KATOLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 5 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr„ za V4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan popi ej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 28. kimovca 1894. List 39. Starši, blagoslavljajte otroke, delavci svoje delo! Vi ljubi starši, ne pozabite blagoslavljati dragih otročičev in otrok; če večkrat, bolje je. Blagosloviš ga, če storiš čez-nj križ na čelu, na listih in na persih (na sercu). Pred vsako sv. spovedjo naj otroci prosijo stariše odpuščenja in blagoslova, predno prosijo blagoslova in odveze od božjega namestnika v spovednici. Na dan pervega sv. Obhajila, ko gredo v slovesnem sprevodu v cerkev, kjer bodo prejeli samega Jezusa, in z Njim tudi največji blagoslov, naj prosijo doma od staršev blagoslova. Predno stopi sin ali hči v zakon, t. j. predno prejme zakrament sv. zakona, naj prosi doma od staršev blagoslova. Ako se odloči otrok za samostan, potrebuje očetovega in materinega blagoslova. Predno nastopi kako daljše potovanje, predno gre od doma v šolo, po počitnicah, predno stopi v težavni vojaški stan, ali predno se loti kakega važnega dela, — naj dobi od staršev blagoslov. Starši, blagoslovite otroke na smertni postelji, ko jemljete od njih slovo. Verujte mi, da besede in blagoslov umirajočega očeta ali matere, sinu ali hčeri ne bodo zginile nikdar iz spomina, obvarovale pa otroka marsikterega greha. „Vi morda niste premožni," pravi sv. Ambrož, „in ne bodete mogli otrokom bogastva zapustiti; ali eno jim morete dati, to je blagoslov: saj je veliko bolje imeti blagoslov, kakor še toliko bogastvo!" Očetje, matere, blagoslavljajte vsak dan otroke, posebno dandanes, ko grozi brezbožni soeijalizem vse vezi med otroci in starši preter- gati in si šteje še v zaslugo, ko očeta poniža pod sina. in ko stori, da materin nauk nima več veljave pri sinu. O starši, in zlasti vi očetje, ne dajte si vzeti krone in časti gospodarske v svoji družini, in da si to zabranite, blagoslavljajte otroke, da ostanejo verni, poslušni, vam pokorni. (Po Pilgerj\) Gospodarji, delavci, učeniki, blagoslovite svoje delo, blagoslovite svoje polja. Poznal sem skerbno gospodinjo, ki je večkrat križe delala čez svoje njive in polja, da bi jih Bog blagoslovil in varoval hude ure. Učenci, blagoslovite s križem knjige in pismena dela pred začetkom učenja. Utrujeni terpini, hudo skušani reveži, blagoslovite z blagoslovljeno vodo ali s križem svoje počivališče, da ne bodete čez noč Boga žalili. „Blagoslov Boga vsegamogočnega naj se izlija na nas in vedno pri nas ostani! Amen.44 Otrok Previdnosti ali vijolica priserčne hvaležnosti na grob mojega rednika slavnega spomina, papeža Pija IX. IX. V Italijo in zopet na Tirolsko. Bil sem 40 let star; 21 let preživel sem na tujem, zunaj Italije. Tukaj imajo postavo, da se mla-denči. ki so se odtegnili vojaštvu še pred novačenjem, ne verste po svoji vernitvi v vojsko, ako so postali stari 40 let. Ker je dal kralj Humbert v tej zadevi še pomiloščenje, smel sem se v domovino verniti, oglasiti pa sem se moral pri najbližjem vojaškem vodstvu. To storil sem v Florenci; lepo so me sprejeli ter izpustili iz vojaške službe. Iz Florence podal sem se v Uim, kamor sem 26. vel. travna 18«.«1 dospel ter ostal do 1. m al. serpana. Pri „sv. Petru v verigauu smo se zopet veselo videli s starimi znanci. Svojo ljubo mater obiska val sem vsak dan; pri tem čutil pa sem v sercu vedno notranjo bolest, ker je bilo zastonj vse moje prizadevanje spreoberniti jo. Večkrat govoril sem z njo s solznimi očmi in z detinsko ljubeznijo; odgovarjala pa mi je, da je prestara, da ima še osem otrok, ki bi bili gotovo hudi in jezni, ko bi prestopila v drugo vero! — O božje Jezusovo Serce' Ti vse premoreš, prosim Te, podari njej, ki ini je dala zemeljsko življenje, duhovno življenje, milost spreobernjenja. Vsekako na Te zaupam! Moja mati je zelo pobožna — v svoji veri; moli v»liko in zaupa na Boga. ter večkrat o njem govori. Ima privrčno ljubezen do svojih otrok, posebno do mene. zavoljo k ter»'ga je toliko terpela in jokala. Tudi moj.' tri sestre so pobožne in veliko molijo; nuji p»-t.-ri bratje pa so, žali da, preveč navzeti sedanjega časovnega duha. Med tem, ko sem bil v u!inu pridigal sem enkrat v cerkvi sv. Praksede; »uh n» j i mati bil t pričujoča; pridiga pa ji vendar ni S'-L'la v serce. Peljal sem svojo ljubljeno mater n- k"L'i dne v cerkev sv. Petra, naznanil ji blagoslov pap» ž -v i. t. d.; vse pa je bilo zastonj. Moral sem veliko terpeti. posebno zato. ker so se bratje vedno /. tp»*r>ravljali mojim prizadevam. In zraven še pogled mojih dvanajsterih vnukov! Te male stvarce! Kako mučno je zane*. ko vidim da se vzgajajo v zmoti! Kako rad bi vse. še celo življenje daroval, da bi >pr." bernil le j»'dnega svojcev, posebno ljubo mater! Prosim vse pobožne bralce, naj prav goreče molijo /a njih spreobernjenje. Mesca vel. travna bil sem zaslišan v Madridu pn Nj. Veličanstvu, španjski kraljici. Ko je čula. da odidem kmalu v Italijo ter obiščem tu Ji Rim, dala mi je skrivno, važno naročilo do Nj. Svetosti papeža Leona XIII Vse opravil sem takoj po prihodu v Rim. Sv. Oče sprejeli so me po svoji maši. pri kteri sem bil pričujoč, prav prijazno v svojo tajno delavsko •sobo. Ko sem jih kleče s poljubom na nogo pozdravil. povedal sem jim prošnjo španjske kraljice; poslušali so pazljivo ter obljubili, da bodo po moči uslišali prošnjo pobožne vladarice. Ko sem sv. Očeta prisil z i blagoslov za mater in sestre, poprašali so milostno za moje razmere ter blagoslovili vso družino. V Rimu obiskal sem mnogo svetišč in cerkva, se ve. da tudi cerkev „Sv. Lorenca zunaj mesta" iS Lorenzo extra rnuros». v kteri počivajo moj iskreno ljubljeni