik, ugodno prodam. Tel.: 6 i 623. m5038 FIAT PUNTO 55 S, letnik 1994/ 95, pet vrat, bel. ugodno prodam. Tei.: 61 623. m5039 VW GOLF dizel, dobro ohranjen, letnik 1979. prodam. Tei.: 62 094, zvečer. m5042 ZASTAVO 101 GT 55. letnik 1983, registrirano do aprila 1996, dobro ohranjeno po ugodni ceni prodam. Sobočan, Lipa 48. tel.: 41 237. m5O46 MERCEDES 280 E, letnik 1979, prodam. Marjan Mertik, Lendavske Gorice 414. telefon 75 879. Cena po dogovoru. m5O51 GOLF JGL 1300 bencinski, letnik 1982. ugodno prodam. Tel.: 42 171. m5052 PEGEUT 405 GRL letnik 1990. prodam za 13.500 DEM. Tel.: 23 034. m5O54 ZASTAVO 128. letnik 1989. prevoženih 55.000 km. registriran do ! 1.1996. prodam. Tel.; 22 805. m5055 MED MURSKO SOBOTO IN RADENCI dam od i. 1. t996 vnajem dvosobno stanovanje. Tel.: 062 632 500, zvečer. m50i7 TRISOBNO STANOVANJE. 69 m’, v Črenšovcih. v stanovanjskem bloku, prodam. Te!.: 75 390, po 16. uri. m5O2O GOZD v Mačkovcih in lOOO rdečih klasičnih strešnikov Bramae ugodno prodam. Sebeborci 4. tel.: 26 794. m5O36 LOKAL, 20 m\ v Ljutomeru, novo opremo za butik iti llureseentne svetilke, 4 kose, 120/2, ter kovinsko mizo (»pank«) prodani. Tel.: 81 173, popoldan. m5044 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Pomurju vzamem v najem. Tel.: 32 440, int. 2017, dopoldan, m5O7O VINOGRAD s kletjo v Dobrov-niških goricah prodam. Renkovci 8. m5076 V KOCLJEVI ULICI v M Soboti prodamo dvosobno komfortno stanovanje s pripadajočim pokritim garažnim prostorom. Tel.: 32 929, po 18. uri. m5O82 HIŠO z vinogradom v bližini Ljutomera prodam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani, traktorsko ci-rkularko in 1 ha njive Ljutomeru prodam. Tet.: 81 226. m5O87 kmetijska mehanizacija MOTOR z menjalnikom znamke Zastava 126 P, letnik 1986, prodam. Tel.: 42 494. m5O69 JUGO 55, letnik 1988. prodam. Časar. Puconci 202, tel.: 45 157. m5078 KOMBAJN EPPLE MOBIL 940 z obema adapterjema ter kombajn Neptun za pobiranje sladkorne pese prodam. Tel.: 48 054. m5O4O SEJALNICO, novo, IMT, in puhal-nik za seno, nov. zelo ugodno prodam. Tel: 53 141. m5O66 POLJSKO BALIRKO Z 224 ugodno prodam. Tel.: 41 714 ali Lipa 3. m5079 razno živali PUJSKE prodam. Mesarič. Panonska 10. Bakovci. m5OO9 PUJSKE prodam. Ivan Hoheger, Tišina 41, let.: 46 374. m5O33 PERZIJSKE MUCE, stare 3 mesece, prodam. Tel.: 76 590. m5O41 KRAVO s teletom prodam. Kapca 86- m5048 PUJSKE prodamo. Kupšinci 17. m5057 KRAVO s teletom in jabolka, ne- škropljena. prodam. Stanko Muzinčič, Šafarsko 29. m5063 DOMAČE ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Jože Vaš. Dolga utica 76. Moravske Toplice, po 15. uri. m5O72 KRAVO staro šest let.' brejo osem mesecev, prodam. Tet.:'.76 969 ali Franc Smej, Gaberje 134. m5O8O ROTTVEILER, psičko, staro 14 tednov, ugodno prodam. Tel.: 43 131. m5O85 posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA’ TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (0691 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA FRIZERSTVO VARILNI APARATVarming 140, nov, in otroški voziček, kombinirani, prodam. Tel. 70 077 mSOOl DVOJNO POSTELJO z jogijem prodam. Tel.: 22 88 1. m5011 DALMATINOVO BIBLIJO, pegeut 304 za dele in domače vino - vse ugodno prodam. Tel.: 61 029. m5O12 ŽGANJE, večjo količino (slivovko, hruškovo in mešano), prodam. Bobič, Križevci 1 56 v Prekmurju, tel.: 54 210. m5OI3 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem in fotelj prodam. Kovač, Lendavska 45b, tel.: 21 513. po 15. uri. m5OI9 KRZNENI PLAŠČ, NUTRJA, lep, prodam. Tel.: 062 31 253. m502J KUPIM rabljene salonitne plošče. Tel.: 55 075, po 18. uri. m5O35 POHIŠTVO za dnevno sobo in kuhinjsko kredenco, vse v dobrem stanju, zelo ugodno prodam. Tel.: 87 589. m5O43 OTROŠKO SOBO, z nadstropno posteljo, in kavč prodam. Tel.: 75 906, po 16. uri. m5047 PRTLJAŽNIK za osebna vozila Zastava in pločevinasto sušilnico -prekajevalnico za meso prodam. Ra-doslavci 61 a, tel.: 86 017. m5056 MATURANTSKO OBLEKO, št. 38, prodam. Kupšinci 17. m5058 HRASTOVE SUHE PLOHE in deske prodam. Tel.: 81 322. m5O64 AKACIJEVA DRVA, metrska, in les različnih dolžin, z dostavo na dom. prodam. Tei.: 47 011. m5075 Pieklkujem veljavnost spričevala o končani Osnovni šoli Beltinci, izdanega leta 1988, Matej Krauthaker, Na Kamni 9, Beltinci, m5077 SEDEŽNO GARNITURO IKEA. PIKOLO Prežih o va $ MURSKA SOBOTA Tel.: 24 652 EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring dvo- in tri sed, tridelno omaro in klubsko mizico prodam. Tel.: 26 544. m5084 PREKLICUJEM veljavnost spričevala o zaključnem izpitu v šol. letu 1991/92 na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota na ime Dušan Smodiš, Kajuhova 3, M. Sobota. mne Izkoristite možnost samostojenega dela ameriške multinacionalke. Interesenti naj pokličejo po tel.: 40 063. m5083 srečanja delo NATAKARICO, lahko priučeno, takoj zaposlimo. Tel.: 77 313. m5OO8 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu iščemo. Gostilna Gomboc, Fikšinci. tel.: 57 008. m5O33 UPOKOJENEC, star 55 let, s srčno kulturo, nealkoholik, brez slabih razvad, zeli spoznati vdovo ali ločenko, staro od 45 do 57 let, kr ima stanovanje ali hišo, za življenje v dvoje. Možna poroka. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: SREČA TE ČAKA. m5004 storitve PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI STORITVAMI - »trajna« žc od 3.500 SIT - »fen pričeska« in »vodna« že od tisoč tolarjev J ODSLEJ TUDI mi V POMURJU. Oplemenite svoj deaai po zelo ugodni obrestni meti in kratkoročna premostitvena posoiila. P. E. MORSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel -telelaks: (069) 32 848 SPREJMEM v varstvo otroke, v popoldanskem času. Tel.: 21 579. m5O62 NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe zaposlimo. Bistro Ma-cuti. Stročja vas 20, Ljutomer, tel.: 82 931. m5071 OKREPČEVALNICA STOTKA išče kvalificirano natakarico v Tu-rjancih. Tel.: 65 748. m5O73 I Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s predelavo oljaric. Naročila sprejemamo osebno ali po tel.: 24 298. Priporočamo se s kakovostno predelavo. Oljarna Sedenja, Rakičan. m5060 INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Naredila sem izpit za prvi Cambridge certifikat v angleščini. V. Ficko. St. Rozmana ' 6. 69000 M. Sobota. in5O65 Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasuta že lopata, odprta noč in dan so groba vrata .. (F. Prešeren) ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Štefan Toplak iz Kapce Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše in dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.Iskrena hvala pljučnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, dr. Romeu Kulčarju ter sestrama Marici in Mariki iz ZD Lendava za nesebično pomoč, g. župniku Jožefu Bemadu za ganljiv pogrebni obred, pevkam tt-Kapce in D. La koša za čutno odpete žalost in ke in g. Stefanu Kolariču za odigrano Tišino. Prisrčna hvala sodelavcem iz J- u-o. Nafta. Mure. Leka ter Anici Espress za podarjene vence. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Kapca, 13. 11. 1995 Žalujoči vsi tvoji najdražji I t Skrb, delo in trpljenje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Franca Bračka iz Radenec Ljutomerska 33 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, posebno družini Zelko in Francu Ščapu, vsem govornikom. Gasilskemu društvu Radenci, č. gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalosiinke, pogrebnemu podjetju Vrbnjak in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter prispevali za svete maše in dobre namene. Žalujoči vsi njegovi A F, J-1.1 Vi' ' ' ' ' tvoje je bilo življenje, J nam ostala je praznina id velika bolečina. ZAHVALA Po dolgi 14-letni bolezni nas je v 8 1. letu za vedno zapusti) dragi oče, dedek, brat, tast, stric in pradedek Ernest Torok iz Bokračev 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrima sosedoma Gezu in Ludviku Rituperjevima, stricu Beleku Kerčmarju, prijateljem in znancem ter vsem, ki sle g* pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje in sveče-Posebna hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosiinke. dr. Vorošu ter Pogrebnemu zavodu M Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Ernest i ženo Marijo, vnuki Brigita, Janez, Jasmina in Koloman, hčerka Irena z možem Stefanom, vnan in pravnuki, sestra Etelka in drago aorodsMt _____ Tiho, kolje živela, nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, babica in prababica Ko živel sem, ljubit sem vas vse, ■■ zdaj, ko me več med vami ni. ljubite me v spominu vi. Katarina Žerdin Frasova mati ( ZAHVALA 22. novembra 1995 nas je v 80. letu zapustil naš dragi mož, oce. tast, ljubeči dedek, pradedek in brat Anton Jaklin K. zadnjemu počitku smo jo pospremiti 20. novembra 1995. Naj počiva v miru’ Vsi njeni iz Veržeja, Crenšorcev in Velike Polane Ni več trpljenja, ne bolečine. ■ ostali so le sledovi In spomin. I i i \ SPOMIN 5- decembra 1995 bo minilo leto žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in brat Anton Bokan s Cankove Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Tvoji najdraž/i Ko živet sem, ljubil sem vas vse, r iz Male Polane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrini sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga posprerrtni k večnemu počitku, Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem odpete žalosiinke, kolektivorna Montaže Lendava id VVZ-ja Lendava ter vsem drugim, ki ste izrekli sožalj®’ darovali cvetje, sveče in za svete maše ter dobre namene, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu obiskali in pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! . Z bolečino v srcu žalujoči vsi, ki smo ie imeli radt Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. smrt nam vzeta te prerano, i dom tvoj prazen je ostal. ZAHVALA 21. novembra je v 56. letu umil naš dragi brat in stric Geza Cwtko iz Moravskih Toplic I a II . zdaj, ko me več med vami ni, I imejle me v tepem spominu vsi. : V SPOMIN J Novembra mineva deset žalostnih I let, odkar nas je zapustil dragi I mož, oče in dedek Geza Sinic iz Puževec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite pri njegovem grobu ter polagate cvetje in prižigate sveče. Žalttjoei: žena Vilma, hčerke Erika, Vilma, Sidonija in sin Jože z družinami Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vseih sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki s’® nam v težkih trenutkih pomagali in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, in sveče ali prispevali v dobrodelne namene, nam P® izrekli ustna ali pisna sožalja. Iskrena hvala g. duhovniku, govornikoma, pevcem> kolektivu ŽVZ-ja M. Sobota, GD Moravske Topli®®' drugim gasilcem ter Stanku za odigrano Tišino- Hvala tudi pogrebni št vu BanFi. Žalujoči vsi njegovi Igstnik, 30, novembra 1995 31 k Dolgost Življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. 5. decembra mineva leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, brat, zet in stric v SPOMIN Avgust Žalik iz Gomilice Prisrčna hvala vsem, ki se ustavile ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. tmji najdraiji, ki te ne home nikoli pozabili Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so le sledovi in spomin. ZAHVALA V 59. letu je umrl dragi mož. oče, tast, dedi, sin, brat in stric Stanislav Jurkovič iz Rankovec 40 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje, vence, sveče in darovali za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žaloslinke in govorniku za poslovilne besede. Posebna hvala sosedom, družini Franca Banfija za vsestransko pomoč in pogrebništvu Banfi ter podjetju Mlinopek za podarjeno cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi DEDI! Hvala ti za vse! Pogrešali te bomo! Tvoji vnuki -j/-' V Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal .spomin. ZAHVAIj^ V 97. