fttifino. Kaj liočejo komuaisti dati maIemu kmetu in kmetskemu delavcu? Tameljna zaliteva komnnizma gle* <le jpoljedelstva je, da se vsa posestva. zasebna in javnopiavna, vse šume in vse vcde. vse rude, vse prirodna sila in vsa posiopja, ves poljedelski inventar (?ivina, vozovi, vprege, žetve tor shrambe; podružabijo, to je, da postanejo skupna last vseh. Toda vsakopcsestvo bi naj ostalo jedna poljedelska obratna edinica in tudi veleposestva gražftakov bi se naj ne razkosala v mala p/sestva in sicer tako, ča, bi velika p sestvo obsegalo do, 400 ha, srodnje 25 ha in malb 4 ha. Vsako posestvo bi naj ostalo jedna poljedeiska obratna jedinica. -To sa tpravi, razven graščinskfh veleposestev bi se druga posestva nai ne detila nacovo, ampak ostala v dosedanji velikcsti ter se vsako posestvo samo za se obdelovalo. Obdelovalna sredstva, krkor lokomobili, trakforji, sploli vsa čiragocenejša orodja in poljedelski stroji bi naj bili sicer skupna last, a posestva ostanejo za se samostojns gospodasiske jedlnice glode obdelovanja. Sudan]© posestnike bi komunistiftna dr/uva ali oblast imenovala za 0bratne svetovalce, ki bi vodili in na-izirali poljedelsko delo ter nosili /a praviino obdelovanje odgovoraost. Dolavci pa bi ostali delavci, samo da oi &o njiiiiA gospodar ne imenoval voč kmet, ampak obratni svetovalec, in tu di ta razloček bi bil, da bi kmetu, 0tuojiia obnatnemu sv^tovaleu ne trebalo več delati, ampak samo nadziri- a. Kinet bi postal valpet nad malinu kočarii in uad kmetskimi delavci, Jvar se na posestvih pridela, bi ae raoraio vse oddafi v skupna bkladišCa. .Tam v skladigčih dobi.vsak, kar mu je za živež treba, Prchrana bi ya lunkclf-nirala, kakor pogta. Kar pri delam, oddam; kar trebam, po to s> idem. NajviŠji deželni gospodarski svei bi vodil ves gospodarski načrt: kollko in kaj je treba pridelafi, komu to kaj ic kam je treba pridelke razdeliti. Piač ne bo treba ne za uradnike, ne za delavca, kajti v skladigčih bo dobii vse. kar mu treba. In ako čosa? v skladišču ne bo ali ne dbvolj, bode inoral trpeti pomanjkanje in si stisnio želodcc. Tiko izgleda program komiiTiistoy za ^oljedelstvo, Kdor misli, da se da V!f.e 10 Jzpelj-iti in kdor misli, da si 8 lem ^LrJjša svoje stanje, lahko gre y. komu LiSie, A lni mislimo, da ja vse »0 neizpeUva farbarija, kakor se ie pokazalo 11 a Kuskom. Naš jirogram 03iane, da je veleposestva treba razdeliti, kor je dovol.i zemlje za vs?, ki hcx5ojO zemljo obdelovati, da je male pi kiiieia treba osvoboditi davkcv, dr< je Hjega iu kmetskega delavca treba zavai cvati za starost in bolezea iu Sa ]e dolavcu treba zakonito zasiguratf človeka dostojno življenje in mu daii ogujibfie. Komuaističaega programa, kakor smo ga zgoraj orisali, si nismo morda lzmislili, ampak posneli smo ga po kniigi ,,Agrarna občina", ki ga je izdala berolinska Sovjetska zveza u?atebund, Rerlin: Die Agrarkomraiine.) Poljedelski komunizem. O^ volitvah so dubovi tako raz -! dovoljr.csti na ono stran, kjer so ob- fiurkaiu, da jih ve^vaa noče mirno m; J.iube radikalaejše in ve6je. Tako se jfrezno presojati programe različnili je zgod?lo, da je tudi mnogo našihliu- Btrank, ampak da drvi v svoji neza ¦| di pri zadnjih volitvah volilo koinuai-