red ni k. slavnega spomina. Pij IX. Katoliški «v»'t postavil jim je prav lep spominek. Klečal sem ob njih grobu, popolnoma zamišljen v otročji hvaležnosti. Molil sem k njim in ne za njih; kajti gotovo dosegli so že svojo prelepo krono v nebesih. Pij, slavnega spomina! prosite zame in za mojo družino! Bil se m tudi v Panteonu. Tu je drugi grob, grob kralja Viktor Kmanuela. Kako pusto in prazno je vse tukaj! Še križa ni — samo venci streliščnih družb in liberalnih zadrug nahajajo se na grobu! In /.L'oraj napis: „Al Padre della Patria." Podal sem se k presv. Zakramentu ter molil očenaš, da se Bog usmili nesrečnega kralja. V Rimu obiskal sem tudi zavod za katehumene < novospreobernjence). kjer sem bil najprej katoliško vzgojen. Takratni vodja Henrik Sarra ni več živel; našel pa sem v svoje veselje še nekaj starih sestra sp. vodja Mitterrutzner pričakoval me je na kolodvoru.se zelo veselil, da mo čez lo let zopet enkrat vidi, ob enem pa me tudi pomiloval, ker sem bil tako bolehen videti. V resnici bilo je moje telesno stanje revno. Imel sem. gotovo zaradi nepretergane razburjenosti v Italiji, bolečine v živcih in želodcu, tako. da sem mogel perve dni vživati le nekoliko mleka in juhe. Dobri g. vodja sklenil bil je pred mojim prihodom v Briksen, vravnati z menoj po-potvanje ter ob enem nabirati tudi nekaj za mojo cerkev Jezusovega Serca. Jaz seveda nisem mogel bolan popotvati. ozdravel pa sem vendar v Briksnu, če n'- popolnoma, pa vsaj precej dobro in sicer s tem, da sem se zdravil z vodo. Nahaja se namreč v Briksnu zdravišče, vrejeno po načertu slovečega župnika Bošt. Kneipp a. pod vodstvom g zdravnika dr. Otona pl. Guggenberg-a 17. mal. serpana sem se pričel zdravit ter nadaljeval zdravljenje — z prav majhnim odmorom — do 12 listopada. Veliko mi je voda koristila; vendar pa se moje večletno terp-Ijenje ni moglo v štirih mescih popolnoma popraviti. (Koiiee liasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, ibve vse hvale vredni novi društvi.) Dve novi društvi ste vstali poslednji čas, kterih se mora vsa Slovenija po pravici veseliti, to je: na Dunaju „Danica", in v Ljubljani „Slovensko katoliško delavsko društvo." Dunajsko društvo se je moralo dolgo časa boriti, predno je beli dan zagledalo; za ljubljansko je bil zrak že nekako bolj očiščen in je kar, kakor jutranje solnce nenadoma prisijalo ter se z veliko naglico tako krepko razširilo, da je že zdaj proticerkvene socijaliste, djal bi, v kot potisnilo. Obč društvi ste silo zaželjeni in našemu mračnemu času, kakor svitli zvezdi prisvetili in dobro-došli. Naj o njima nekoliko bolj natanko poročimo. da vidijo Slovenci, kako blagi in vseskozi pošteni so njuni nameni. A. Slovensko katoliško akademiško društvo „Danica" ima sedež na Dunaju. Znamnje mu je belo-modro-rudeč trak z zlatim napisom „Danica" v modrem polju; geslo pa: „Vse za vero, dom, cesarja!" Namen ima: krepiti ter poživljati med svojimi člani versko in narodno zavest; dalje znanost in družbeno življenje. Sredstva k temu so: vterje-vanje verskega prepričanja med člani; vdeleževanje pri cerkvenih svečanostih; društvena knjižnica in čitalnica; učni in leposlovni pouki in govori, petje, shodi; odločno odbitje vsakterega dvoboja; denarna sredstva, ki se pridobivajo z doneski članov in z darovi Člani 1) izveršujoči so, a) redni in b) starešinski; neizveršujoči: a) podporniki, b) vstanovniki, c) častni člani. Redni člani smejo biti samo katoliško misleči slovenski slušatelji dunajskih visokih šol; starešine morejo postati akademiško izobraženi Slovenci katoliškega mišljenja, kedar ne morejo biti več redni člani diuštva; podporniki so, kteri pospešujejo društvene namene in plačujejo vsaj po 2 kroni na leto; vstanovniki pa so, ki plačujejo enkrat za vselej 30 kron za društvene namene Častni člani smejo se imenovati možje, ki si pridobe posebnih zaslug za katoliško stvar, za slovenski narod, ali za društvo samo. B. „Slovensko katoliško delavsko društvo" ima sedež v Ljubljani in razteza svojo delavnost po Kranjskem. Njegov namen je: odvračati v^dno bolj rastečo revščino delavskega stanii; skerbeti delavcem za varstvo in za zboljšanje njih gmotnega in duševnega stanja. V dosego svojega namena napravlja shode in poduke v znanstveno-gospodarskih in političnih tva-rinah. večerne vedrila. razdeljuje podučne spise, in podpira, po zmožnosti svoje se družbenike. Udje so redni, podporni in častni. Redni ud mora biti vsak kerščanski delavec, ki plača 25 kr. vpisnine in se zaveže plačevati, redno plačevati mesečnino, braniti in pospeševati društvene namene. Podporni ud je vsak, ki plačuje najmanj 1 gld. na leto, ali pa na enkrat 25 gld. enkrat za vselej. Ud postane, ko se oglasi pri društvenem vodstvu in ga odbor sprejme. Če koga ne sprejme, mu ni treba naznanjati vzrokov. Udje, ki ne plačajo udnine skozi 3 mesce zaporedoma, so izločeni iz družbe, razven, če so bolni. Častne ude imenuje občni zbor take, ki so si pridobili posebnih zaslug za društvo. Redni udje imajo pravico vdeleževati se shodov, voliti in voljeni biti; za podporo prositi pa le. če je kdo ud že šest mescev. Podporni in častni udje nimajo pravice do podpore. Svoje troške poravnava društvo z vpisninami, z mesečnino družbenikov (ktere znesek je po 20 kr. za ude;, z plačami podpornikov, darili itd. Odbor loterih udov vodi društvo, ktere voli občni zbor. ob enern z namestniki. Snide se odbor saj po enkrat na mesec. Odbor sprejemlje in izločuje ude; voli predsednika, namestnika in druge odbornike, podaja letne račune, oskerbljuje premoženje. Predsednik, ali namestnik, zastopa društvo v vseh slučajih, zveršuje sklepe, predseduje sejam, parlamentarično vodi razprave, sklicuje občni zbor vsako leto pred koncem prosenca. Občni zbor sklepa