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Terezija Gergar iz Križevec v Prekmurju Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. Prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili vence in sveče, . nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala sosedi Mariji ^ahuk, ki ji je vedno in ob vsakem trenutku stala ob strani I I Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina! V SPOMIIN 2. decembra mineva leto žalosti, odkar je za vedno zaprla svoje trudne oči in tiho odšla od nas Slavica Petek roj. Balažič iz Radumerščaka pri Ljutomeru Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Fsi njeni najdraž/i Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi Koloman Balajc iz Sela 129 Ko živet sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me »’ spominu vsi. V SPOMIN Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov na leta, ko smo bili skupaj, Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji B Kje si, ljubi mož in oče. kje tvoj mili Je obraz, I kje je tvoja skrbna roka. ■ ki skrbela je za nas? i Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Tiho in mirno nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in praded Vilijem Kočar IZ Panonske 48 18 ?auvala 1, r v 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, ujec in svak i Ludvik Kočar iz Nuško ve 48 iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremiti na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence in sveče ter z besedami slovesa izrekli sožalje. Izrečena pisna in ustna sožalja so dokaz, da ste ga imeli radi in ste ga spoštovali. Hvala! Posebna hvala g. seniorju Emiši za besede slovesa in pevcem za čutno odpete žalostinke. Iskrena hvala sosedom, družinam Bertalanič, Huber in Knaus ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat hvala! Nuskova, 9, 11. 1995 Žalujoči: žena Ema, sinova Karel in Viktor, hčerka Ema z družinami, brat Štefan ter sestra Murija z družino, vnukica Lea, vnuki Aleksander, Adreas, Matjan in Dušan lV ZAHVALA v 73. letu nas je zapustil naš dragi Franc Serec iz Murskih Črnec Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani, s tiho mislijo počastili njegov spomin ter ga pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govorniku in gasilcem. žalujoči vsi njegovi ’^r pomala in lajšala bolečine. Iskrena hvala g. duhovniku deznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žaloslinke dr, Kiršnerju in patronažni službi Zdravstvenega doma Gornji Petrovci za pomoč ob njeni bolezni, Hvala tudi Pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni odpete žaloslinke zadnji poti. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ji .../ d »P I fi K življenju te delo na zemlji si spoznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni veČ bolečin, a nate ostat bo večni spomin. ZAHVALA V 83. letu smo izgubili drago mamo in staro mamo AnoAndrejek iz Martiitja f'srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in *’..j....,________1 za pomoč, izrečena ustna in pisna Sožalja, g. župniku Čampi inu za pogrebni obred ter ■'''ijateljetn, sosedom Pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki so darovati sveče in sv. maše, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. ^tilujoči: sin Jože s hčerko Matejo, hčerka Marija z Jožetom, vnuki Micka z možem Zdravkom, ^*>vrn, Kristjan, sin Avgust z Ženo Micko ter vnukinji Monika in Nives v Rakičanu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu darovali vence, šopke in sveče, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Ivanu Karoliju in Liziki Zadravec. Iskrena hvala tudi dr. Langu za hitro posredovanje ter medicinskemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so mu pomagali v zadnjih urah življenja, vendar zaman. Najlepša hvala dr. Horvatu in dr. Hauzerjevi ter drugemu osebju internega oddelka.Hvala tudi pogrebništvu Band za pogrebne storitve. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z možem Gu~ stijem, vnuk Ladislav z ženo Klasto in pravnukec Nino I Oh, kako je prazna hiša naša, ker tebe, dragi očka, v njej več ni, iščem tvoj glas, pa ga ni. Solza, žalost, bolečina, ki hudo boli. Ni več trpljenja, ne bolečine. življenje je irudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Alojz Cerpnjak iz Doljnih Slaveč 66 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem iz domače in drugih vasi, ki so ga pospremili na njegov zadnji dom, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala celotnemu zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, posebna hvala pa zdravniku dr. Čurčiču Zdravstvenega doma Grad za lajšanje bolečin. Posebna hvala snahi Kristini iz Motovilec za pomoč med njegovo boleznijo in hčerki Anici iz Vidonec. Hvala društvu upokojencev od Grada in govornici iz Motovilec za lepe besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala pogrebništvu Banfi, g. župniku z4 pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Vsem skupaj in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinovi Štefan, Joži in Lojze z Ženo Jožica, hčerka Anica, Micka z možem Lojzetom, SiJonija z možem Francem, Olga z možem Francem, vnuki Vesna, Albina, Olga, Jožica, Mateja, Silvo, Franc, Biserka, Gorazd, Sonja, Franc in Andrej, sedem pravnukov in drugo sorodstvo Zaspat si tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin. Za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA 18. novembra nas je v 65. letu za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Alojz Bokan od Svetega Jurija Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem kirurškega oddelka, sodelavcem MP Kuzma in sodelavcem MTS BCP Kuzma. Iskrena hvala osebju intenzivne nege internega oddelka, g. Ficku za poslovilni govor in gasilcem. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Cvetka z možem Jožetom in hčerko Simono ter sinova Franc in Alojz I Po kratki in težki neozdravljivi bolezni nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric ZAHVALA Viktor Šbiil iz Skakovec Ob izgubi našega dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem, ki ste ga tako številčno pospremili k zadnjemu počitku in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala g, duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpele Žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala dr Peričevi iz ZD Cankova in oddelku dr. Norčiča na kirurgiji v Rakičanu za zdravljenje in lajšanje bolečin v težkih trenutkih. Hvala tudi kolektivom LB Pomurske banke, KZ Panonka in NTK Moravske Toplice Sobota, Hvala vsem, ki ste ga cenili in imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi I KRI NI Potem ko je Štefan Smej - Sokrates v odkrivanju bistvenega v človeku videl tudi notranji del svojega črevesja, je pomurskemu narodu naznanil veselo novico, da ga bo spet kmalu pro-svetijeval prek strani tega časopisa. Čestitke in izrazi nepristranskega navdušenja že prihajajo z vseh koncev naše male domovine. Alexandra Nanovna - RF tuperovna in Robertus Inhof - Luteranski sta se odločila določiti za delo v duetu; Sandiju Červekit - Bambiju nikakor nista mogla dokazati, da ju forma in vsebina gospoda Jacka Danielsa, doma iz Tennessija v ZDA, ne more zapeljati od prave umetnosti. Bambi se bo zato kmalu preselil v Pariz. Andrej Gerenčer - Broker se je po božji poti Lenda-včana Jožefa Kocu na - Pha-rosa še sam odločil za študijsko pot. On je odšel s pomočjo države na sever v najrazvitejšo evropsko državo. Kot nam je uspelo izvedeti, tokrat ne bo prinesel domov programa sedežnih oblog za .Muro pa tudi ne programa izpušnih loncev za audija. Na pot je namreč ponesel nekaj paštet Hugo. Teh ni vzel s sabo samo zaradi nove uspešne pomurske blagovne znamke, ampak zaradi Hugojevega vlakca. Ta mu bo rabil kot promocijsko gradivo za pridobivanje koncesionarjev za novo železniško progo. Ko je Andrej Horvat -D^ndv slišal, daje angleška princesa lady Di seksala s svojim učitelj e m jahanja, je še sam začel obiskovati šolo jahanja in po nekaj tečajih že obležal pod kobilo. Bela Pavlič - Zainvesti-cijski se je odločil pomagati svojemu nekdanjemu podjetju Pomurskenui tisku in je tako iz občinskega proračuna prek avstrijskih bank že nakazal sredstva za odkup štiribarvnega ofsetnega stroja. Stroj bodo uporabljali za občinske potrebe informiranja. Po ugotovitvah Brigite Bavčar - Eksmi-nistrice bi bil najprimernejši prostor za postavitev stroja obnovljeni radioklub, saj je to edina soboška obnovljena zgradba z »ekAjde-setletuo garancijo za vgrajene gradbene materiale, llskarsko barvo bodo dostavljali radioamaterji s cisternami, $ katerimi so nekoč vozili vodo. I U •sr 1 BODITE Z NAM I -1 NE BOSTE SAMI ■ HSIH zi44y nziiHaaiini MJUtv Katero vino je najboljše? Nagradno vprašanje: j 30.11. 1995 p: 'S- F’ Trgovsko podjetje d. o. o. Boris Kegl 69OOOMurska Sobota, Mladinska 60 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! . •*6f ® a-^ SS’’’' I DANES PRILOGA pen - za dober sen! Bil je dan republike ati dešifrirajte naslov barvne reportaže v sredini Pena! Nekatere črke smo skrili zavoljo tujih obveščevalnih služb. PEN - za dober sen! Turnišče: cene pujskov Minuti Četrtek so rejci pripeljali na sejem pujskov Turnišče 52 živali, prodali pa sojih te slabo polovico. S^a par pujskov, starih od 7 do lOtednovfai težkih od 15 do 20 kilogramov, je bilo potrebno odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev. idi jVh ;JifriN"4T:lhirX' Na sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu že lep čas niso prodali več kot 4 vozila. Minulo nedeljo so lastnike zamenjali le trije avtomobili. Znamka Jugo 45 Opel Astra l,6i Zastava 101 Zastava 128 1,1GL Golf D Golf 1,8GT Skoda Favorit Renault 4GTL Lada Samara Fiat Lno 60S Jugo 45 Koral Zastava 126P Letnik 1988 1992 1986 1985 1983 1989 1993 1988 1989 1987 1990 1989 Prev, km 69.000 50.000 89.000 80.00« 100.000 125.000 18.000 117,00« 61.00« 57.000 62.000 57.»«« Cena 2,50« DEM 17.«0« DEM 2.0«« DEM 2,3«0 DEM 3.50« DEM 12.50« DEM 9.0«0 DEM 3.4«0 DEM 5.70» DEM 6.«0« DEM 3.60« DEM 1.650 DEM Ford Escort 1,6 Ghia199176.00018.200 DEM Renault 5 Campus 1992 S 1.000 10.000 DEM s A VTPS£H VlSjfc LMml POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER V SOBOTOp B. OBCEMBRA, od 1O.OOcfaUB vablienf na predstavitev vozil DOBROVNIK ZA' ZAl —J ■ Za tradicionalno trgatev na god sv. Miklavža so v Radgonskih goricah prihranili hektarski nasad rizlinga na Jan-ževem Vrhu. Da grozdja ne bi pozobali ptiči, so trte zavili v mreže. Te dni pa so že začeli z rezjo trte, ki je sicer pri večini vinogradnikov spomladansko opravilo. V Radgonskih goricah pa tudi pripravljajo zemljo na površini 4.5 hketarja, kjer bodo spomladi zasadili nove trsne cepljenke. Obnova hektarja vinograda stane, kot je povedal direktor inž. Franc Škorhar, 5.000,000 tolarjev. V sosednjem Vinogradniškem gospodarstvu Kapela pa bodo imeli na površini 0.30 hektarja božično trgatev. Tudi tam so sladko grozdje zaščiti pred nepovabljeni čivkači. - Fotografija: F. KI. RADfiNGI Občina Sa- d^Bsi-je- objavtta-TiRirts ni' IŽdeiavo razvojnegajpifc^l :tia ■ Celostnega urejanja podeželja in obnovo vasi. Izdelava bo stala okrog 3.000. 