premembe pravil, kakor tudi o slučajnem razdruženji, o letnem poročilu itd. Ako vstanejo prepiri, jih vravnava odbor peterih udov, ki jih veljavno voli za to sklicani občni zbor. Razdruži se društvo, ako to sklene občni zbor z dvetretjinsko večino glasov. Obč društvi tedaj ste prav lepi, koristni, na katoliški podlagi, ter vsak z dobro vestjo pristopi k njima, ko pa s pristopom v kako laži-liberalno, anarhistiško društvo izda in proda svojo vero, svojo vest in svojo dušo, zraven tega pa tu Ji v časnih rečeh lahko zabrede v naj veči zadrege, živi v ved nem strahu in nepokoju, pokoplje sebe ali tudi družino seboj v nezmerno nesrečo. Torej Slovenci, ako hočete sebi in svojim časno in večno srečo, pristopajte le samo v katoliške družbe; nikoli pa ne v liberalne, zoper - verske. preku« ijske družbe! Z Ifja (Božja pot na Kureščeku > Oznani, ljuba Danica, veselje, katero je Iška fara obhajala minulo angeljsko nedeljo. Blagoslovila se je zala in na novo popravljena cerkev Matere Božje, kraljir-e miru. na visokem Kureščeku. blagi hčeri materne farne cerkve na Igu. Na visokem hribu sozidana ta cerkvica je od hudega vremena že veliko terpela. sinja starost jo je oslabila, stolp in streha sta žalostno pričala, da tukaj na svetu vse razpada; a sedaj stoji Marijina cerkev kot lepa nevesta Kristusova, vsa znotraj in zunaj popolnoma prenovljena, in oznanuje ča-.r% veselje in zahvalo vsem bližnjim in daljnim dobrotnikom njenim. Kako veselo smo pričakovali dneva, da se bo blagoslovila prenovljena hiša Božja in lepa podoba naše ljube Gosp»'4 presv. S^r^a v novi bližnji kapelici. Spolnile so se nam te priserčne ž«'lje na angeljsko nedeljo. Komaj se ta veseli dan zazna, že pokajo topiči, romajo množice vernih od blizo in daleč po hribu, vse je živo ljudi okoli Marijine cerkvice. Okoli 10. ure pridejo prečast gospod župnik Jakob Dolenec s svojim bratrancem blag. gospodom c. kr. okrajnim glavarjem iz Velikovoa. ki so pri njih na počitnicah, in še z nekaterimi gospodi iz Ljubljane na stermi in visoki hrib. Najprej so pr«-č. gospod župnik v prisotnosti še dveh drugih gospodov duhovnikov blagoslovili prenovljeni altar in krasno souo Marijino; po opravljeni cerkveni molitvi so pa pcvci in pevke zapeli lepo pesem Mariji. Kraljici miru na čast. Nato stopijo preč. gospod župnik na lečo. govore v lepi besedi o Mariji, kraljici angnljev. katero je zlasti njena ponižnost v kraljevo čast nad angelje poveličala, ter so jo prosili, naj nam izprosi pri Jezusu potrebno luč. da najdemo ponižnost, pravo pot do njene časti in do našega zveličanja. Ti nauki so segali tako globoko v serce poslušavc-em. da sm<> videli marsikatero oko plavati v solzah Pohvalili so tudi vse dobrotnike novo popravljene cerkve, in so s^ jim za vse darove dostojno zahvalili: resnična volja in združena edinost veliko premore in je dognala to blago delo. Rekli so dalje, da Bog je zapisal njih darove v zlate bukve in jih bo na dan smerti obilno povernil. Po pridigi je bila peta sv. maša katero so opravili čast. gospod Boštjan Čehašek. i" nato darovanje. Po službi božji smo ogledali s hribčka brez števila cerkev, ki kakor bele rože s černiini in rude-čimi kapicami po hribih in na ravnem, med hišami in na samem, v logih in po stermih gorah naproti blišče V resnici, krasen razgled je z visocega Kure-ščeka. Te brezštevilne cerkve nam glasno oznanujejo veselo resnico, da smo na kerščanski zemlji, da smo otroci prave cerkve, ki kaže svojim vernim edino pravo pot v večnost. Te mnoge cerkve nam kažejo neizrečeno dobroto, za katero se Bogu nikoli ne moremo zadosti zahvaliti, kajti še dve ali tristo let po Kristusu, v nekaterih krajih še celo osemsto let po naši deželi ni bilo videti kerščanskih cerkev; naši očetje so po gozdih malikom darovali in kresove žgali in še sedaj oblega mnoge dele sveta tema in smertna senca malikovalstva. Toliko cerkev po naši lepi domovini nam pravi, kako pobožni so bili naši očetje in predniki, ko so bili prišli k spoznanju resnice, zato je pa tudi dolžnost nam naslednikom, vsaj da to ohranimo, kar so oni zidali in zapustili. Toraj je zmirom veselo znamnje, če skerbe verni za svoje cerkve, jih lepšajo in od svojega zaslužka in pridelka tudi v povikšanje božje službe kak dar na altar polože, kakor se hvalevredno godi pri 18tih cerkvah naše obširne fare, kjer od leta do leta zmiraj kaj novega naraste. Nasproti pa je žalostno znamnje. če nasledniki še tega obderžati. popraviti in ponoviti nočejo ali ne morejo, kar so spredniki postavili s tolikim veseljem. Po krasnem razgledu povabili so veleč, g župnik nekaj domačih in ptujih gostov, romarjev, v novo prenovljeno duhovsko hišo na Kureščeku, ter pri obedu zdravico napili presvitlemu. predobrotljivemu cesarju, kateri so podarili 200 gld. za popravo Marijine cerkve na Kureščeku. našemu prevzvišenemu gospodu knezoškofu in vsem dobrotnikom te novo popravljane rumarske cerkve. Serfrio zahvalo so izrekli posebno še ljubljanskim dobrotnikom, kateri so po skerbi blage in dobrotne Ane Baherjeve oskerbeli tej cerkvi dragocen kelih »nonštranco in ciborij, dve mašni srajci, ubhajilno burzo. krasn. lepo pozlačen plašcVk za ciborij, lepo vezano masno knjigo in 12 svečnikov na altar. Zahvalili so se sploh verliin in pobožnim dekletom v ljubljanski tobačni fabriki. katere so letošnjo poletje dvakrat prišle v obilnem številu vselej njih veliko čez sto, k Mariji Kraljici miru na to božjo pot. ter seboj prinesle raznega «erkvenega l^potičja. cvetlic in šopkov, in še več za «-lepšanj»* cerkve prepotrebnih reči, ter vsel«\j spremenil«' cerkvi.--o v rajski božji vertec; pristopile so večinoma vselej tudi k svetemu obhajilu, in prav angeljsko prepevale med službo božjo, pa tudi sicer Marijine pesmi. Slava poštenim in pobožnim dekletom, kes lejn» in koristno je tako romanje, saj češčenje M irij.no j" najboljši pripomoček zoper mreže, ki se dandanes nastavljajo mla«lini od hudobnega sveta. 1»poldne ob Heh so imeli preč. g. župnik še slovesne pete litanije Matere Božje in se po dokončani službi b«.žji vernih v družbi mnogih domačih in ljubljanskih romarjev nazaj proti ljjra. Hvaležni romarji od blizo in «laleč pa n«i bodo nikoli pozabili tega veselega dn»\ ki so ga preživeli pri Mariji Kraljici miru na visokem Kureščeku Kerski vikarijat so prevzvišeni gosp. knez in škof s pismom 1. sept. povzdignili v župnijo (faro) K tej vstanovitvi pripomogla je plemenita gospa Jožefina Hočevarja z velikodušni darom 20000 i'«»Minarjem. Na rožnovenško nedeljo. 7. okt. tega leta, sfopi nova župnija v življenje in obsegala bo kraje, kakor sedanji Ker.Ai vikarijat, namreč: Kerško mesto, Turško goro. Čretež, Certo. Gunte, Gorenje in Spodnje Pijavsko. Upravljal bode novo župnijo sedanji č. g. vikar Jan. Knavs. kaplan je nastavljen čast. g. Martin Ker in, bivši kapi. v Čemomlji. Kranjska gimnazija se je pričela 18 sept. s slovesno sv. mašo. Naslednji dan se je zbrala mladina v prostorih prejšnje gimnazije. Gimnazijski vodja gosp. Jož. Ilubad je po prečitanem šolskem redu razložil, kako tehtna je ta naprava za učence, za Kranjsko mesto in za vso deželo, ter da moramo hvaležni biti presvitlemu cesarju Frančišku Jožefu, ki je naklonil deželi to dobroto. Pojasnil je dolžnosti učencev do Boga, do učenikov. do meščanov in dobrotnikov. — Učencev je v pervem razredu 81, v drugem 53, ter skupaj 134. Novomeška gimnazija ima letos 208 učencev, in sicer v pervem razredu 55, v drugem 37 itd. Iz Železnikov, 17. sept. (Birmske slavnosti.) „Po dežju pride solnce, po žalosti pa veselje," pravi že stari pregovor. Po nedavno od tod sporočeni žalo-stinki bil je pa danes za našo faro in sploh za prebivastvo vse obširne Selške doline zopet zelo vesel in prazničen dan. Po preteklih 7 letih so namreč milostljivi gosp. knezoškof dr. Jakob Missia tukaj delili za našo domačo faro in vse duhovnije iz bližnje in daljne okolice zakrament sv. Birme. Kakor naši časi sploh v mnogem napredujejo, postajajo tudi nadpastirska obiskovanja med našim slovenskim ljudstvom in narodom vedno bolj priljubljene in spodbudljive prilike, skazovati milostljivim gg nadpastirjem svoje spoštovanje, vdanost in ljubezen Reči smem brez lastne hvale, da se je naš kraj pri tem vselej po mogočnosti častno odlikoval, tedaj tudi tapot. Nekako celi teden veršile so se v to priprave. Mnoge hiše so se od zunaj čedile in belile, pletli se venci, pripravljali mlaji, slavoloki, zastave itd. V cerkvi se je že dve nedelji od strani čast. g župnika prebivalstvo poučevalo v potrebnih vednostih in dostojnem vedenji o tej častni priliki, bolj odrasla mladina prejemala je zadnje dneve zakramenta sv. pokore in presvetega R^šnj. Telesa, — z eno besedo: priprave so d^Ie pričakovati tega, kir se je tudi vresničilo, namreč: po mogočnosti dostojnega prevzvišinega gospoda Nadpastirja. Zaradi zgodovinske vrednosti naj to malo bjlj nadrobno popišem. O.nenjam naj prel vsem velikanskega, 22 sežnjev visokega mlaja, ki je stal nekako ob meji naše ftre. Omislili so ga le sami posestniški hlapci in postavili z neizrečenim trudom in naporom. Pri vhodu v terg stal je ličen slikani slavolok, verh katerega so bili simetrično razversteni znaki nad-pastirske časti: mitra, križ in palica (pastoral), pod njimi pa napis: „Pozdravljenje, Božji mir Bodi Tebi, vikš' Pastir!" Verhu in ob straneh slavoloka pripete zastave : papeževe, cesarske in narodne kazale in svedočile so, da je ljudstvo naše vneto za vero, cesarja, dom. Na sredi terga stal je drugi lepi, visoki in masivni slavolok, okinčan na verhu s knezo-školijskim gerbom, ter zopet z enakimi zastavami, venci in napisom: „Z radostjo sprejetemu knezoškofu Jakobu!" Konec terga napravljen je bil tretji okusni slavolok, nosivši zopet mitro, križ in palico, mnogo raznoverstnih zastav in napis: ..Prevzvišenemu knezoškofu Jakobu!" Pred Ternjevskim mostom postavljena sta bila na vsaki strani ceste na simetričnih postamentih pozdravljajoča angelja. Poleg tega je stalo razver-stenih skozi vse Spodnje Železnike obilno število mlajev, cesta bila še na štirih mestih prepeta z zelenimi venci, raz hiš pa je plapolala obilica razno-barvenih zastav. V nič manj prazničnem nakitu kazali so se tudi Srednji Železniki, zlasti cerkev, žup- nišče in šola. Čelo cerkve okrašeno je bilo z mlaji, venci, zastavami in napisom: „Benedictus, qui venit in nomine Domini!" (Češčen, ki pride v Imenu Gospodovem!) enako tudi župnišče z napisom: „Ave Celsissime!" (Pozdravljen Prevzvišeni!) Na šoli in tudi po drugih hišah razobešenih je bilo mnogo raznoverstnih zastav. V taki praznični opravi je tedaj pričakoval sinoči naš terg svojega milostljivega gospoda Nadpastirja. Ob določeni ((i popoldanski) uri zbrala se je ob slavoloku pri vhodu častita duhovščina v roketih, občinski odbor, šolska mladina z zelenimi vejicami v rokah in peterimi zastavami, bralno društvo z zastavo, ter obilno število občinstva. Kako pervi strel o takih prilikah prešine vse navzoče, je znano. Znamnje je to tudi. naj se vsaki vstopi na svoje določeno mesto. Drugemu strelu odgovorilo je zdajci tudi vbrano priterkovanje pri obeh cerkvah. Ko so se premilostni g. knezo Škot s svojim spremstvom pripeljali do slavoloka, izstopili so iz kočije, šolska mladina pa jih je namesto živio-klica perva na glas pozdravila: Hvaljen bodi Jezus Kristus i-1 —Na to poklonilo se jim je čč. duhovstvo. in domači gosp. župnik pozdravili so jih s kratkim spoštljivim govorom. Zdaj je pristopila belooblečena šolarica in birmanka, s šopkom v roki, in