000 tolarjev, projekt pa bo vključeval celotno območje KS Kapela in delno KS Radenci. Javni razpis za* podobna delaje objavljen tudi za območja KS Negova, Spodnji Ivanjci ter Cerkvenjak, ki pa so v drugih občinah. (G. G.) Cene sadja in zelenjave Tržnica iorilt Rsillint UiiliiMr JabrJha Baiua« UmoH Grulit Mtnliriit KM Entell) 90 129 200 360 199 259 299 MiMt nim 2Sa • IMInM hfrllu PMilIlilk Čakub trn« zrn« iMtulii Krumir J*a zoo 2» 300 120 300 199 39 (t 50 130 240 310 200 259 199 25« 200 299 220 79 300 40 90 30 19 J Lendavski pereči Jožef L, JožefIL tn JožefJ!J. so se srečno vrniti iz Kenije. Tisti, ki , jih po vrnitvi videli, smo opazili na njihovi koži neke spremembe, a nit se ni bati, da bi bilo kaj hudega, le zagoreti so. V Afriki zdaj pač ni zima kal, pri nas! Z našimi Jožef pa je pripotoval tudi Marjan Kardinal iz PoOto vnika, ki spada v Občino Lendava, zalo se mu opravičujem, ker ga nisem omenil že v prvem poročanju o naših traktoristih. Pojasnim naj, da negm tCfill iV r fJT rCfft fJUfUCUflJU IJ fUtJiti Hlillt rftUjr ' J kardinal (najvišji dostojafjsivenik za papežem), saj C 1 premore, atnpak za Prleka, ki}€ našel topel dom v moji občini (prt j I riki), zna pa se^^da voziti titdi traktor. izlet v Afriko ma je dobro j je že nekaj časa predsednik Turističnega društva Dobrovnik Kot druy ■ zc premore, otnpak za Prleka, ki je našel tope! dom v moji traktoristi, je tudi on malo pokukat v safari, kam drugam (o namigotai^ glej prejšnje Pereče} pa seeeda rte, kajti na uho ml je prišlo, češ dd so tkd^ ■■ । ženske (tudi žene) najlepše. . To tekmovanje traktoristov v Keniji je bilo v nerodnem Času, sajj^_^ ■ treba na vročo afriško celino, ko smo pri nas praznovati martinovo. trije Jožefi in Marjan so vinogradniki in tudi dobri kletarji, ki brez ga Vinca ne morejo niti ma drugem svetite, zalo so s seboj ponesli nektkr<-_^ Kdove, zakaj so ocenjevali te lendavska vina in ne tudi tista, ki rastejC » l' Goričkem? Tem pa, da so so zaradi lega ob en ud. Iz viteškega reaap , protestno izstopil predsednik goričkih »goričancevr! ' io. Ja, dragi moji, tako je na tem svetu: eni prihajajo, drugi odhajajo- ■< I Veliki Polani, denimo, so ostali brez direktorja. Tistega, kije snadomfSčats onega, kije bit pred njim, potem pa iz tekstilne de^. i ► I. r t ■ . » 1 . »M n - r I, ■ -t—,.' fJ/lJlZVl' > vnosti odšel v elektroindustrijo. Po svoje me tiudi, da v Kranjčevi ne morejo najti drugega »Lajčijae, kakor so sicer ogovarjali i>!£V||B Hozjana, ustanovitelja »Deloze«, Tako pravijo Jndustriji konfekcl/e^^^^t prav je zdaj menda IKO. Le zakaj se ducat Polančanov ponaša s in takimi naslovi (doktor, magltier, inženir, ekonomist, pravnik pa se ne upa spoprijeli s problemi domače tovarnice. Ka/ pa, če Je geče: noče se zameriti sosedom, sorodnikom, prijateljem ...In kaj bo z I ' lozoe? Vpra.šanje, ki bega tudi mene, ki sem sicer preprost kmet in “I kojenec. Me ne bi smelo! Mar niso pokojnine odvisne tudi od naših frm? " jfc- Moja domača banka /O Pomurska banka d4 Murska 8oW* Meiilalntški tečaj Pomurske banke z dne, 28. novembra1995, lečal*' od 29. novembra 1995 od «0.00. Srednji teča} Banke Slovenije velja ■oventbra 1995 od 00.00. Državi ' Enota Banka Sloventje Nakup I|,i Ti H Avstrija Fraacija Nemčija Italija Švica ZDA 100 10« 100 100 100 t 1.226,3616 2,509,5928 8.629,6646 7,7184 10.719,7694 122,8001 1.235,«« 2.525,00 8.780,00 7,68 10.795,00 124,10 Prod^_^ l,270,0?.J 8.94OM 8,?i> 127,id. I NOVOl GOTOVINSKA FOSOJILA« IN POSOJILA ZA NAKUP AVTOMOBILOV ODSLEJ BREZ DEPOZITAI , (* Rak vraiKi grl tatavlRalUk pmllHIi t« »AfnC S 3fl . ZamkvSrr Obr. noro Rok naflla »Slom 5IM.M0 500.90(1 500.004 13% 13% 13% 13% 12 RKS. 24 mn. 3*IMt 43 M«. ■ntl vsn 4I.9T> 24.7« 17.5S 13S» FIATORAVO In FMTSPJkV* 1 I EimOPSKA AjTOMOBim LETA 199,9 F ’J" w. J. 1 o I 'fi^ ‘j a i s z7 rJ «* > ~M--, •’2 ■■ ® , •• '■• : * t, '■ Pf7V4 . fR^ I' "#J «. Z >r 1 ^r '*■ r "i*' 'i * C s t* 'f t f i Ml v *l 4 * ' ^'<1 *' *** w k f -••5^ .«*■*■ • S' ■. r * ' •* '■ - I •*'* ’ -■ V .^•. - i (I >? ^^nkova 2raptf«l5F/ja#^ ^^inji Ema /n Edkki/ VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 30. novembra, 1995, 8. številka I I I november 95 tute Pe" tute vestni^ J^OGASEBOJISIMONAWEISS 5|p|{£|{| b' 7* V- H L i ali SE w y ELI NA V ANEČO Marsikdo je prepričan, da je življenje zvezd slovenske zabavnoglasbene scene polno veselja, dobre volje, sprejemov in mastnega zaslužka. Morda je vse skupaj res, ampak obstaja tudi druga plat medalje: delaš, ko drugi pijejo in se zabavajo, nimaš dovolj časa za družino, vedno si na ! v 1 * < • 1 « očeh javnosti, ki zna biti neusmi^ena. Prav zato ni niti najmanj čudno, če sta Simona Weiss, ena najuspešnejših slovenskih pevk, in Slave Kovačič, član skupine Čudežna polja, zgrožena, njuna tesnoba je očitna. Pen pa nima natančnih informacij, kaj konkretno ju je preplašilo. KAM MERI KAZALEC SLAVCA KOVAČIČA? M g® ■r= J T I !l 'i K I .1 i' ’X>:® 'ii. PREKMUREC NA BAVARSKEM PENU £. A Očitno jih ni tako malo, ki radi posedijo na (ali ob) kakšnem posebej markantnem »penu«. Tale je dovolj velik, pa še nemški, natančneje bavarski je. Kot pravi lokalpatriot pa je z njim Janez Hajnal, zaljšalec Potrošnikovih izložb. Da bi poudaril svojo slovenskost, je vrli Janez tudi v bavarskem gozdu privlekel na piano slovenska izdelka. Ker ne smemo delati zastonj reklame, upamo, da se ne vidi natančno, kaj drži v rokah, če pa se, na zdravje! ;g- U/) 4/4 i <= je »Tutajo«. kjer »tutajo« pa I vsaj deloma tudi resno mislijo: Andrej Šifrer, I slovenski avtor prijetnih I pesmic in napevov, se bo I udomačil v Prekmurju, natančneje na Vaneči. j Tam je namreč poskušal I pristno goričko vino, ki | mu je stopilo v glavo - pa I ne tako, da bi ga opija- | nilo, pač pa je v njem j dozorela odločitev, da si I bo na Vaneči kupil koš- I ček zemlje in prideloval I domače vino, ki ga bo E pod blagovno znamko I GORIČ-AN (Goričko, Andrej) prodajal na tujem in doma. In ko imaš en- krat žlahnto kapljico v svoji kleti, je čisto vseeno, če je vse manj dobrih gostiln! Med kandidati za Sifrerjevega vinogradniš-kokletarskega mentorja omenjajo gospode Ladislava Gydreka, Alojza Kisi-laka, Ernesta Novaka ml., Ernesta Novaka st., Nikolo Belamariča in Janija Zilav- ca. foto: ERNO 'ifia' V t«' I... ut: ■H: :lč« 'Fjit* d49; G' ■■ It. V ifet ,SS:. »t. ; test#’ z VAMI! ibo!' Eden najpomembnejših telekomovcev naše dežele in zup^jj nogometne slovenske vasi Jože Kavaš skrbi za stik z voliici. Vl^ požarne varnosti je na primer v melinski gostilni Horvat gasiloen^|^^ bograč (ali golaž?). Ob njem je beltinski občinski svetnik -Zadravec, tudi član SKD-ja in gasilski poveljnik. Zatrjuje]^’ .^p.jst podobni sprejemi usodnega pomena za budnost in pripta^'^jp^ gasilskih prostovoljcev! Fotografija ■ A I 1 1 I Fb^' ■ < f L j P tl I t; 1 It i i sj k 1 t> ' Ir St I r ie 1 I tute Pe" tute november 95 's POJOČI ALOJZ IZ 1 ■■1 J ROBADJA V Peno vib Tutah sicer ne poje, a to še ne I pomeni, da ni tovrstni I talent — Alojz Kosi iz I Robadja pri Strigovi S na Hrvaškem poje in n misli tudi slovensko. K Obiskuje nase javne n prireditve, ob petju . I tudi igra na frulico in n dobiva nagrade. Luj-n zek s frulico, kot mu JI.. ■ ' JI med drugim pravijo, '-‘dUin jg 2a Pen izjavil, da I m je pripravlja n »fru lati« tudi za našo firmo. Za začetek in preizkus naj bi to ^|R| počel vsak delavnik '1 med sedmo in os- I mo v drugem nads-'i tropju rumene hiše I v Ulici arhitekta t Novaka 13, ko se I zbirajo tisti, ki pii Šejo in govorijo — pa tudi tržijo — za vas. R RAH GOSPE WEISS POJASNJEN S f Pen vas nikoli {ali pa redko) ne pusti brez odgovora. Zato že kar takoj pojasnjujemo strah Simone Weiss, ki pa je bil upravičen. Očitno se je vrla estradnica ustrašila poljuba Geze Farkaša, Ampak Gezi je uspelo, Simona pa je na tej fotografiji že bistveno manj prestrašena kot na prejšnji. Morda pa se je bala, da »zezajočega se« cmoka ne bo ... SOBOTA POSTAJA VE I s Njena zasluga je, da Radin vrsto let velja za najbolj urejen in čist hotel pri nas. Kot gospodinja hotelov v radenskem zdravilišču je prav gospa Šandorjeva poskrbela za to, da so gostje dobili na vzglavnik kakšen bonbon ali vrtnico v sobo. Turizem zgolj s hotelskimi zidovi in brez duše ni to, kar naj ELICA SANDOR bi bil. Poslanstvo, ki ga Elica opravlja z lahkoto in prirojenim občutkom za sočloveka, je v Radence ponovno privabilo prenekaterega gosta. Pred leti so jo snubili za šefinjo vladnega protokola v Ljubljano, pa je ostala zvesta Radencem in zdravilišču. Je tudi na čelu slovenskih hotelskih gospodinj, ki jo vabijo na različna srečanja in predavanja. Veliko dobrih gostov, Elica Sandor, in veliko Eiic, slovenski turizem! 1 f 'f r r /■ .-7 ! I' r-i. .p l-i I i I 'fŠ^' J, v m ■ ■»«■' ci. Vi - v. fl cTb'' i fia iL l' S"s..\ /f ir Maks tancinger r ■k I: deležen Številnih kritičnih pripomb, 'leL. Pomurje, bo minister za gospodarske P^®^nrw.ii .1 k I. . / .. _ --Izs irriri::! 'l • J ■ Opravljal svoje delo, gradu - - '^'^KŽcr.e liste, da bi zbranim povedan ^(i1[l|^^^ ’^*^žnostih naše pokrajine. To so s---- t. .urmv n_., delavka Klinarjeva in gos P^LI do nadaljnjega (upamo, da tudi do izida Opravljal svoje delo. Združene so namreč obiskati o skušali kiji Pelhan, _____________ . Tajnikar. . bomo živeli jutri?!« je ves razburjen Prr?f*'tik sebe, predvsem pa ministra rnož s » '-'tl iS'' IT 3 i/ 1 d v A L Vozi, Miško, voziiii! frl Kje so časi, ko je bil v Soboti samo en semafor in si lahko parkiral, kjer se ti je zahotelo ... Očitno so za vedno minili. Kolone, kot jo vidite na fotografiji in je posneta v križišču Gregorčičeve in Ulice arhitekta Novaka, so vsakdanjost. A v nasprotju z normalnim kapitalističnim svetom, kjer je gneča samo takrat, ko prihajajo in odhajajo iz službe, je pri nas na cesti preveč avtomobilov malone ves dan. Pa kaj bi to, glavno je, da smo zdravi (kako dolgo ob toliko izpušnih plinih še bomo, pa vprašajte na kakšnem zavodu ...)! ■-Wl r pitvivac,llj JJS* -- I bujraš« in mestni svetnik Martin Zizek. 'ri p^te, ............. ie gospoda ministra kar nekajkrat po-^„^'^^1 Tancinger. Kljub milozvočnemu pri- ni i' -■ lajlLJUgiil* l\lJULr . župana Gerenčerja, da gre za Tajnikarja rip -p’*' 'JU župana uerencerja, ua ■-j■ le rijj' * ^ricingerja, sc Žižek ni dal motiti. Ob koncu ' popravil, danes pa se - kot je razvidno Žižek ni dal motiti. Ob koncu ■.Xx-' ■' j«y fije sladko smeji. s pričujočim zapisom popravljamo krivico iz ene prejšnjih številk Pena, ko smo objaviti fotografijo smejočega se gospoda Žižka, ne da bi karkoli pripisali. Takrat je tako želel tiskarski škrat, tokrat pa je za besedilo poskrbel sam* neizprosni Tancingerjev (Tajnikarjev) kritik. 