je Pre-milostnega tako le ogovorila : „Prevzvišeni, premilostni, preljubljeni gospod knezo-škof! „..Dobro došliuu v naši sredi! Prišli k nam, vdani čedi. Da bi nas blagoslovili, V veri Božji vterdili. — ,.Ves trud naj Vam Bog po verne! Vse. kar žali, od Vas od verne! Dolgo še Vas Bog ohrani Čedi zvesti, čedi vdani! —" Podaje jim zdaj šopek v roke nadaljevala je : „Šopek skromni tu sprejmite! Nas pa v sercu ohranite Dotlej, — da združe nas leta V hiši Večnega Očeta." Poslednjič se jim je priklonil tudi še g. župan, pozdravil jih, zahvalil se za častni pohod, priporočil se njihovi dobrohotnosti in naklonjenosti ter prosil za navzoče in vso občino nadpastirskega blagoslova. Na to se je pričel tako častitljiv in ginljiv sprevod skozi terg. kakor je enakih naš kraj le rekdo doživil. Najpred je korakala polagoma šolska mladina, z zelenimi vejicami v rokah, s svojimi peterimi zastavami. Njej sledilo je brnlno društvo, na to občni odbor, za njimi pa premilostni gospod Nadpastir z duhovščino in spremstvom, na glas molijoči sv. rožni venec. Vmes pa je odmeval od dveh strani gromoviti strel in slovesno priterkovanje. Dospevši v praznično opravljeno in krasno razsvitljeno cerkev pozdravil je še mogočno-doneči glas orgelj prevzvišenega g knezo-škofa, čast. g. župnik pa so podelili blagoslov s pre-svetim Rešnjim Telesom. Zvečer so bili lepo razsvitljeni zvonik farne in bližnje hiše okoli župnišča; tudi je bralno društvo napravilo Prevzvišenemu podoknico s petjem in lampijoni. Noč bila je mirna in pokojna, najmanjšega šuma ni bilo čuti in zdelo se je, kakor bi bila imela nekaka sveta tihota razprosterta svoja krila čez ves naš terg V rano jutro ob 3. uri priterkovalo se je zopet prav lahko kot predglasje k zvonenju zjutra-njega angeljskega češčenja. Na jutro so bile zapored štiri ss. maše; ljulstva je prihajalo vedno več od vseh strani, in zastran velike oddaljenosti nekaterih so se birmski sv. obredi pričeli še le ob i), uri. Milostljivega g. knezo-škofa prispreinilo je v cerkev 15 čč. gg. duhovnov in bogo-slovcev. Prevzvišeni so najpred opravili daritev sv. maše, potem imeli ogovor, in koj na to podelili otrokom, petsto in enemu, zakrament sv. Birme. Temu so sledile mertvaška opravila v farni cerkvi, zatem pa je šel sprevod na pokopališče sv. Frančiška, kjer so zopet Premilostni opravili m rtvaške m litve pred velikim križem Ko se je sprevod p »vernil zopet v firno cerkev, so pj sklepnih molitvah Prevzvišeni pregledali še vse altarje. kerstni kamen, spo-vednice in poslednjič zakristijo, tako da je ži poldne o Izvonilo. ko so se dokončala vsa < -»rkvena opravila Ker je bila za naslednji dan. 18 sept, napovedana sv. Birma v oddaljeni Kranjski Gori. odhajati so morali milostni gospod kn izoškof od nas ž-» ob H popoldanski uri. kar se je sploh obžalovalo, ker je prebivalstvo želelo Prevzvišenega imeti vsaj nekoliko dalje med s^boj Ob •'». uri so .šii še enkrat v cerkev počastit presveto llešnje Telo. potem pa zasedli koj kočijo in se odpeljali B »g naj dih varuje in spremlja povsod, koder b «do h »Jili. ter naj Jim da doživeti še mnogo srečnih, zdravih let v za lo voljnosti. Fiat! k. Od nekod. Mesca avgusta se je dogodil tole: Bilo je blagoslovljenje n;ke Marijine kapele ali znamnja Že pred opravilom so in »znani pokali. Neki gerdin v bližnji kerčmi je bogokletno govoril in vsled tega si je nakopal pravdo. — Drugi, ki je imel opraviti z možnarji in je bil s tem že pri koncu, le še ensamkrat je imel sprožiti, nabil je možnar prav močno in je menda pri tem rekel: ta bo naj gorše. prav dobro počil, tako močno, da ga bo celo Mati Božja v kapelo slišala. Ztr«'s poči: res je najlepše počilo med vsimi. daleč tam se je raz leglo v gojzdu. kteri kapelo obdaja. Toda, berž ko je strel zagermel, zaslišijo romarji, ki so stali sem ter tje po logu strahotno javkanje: strel je zal-d na ravnost strelca in mu je nogo oplazil ter meso od tergal; žena njegova in sin. ki sta blizo stala, bila sta priči te strašne dogodbe. Nauk. O svetosti govori vselej s spoštjivostjo vari se posebno bogokletstva! Na.ši prihodnji Salezijanci. (I):ilje.) Pač bi bilo veliko pisariti, da bi bralcem saj v nekakem malem obrisu zamogel naslikati imenitnost turinskega mesta na zgornjem Laškem. Veliko zanimivega bi se dalo pisati o kapucinskem samostanu ter njegovi lepi cerkvi, kateri je že pred leti prišel vladi v last. Izmed kapucinov ondi nekdaj bivajočih živi notri sedaj baje le še jeden brat Da bi prišli novi patri v to zdaj v vojašnico spremenjeno poslopje, ni prepuščeno. Stoji pa ta samostan na precejšni višini ob prijaznem južnem hribovju, od koder je prav lep razgled čez celo mesto turinsko. Do tega samostana je iz nižave napeljana tako zvana železnica po dratu. Znamenite reči bi se dale pisati o krasnem hribu ob istem gorovju na južni strani mesta, kateri se imenuje po laško „Soperga." po naše bi se reklo „vzvišen kraju Na tem hribu je visoka cerkev s prav visocima kuplama. V tej cerkvi so grobje kraljev ter vladarjev iz savojske hiše. Tu je videti mnogo zgodovinsko-imenitnih spominkov. Imenitno je prostrano centralno pokopališče na jutro-sevemi strani mesta Tu vidiš premnogo umetnih, krasnih kerščanskih. žali. da tudi preveč nekerščanskih spominkov. Po mestu vidiš mnogo \elikanskih palač, od kraljeve palače, do raznih šol skih in druzih javnih poslopij, ki po svrji velikosti in mojsterski zidavi mestu vnanjo krasoto delajo. Zaradi svoje lepote se to mesto po pravici že od starih časov imenuje po latinsko „Avgusta Tauri-norum\ ali po naše „presvitlo mesto Turinsko." Dasiravno pa bi se dalo veliko zanimivega povedati o tem lepern mestu, vendar opustim daljno opisavanje njegove znamenitosti ter hitim k tisti prekrasni cerkvi, ki je nekako