4^ november 95 p«" VESTMKJ« EMA BENKO \ž>Zavestnosemseodloč^ za usodo Benkovih« BENKOVA EDITA BENKO Svoje ambicije vidim v luči Benkove tradicije« - Vpovojnits časih, ko /e črtenje Benkotkh veljalo za domoljubno dejanje, ste postali dekle, nato pa žena Jožefa Benka mlajšega. - Ljubezen se ne ravna po politiki in ideologiji. Jaz sem hodila takrat Še v ekonomsko šolo in gospod Benko, kot sem ga v začetku spoštljivo naslavljala, meje vedno počakal pred šolo, ob nedeljah in večernicah prihajal pred cerkev in me tX)spremil domov. Po nekaj mesecih je dejal, da bi rad prišel k nam Čakal je pred hišo, ko sem povedala očetu za Jozijevo željo. Oče, v Soboti dobro znan medičar, je nasprotoval, vendar moj spremljevalec je že vstopil in oče se je vdal. Tako je začel zahajati v našo hišo, in ko so me po končani šoli z dekretom premestili v Celje, me je Benkov fant tudi tam obiskoval in prav tako v Ljubljani, kjer sva se poročila. Vidite, bila je le navadna ljubezen, kot jih je bilo in jih bo še na milijone in milijone, strne zgodbo svoje ljubezni 67-letna Ema Benko, že nekaj let na invalidsid voziček priklenjena upokojena bančnica ter profesorica knjigovodstva, računstva, statistike in ekonomike. - Ce bi se pred vojno poročili z Benkovim sinom, bi vam zavidala rsa Sobota, toda 1946. leta so vas mnogi pomilovali, saj Je nekoč najbogatejša družina ostala brez vsega in Je veljala za politično neprimerno. - Po vojni so imeli še tri hiše in jaz sem prišla na njihov dom, kjer sta zdaj mesnica in upravna zgradba Pomurke. Toda na željo stare gospe Benko smo se 1947. leta odselili v Nvoger na Mažarsko, upajoč, da nas bodo končno P pustili pri miru. A tamkajšnji oskrbnik tastovega - Edits Benko, če bi pisali življenjepis, kaj bi navedli? - Samo osnovne podatke. Rojena sem v Celju, toda^se moje otroštvo je vezano na to hišo v Mariboru, na mbl^ starše in staro mater, ki se je vedno trudila, da mi priv^Sb)' . lepe meščanske navade. Morala sem prijeti za vsako in še danes sem hvaležna njej in materi, da znam postor . kar pač mora vsaka ženska. Po gimnaziji sem Študira*®^ Gradcu, pozneje sem šla po materinih stopinjh m zaposlila na šoli. Poroka, hčerka Tina, delo v marketing -ločitev in sedaj prvi poskusi uveljavljanja v poslovnem sv " - to so najpomembnejši kamenčki mojega življenjsKegJ posestva nas je prijavil in morali smo v Szom-bathely, potem v Gyor in na koncu v Pesto, kjer so nas izročili Jugoslaviji. Naš križev pot seje začel v Beogradu, nadaljeval pa se je v Ljubljani, Mariboru in v soboških zaporih. Mene so sicer po enem mesecu izpustili, gospo Benko in Jožija pa so premestiti u mariborski zapor. Nikoli ne bom pozabila, kako je upravnik zapora vsak dan prihajal pred vrata moje celice in govoril: »No, kako se kaj počutite, Hancova? Voni na Glavno m trgi vislice že stojijo. No, kak se kaj počutite, Hancova, zdaj, ka do vas vesili ..." Kmalu so moža in njegovo mater premestili v mariborske zapore, vendar dolgo ni bilo sodne obravnave. Hodila sem od vrat do vrat in prosila, naj jima čim prej sodijo. Sodba je bila zelo huda: moža so obsodili na odvzem vsega premoženja in na 15 let zapora. Višje sodišče mu je kazen znižalo na pet let in vseh pet let je tudi »odsedel". Kazen je prestajal v štorski železarni in medve sva se tudi nastanili tam v enem od blokov, po slabem letu pa smo se preselili v Maribor, kjer je imela tašča pol hiše. Zaposlila sem se v banki, pozneje pa kot profesorica delala na ekomonski šoli, dokler me ni pred dobrimi dvajsetimi leti zadela kap. lis - Kako se Je živelo z Benkovo hipoteko? - Dolga leta so nas klicali še na takratno OZNO in še kasneje tudi na UJV. spraševali, s kom se družimo, s kom in kaj se pogovarjamo. Možu je bilo zelo hudo in zaradi tega se je velikokrat napil, V bistvu je bil zelo zagrenjen človek .. V začetku je bilo veliko sovražne propagande, toda ljudje so bili na naši strani. Joži je v Soboti redno srečeval mesarje iz očetove klavnice. Gospe Benko so svetovali, naj vloži prošnjo za prekop moža, in takoj je dobila uradno dovoljenje. Predlagali so ji tudi postopek za rehabilitacijo, vendar je odklonila, rekoč: »On je za mene umrl. Kak so hoteli, tak so napravili..." Doma nismo kaj dosti govorili o starem gospodu, te v ozkem družinskem krogu smo obujali spomine nanj, nikoli pa pred tujci. Stara gospa je imela največ upanja, vnukinji je vedno govorila, da bo nekoč Se upravljala Benkovo premoženje, - Preroške besede gospe Benko se uresničujejo. V začetku devetdesetih let ste dediči začeli postopek za rehabilitacijo in vrnitev premoženja industrialca in veletrgovca Josipa Benka - Čeprav se je na sodišču vse lepo in pravično izteklo, mi je še zdaj hudo, ko pomislim na proces. Jokala sem, ko je neka priča skoraj kričala, češ kaj me brigajo Benkovi, naj jim vrnejo celo Soboto, Mi hočemo samo to, kar je nekoč že bilo naše. Jokaje sem zapustila sodno dvorano in Šele po radiu slišala, da je oproščen. Vem, stara gospa in Joži bi prav tako jokala. Mož nikoli ni imel upanja, da bi bila Benkovina kdaj spet naša Skromni pokojnini sva si prislužila on kot vodja Pomurkinih mesnic v Mariboru, jaz kot bančna uslužbenka in profesorica na srednji Šoli. - Po mnenju mnogih veljata vi in vaša hčerka za najpremožnejši Slovenki... - Dajte, kje pa, saj niman nič drugega kot tu vidite, za drugo premoženje se tožimo s sedanjim lastnikom. Kar imam, to je ta hiša v Murski Soboti, pa še ta me je stala skoraj petnajst milijonov. V obnovo zgradbe, kjer je bila dolga leta administracija Pomurskega tiska, sem vložila vso svojo doto, prihranke, pokojnino in še najela posojila, z grenkobo ugotavlja Ema Benko, snaha nekoč najbogatejšega Prekmurca in dedinja po možu, sinu Josipa Benka. Hrati zgroženo ugotavlja, da je druga zgradba, ne tako dolgo še kuhinja in vratarnica omenjenega podjetja, vsa v ruševinah. - Dolga leta sem živela v Mariboru, toda moj dom je vseeno tu v Murski Soboti, zato sem se z bratovo in odvetnikovo pomočjo lotila obnove. - Ludvik Prekoršek. ne tako dolgo še možni kupec Pomurke, je izjavil, da Je pripravljen Izplačati Benkove dediče. - Res. omenjeni gospod nas je nekajkrat obiskal, dal svojo ponudbo, toda zdaj je vse obviselo v zraku.V vseh teh letih se nikomur iz vodstva ni zdelo vredno, da bi stopil do nas in nas vsaj povabil na ogled Pomurke. Neki dan sem v televizijskem dnevniku zagledala stečajnega upravitelja, ki je sedel za Benkovo pisalno mizo, na steni pa še vedno visi njegova ura ... - In če bi sodni mlini začeli hitre mleti v vašo korist, kaj bi storili s premoženjem? - Šla bi v toplice, šla bi iskat zdravja. Pred petimi led sem še lahko hodita, sama skrbela zase, sedaj sem pa odvisna od tuje pomoči. Zdravja, samo zdravja bi si kupila z Benkovim premoženjem ... - Mnogo ljudi je še danes prepričanih, da vam je kljub odvzetemu premoženju ostalo v tujih bankah še veliko denarja. - Nič, popolnoma nič nam ni ostalo. Ves denar, ki ga je imela tašča, je bil od prodaje štirih hektarjev zemlje. Skoraj neverjetno se sliši, vendar je resnica, da sva s taščo med sprehodom po Ljubljani pred stanovanjem nekega funkcionarja s komiteja zagledali tovornjak, s katerega so Iztovarjali pohištvo. Stara gospa me je zgrabila za roko in skoraj zakričala: »Tiho boj, tiho boj, ti pa mojo spalnico nesejo..." Razen nekaj kosov pohištva in deta mariborske hiše nam ni ostalo ničesar. - V vaši pripovedi je vedno navzoča Rozalija Benko, vaša tašča... - Usoda naju je povezala. Moj mož je rasel v senci svojega strogega, pedantnega, izjemno sposobnega očeta ter velikokrat ni bil kos vsem zahtevam in bremenom. Konflikti so ga odvračali od očeta in ga vedno bolj navezovali na razumevajočo mater. Ne vem, kakšna bi bila njegova usoda, če bi Benkovi petinštiridesetega poslušali ruskega generala in kot drugi premožni meščani odšli v Avstrijo. On pa je odvrnil, le zakaj bi šel zdaj, ko prihajajo moji Slovenci... Besede obvisijo v zraku. Zunaj dežuje, po mestu se vali reka avtomobilov. Soboški vsakdan. Le nekaj hiš od nekoč najsodobnejše jugoslovanske mesne industrije prijazna gospa, ujetnica med štirimi zidovi, upa, kako si bo z Benkovim premoženjem povrnila zdravje ... Sx w » ii II P 1 }] :=J-, N B i- H H •F'. t p i ■ mozaika. - Vendar pa ne morete mimo tega, da ste vnukirjs strialca in veletrgo vca Josipa Benka, žrtve nekega kaoshe3 Časa. - Družinska tradicija, ki jo je poosebljala moja stara mi je zapustila nepozabne 1 ■ -it. bE tfai O ■ 444* B 1 M 1*1 Ii? ruji mi je zapustila nepozabne drugi strani pa nam ni bilo oLiaiii pa nam ... a..-Oblast se je posredno ali |j;j vtikala v naše življenje. Kot sem morala na zaslišanja, nekoc sO celo za eno leto vzeli potni h’ pojasnilom, da sledim kapitalisti^^ nazorom svojega starega očeta-sem, naj mi pojasnijo, kako je ’ * vplival name, ko pa sem bila roje’’®^ Iti pu ujtyuvi aiiuui 1N3S , < dan so mi potni list vrnili, toda priokus je ostal za vse čase, očeta sem podoživljala kot sposobnega človeka, ki je vsakršne pomoči, le zaradi let po njegovi tragični smrti. j hr^ laslf* iznajdljivosti. Stara mžti vsadila spoštovanje do druzi^’^_ tradicije, do svoje smrti 1958- l^^ je stala ob strani, pripovedova^^^ mojih koreninah. Občudovala , njen odnos do mojega očeta, tisto globoko navez. ■ matere in sina. Mislim, da sem ga tudi jaz podozMf^, svojim očetom. Poglejte te portrete na steni. Stat' energičen, skoraj v gospodovalni drži se je postavil p slikarja. Najbolj je zgovorna sta njegova desnica iti energični stisk. Stara mati izžareva blagi značaj in ji je precej podoben. Jaz sem nekje med njima • -poreklo me nikoli ni obremenjevalo in tudi zdaj ne, bi lagala, če bi tajila, da je zdaj vse enako kot prej. 1" sem se spremenila, vendar ne tako, kot so drugi pričakovali. Njen sproščeni smeh napolni- vse i-d^ prefinjeno urejene dnevne sobe. - Pravijo, da ste najpremožnejša Slovenka. - Kar mislijo nekateri, je daleč od resnice, premožnejših ženk in moških je.Vedno sem živela v o svojih možnosti, tudi hčerko, ki je študentka kiE rS fc* « ..#1 .r . ■ r. rt ■ rt \ 7 rt I ■ rt rvi . »-fc rt . rt prt . I r rt . -rt 4/1 3 1 1' * 1L marsikatero izkušnjo.Volje mi ne manjka in zdaj da kaj ukrenem. Sicer pa, kdor ne tvega, tudi ne P' Navsezadnje je življenje brez ambicij precej bedno- , - i/erjelno vam tiidiponudb ne manjka, Ludvik *. je po vedal, da se z dediči dogo varja za odkup deleži l Ib 4 industriji. - Omenjeni gospod je dal ponudbo za odkup: nisem zainteresirana ... Sl A - To pomeni, da se bo na živilskih izdelkih spet sep-i Benkovo ime? 11 - Zakaj pa ne?! Razmišljali smo, da bi mesnico^-boru in Celju spet preimenovali po Benku. Žal recepti, po katerih so ga poznali celo v Grčiji, niso on - Vseskozi ste obdržali priimek Benko. - Saj sem vendar Benkova ... -(joi Z okna hiše v Gosposki ulici je lep pogled na i”® ,fS^' _ most, na staro kavarno ob robu Lenta. ■ ■ tiifl - Maribor je mesto moje mladosti, nameravali vprašati, če bi se preselila v Mursko Morda. O tem nisem razmišljala ... IN MARIBORSKA Fotografije: A- ELLA^'k 1 l h. k tk »k Dr h/ ^t Os k; H, to november 95 I J Resnica O T Petra Marinkoviča ) NIKOLI V i ■r 'i T? ( NIKOLI r'- ^l: Gospod Marinkovič, afera Prelog je pove-tudi z vašim imenom. Na kakšen način je ^“^etnik Peter Marinkovič vključen v zadevo, pri gre za sum finančnega kriminala in pre-^^evanja z mamili? peter Marinkovič: Moj stik s podjetjem Goldeja, d. iz Radencev je bil prvič vzpostavljen 6. 5.1994, ko na prošnjo tedanjega prokurista Janka Preloga ■ *f6jšega pripravil listine za dokapitalizacijo podjetja, ki korala biti opravljena v skladu s slovenskim zakonom ''Sospodarskih družbah. Listine sem pripravil, jih vložil '‘egistrskem sodišču v Murski Soboti in podjetju za ^^avljeno delo po običajni tarifi tudi izstavil fakturo, ki je “ plačana. Po tem s podjetjem Goldeja nisem več ptSova! V letošnjem letu, ko sem prišel z dopusta, to je * ^vgusta 5|a rne zakonca Prelog - g. Prelog starejši -ji^^9Qva žena Anica - zgodaj zjutraj počakala pred f željo, da se strogo zasebno pogovorimo. Takrat r UO 3« IJIIV, > ‘ ’*'i zaupala, da sta s poslovanjem podjetja Goldeja v težave, da terjatev do upnikov ne moreta sproti in da ju ljudje na grd način izsiljujejo in 'hačiio napadajo. Nekemu gospodu bi morala že do plačati določeno vsoto - manjšo vsoto DEM -, in plačati, je najprej prišel sam, gospoda pretepel s trdim predmetom, ki ga je nosil v vrečki, Ij P- lem razbil še šest manjših in dve veliki šipi v njihovi fel-Vrfei«. Nekaj dni kasneje sta Prelogove hiti, '■1, - dva gospoda, se predstavila kot sodelavca j^^^e Modras - zanjo sta Prelogova slišala prvič - in da jih je najel gospod, ki ju je nekaj dni pred Ij namenom, da izterjata dolg, ki bi naj znašal W DEM. Ker Prelogova tega denarja nista imela, l(. CIKA'« tepena, Pozneje so jim ljudje iz agencije ~ tako so se vsaj predstavili, med njimi je bila tudi večkrat grozili po telefonu. Skratka, uvidel sem, 'J^f^relogova nemočna, da sta zabredla v težave in da Noujeta nasvete. Svetoval sem jima, kot je to v naši H-; TJ 19 1 T .J i JK ■St l Id V NISEM HAZARDIRAL, PREKUPČEVAL Z MAMILI Primer podjetja Goldeja in njegovih lastnikov Prelogovih iz Radenec - o tem je -- Pen že poročal - še vedno buri duhove levega in desnega brega Mure. Krog tako ali drugače vpletenih v zadevo, ki diši po finančnem kriminalu, začinjena pa naj bi bila tudi z mamili, se širi iz dneva v dan. Oglašajo se tisti, ki so verjeli oglasni ponudbi podjetja, mu posodili denar za visoke obresti in sedaj zahtevajo obljubljeno, pa tudi tisti, ki želijo pri odmotavanju zapletenega klobčiča pomagati. Tako so se z anonimnim pismom, podpisanim z »Ogorčeni bivši prijatelji iz Radencev in okolice«, poslanim dopisništvu Dela in delno tudi objavljenim 11. novembra, oglasili dobrotniki, ki želijo slovensko javnost seznaniti z nekaterimi dejstvi, ki so povezana z afero Prelog. V njem obtožujejo Prelogove in njihovega odvetnika Petra Marinkoviča nečednih poslov. V anonimki grdo obtoženemu je Pen ponudil priložnost, da pove svojo resnico. Po večkratnih stikih sem ugotovil. da so moji stranki - oba Prelogova živeti. Nekega dne sta mi povedala, da sta zapustila svojo hišo v Radencih in se naselila v drugem kraju. - kot fizični osebi in njuno podjetje v težkem položaju. praksi običajno: dolgove je potrebno vrniti, z dolžniki se je potrebno dogovoriti, in če ti izberejo sodno pot, sem ju poučil, da se lahko poseže na vse njuno premoženje. Malce pomirjena sta takrat odšla. Pozneje sta mi začela v pisarno prinašati določene papirje - ko so bile že sodne intervencije, torej tožbe. Takrat sta mi Prelogova, to je bilo 19. 9., ko je biia tožena tudi Goldeja, podpisala običajna pooblastila za zastopanje. Nastopal sem v skladu s temi pooblastili in opravljal svojo funkcijo v posamezni zadevi kot odvetnik. Praviloma sem priznaval terjatve in zahtevke nasprotnikov, razen ko niso bili utemeljeni. Glede na opisano v zvezi z gospodom, ki naj bi Prelogove pretepal in za katerega se je pozneje izkazalo, da se je imenoval »Švedu -njegove podatke imam -, sem v imenu gospoda Preloga oblikoval odškodninski zahtevek zaradi posledic pretepa in materialne škode, ki je bila povzročena. Ta odškodninski zahtevek sem mu poskušal vročiti 5-krat, a vedno brezuspešno, čez nekaj časa sem prejel od gospoda odvetnika Šafariča v imenu tega gospoda zahtevek, naslovljen na Prelogove, v višini 15.000 DEM, Istočasno sem gospodu Šafariču uspel vročiti Prelogov odškodninski zahtevek z izjavo o pobotu terjatev. Na vse to do danes nisem prejel nobenega odgovora. Pozneje so se vrstili še drugi zahtevki zoper Preiogo-ve in vsakokrat sem po posebnem pooblastilu, ki ga je bilo potrebno vsakokrat predložiti na sodišču, Prelogove tudi zastopal. Po večkratnih stikih, zlasti v začetku septembra, sem ugotovil, da so moji stranki — -oba Prelogova-kot fizični I 1,^ obtožbe v anonimnem pismu so neresnične. Moram oziroma občana in besedo RESNICA, kajti spada iT način njuno podjetje v težkem 1 izražanja, h kateremu smo odvetniki zavezani, položaju. Ugotovil sem, da , ha bi vse to lahko imenoval tudi LAŽ. H Ijud,« ne morejo vec tako Prosila sta me, naj tega naslova ne povem nikomur. To sem jima obljubil z dopolnitvijo, da z našim dogovorom seznanim organe UNZ, ki jim bodo Prelogovi v šestih urah na voljo, Moja pooblastila od Prelogovih so razvidna iz vsakega sodnega spisa. Pooblastilo podjetja Goldeja, eno in edino, je bilo datirano 19.9.1995. Torej moje delo pri zadevi Goldeja in sodelovanje z njenimi lastniki Prelogovimi je bil čisto profesionalno ter na pobudo in željo Prelogovih. PENI: V anonimnem pismu vas »ogorčeni prijatelji iz Radencev in okolice« obtožujejo, da sta biia z gospodom Prelogom kvartopirska kolega, da sta skupaj prekupčevala z mamili, da sta prestopala slovensko-avstrijsko mejo brez carinskih pregledov, da ste vsi skupaj živeli na visoki nogi brez finančnih težav, skratka, da ste se ukvarjali z umazanimi posli. Kakšna je vaša resnica? PETER MARINKOVIČ: Nikoli nisem v času bivanja v Sloveniji 2 nikomer kvartal, nazadnje sem igral s kolegi pred odhodom v vojsko za vino in jagnjetino v Dalmaciji, Nikoli nisem kvartal in sodeloval v hazardnih igrah, ne s Prelogovimi ne z drugimi. 2 mamili nikoli nisem prekupčeval in mislim, da v takšno skušnjavo ne bom nikoli prišel. Po moji oceni je to najhujša oblika kriminala, namreč ubiti človeka z orožjem je zločin, z mamili pa človeka uničuješ postopoma in premišljeno z dobičkonosnim namenom izdneva v dan dolga leta, z njim vred pa uničuješ tudi njegove najblizje, S tem se nikoli nisem ukvarjal, nikoli nisem pri tem sodeloval in nikoli se niso pri meni dogajale kakršne koli transakcije. Osebe iz avtomobilov s tujimi, hrvaškimi registracijami me nikoli niso obiskovale, ne doma ne v pisarni. Moja edina službena zveza z osebami iz sosednje Hrvaške je delniška družba, ki jo zastopam na soboškem sodišču zaradi čisto navadnega majhnega gospodarskega spora. Z občani iz Hrvaške, razen z mojimi sestrami iz Zadra, s katerimi si telefoniramo in dopisujemo, nimam stikov. Sicer pa moji sosedje iz Prisojne ulice v Radencih, kjer stanujem že štirinajsto leto, lahko povedo, kolikokrat so videli avtomobile s tujimi registracijami in obiskovalci, ki bi bili namenjeni k meni. PENI: Kdo stoji za temi pismi? PETER MARINKOVIČ: Iz vsebine tega pisma je jasno, da stoji za njim oseba, ki me želi diskreditirati in mi škoditi kot odvetniku, ne pa kot državljanu oziroma osebi. To je torej oseba, ki sem jo s svojim odvetniškim delovanjem po njenem mnenju spravil v neugoden položaj. Menim, da takšnih oseb ni veliko. Prepričan sem, da Če bi dobil vsaj avtentičen prepis tega anonimnega pisma, bi po moji strokovni analizi v zelo kratkem času ugotovil, kdo je. Obtožbe, navedene v anonimnem pismu, so Marinkovičeve hudo prizadele. Tako je soproga Petra Marinkoviča, ki je ravnateljica na srednji gostinski šoH v Radencih, takoj po objavljenih obtožbah svoje sodelavce zaprosila za mnenje, če lahko to delo sploh še opravlja. Kolektiv se o tem ni hote! niti pogovarjati. Reakcija Nataše, hčerke Petra Marinkoviča: •Atek. je res. da si gangster?« Peter Marinkovič: Ma. tako piše v časopisu. - Nataša: o Torej imaš veliko denarja in mi ne boš več reke! da nimaš denarja za mojo novo flavto.« PENI: Kakšna bo vaša naslednja poteza, povezana z anonimko, kako se boste branili? PETER MARINKOVIČ: Glede anonimnega pisma in teh hudih obtožb - ne glede na to, koliko to prizadene mene in mojo družino - sem se dolžan in se moram braniti zaradi odvetniškega stanu. Večina mojih kolegov mi je že telefonirala, mi izrazila vso podporo in pomoč ter izjavila, da navedbam v anonimki ne verjame. Zaradi odvetniškega stanu se moram braniti in zadevo prej ali slej razčistiti v skladu s slovenskim pravnim redom. Z dovoljenjem, ki sem ga dobil od pomurske odvetniške zbornice, sem dolžan sredstvom javnega obveščanja odgovoriti na vsa vprašanja, ki ne presegajo pravil poklicne tajnosti in strogo zasebnega življenja. Koristil bom pravico, ki mi jo daje pravni red, da časopisi objavijo moj odgovor na anonimko. Preostane mi še pravica po kazenskem zakoniku, da ukrepam zoper avtorja oziroma pisca kot tudi po pravilih odškodninskega prava - o tem se bom odločil v naslednjem tednu. Istočasno bom zaprosil Društvo novinarjev Slovenije, da mi posredujejo njihove interne predpise, ki v uradnih listih niso objavljeni, in bom sprožil zoper pisca članka v Delu ustrezen postopek, ker menim, da ni ravnal po načelih etike in stroke novinarskega delovanja. DrekmurskiD^>|;^^|m0<< ■-L«*.« ,* jt -Z "* j I "“‘«-*nc>u in aamjaKov oo piiznjem naravnem vouncni >'*, u •‘j«- g i kri(,i'.^'^cthtono vrsto tudi v naših krajih, ki živi le še v rezervatih na^ Madžarskem. Zelo 1 i/® ponudba za turiste, obiskovalce in goste Horvatovega turističnega objekta, ki bo naslednjega leta. »Tan^a" kot pravijo Madžari osamljenim domačijam, bo I wujl pravi, a vendar novi podobi, kjer bodo Horvatovi dnevno sprejemali ■ ■ ' ■-II .''-U,lealn ftlinai^inr, na sto in Sk.1 ! I Brionov na H ur? sivino jutra tam nekje izza Črnega loga prodirajo pivi t g g J Odkar so a.* UdKar Sl prispele prve živali, Jože Horvat dnevno vsaj za eno uro zapusti svoje znano gostišče ICUKA ter kot dober lovec in ljubitelj živali pogleda naokrog po »tanyi«. M - IB pravi, a vendar novi ^-T)n.i tor hi tln J’ J* • ■ ■ » - skupine, ob koncu tedna pa ■ - Horvat šel kar v Ž.'?. !^irt>i. štela okrog štirideset živali, za ;Vi tiste, ki radi pokušajo divjačino na sto in a pa vse tiste, ki raoi pon^j- Ž če kjer je kupil damjake m muflone, katerih katere pa lahko povemo, da njihovi predniki '«virU Ma bo štela okrog stinaes^er zivan, za.otoka?d naložbah, o vsotah Jože Brionov, nekoč Titovega, jan«Judm mogočne damjakovo too,, nerad govori, vendar ko se je iz j i mu je pa ušlo: »2a tega sem pa plačal tri tisoč ma ... piVAR Fotografija: JUZA II november 95 in Pe" view VE&TNIKjj J Gojmir Cajnko, dolgoletni D T bnti^niA^e iz> A W gimnazijski knjižničar, se je rodil 1923. v Jajcu, Od tam so se preselili v Travnik, kjer je obiskoval eno najboljših balkanskih jezuitskih šol, predavatelji so imeli tudi po dva ali tri doktorate, Potem je v Zagrebu eno leto študiral medicino in nato končal etnologijo z etnografijo. Vedno sije želel priti v Slovenijo, saj sta tako mama kot oče Slovenca, To se je zgodilo leta 1964, ko gaje iz Slavonskega Broda pregnal potres. Odtlejje v Soboti, Ze pet let je upokojen, rešuje nagradne križanke (prav ob našem obisku je dobil nagrado - brivski aparat na baterije), šiva gobeline (napravil je 12 velikih) in se predvsem ukvarja z analiziranjem (razlaganjem) svojih sanj. Verjame v drugi, lepši, poduhovljeni svet in se zato ne boji umreti, Pravzaprav ste sanjali o Murski Soboti, še preden ste bili prvič tukaj? Da. Nikoli nisem bil v Soboti, pa sem o njej pred prihodom sanjal, kot če bi jo gledal od hotela Zvezda proti evangeličanski cerkvi. Še vedno vidim to sliko... obsijana je bila s soncem. Kaj to pomeni? J Nekaj dobrega, da bo v Soboti lepo življenje. To je bilo 1964,, se je uresničilo? d J It X Je. Zadovoljen sem - lep kraj je in ljudje so dobri. Tudi ženi, hčerki in sinu ugaja. Zakaj veliko ljudi ne ve, da sanjajo? Moraš se poglobiti vase - sam sanje proučujem že 60 let. Ce se vam v sanjah zgodi kaj slabega, zjutraj takoj 1 zapišite. Tudi če se vam zgodi kaj dobrega. Sčasoma boste spoznali, kaj pomenijo posamezni simboli v vaših sanjah, ker se ponavljajo. [ _■ .J-JŠ K ■ *■ ■•t Gojmir Cajnko Kdaj ste prvič dešifrirali sanje? Ko sem bil še v g.imnaziii v Travniku. In to po priimku. Priimek veliko pomeni. Ce sanjam o Srečku Nikoliču, -tk \ S SK J BI SANJAL r li- pomeni, da sreče ne bo nikoli (Nikolič). Če pa sanjam o Srečku Srečkoviču, potem sreča bo. Še bolje bi bilo sanjati o Srečku Zdajšiču ... Ja, še bolje, ha, ha. Pa Če na primer sanjam, da medicinska sestra daje injekcijo, da sem v bolnici, pomeni, da bom dobil denarno pomoč. O injekciji sem žal sanjal premalokrat. Tudi če sanjaš, da greš na veliko potrebo, bo denar. Vsaj pri meni, kajti vsak mora sam zase razvozlati Gojmir Cajnko sanje, vsak človek ima svoj svet simbolov in ne moremo razlagati sanj drugih. Ste kdaj skušali izigrati sanje, zavestno o čem sanjati? Ja, poskusil sem, Plača ni bila kdovekaj in sem se skoncentiral na loto. Res sem sanjat o veliki tabli, na kateri sporočilo in to je vedno popolno, ne glede na čas. žal tako hitro, da jih nisem mogel razbrati. Tako s sed-mico ni bilo nič pa tudi poskusa nisem ponovil, ker V to verjamem in sem vedno. sanjal še enkrat, ko je bila sanjah nisem govoril. Samo ženi. Ste sanjali o osamosvojitvi Slovenije? i_ ——=--------------------------- Žal ne. Ker so takrat že bili alarmi in nad f' d neka gospa vsa obupana, ker ni vedela, kje je njen sin in ali je še živ. Dal sem si njegovo fotografijo pod vzglavnik in o njem res sanjal. Ugotovil sem, da je živ in fant je čez nekaj časa res prišel v Soboto. Medtem je umrl na fronti nekje pri Šibeniku. Ste sanjali tudi o vojni? Da, napovedala se mi je druga svetovna vojna - kar mrgolelo .