mati in središče Boskovih del in mnogoštevilnih salezijanskih naprav njegovih To je oerkev Matere Božje z laškim imenom Maria Ansiliatrice. Marija Pomočnica. Ob široki ulici ter «.b velikem prostoru, nekako tako, kakor uršu-linska cerkev s svojim samostan-ni v Ljubljani, se ta cerkev Matere Božje ponosno kvišku dviguje. Tikoma ob ulici pred cerkvijo je velika železna r graia. ob vsaki strani pa so zala. prslopja salezi-janska. Za ograjo je precejšen prostor do cerkvenih stopnic, katerih je kacih osem ali deset Na tern vzvišenem prostoru, ki rneri 1200 štirjaških metrov, stoji ta krasna Marijina cerkev. Ta cerkev in vsa razna salezijanska poslopja okrog nje se kar z eno besedo skupaj imenuje „Oratorij" (Oratorium). Besedica ..oratoriurn* po naše prav za prav pomeni nekako kapelo ali molitvenico, labi pa imenujejo oratorium tudi vstav, v katerem so poleg kapele za službo božjo še učilnice za razne stroke človeške vednosti ter šole in delavnice za razna rokodelstva in mnogotere vede. In ker se ravno v tern vstavu Boskovem tako lepo menjava molitev in delo. počitek in učenje ter se vse z molitvijo začenja in končava posebej v vsakem oddelku, skupaj pa na jutro, opoldne in večer v tej krasni cerkvi, se pač tudi ves ta Boskov zavod po njeg> vi lastni odredbi prav primemo imenuje o ra torij. Pri vseh delih Boskovih je pervo in pcglavitno molitev in potem delo. ne sicer tako. kakor da bi morali gojenci prav veliko skupaj moliti, skupaj se primeroma ne moli kaj veliko, pač pa zato. ker se vsako delo začenja in končava s kratko molitvijo ter z vzdihljejem k Mariji P< rnočnici in tako z dobrim namenom vedno Bogu posvečuje, prav po našem reku: Z Bogom začni vsako delo. in bo dober tek imelo; z Bogom delo dokončaj, to je pot v sveti raj! Na Božjem blagoslovu je namreč vse ležeče. Po tem poglavitnem pravilu s posebnim zaupanjem v Marijo se verstijo tudi vsa dela Don Boskova. In kakor je molitev imenitniše od vsacega rokodelskega ter umskega dela človeškega, tako je tudi ta cerkev Matere Božje v velikanskem vstavu imenitniša in krasnejša, kakor so druga poslopja okrog nje. Za to se mi zdi toraj prav primerno, da si prej natančneje ogledamo krasno-cerkev Marije Pomočnice Don-Boskovega zavoda v Turinu, predenj začnemo opisavati posamezne naprave njegove. (Dalje nasl.) V zadevi sv. Detinstva. O petdesetletnici sv. Detinstva so dali sv. Oče-papež Leon XIII s pismom z dne 3. svečana 1893 mašnikom, voditeljem sv. Detinstva, in tistim, ki so predstojniki 12 društvenikov, in ki ali iz svojega denarja navadno miloščino 12 društvenikov plačujejo-(2 gld. 88 kr ), ali ki določeni znesek v denarjih iz svojega naenkrat plačajo in se tako sprejmejo za stanovitne društvenike. oblast, križe, razpela, križce, svetinje, rožnevence (molke) in male kovinske kipe ištatve) našega Gospoda Jezusa, blažene Device in druzih svetnikov po katoliškem obredu nejavno blagoslavljati in sicer s papeževimi odpustki, in tudi pri rožnih vencih dodajati odpustek sv. Brigite. pa morajo biti ti mašniki za spovedovanje pravno pooblaščeni. Dalje so dovolili sv. Oče tem mašnikom trikrat v tednu altar s predpravico (altare privilegiaturn). Dali so tudi sv. Oče tem mašnikom. če so tudi spovedniki. oblast blagoslavljati škapulirje presv. Trojice, Karmeljske. sedem žalosti in brezmadežnega spočetja blažene Device z odpustki, ki jih imajo dotične bratovščine, pa le v krajih, v kterih ni samostana, ki ima posebno predpravico za blagoslavljanje dotičnega škapulirja. Poslednjič so dali sv. Oče tem mašnikom tudi oblast podelovati bolnikom v smertni nevarnosti papežev blagoslov ali popolni odpustek Te pravice so dali sv. Oče papež Leon XIII mašnikom zgorej imenovanim za vse čase. pa le s priterjenjem škofovim Vsem tem pravicam in predpravicam so priter-dili za ljubljansko škofijo prevzvišeni gospod knezo-škof Jakob Missia z razglasom z dne 21. decembra štev. 2727. kakor tudi predpravici in oblasti sprejemati ude v tretji red in blagoslavljati križe z odpustki križevega pota. pa le v krajih, kjer ni samostana frančiškanskega. To poslednjo oblast so dali veliki prednik reda sv. Frančiška, prečastiti 0. Alojzij iz Parme. 10. grudna t «92. le za 10 let. Mašniki ljubljanske škofije, ki so krajni voditelji sv. Detinstva. ali tudi le predstojniki 12 družbanov, ki zanje navadno milošnjo plačujejo, ali pa enkrat za vselej večjo svoto darujejo, se smejo brez vsega dvorna posluževati zgorej navedenih pravic in pred-pravic. Škofijski vodniki sv Detinstva v druzih škofijah, naj pismeno prosijo svoje škofe, da priterdijo zgoraj imenovanim pravicam in predpravicam za mašnike svojih škofij, če tega še niso storili. To bodi za od« govor mnogim vprašanjem. V Ljubljani 26. kimovca 1894. Andrej Zamejic. pokrajni vodnik sv. Detinstva. Razgled po svetu. Amerikanske novosti. Sv. misijon je obhajal Č. gv župnik J. M. Solnce skozi dva dni v East-Heleni,. Mont. z ondotnimi Slovenci, ki so močno hvaležni za to dobroto. Strahoviti požari so razde vali mesta in konča-vali imetje in ljudi 7. septembra. „Amerikanski Slov." je zaklical: 100 0 ljudi je zgorelo! in piše dalje takole: Osodepoln dan bila je sobota 1. septembra. Po vsi okolici duluški in celo v Duluthu so padali v gostih curkih raz žareče nebo vel;ki ogorki. Ljudstvo se je preplašeno spogledovalo, kaj ima to pomeniti in ugibalo, je li res prišel že sodnji dan ali kaj. Konec sveta pač še ni bilo, toda konec marsikaterega lepega in bogatega mesteca je pa v istini bil. V pervo je ta nesreča doletela mnogim potnikom predobro poznato mesto Hinckley, Minn. Mesto je štelo okoli '2000 prebivalcev, imelo par krasnih cerkev, bogato industrijo in se imenovalo nekako rpol potje." Potniki so se namreč tu radi ustavljali, ker je Hinckley