•r I I I ( jl M 1 i je kobilic, in to je pomenilo invazijo, da je Šlo čez La Manche ogromno vojske. Sanjal sem tudi o potresu v Črni Gori. V snu pač pridejo k vam mrtvi in vam povedo, kaj se bo zgodilo. Vsak človek ima možnost to analizirati, sam nisem nič posebnega. Sanje kot napoved smrti bližnjih? To se mi je zgodilo velikokrat. Moji simboli za smrt so zvonovi, glasba, pesem, ministrant s križem. Katera od »sanjskih« smrti je bila najbolj grozna? Ko sem sanjal o očetu. Bil je Čisto zdrav, v sanjah pa je bil ves krvav, vstal je iz postelje in rekel, da bo umrl. ■ Takrat sem bil v vojašnici v Sarajevu, in ko sem sc zbudil, sem na zid napisal datum - natančno čez mesec je bil očetov pogreb. Tudi ko mi je umrla mati, sem sanjal, da izginja. Bilo je veliko strašnih sanj. Ko je h umrla vnuknija, sem tudi sanjal '■"m ■ "^7 . r. L' Lk 'p''y' •T> ' t ■ ■* St :* ri... <• - Ji' ■ II ■fii I I 5T ■ ' I 1 i ■v ■ i - \ * 5'- 'n ,s J ' y- ki d ..K Gojmir Cajnko si zapisuje, kar sanja, 60 let- " skupaj je objavil kot profesor X in dokumenta , J i anU^dJ vrlzjdVli IkL/l /\ 111 M««***"*'*^ mi pisanje naslovil Med sanjami in resničnostjo- Le , j ptaattj«:; iia^iuvii (''■tfu »aiijoiiii iii i bi bilo danes, če bi se tabla s številkami lota tisto vrtela počasneje? Gojmir in komaj sem povedal ženi, že - je pozvonilo in sin je prišel sporočit žalostno novico- Kdaj največ sanjamo? V globoki noči, ko trdno spimo. Lahko tudi zjutraj-o vnukinji sem sanjal okrog šestih zjutraj. 'fJO Kako dolgo trajajo sanje? Nimam občutka za čas, ne vem. Ampak pomemb^'^ so se vrtele številke. Ampak Sanjate vsako noč? Ne. Zadnje čase sploh manj, ker imamo psička, k) večkrat laja. To me zbudi in ni več prave koncentraci]^'^,^. pa sc mi bo zgodilo kaj pomembnega, bom zagotovo ssi-: me je potem dva dni zelo Ampak, ko ste šli v partijo, ste to zamolčali — bolela glava. Zavestno sem Ja. res sem kot orosvetni delavec moral iti. In sevo^ Ja, res sem kot prosvetni delavec moral iti. o avioni, pa ni bilo časa za sanje. Verjamete v drugi svet. Kakšen je? koncev^j Veliko lepši od tega, krasen je. Konec obraz vsakega mrtvega človeka nekako umir)®^’ je jl t n P 1 n Sl j D t> n m tk tu ti k Hi ra IK bi 1! da bi doživel kaj lepega. Pridemo vsi v ta lepi svet? Odvisno je tudi od tega, kakšni ste na tem * J Niti zase ne vem, kam bom prišel. Malo greha imate, ker ste kot rečeno i* zataji"’ I da verjemete v te stvari. Res, ampak sem se o tem že izpovedal in napako. Dosti je bilo takih napak, amp^k f,er nismo krivi. Tako je bilo okolje. Če so na P^|i, prosvetarja videli koga, ki ni v partiji, so žc S" '4 u s Ki 4t ir K, So n b' Hi Ja «rr I I h .'J • '.J* rf. it. t; r f 1 d T.-1'? H (3 I kako bi ga najhitreje brcnili. Sam pa sem imel družini’’ ni bila zaposlena in sem moral v partijo. Kakšen avto vozite? 24 let starega fička, v katerem sem že gorel. kupil, sem že sanjal, da moram biti v njem previden. pa je avto še dober in gre »stotko«... Švi >k i btl 1^ I' ! te 5*1 -e 52 • Veliko ste se selili, se več ne boste? Ne, sem že prestar, morda samo še na tisti boljši iši Torej se smrti ne bojite? Ne. Ni tako huda, zamišljam si jo kot čisto zadevo. Je pa velika stvar tisti prehod, ko unif^ posloviš od tega sveta. Besedilo: Bojan Peček, fotografija: Jure 39 P®" november 95 Je življenje na drugih planetih. J^risluhnimo dr. Gregoriju Pečjaku, ki I® o tem in še marsičem drugem raz-zbiral podatke in na koncu vse skupaj strnil v Stoletno pratiko dvaj-^tega stoletja, ki je izšla nič prej in nič Pozneje kot leta 1901 in naj bi veljala 'ki leta 2000. " 0 nebu, VESOUU, ZVEZDAH , •'leoo nima meje, brez konca je in v njem brezkončno plavajo nebesne Milijone zvezd naštevajo dobri daljnogledi in odpirajo se vedno novi r>ostori z novimi zvezdami. Brez skrbi, zato lahko rečemo, da je zvezd na f^MIJone, a vendar, prostor gre še dalje in dalje nad zadnjimi zvezdami. fifi h mora biti nekje konec, to vemo, a nikjer ni meje, da bi se tam reklo, “hjgi strani ni več prostora za zvezde. [5^0 DALEČ BI UTEGNILA BITI MESEC ALI SONCE? j1 >V.* V->I v* i LKJniui CJl 11 J^ILriOL«^ r^Vil r T i® oddaljen 384.000 km. Če bi bila do meseca urejena lepa pot ’ - jo tja mahnil dober pešec, ki bi hodil dnevno brez utrujenosti 8 ur, bi ^hoval okrog 25 let. veliko dlje, približno dOO-krat dlje od mesecar Približno 150 kilometrov. To je tako velika razdalja, da bi železniški vlak okrog 300 let, da bi jo prevozil. Glas preleti v treh sekundah ^metrov, a če bi kdo soncu zaklical, bi ta glas potoval do njega 14 let in takšne daljave imajo zvezdoslovci svojo mero: svetlobno leto. Od do zemlje pride svetloba v 8 minutah. Svetlobno leto je torej tista kafem preleti svetloba v enem letu. Sonce je zelo veliko, kar 50 lun Mko spravili vanj. JE NA ZVEZDAH? ' človek premišljuje o zvezdah in zve, da so vsaj nekatere podobne ^i,. MVVI^n pit:iHlblJUfe U^vt^tuau ni uo vauj McrkUicic, Paju^/vjit:. ,1)1' se ne more izogniti vprašanju: čemu toliko zvezd in ati je gori vse (la ali morda tudi tam rastejo cvetlice ali so tam žive stvari, morda celo iimna bitja kakor ljudje. Zvezdoslovci na to vprašanje nikoli ne bodo odgovoriti. Kar nam povedo o zvedah, je le njihova velikost, .^f^^^iPnost in iz Česa so sestavljene. Za to od znanosti lahko pričakujemo le i' 4ovor, če so na zvezdah take razmere, da bi tam lahko bile takšne stvari, so na zemlji. Če razmišljamo naprej: Ali bi imelo res med milijoni Samo naše sonce planet, kot je naša zemlja. Ni verjetno! Saj vidimo nekn enotno, pravilno delo in zato lahko sklepamo od znanih na enake neznane. Verjetno je torej, da je velikansko število nam ,1)^ P ih zvezd takšnih, kakršna je zemlja. Torej so tam lahko tudi razumna -^\'ali in rastline. j*®nčna ura JUdje radi gledajo sončno uro, kjer jo imajo, vendar jih je malo. Verjetno ' her je premalo znano, kako sc naredijo. Potrudi se vsaj izobraženec, boš dobro razumel in imel boš duhovito zabavo, da jo narediš sebi ali B šno bo vreme in kako spravis led z oken ... drugemu. Taka ura sicer kaže te, če sije sonce, a tudi to je dovolj za njen namen: po njej lahko uravnavamo druge ure. Sončna ura pa je nezmotljiva le, če je prav narejena. Do minute natančne ure ni težko narediti, do pet minut natančno uro pa lahko naredi že vsakdo. Najpomembnejše pri sončni uri je, da se najde sončno poldne. SONČNO POLDNE Naše sonce se enakomerno pomika po nebu od jutra proti večeru. Ko stoji na nebu najvišje, je dan razdeljen v dva natančno enaka dela. Sončno poldne je zares poldne. Kdaj je sonce najvišje, se da določiti po senci, ki se pomika za obsevanimi predmeti od zahoda proti vzhodu. Čim višje stoji sonce, tem krajša je senca. Radarje senca najkrajša, takrat je torej poldne. Da boš lahko do minute natančno določil, kdaj je senca najkrajša, skrbno upoštevaj naslednje: a) Omisli sigladko ravnino, tojekako desko, kamnitoali kovinsko ploščo. Lesena deska delo olajšuje, a na soncu se hitro ukrivi, zato naj tisti, ki ima leseno desko, le to pokrije in jo odkrije le tedaj, ko gre gledat uro. Nujno je, da je ravnina zares ravna. b) Zariši na tej ravnini kake štiri kroge s premerom 4 do 15 cm; če bo kblič, ki bo metal senco, višji, morajo biti krogi večji, da boš na njih zaznamoval konec sence. c) Prav v središču kroga trdno postavi tanek količ, čim tanjši bo, tem bolje; 4-8 cm je zadosti visok, d) Naravnaj ga tako, da bo priostren konec tankega količa - odslej ga bomo imenovali senčnik ~ navpično nad središčem kroga. To dosežeš najpopolneje, če meriš, da je od vsake točke istega kroga enako daleč. e) Ploščo s prav pritrjenim senčnikom postavi na tak kraj, kjer sonce sije kake 2-4 ure dopoldne in popoldne. Postaviti pa moraš ploščo povsem vodoravno. Če ne veš, kako, poprosi kakega mizarja, ki ti posodi svoje orodje in te pouči, kako se rabi, f) Ko si vse to naredil, vzemi oster svinčnik in večkrat zaznamuj na ravnini konec sence. Dobro si moraš zapomniti, kateri de! v senci zaznamuješ, ker je pri dolgem senčniku konec sence precej nejasen. g) Če si ujel ravno dva taka trenutka dopoldne in popoldne, ko je bil konec sence ravno na črti kroga, zveži ti dve točki kroga z ravno črto, katero prav natančno razpolovi; nato vleci črto od središča kroga do te dobljene točke: to je črta poldnevnica. Kadar senca pade nanjo, je pravo poldne. Ni pa potrebno, da bi moral čakali, kdaj pride konec sence ravno na črto kakega kroga. Če večkrat zaznamuješ konec sence, tvoja znamenja očesu pokažejo pravilno zvito črto, ki jo z vajeno roko potegneš in tako dobiš vso pot, po kateri je hodil konec sence. Ko iniaš naravnano poldne, lahko začneš delati sončno uro. (Opozorilo bralcem: če vas zanima, kako se naredijo sončne ure - sončnih ur je več vrst -, bomo na vašo željo, to seveda morate napisati, postopek tudi objavili,} VREME iiVsi pojte rakom žvižgat, vremena vi prerokih je pel naš pesnik in poniževal tiste sonarodnjake, ki hočejo napovedati vreme. Da so vremenski preroki na slabem glasu, so največ krivi koledarji in pratike, ki širokoustno napovedujejo, česar nobeden človek ne ve in ne bo vedel. Da boste vsaj nekaj časa naprej mogli pametno ugibati o vremu, si preberite naslednje vrstice. KAKO SE SPOZNAVA VREME Pametno lahko sklepamo o prihodnjem vremenu, če poznamo tiste vzroke, ki vplivajo na vremenske razmere ali vsaj na nastanek vzrokov, ali pa če vidimo tako znamenje, ki sicer vremena ne dela, pač pa je z njim v kaki zvezi. Tako na primer, če vidiš jeznega očeta, ki sega zjezno roko po šibi, pred njim pa nerodnega otročaja, veŠ, da bo - padalo. Če pa vidiš prijateljevega psička in iz tega sklepaš, da pride kmalu za njim tvoj prijatelj, imaš znamenje in ne vzrok. V obeh primerih smeš pametno sklepati. Kdor ni bistrega duha, naj vremenoslovje prepusti drugim. Slabi preroki Ni prav, ljudstvu v pratikah slikati vreme po »vladarjih«, ki niso nič drugega kakor ostanek prejšnje nevednosti. Mnogovrstno se vreme napoveduje po vremenu kakega določenega dne. Toda nobeden dan v letu, noben svetnik in noben praznik nima kake »pravice«, da bi se vreme moralo ravnati po njem. Na primer znana je basen za 2. februar; V brlogu medved se zbudi, če gorko je, se obrne - ve, da zima sc povrne - in spet zaspi. Če pa je mrzlo, pravijo, da vstane, ker ve, da je pomlad že tukaj. Ta je pač medvedova, zakaj 2. februarje s pomladnim vremenom tako malo zaveze sklenil, kakor 1. ali 3. februar. Vzemimo v pretres še drugi zgled: Svetega Jakoba jasno če je nebo, tudi ob božiču bo krasno kot ribje oko, V kaki zvezi je 25. julij s 25. decembrom? Tudi na svetnika se ni sldicevati, saj ga Bog ni postavil zato, da bi nam o božiču preganjal megle in oblake. Obsojenim slabim prerokbam se ne dajte varati, tudi Če kdaj uganejo, kajti tako je napačno prerokovati, da bi se prav nikoli ne uganilo. Včasih pač morajo zadeti, kakor včasih tudi kura slepo zrno najde. Lahko pa sc prepričate sami. Našteli vam bomo nekaj vremenskih pregovorov, in če si jih boste zapomnili ali shranili, lahko sami ugotovite, koliko so vredni: PROSINEC, k ^bbfnejo' ll Fabijan oznanja, '. 'dkpiiAeiU ,j- - -J •“• ■ ■ Vfc » VW I I poganja. ‘ricenca sonce peče, Vince v sode teče, n, ■ prosincu ni snega, traven da. pa siromak. v aprilu počiva še brana. Izreki o svečnici imajo isti temelj in pomen: ob svečnici še ne more biti trajne toplote; Če nastopi, pride hitro spet mraz. MAREC, SUŠEČ, SUŠNIK 24. dan Če Gabrijela dan zmrzuje, ■ več potlej slana ne škoduje. Ob Jur’iu trte slepe, vina nade lepe. Svet Juri se rad razburi! . SVEČAN, ^h.'. gorka, zelena. riedelja snežena, ^keriančeh i ■ Škerjanček prej žgoli, svečnici molči. < In cvetnic &^d^n,2i i, zima van! I il I J lu VulL 6 reče Blaž. fsda sneg nam sveta Če dolgo v sušcu sneg leži, ozimna setev se mori. Če sušeč z glavo ne zmaje, pa z repom svojim rad vije. ■ Ce je sušca že zeleno, . redko leto je pismeno, kar že sušca zeleni, vse se rado posuši. Če sušeč prah okrog pometa, nam dobro letino obeta. Če v sušcu že igrajo se mušice, v aprilu dobre še ti bodo rokavice. Po teh izkušnjah je torej najbolj ugoden sušeč, če je mrzel, da ne začne zeleneti; a zaradi ozimne setve mora biti obenem suh, najboljše brez snega. Nič aprilu ne zaupaj, če je topel, zelen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. Če je travna presuho, kmetovalcu ni ljubo. Če pa večkrat dež rosi, v srcu to ga veseli. Dež v aprilu je res božji dar iz nebes. Dež o svetem Vidu, ni ječmenu k pridu. O svetem Vidi skozi noč se vidi: če se stegneš, v dan dregneš, če se skrčiš, v dan trčiš. 24. dan O kresi se dan obesi. Če rožnega cveta pohlevno deži, veliko obeta ti žita, strdi. Preveč dežja v rožnem cvetu nič kaj ni po volji kmetu. Če Lovrenc je jasen, bo grozdek strden, in vincar bo glasen, prijetna jesen. Če ima Lovrenc grozd mehak, bo vina sodec kaj sladak. 15. dan Jasna velika maša, sladko vino prinaša. Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odnehuje. Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. Če nerado listje obleti, marsikdo se zime že boji. [ "* najde ga, ga rajši še led razbija, 3 ^aocSnoTaz^m * vreČki?^^ obremenjevati novih generacij, ki se bodo učile nevtralne ^zgodovine (?). S fotoreporteijem Juretom sva želela " pokukati v ZRJ. Tako imenovano ali ne. Tule Je zgodba o obisku (o uspehu pa kdaj drugič »Devičn (to sem) so menda ljudje, kipravUon^ improvizšt^k 1^ se radi pri^gr^eoi lotijo^l^vrstnih poklicnih izzivov. Zato sem si (in šelu) rekel, da bom vstopnčJ^šk9^^zziSbtak( 1 dovolj zgodaj, d^ ps pot 2. novembra\MSadu, Beogradu, MladmiovČtt, Paiačlnir in Užiču dogovoijeni /rn Urednik Murskega p prek siovi Budimpešti namreč bgl Jugoveleposianištvom^ imela zagotovilo, da čimprej in zanesljivo^ repor^ejf l^rajg Lepd^pr^K H Pred odhodom sem k nekoč 'J bratskim delilcem vstopnih klical vsaj 15~krat, vsako dopoldne in še kakšenkrat njena ob pomoči'slovenslte^ JUGOSLAVl ur.SocialiSid federativna repubUftl SFRJ (do nov. t Demokratična federaH do apr. 1963 Fedcrau . r ljudska republiko; preb. Glav. m. Beo« pradni jazikl: srbohrvn \ hrvaškosi^ \ makedonski* slove« jeziki narodnih mai^ ^citat gesla JugosM^ Leksikon Canb založbe* Ljiil Ji I 1» I r c s iFo mu je taTRo presneto zal vinilasti vrecKi, ,^7 minja na marsikaji Novinarskemu veselju njena ob pomočTslbvehske Na očitno laž sem reagiral ograda neštetokrat ni bilo (naivnosti) ni bilo konca, ambasade in s samim jugo- svetopisemsko: podaril sem nič. V petek ob dveh po- zaradi zapleta ... Ja, Prek- 1 . .. ._ Konzulu Bisiču sem hitro konzulom! Samozavestno mu liter prave prekmurske poldne sva dokončno'obu- murci smo res prilagodljivi sebej šolano carin* pojasnil, da naju v torek sem zahteval pogovor z g. slivovke ... pala in odrinila iz Budim- in popustljivi, toda v pone-, oko), stekle lisice sicer Še ne bo, zagotovo pa Bisičem. Sprejel naju je in Kot se za odločne »sed- peste. Z vso kozmetiko, deljek pa tudi kakšen dan po tekočem traku v četrtek okrog enajstih, ko sedeč v razkošnem fotelju mosilaše« spodobi, nisva hrano, darili za otroke, pozneje se v ulici Dozsa cesto prav v hipu, ko prideva po famozni podpis sem ga skušal spomniti na obupala. V Budimpešti,sva Manjkal je le liter domačega Gyorgy 92b ni pojavil ne je približevala natovo* ambasade in s samim jugo- svetopisemsko: podaril sem mu liter prave prekmurske poldne sva dokončno' obu- slivovke ... Kot se za odločne »sed- pala in odrinita iz Budim- mosilaše« spodobi, nisva hrano, darili za otroke. in štampiljko in nato na- torkovo obljubo in vabilo. ostala še v petek. V dveh žganja, ki morda še raz- daljujeva proti madžarsko- da naj Čimprej prideva po dneh sva zatelefonirala (v veseljuje osebje na jugo- ZRJ-evski meji. V ubogo vizo. Gledal me je v oči in petko sva naložila kolikor je nejeverno zmajeval z glavo sva plačala za hotel v centru Beograd in Soboto) več kot ambasadi v Budimu. Prvi Peček ne Zauneker, In se petka, ne bo. Da bi se vrnila še boljše šlo, v ZRJ so pač tudi naši ljudje, ki niso krivi, da so zdaj v tako imenovanih mešanih zakonih in zaradi rekoč, da o tem nima poj- madžarske prestolnice. sekretar se nama je lepo volje, so nama madžarski opravičil in nama zaupal, cariniki na Hodošu do kraja ma.Vse skupaj je podkrepil Neštetokrat so iz Beograda da zdaj res manjka samo še razmetali prtljago {moka za sankcij nimajo kozmetike, zajebav’o.« Na jUgoamba- z besedami: »Da oprostite zagotovili, da viza bo, pa na reči, to se možda neko zaradi {ne)soglasja iz Be- drobec in viza bo, najverjetneje »že« v ponedeljek. In »naše« v ZRJ je bila na primer v prozorni poli- S Bojan s Jure Za’*'*'* bencina, moke, rame ali sadi v Budimpešti se torej Pogoji Iti jih pioratt. izpolnit;, česa petega. Na ambasadi ob torkih dopoldne spreha- sva bila že uro prej, ob jajo »zajebanti«, ki dvigujejo desetih, »Brko« z druge stra- slušalko konzulovega telefo- ni okenca je dejal, da za na, se predstavljajo za g. naju ni potrdila iz BG. Kaj Bisiča in strankam govorijo: čc želite iz naše države v njihovo. Seveda $o pozabili pripi* sati, da je odločilna dobra volja g. Bisiča. Ob pisnih pogojih pa - ti 1 II pa ve uboga birokratska para, midva sva ja zme- _ še roka, ki je na ta zvonec Pridite, pridite, dokumenti pritiskala tolikokrat kot verjct- za vas so O. K.!« Grrrrrrrr... no na nobenega v življenju. I ■ S ' h_Li d L -rr™- ' »1 -K I t Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali na poti v Beograd, naju tam čakali in pripravljali prave gostije (odojka z Jabolkom v gobcu). Iskrena hvala tudi svojcem, prijateljem in znancem, ki so duševno trpeli ob misli, da se nama na negotovi poti lahko marsikaj zgodi. Iv ■ • b [pi! , ■11« I- ^r^- 'i .1, ■ F- hr.J,, '"v VI -lU H dP-> !-tl 1 jTi^v iCm- IH -ihM-' rij*'- ih, I) vestnik 41 i 'i m 30, ^^danjf poslanec v državnem zboru ’ * STeri Horvat Je bH nekoč v hgosiovanski vladi in zato ima v ' ^^offradu se vedno prijatelje. G. Vlado i ^^ojcem, prijateljem in znancem. (Jurejc na drugi ne T J I T' r 7 B »V l , 1'1;' A t Zdravko Bisic Firs! Secfetafy Emba»gy oftheFederal Rtpublic of Yugo9latfl» Budapest. VI. Ddzsa Gy&rgy dt 92/b Tel.: 322-14-39. 342'05-6€ J^ravčuk Je med tistimi in za »najino ^tvar« Je naredi! vse. A to na Balkanu ni dovolj. Opravičujeva se mu, da sva koliko »težila«, pa iz vsega ni nič. ^bema sva hvaležna še bolj kot i . t - petki sva imela tudi posodo za bencin, ki ga nameravala kupiti pred vstopom na '^^dažrski strani meje. Sicer pa gre za ^*‘*pravo na obdaritev g. Bisiča s pravo ^Pslinko«. V ozadju je namreč zgradba ^^Soslovanskega veleposlaništva v Budim-^®šti. Šnops je g. konzul sprejel, sank-^'onirana država pa naju SW?! f5? 5 Lir § Vi NAVODILO: Spodnje besede razvrstite v lik tako, da boste v osenčenih stolpcih prebrali znan pregovor. Avtor: Štefan Hajdinjak se ukvarjam tudi z igranjem klavirja, sedaj pa se učim igrati tudi kitaro. Na domačem območju sem imela že veliko nastopov. Sedaj pa razmišljam tudi o nastopih v tujini, od koder sem dobila že prve ponudbe. Pred kratkim sem posnela tudi kaseto skupaj z Brendijem in drugimi pevci, ki nosi naslov Brendi in njegovi korenjaki. Moja kaseta nosi naslov Polžku se ne mudi, na njej pa so še naslednje pesmi: Dedku, Mojemu atiju. Naj angel čuva te. Na Goričkem sem doma, Moja vas, Tomažek, Rock and roli... u I QQ S o 2črki: AG, AK. AM, AN, AR, AV, l O. KE, LE, 01, PO, Rl, VI, VV 3čtke: AER, ALK. ARA, ARI, BOA, DOM, KEN, LER, LEŠ. MOR, NAK, OMA, ONE, RAA, SKI. TAM, TLA 4 črke: AERO, AKRA, DELO. KLER, RENO TOME. VLAK. VLEK 5 črk: AARON, AKRIL, ANODA, ATENA, IRSKA, JAKNA, KIPAR, NKOMO, OSRAM, RAKEV, ROVAŠ. SPARK VAASA 6 črk: ARIJAN, BENZEN, CENZOR, ERIVAN, KARINA, O'NEILL, VOKALI 7 črk: ANKARAN, JEGOROV, KADILEC. KAPALKA, NAVLAKA, OKINAVA, PLATNAR, PROSTAK REKLAMA LESKOVAR, NAMAKALO 9črk: KOPRIVNIK 10 črk: ITINERARIJ, VPISOVALKA ■■ z r ■ ' " r uKdništvu so trtipreSa^t, spr^voriBi o pt^fudi bo^‘ ab‘ laaBj oisait^raoih posameznikov, da In nel^ v o^an središču Mur^e Sobote postavSi fontano. Fontana je seveth arhitektonsko zasnovan in dovo^ fdastično (d^ovan vorbijak, ki <|a ponavath krasi vodomet. Razum^voje, da hbko zanesi^m spr^vorim predvsem o simbtdnib razseAiostdi te ideje in moralnega znamenja. To so pravzaprav tudi tktiprostori, ki jih vrednosdl^ zapolnjujejo z najKČjim navdihom. Žal je & prvo pol^anjekartopozordo, da postavitev fontane v Marsld Soboti m' samo po sebi umevno dejanje ~ že v presečišču id^ namreč stoji XVI. veliki arkan, tj. Sto^, ki ga zadene strela, ob njem pa osem Mečev, torej karta, ki je s tem mestom očitno vHabio pov^ana, saj je Inla tako rekoč v vseh na^ ptdi^njih, ki so se kakor koSnanaŠMa na Mur^o Soboto. Papilot Lemur •li polaga karte samo za {JfMONlZACIJA S"™ *^^ntane Pt a opozarjajo, da je Ut^^^S^no dejanje veliko l^^iješe, kot se zdi na prvi Fontana tu in zdaj - I vsekakor vse' sl^nbolni in ma) ijp Nikakor torej ■ ®3olj za material ali _ ^■^1. Kvečjemu nasprot-' p orebitni postavitvi je bi status preobrazbe, nujno temeljila na spoznanju pro- p 3>pMZ,liailJU JJJ fil^^ bojevitem soočenju ^^nireč’ ki ga zadene strela - rečeno naravnost, ^t^eraj dovolj natančno predvsem zdaj-( 'J usodi in obenem . jaln proces ustvar-' l^riz krize. Ta I J' j® lahko - to moramo I razurneti! - izključno odrešujoča. Meči so v tem primeru povezani predvsem z vodo. Dojeti bo treba na način, ki ga opisuj^ starodavna vzhodnjaška I^enda, ali na način, ki je '2 izročila znan tudi nam zahodnja- v kom. . , Prva govori o mečin, ki planejo v vodo in se spremenijo v zmaje. Izročib govori o meču, ki se zasadi v zemljo, da priteče voda. Vsekakor pa je kristalno jasno, da bo v Murski Soboti uspel postaviti fontano le nekdo, ki ima tako moc. To pa seveda z drugimi besedami pomeni, do bo tisti, ki bo postavil fontano, v mestu tudi vladal. Na neki ravni to seveda lahko velja celo dobesedno. Toda nas zanima predvsem magijski element, ki ga taka fontana tu in zdaj očitno dobiva. Graditelji tako sijajnih generatorjev se tega seveda zavedajo. JALOVA FONTANA (ŽE STOJI PRED HOTELOM DIANA) Ob izjemnem pomenu, ki so ga predlagani fontani pripisale karte, smo seveda upravičeno pomislili, čemu je ob tem vprašanju že obstoječa soboška fontana obravnavana, kot da je pravzaprav ni, To nas je seveda nujno spodbudilo, da smo se ustavili ob njej. Torej: v žarišču odgovora vsekakor XVII. veliki arkan, tj. Zvezde in pet Kup. In pa vendarle tudi začudenje, kajti bolj neposrednega odgovora si pravzaprav ne bi mogli niti zamisliti. Golo dekle - če izhajamo iz najbolj povna-njene podobe te karte - je vsekakor v stanju neizmerne receptivnosti, zase ne obdrži ničesar, kar se ji ponudi in kar sicer tudi sprejme. Gre torej vsekakor za simboliko stvarjenja, ki pa oblikovanje novega sveta šele nakazuje. I Fontana pri hotelu Diana je torej kvečjemu prvi vzgib. Je počelo ideje o postavitvi fontane v Murski Soboti. S tem pa je njena funkcija žal izčrpana, ker se kot materializacija simbolnega in kot magijsko presečišče očitno ni posrečila. Poglavitni vzrok je najverjetneje že izbira nosilnega motiva. Kajti zamislimo si vendar soočenje XVII. velikega arkana tj. Zvez de in Diane, tj. Artemide, Zevsove hčerke, Apolonove sestre dvojčice, nezaupljive in maščevalne device, skratka najpopolnejšega nasprotja Afrodite, :??