v sredi med Duluthom in St. Pavlom in tu jim je bila dana priložnost, se nekoliko okrepčati ali se preseliti z enega na drugi vlak. V soboto opoldne bilo je torej mesto Hinckley še v cvetočem stanji, a nekaj ur potem postalo je pogorišče. Skoro polovica prebivalcev morala se je boriti z mučno smertio. t. j. z ognjem. Semtertje so ležali inestnjani. revni in imoviti možje, žene in otroci kakor na pol pogorene derva Bralec se lahko v duhu prestavi za trenotek v ta nesrečni kraj. Tu so zdihovali možje, boreči se s smertjo, tam njih žene in deca, zopet tam se je gnjetla množica, da bi se pririnila do kake vode, kjer bi si mogla ohladiti velike rane. ki ji je ogenj prizadejal. Toda vse ¿astonj, zdaj je začela goreti obleka na obupanih ljudeh — rešitve nobene več — padli so na razbeljena tla in tako postali žertva ognjene moči. Poslušajmo, kaj nam pove o tem oseba, ki je bila priča o nesrečnem dogodku. Iz Dulutha je odkuril takoimenovani železni hlapon ..Dulutha St. Paul limited" ob dveh popoldne, ledno uro ni imel razven gostega dima nobene zapreke. Ko pa se je jel vlak pomikati od Carltona preko Hinckley, kamor bi imel dospeti ob štirih, je postal dim černo-rudečkast. V železničnih vozeh je vladala tolika tema. da so morali zanetiti električne luči že ob 3. uri popoldne. Sprevodnika so začeli potniki opominjati, naj vlak ustavi. Poldrugo miljo od Hinckley-a stalo je ob želez-ničnem tiru okoli 130 ljudi. Ti so povedali sprevodniku. da ne more dalje, ker Hinkley a ni več — v plamenu je! Vlak je sprejel te ljudi in vozil 4 milje nazaj do nekega močvirja. Komaj pa je prisopihal vlak do tje, že je bil v plamenu. Vozovi so goreli, stekla so začela pokati, potniki pa kričati, da je bilo groza. Eni so molili, drugi jokali, zopet tretji so se komaj v svoji obupnosti premagovali. Ko dospe vlak do močvirja, so začeli potniki ne glede na glo-bočino njegovo, vanj skakati, terdno upajoč, da se na ta način obvarujejo pred gotovo smertjo. Do dva čevlja vode je bilo, kjer so potniki stali; okoli in okoli njih pa je švigal plamen ter pogosto je padel komu kos letečega ogurka na glavo ali kak drug del života. V Duluth je sporočil takoj berzojav, kaj se je zgodilo z vlakom in s potniki „St. Paul & Duluth limited." Drug vlak se je napotil po one ljudi, ki so stali v močvirju in jih odvedel v Duluth. Večina teh je bila ranjena, zato so v Duluthu ž njimi prav pre- vidno ravnali. Gori omenjeni vlak je popolnoma z vso pošto in pertljago pogorel. Sprevodnik pri X. pacifiškem vlaku, ki je odšel v soboto ob dveh iz Hinckleya. pripoveduje: Videli smo veliko nevarnost pred očmi. toda brez hrabrosti tudi ni nič. Vlak smo razsvetlili pri odhodu in prav blizu postaje smo videli ležati na kupu človeška trupla. Na enem samem kupu sem naštel 30 s«-ž«janih trupel. In to je bilo šele v začetku, kasneje pripo-vedujeje. da jih je ležalo celo po 100—2oo na en« in prostoru. Naš vlak je prevozil štiri milje; dalje ni mogel, ker mostovi in podstava pri tiru je gorela. Navzlic temu smo hoteli ovire premagati, a v hipu je vlak skočil s tira in čudno pri tem je to. da se ni nobenemu potniku nič zalega zgodilo. Vlak je tu obtičal, ljudje pa so bežali v bližnjo reko in tako so se zavarovali pred ognjem Duhoven Rev L-tulor se je zakopal v neko pečino in ondi čakal rešitve. Ostal je pri življenji, toda opečen je znatno Iz vseh dose laj naznanjenih poročil s- da sklepati. da si je našlo v ognju nad 1000 oseb sin.-rt. Razven Hinckley-a so še vsa druga mala mesVca v okolici in naselbine bile p »končane. Vsi oni, ki so se oteli pred ognjenim veri in< «- n. so sedaj največje pxlpore vredni, Imetje in sploh vse, kar so imeli, so izgubili l)i se ubogim pogo-relcem nekoliko pomore iz njihovega bednega s'anja. so se osnovali po vseh bližnjih mestih posehni odbori, ki hočejo s svojimi in blagohotnimi dar »vi svojih prijateljev nesrečnim pogorel- --in preskrbeti gotovo in hitro pomoč. Kakor je znano, je v Ameriki še večina ljudi brezbožnikov. brezvercev, rudečkarjev in sil- razuzdanih ljudi Ni torej čudo. da tako grozne nesreče prihajajo: naj torej povedano grozo premišljujejo ru li naši prostomišljaki, liberalci in še zlasti tisti, ki se vrivajo .iied verni slovenski narod in ga hočejo zapeljati v sovraštvo do namestnika Kristusovega, do duhovstva in sv. Cerkve. Slovenci, varujte se brezbožnikov. lažnjivih prerokov, Antikristovih fire Ihod-nikov' Zarad pregreh in zlasti zarad brezbo.štva prihajajo take šibe. V Zagrebu so one dni zaperli lažnjivega preroka iz Topola na Ogerskern. ki je razširjal tako imenovane „anarhistične" laži in trosil, češ. da ni Boga in da vera in cerkev ste škodljivi napravi in hujskai proti vladarju. Goljufu pa se je slabo posrečilo in posluša vri saini pričajo zoper njega; celo neki moha-medanski mladeneč, ko mu je začel govoriti zoper Boga. ga je spodil in se močno grozil zoper boga-tajca, Tako storite tudi vi, pošteni Slovenci, a ko zeleni dihur kacega anarhista med vas privleče. Napovedoval je že Jezus, da bodo vstali krivi preroki in zapeljivci, kterih varovati se je dolžnost. S pisanjem in djanjem se vsilujejo nesnage tudi že med Slovence; torej čujte in nikar jih ne poslušajte' Joliet, III., dne 30. avgusta. Mnogo naših rojakov se je že več ali manj ponesrečilo ob Velikem Kanalu, in vedno se še čuje o novih nezgodah. Tako so v torek minolega tedna zopet pripeljali sem v Joliet tri nevarno ranjene Slovence ter jih odnesli v bolnišnico usmiljenih sester sv. Jožefa. Delali so na Kanalu v Romeo za podjetnika ali kontraktorja Kean-a. Strugo za novi kanal izstreljujejo ondi z dinamitom, ker so tla čez in čez kamnita. Pri tem streljanju pa so nadzorniki ali „bossr večkrat silno zanikarni in očividno kažejo, da jim ni prav nič za življenje ubogih delavcev-terpinov. V ponedeljek. 20. avgusta, navertali so. kakor po navadi, več lukenj, jih napolnili z dinamitnimi patroni ter zažgali. Razstrelili so se vsi, razven — jednega Drugi dan imeli so delavci odstraniti razstreljeno kamenje, a nihče jim ni povedal. da se jednn patron še ni razpočil Ko so torej kopali in odvažali kamenje, zadene jeden delavec s krampom dinamitni patron, ki se v tem trenotku z velikim pokom razstreli Prizor na to je težko opisati. Večji in manjši kosi razstreljenega kamenja ferče po zraku, na tleh pa se vijo v groznih bolečinah ranjeni delavci. Najhuje zadeti so bili: Niko Količ. Martin Štefanek in Jožef Rozman. Te so s pervim vlakom odpeljali v Joliet v bolnišnico, kjer so sperva mislili, da bodo vsi trije ob življenje. Zdaj se jim je toliko zboljšalo. da imajo upanje na okrevanje. le Štefanek in Rozman sta tako močno ranjena v glavi, da bodeta najberže izgubila oči. Razven omenjenih je bilo pri tej nesreči poškodovanih še osem drugih rojakov naših — in to vse zaradi nebrižnosti in malomarnosti. Rojaki! ali se bodete dali še dalje mesariti od teh pohlepnih kervo-sesov? Ne. ampak vsakdo, kdor je bil količkaj ranjen pri tej nezgodi, zakrivljeni od podjetnikih, naj vloži proti njemu pri sodniji tožbo za odškodnino in videli bodete, da se bodo naučili ravnati z vami po človeško in ne. kakor doslej, po — živalsko. I. Br&tovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec vinotok (oktober.) a) Glavni namen: ČeŠeenje svetih angeljev. bi Posebni nameni: 1. S. RemlgtJ. Ta in vsaki dan mesca vse naznanjene, pa ne še zapisane ah hitro nastale zadeve. Šolska mladina v novem šolskem ietu. 2. S. Gcrln. Kerščanska stanovitnost in poterpežljivost mnogim hudo bolnim in neozdravljivim. Važni mestni in ljudski miMjoni. ..... 3. S. Evald. Saksonija in severni rnisijom. Prisercna zahvala Uo»u za obilne poljske pridelke. Hudo skušani. Na živrih bolm. _ .... i. S. Franilšk Aslški. Avstrijski cesar. Spoznanje minljivosti zemeljskih reči. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. b. S. Gal. Skerbno berzdanje domišljavosti. Po vojski poškodovani azijanski misijoni. Pomoč v duševnih bolestih. s. Brnnon. S pokorni redovi. Povernitev h kerščanski vzgoji m navadi. Srečna doveršitev težavnih zadev. Glavni namen: (.'ešcenje svetih angel jev. II. Bratovske zadeve N. lj. Gosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca Sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odvemi od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pr,._,r,.i f. . Neka oseba za razsvitljenje. Zahvale I- Dolenjskega. Zelo l>olan sem bil in mislil, da ver ne ozdr;iv.».!i. pa na prošnjo Naše lj. Gosp.- presv. Serc a in sv. Jožefa sem ozdravel popolnoma, ter obljubil, če ozdravim po «Zg. Danici» to zahvalo naznaniti. Goreča hvala N. lj. Gospej presv. Serca in sv. Jožefu! A. P. Na priprošnjo Marije D. na Brezji se mi je hudo in nevarno opečena roka nenavadno naglo ozdravila, za kar bodi Marija priserčno zahvaljena in priložim 1 gld. za cerkev na Brezjah. M. J. Prosim, blagovolite v «Zg. Danici» razglasiti zahvalo, katero sem dolžna Naši lj. (iospej. sv. Jožefu in sv. Antonu, da so mi z njihovo priprošnjo rešili moža. Kdor v Marijo, sv. Jožefa in sv. Antona zaupa in njihove pomoči prosi, ni osramoten! — t Priloženi dar smo obernili za dijaško mizo; Bog plačaj! Vr.) S. R. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Bogoslovcev je sprejetih 25 dozdaji vsih skupaj je 80 in vsi bodo stanovali v semeniščnem poslopji, ki je bilo poslednje mesce obilno predelano in pripravno s prostori za vse potrebe. Ako se pomisli. koliko jih je to leto že umerlo. vmes prav mladih, in šlo v pokoj in da je še dosti oslabljenih in starih, bode pri vsem tem še precej let preteklo, predno bodo napolnjene vse praznote. Č. g. Anton Poljšak, provizor v Dolu, gre za kaplana na Brezovico pri Ljubljani. Preblagi tergovec g. Karol Pclak s soprogo prijateljem nazr.anuje smert iskreno ljubljenega Gletnega sinčka Frančiška, kteri je bil v rodovinske rake djan 24. sept. o 1 Jiih zvečer. Naj mu hladno gomilo an-geljci obdajajo do dne vstajenja ! Dijaška miza. Veliki so stroški za toliko mla-denčev v šolskem letu; vender da se tudi z malim opraviti: vsak katoličan na Kranjskem, naj podari le pol solda na leto. pa se bode pomagalo. Opomba. Romanje na Tersat, ki je bilo zadnjič opomnjeno, se je preložilo na soboto pred rožnikransko nedeljo. V uršulinskem samostanu v Ljubljani ste 27. t. m. slovesno obljubo storili: S. Katarina Zavodnik in S. Vincencija Dereani — obe iz Žuženberka. Preoblečena je pa gspč. Marija Tavčar. Terst. Župniško preskušnjo so napravili čč. gg.: Budin S., Elsner Ant., Počivalnik Vatroslav. Šašelj Milko, Škerbec Matej, Škelj J., Vranjec J. — >Tovo-mašniki so nameščeni čč. gg.: Jož. Makarol v Zminji. Hinko Sonc v Kerkovcih. Fr. Guštin v Rojanu. Dobrotni darovi. Za dijaška mizo: Č. g. župnik Blaz Petrič 3 gld. — S. R. 1 «Id. — V. č. g. župnik Mat Tavčar 20 gld. Preč. g. kan. in dek. Jan. Oblak b gld — Eno sreberno uro s pripisom: «Polagam na dijaško mizo to sreberno reinontoarico s sreberno verižico vred. od podpisanega dobljeno po žrebu.» — P. Hrisogon. — C. župnik A. St. 2 gld. Za S r. De.tinstro: Neimen. 1 gld.. da bi se otroci pridno učili in bili pobožni. . . _ /a ciborij in eerkr.no orgije na Brezjah: Dve ženski po 1 „id _ Veleč, gr N. 1 gld. — A B. iz hvaležnosti za uslišano prošnjo 1 velik tolar. Zbirke z t noro cerker na Brezjah: \. č. g. dr. Manonik 10 jrld. — iS- župnik Jan. Sakser 2 gld. — Neimenovana 18 gld. — Tršula Bupnik 4 gld. .r»(» kr. Za rerker ar. Jožrfa r 1'rjedoru: Neimenovana iz Idrije 2 srhi. — Č- g župnik Andrej Brezovšček 3 gld. (Drugi darovi prih.)