•: ji' d ■ li L' tTOll.R Zagotovo je rezultat takega srečanja pravzaprav razumljiv že brez razlage. Zgodba Artemis, ki je iz maščevanja zahtevala Ifigenijino smrt, 1 nato pa jo na žrtveniku zamenjala s košuto, več kot očitno ni položena na (v) pravo mesto. Blokirani so njeni siceršnji pozitivni atributi. Fontana pred hotelom Diana ostaja zgolj skulptura. Razumljivo je navsezadnje tudi, da s takimi izhodišči ni prepričljiva niti kot umetnina. NAPOVED ideja o postavitvi fontane v Murski Soboti, simbola : Ozičnih, moralnih in navsezadnje . mističnih pretvorb, bo dokaj zaznamovala dogajanja, ki so povezana z novo urbanistično zasnovo mestnega jedra. Mnogi bodo poskušali, uspelo pa bo tistim, ki Že poznajo formulo. Bodite pozorni, kajti pred njimi, ki ? sc bodo prvi j okopali v njenem vrelcu, se bodo priklanjali vaši otroci. L 'ETOILE november 95 Pen VESTW^ ■Z Vp^nNAJ BI PISAL TUDI Nekaj čez 100 bralcev, ki so sodelovali v Peno vi anketi, je pokazalo visoko pen o vs ko zavest in bujno domišljijo. Le enega, čeprav verjamemo, da so iskreni, jim ne moremo verjeti. Nekaj čez sedemdeset jih je namreč na vprašanje, če bi v prihajajoči zimi in predvolilnem obdobju lahko zdržali brez Pena, odgovorilo, da ne bi! JANŠA nikih npr,:beltinskih, ker so zapostavljeni, manekenstvo, ljubezen mladih, 1. slov, nogometna liga, o G. Petrovcih, Križevcih, Sulincih, Lucovi, Adrijancih, manjka humor, ribičija, o vaščanih. ^TPenMURSKE AMBASADE VI CŽI'' LJubiJana, 11. 11. 1995, PENREUTER: In mošt je Drugi odgovori so taki: O čem naj bi v Penu pisali in o čem naj bi pisali več (številke pomenijo število odgovorov): • o siromakih: 24, * o bogataših: 11 * o erotiki: 18 • o politiki: 3 • o zasebnem življenju politikov: 8 • o živalih: 21 • o konjih: 9 • o domačih krajih: 28 • o tujih krajih: 10 • o ekologiji: 4 • o astronomiji: S • o drugem: (odgovorov nismo lektorirali) Kdo bi moral pisati v Pen: Ela Pivar 4-krat. Milan Jerše, Janez Janša, bralci, Desa Mušič, Jonas Z, bralci, osnovnošolci, dijaki, mladi novinarji, Milan Gašpar, Boštjan Celec, tisti, ki imajo talent, kinološko društvo, svetovniki popotniki, Michael Jackson, Breda Zunič, Rade BakračeviČ, Marjan Dora, Vlado Paveo, Brunec, Aleksandra Nana Rituper, kakšen dober humorist: Geza, Dodo, Tof,.., Jonathan Brandis, Tobiass Moretti, pomurski župani, Edvin Flisar, Jože Hudeček, Jože Graj, vsi, ki so do zdaj, Geza in zamurjenci, sam osebno, Irma Benko, Sašo Hribar, zamurjenci. postal vino, je odmevalo po marmornatih hodnikih in žametnih salonih ambasade v dnevih nebrzdanega slavja, ko gosi padajo z neba pod mečem razuzdanega svetega Martina. V medklicih pa je bilo mogoče slišati glasove z vrhov Institucije, kjer so reševali usodna vprašanja obstoja in poročanja o našem poslanstvu. Nasi sveti prostori politike v osrčju bele Ljubljane so namreč znova postali tarča netaktnih napadov in obrekovanj. Sredstva, ki se jih tokrat poslužujejo naši nasprotniki, od obtožb do diskvalifikacije, skratka sledi O resničnem življenju Prekmurcev, o življenju malih prekmurskih ljudi, zgo- Bi vzdržali brez Pena čez zimo itd.: ne 78 da 57 Zanimivo: Lilijana iz Lipovec pred- dovina. Goričko, o živalih, o zasebnem ljubezenske zgodbe bralcev, Irena Varl iz Kamne Gorice: Pen je v redu življenju na 'Murskem valu, o avtomobilizmu in seks, zgodovina raznih krajev, o mladih še nepoznanih umetnikih, o Prlekih in Prlekiji, o novostih na knjižnih policah, spet uvedite rubriko Zoopenčki, šport, o glasbi, glasbenikih, o znanih slovenskih osebah, glasbeni kotiček, ljubezenske zgodbe bralcev, o domačih običajih, o glasbi 2 x, metal, rock, techno, tuja glasba, šport (zakulisje), glasba, tudi sedaj je okej, o poklicu natakar: kaj vse mora biti; informator, psiholog itd., več o tuji glasbi, o športu, o znanih šport- »cajtengff. podlega opozi-cionizma, so ostro pretresla prage naše Steklene palače. Toda tukaj vam sporočamo, da sta naša samozavest in volja do resnice nezlomljivi. Da bi zlobnim obrekovalcem in nizkim duhovom znova dokazali svojo iskreno politiko in pripravljenost za svobodno pijančevanje, politiko se nista dala zapeljati. V trenutku sta staknila glavi in se domenila za čudovito šalo na racun smejočih se (glej fotografijo). Povzpela stas^ do »sanka« tiskovnega središča Mladine, ki K vodi naš znanec Zmago, ter mu zmakniit* zadnji izvod. Z revijo pod plaščem sta se zapn^ v zahajališče moške intime, iz časop'^® iztrgala poster gole dame ter vanj vlo^*'® »vroč« portret enega vidnejših predstavnico'' naše Ambasade, ki ga je fotografsko oC® PENA ujelo na nepravem mestu. S časopisom pod pazduho in pobalinskim nn' meškom na licu sta se vrnila v družbo pl^i^ boyev. Družba, ki ie še naprej praznila vrd* in se zabavala ocenjevanj®*^ dam, je prav^ hvalila odličn® P IS'« Ml ir 1 posterje dam“-' ki da bojda kra sijo slovens!<« politične maS® zine. In glej 3^’ zlomka, zdaj naS" topita naša kon spiratod^- pult položita Na re- vijo in »zazica^ tobak, pa Najglasnejšj sploh »nar‘ ž®*' skarmedpk®'! in Kuverte z odogovori smo dobro premešali in nato tri izvlekli. Izžrebani bodo dobili, kot je bilo dogovorjeno, majice z dolgimi rokavi: 1. Drago Hozjan, Rakičan, Jezera, 69000 M. Sobota 2. Andrej Berden, Tropovci 14, 69251 Tišina 3. Aleš Rantaša, Paričjak 20, 69252 Radenci torej, ki smo jo simbolično označili s sloganom »PROSTORI DRUGAČNOSTI«, vam tokrat, dragi bralci in simpatizerji, predstavljamo novo epizodo iz našega čudovitega življenja. Bilo je na sv, Martina, v bifejih in ložah našega veleposlaništva je potekal običajen program lobiranja s pijačo in krajcarji, ko Je v separeju ministrstva za estetiko in čistost nenadoma odjeknila eksplozija smeha. V nezmotljivo družbo ocenjevalcev mimoidočih dam je namreč stopil par neuničljivih »žicarjev« cigaret in alkohola ter podtaknil mino standardnih obtožb in posmeha na svoj račun. Fanta pa znova zavrne. pogra'” nastavljeno Mladino in Jima zabrusi: - Poberita se, fanta, to ni za vaju, ra]® poučita, kako se streže tem stvarem razgrne sredico časopisa ter doda: bosta poučila, se oglasita prt meni, da w preizkusim! kif' Zdaj se zasliši gromki aplavz pivcev, kmalu razširi po vsej Ambasadi. Namr"j portret, ki je krasil razgrnjen časopis, 1^ j. govorcev. Takšen, lep, z vsem, kar s® zraven, veste. . V prostorih drugačnosti se ni šaliti! Vilmoš Peno'' Kalman PanofS*' Od 30. novembra do 29 decembra HOROSKOPETV Pripravlja: Agencija Hogod S v OVEN (21. in.-20. IV.) stikih z osebami drugega spola bodite previdni. Pred LEV (23. VII. - 22. VIII.) vami so dnevi, ko se bodo možnosti za ljubezen na prvi pogled kar vrstile. Ker boste u šoli oziroma pri delu z rezultati zadovoljni, bo to dodatno vplivalo na vaše osvajalske sposobnosti, saj vam bodo uspehi skorajda dobesedno napisani na čelu, kar vas bo delalo še privlačnejšega. BIK (21. IV.-21. v.) o 14. boste ugotovili, da se je čas, ki ste ga porabili za obnavljanje prijateljstev in poslovnih zvez, obrestoval. Mars vam je naklonjen, zato izkoristite ta čas in postorite stvari, s katerimi ste v zaostanku. (Žas za potovanje je ustrezen, manj za finančne zadeve. Začinjena ljubezen vendar ni nevarna. Odgovorite dvakrat z da in enkrat z ne, potem pa čakajte na potezo nasprotne strani. P V-ji VOJC /71 (22. v.-21. VI.) omembne pogovore, zmenke, odločitve ali kakršne koli akcije načrtujte do 13. Zgovoren pogled vam bo dal misliti. Odločitev bo na vaši strani, časa ne bo veliko, zato odgovorite v smislu »da ali ned Naloga, ki jo hočeš nočeš morate opraviti, bo po 10. vedno težavnejša, zato se je lotite takoj. Marsikje vas pričakujejo. Med drugim tudi zobozdravnik! p rita) RAK [ (22. VI. - 22. VII.) :kaj Časa dela rahle preglavice, hoče ritajena želja, ki vam ze nekaj Časa dela rahle preglavice, hoče na plan. Dva dni se pripravljajte na akcijo, tretji dan si (zjutraj, opoldne in pred spanjem) recite, da jo lahko uresničite. Četrti dan naredite. Bodite trgovec! Proti koncu meseca pazite na zdravje. Če nabirate znanje, boste imeli pri tem rahle težave, vendar bo pozneje zato šlo nekoliko laže. o, da vas včasih ne razumejo, lahko pripišete tudi sebi. Ne pričakujte običajnih pohval, se bo pa to pokazalo na drugačen način. Če imate stalno ljubezen, se bo začela rahlo majati, če ste »prosti«, se bo nekaj kuhalo. Vsekakor bo dobro, če boste v teh dneh več doma. Z idejo pridite na dan. Tisti, ki odločajo, Je ne bodo zavrgli. Neki popoldan, ko boste začutili potrebo, pojdite na drugo stran ceste ... DEVICA u (23. Vm. - 22. IX.) speh naj vas preveč ne vrže s tira. Zmage je treba slaviti, rane poraza celiti. Na pot se odpravite proti koncu-meseca, začetek prepustite športu. Več bo šlo ven kot noter. Cvetlice Še cvetejo, kakšno bo treba utrgati. Vsi planeti so vam naklonjeni oziroma se gibljejo v tej smeri, vendar ne zahtevajte preveč. V I 1 TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) ečkrat boste imeli občutek, da niste v formi, vendar boste že naslednji dan ta občutek izgubili. Forma bo torej nihala tako kot tudi zdravje. Malo več zmernosti. Tisti dotik ne bo naključen. O denarju ne razmišljajte, ker boste slabe volje. Kar tako brez vzroka pokličite neki torek prijatelja. Zaradi drobne laži, h kateri boste prisiljeni, naj vas ne boli glava. D SKORPION (23. X.-21. XI.) N STRELEC (22.XL - 21. _ _ ačrti ob koncu meseca se bodo uresničili le zadeve ne boste prej speljali natanko tako, tako kot ste si V družbi boste blesteli, kar nekomu ne bo všeč, čeprav yn9*’l^ , ne bo v škodo, vam pa ne v korist. Spremenite barvo, tri Cankarjeve črtice. V eni od njih boste našli rešitev, ki se''^ takrat zdela enostavna, danes pa veste, da ni. Potem bo kf’" fv I leta srečen. T KOZOROC (22. XII. - 20. () I ^t^vezde vam bodo naklonjene v vsem, razen v zadevah, zato kakšnih velikih korakov v tej smeri ne delajte-da boste dobili. Dogodek v drugi polovici meseca ne bo bo pa pomemben. Pri prehrani bodite previdni. Tisto, kar pričakovali, ne naredite takoj. Malo manj sanjarjenja tudi u® ■■ škodilo. P VODNAK (21.1.- 19. red vami so naporni dnevi, zato skrbite za kondicij®-kar boste končali, bo uspešno, čeprav to morda ne bo takoj ■ Skrivnostni namig ima svojo vrednost. Zadovoljivi osebami drugega spola, kaj več pa tudi ne. Na finančno izbo4^ Še ne računajte. ____________________ 1 RIBI I I I I I I B I (20.11. - 20. po tistem boste morali globoko razmisliti. Pobrskajte ^fc^^učne družbe vam bodo bolj v breme kot veselje> i(> , po spominu, kajti nekaj ste očitno prezrli. Če imate stalnega brez njih ne bo šlo. Srečanje v drugem kraju bo korist^ partnerja, ga prijetno presenetite prej, kot pričakuje. Stare daljnosežno. Novica o sorodnikih je pomembna tudi za spomine ne povezujte z jutrišnjim dnem. Po 23. vam bodo drugi dekadi si lahko privoščite tveganje, za kar ne smet® P ’ brez njih ne bo šlo. Srečanje v drugem kraju bo korist^ I t razmere naklonjene. Nekaj nujnih nakupov vam bo izpraznilo denarnico in napolnilo dušo. Zjutraj hladna voda. nasvetov. I ^TNIK 47 november 95 V DEJA JE Tako močan je namreč njen motor, s katerim si da ^uŠka, ko ima zase kaj časa. Dejo poznamo predvsem s Karaok, '''endar pa je dela veliko več, kot samo lo, kar vidimo na R i Tudi njena energija ostaja nekje kamerami, a če jo spoznamo v živOj spoznamo tudi njeno i 'tiočno osebnost. Deja oseba, ki naredi velik , in je prepričljiva, i 2ato tudi uspeva in “Fj J^^Peva predvsem zaradi p J 1^., J i I 4 c-uvstsijI taiau* angažiranosti in ® ^'■epričanja. Težko jo je » “pisati, treba jo je B ■ :rf: ;:i