letnik 12, št. 1/01 Živa DEU Prenova grajenih struktur v sodobnem urejanju naselij (nove usmeritve in realnost v slovenskem prostoru) Sanacija Varstvo Prenova Integralno varstvo Stavbna dediščina Kulturna dediščina Integralni varstveni načrt Prenova novega Prenova degradiranih urbanih območij Built herltage Cultural heritage Integral protection Integral protection plan Protection Reconstruction Rehabiitation Rehabilitation of degraded urban areas Rehabilitation of the new Ker se pogoji življenja v bivalnih okoljih vidno slabšajo, je mednarodna skupnost oblikovala posebna priporočila za razvoj mest in drugih naselij (Carigrajska deklaracija in Agenda Habitat). Oblikovana so na osnovi sprejetih načel trajnost-nega razvoja. V oblikovanih priporočilih je bodoče trajnostno urejanje bivalnega okolja usmerjeno v sanacijo (prenovo) obstoječega stanja. Ta priporočila so vključena v slovenske normativne in vrednostne dokumente. Ker pa dokumenti, predvsem normativni, niso med seboj usklajeni in jim ne sledijo podrobni zavezujoči in novim hotenjem prilagojeni izvedbeni dokumenti, priporočila, navodila, modeli in različne spodbude in omejitve, se sodobno trajnostno načrtovanje bivalnega okolja v našem prostoru ne odraža. Nasprotno, večplastna degradacija naših kulturnih krajin se dnevno stopnjuje. 1. Uvod Negativne spremembe, tesno povezane z razmerji in delovanjem sodobnih družb, se odražajo tudi v bivalnem okolju, različno velikih naseljih. V analizi z naslovom Okolje v Sloveniji je zapisano, da urbana območja, v njih živi danes več kot polovica (50,5 % ) prebivalstva, »predstavljajo najbolj onesnažene pokrajinske ekosisteme, največja pa je onesnaženost zraka, vode in prsti« (Velkavrh A. Okolje v Sloveniji 1996, Ljubljana, 1999: 30). Ker se pogoji bivanja v velemestih, mestih in drugih manjših naseljih vidno slabšajo ter ponekod dosegajo celo krizne razsežnosti, je mednarodna skupnost oblikovala posebna priporočila za razvoj mest in drugih naselij (Carigrajska deklaracija in Agenda Habitat; Because living conditions in the built environment are evidently deteriorating the international community has formulated special guidelines for the development of cities and other settlements (Istanbul declaration. Agenda IHabitat). They were prepared according to principles of sustainable development. In these guidelines future sustainable management of the built environment is directed foivards rehabilitation of the present condition. These guidelines are integrated in Slovenian normative and evaluation documents. However, since these documents, especially the normative ones, are not mutually coherent and do not have necessary back-up in development plans, guidelines, by-laws, models and different stimulation or restrictions, contemporary planning of the built environment, doesn't manifest itself in our space. On the contrary multi-layered deterioration of our cultural landscape continues relentlessly. sprejeti na II. konferenci Združenih narodov o človekovih naseljih, v Carigradu, 14. junija 1996). Oblikovana so na osnovi sprejetih načel do celovite prostorske stvarnosti odgovornega, trajnostnega razvoja. V oblikovanih priporočilih je bodoče, trajnostno urejanje bivalnega okolja usmerjeno v sanacijo obstoječega stanja. Širitve naselij so priporočene šele po uspešnem preoblikovanju obstoječih grajenih struktur. Z novimi usmeritvami je prenova z vsemi svojimi specifičnimi oblikami, od prenove kulturne dediščine do prenove vseh, tudi novejših grajenih struktur (integralno, celovito varstvo stavbne dediščine) in prenove degradiranih urbanih območij (preoblikovanje nekvalitetno uporabljenega prostora), postala neločljivi, celo najpomembnejši del sodobnega oblikovanja naselij. letnik 12, št. 1/01 2. Nove usmeritve in urejanje bivalnega okolja v slovenskem prostoru prenova kot izhodišče v urejanju prostora 2.1 Normativna in vrednostna izhodišča Normativna izhodišča Nove mednarodne usmeritve, imenujmo jih nove, čeprav so nekatere stare že več kot dobro desetletje, so v obhki splošnih določil vključene v številne normativne dokumente, ki v slovenskem prostoru tako ali drugače posegajo v urejanje bivalnega okolja. Mednje štejemo: Ustavo, zakone (Zakon o urejanju prostora. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zakon o graditvi objektov. Zakon o varstvu okolja. Zakon o varstvu kulturne dediščine ...), prostorske planske in izvedbene akte (Prostorski plan države, I^rostorski plani občin ... Prostorski ureditveni pogoji, Prostorski izvedbeni načrti: zazidalni načrt, ureditveni načrt, lokacijski načrt) ter ratificirane mednarodne sporazume, dogovore in druge dokumente. S ciljem prekiniti stanje in v večini primerov stihijski in nenačrtovan razvoj naših naselij usmeriti v sozvočju z mednarodnimi usmeritvami k višji kakovosti je bilo v zadnjem obdobju v prostorskih sestavinah Dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Republike Slovenije spremenjeno in dopolnjeno tudi poglavje, ki usmerja razvoj poselitve. Za osvežitev vedenja citiramo drugi 2. člen odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana RS (Ur L, št. 11/99), ki se glasi: »Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij, redifinirana na osnovi navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Pri urejanju naselij je potrebno izkoristiti stavbna zemljiSča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Izjemoma se lahko naselje širi, ob upošte- mt- i «IH^ HI I i^11 Slika 1: »Temeljni problem Slovenske ceste je njen urbanizem. To je cesta brez vizije, kjer ne štimajo niti stavbni gabariti. Linijo proti severu končuje strašljiva stolpnica SCT, dvojčica Črne vdove. Na sproti grozi t.i. »Mrliški tič« ali Intereksportova stolpnica, pod katero so znamenite »vitrine«. Metalka nekje na sredi te ceste je pač Metalka. »Talka« nekakšnega »me-ke-keja«. Nedomišljena kot vse drugo tukaj. Skratka vse je nametano kot na dan poslednje kozlovske sodbe v Višnji gori« (Damjan J. Ovsec , Mesto znamo imeti. A ne znamo z njim živeti. Delo, 7. junij, 1997).' Nekvalitetna bivalna okolja bo mogoče le s celovito prenovo obstoječih grajenih struktur preoblikovati v okolja višjih kakovosti. vanju drugih obveznih izhodiSč, v primerih, če razvoj znotraj strnjenega naselja ni možen ali bi bistveno poslabSal kvaliteto bivalnih pogojev. • Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve, se ureditvena območja ne določijo. Ohrani se avtohtona oblika poselitve. • Obstoječa razpršei%a gradnja, ki degradira prostor in ne upošteva avtohtone poselitve, se sanira s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokroževanjem.. • Nova razpršena gradnja ni dovoljena razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okvirih Evropske zveze. Pri tem je potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitev podeželja. « Vrednostna izhodišča Med vrednostna izhodišča štejemo vsa gradiva, ki so nam lahko kakorkoU v pomoč pri razvojnem načrtovanju posehtve in nasehj, v katerih ima po načehi trajnosti prenova posebno vrednost. Pod določenimi pogoji (varstvo kulturne dediščine, integralno varstvo stavbne dediščine, ponovna uporaba že poseljenega prostora) ima celo prednost pred novogradnjami. Med najpomembnejša vrednostna izhodišča gotovo sodijo mednarodni dokumenti, izdelani na ravni Združenih narodov. Sveta Evro- Slika 2: V načrtovan razvoj naselja Dolenje jezero na Notranjskem ® je v skladu z vsemi mednarodnimi usmeritvami vključeno tudi celovito varstvo stavbne dediščine, s katerim se obstoječ gradbeni fond s posegi varstva in prenove ohranja in obnavlja ter se funkcionalno, tehnično in likovno nadgrajuje (ponovno vzpostavljanje pretrgane kontinuitete v urbanem in stavbnem razvoju), novo pa se načrtuje tako, da se ugotovljene kakovostne, trajno uporabne vrednosti obstoječega dopolnjujejo z znanji in zahtevami sedanjosti. V skladu z opisanimi merili je oblikovana nova stanovanjska stavba na robu naselja (2) @ @ (avtorja arhitekture sta arhitekta Stane Mikuž in Marko Mušič) in je v slovenskem prostoru redek primer kakovostnega arhitekturnega oblikovanja v sodobnem načrtovanju urbanega in arhitekturnega razvoja manjših naselij. letnik 12, št. 1/01 pe, Evropske unije in drugih mednarodnih teles (Akcijski program Združenih narodov -Agenda 21, Peti akcijski program Evropske unije (Towards Sustainability), Odločitve, sprejete na II. konferenci ZN o človekovih naseljih - Habitat II (Agenda Habitat, Deklaracija Svetovnega zbora mest in lokalnih uprav) in Obveze iz mednarodnih in bilateralnih pogodb. Med pomembna vrednostna izhodišča sodijo tudi v slovenskem prostoru izdelane, lahko zapišemo celo številne študije, razprave in raziskave, ki so bile izdelane s ciljem preoblikovanja še nekaterih sistemskih, metodološko in prostorsko-planskih rešitev za razvoj in urejanje naselij na različnih ravneh (več avtorjev: Študije in elaborati na področju prostorskega načrtovanja na državni ravni.^ Ljubljana: Urad za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje in prostor, 1999) in vsa gradiva, ki obravnavajo urejanje slovenskih naselij z okoljskega vidika, v katerih je dokazan padec kakovosti bivanja, kar se odraža v poškodovanih in onesnaženih naravnih virih in nenazadnje tudi v vidni likovni degradaciji grajenih struktur (naj omenim le zadnjo: več avtorjev: Mesta in urbanizacija, zbirka Usklajeno in sonaravno, št. 3/1999-Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 1999)- Sklenemo lahko, da so vsa v zadnjem desetletju v slovenskem prostoru izdelana gradiva namenjena vrednostnemu ali normativnemu (zakonodajnemu) urejanju naselij številna in da so z upoštevanjem vseh mednarodnih usmeritev trajnostnega razvoja naselij sodobna in tudi »vsebinsko« kakovostna. Z opredelitvami problema, pojmov, oblikovanimi izhodišči, analizami (vzroki in posledice), strategijami (strategija obvladovanja pojava, varovanja, ) in predlaganimi rešitvami, vizijami, ukrepi so mnoga med njimi celo inovativna zunaj območja Slovenije (na primer izdelana Programska zasnova za naselje Štanjel. Avtorja: Likar, D. in Koželj, J. Naročnik: Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo). 2.2 Upoštevanje oblikovanih izhodišč (vloga in pomen prenove) v dejanskem urejanju bivalnega okolja Toda kakovostni normativni dokumenti in množica drugih vrednostnih gradiv, v kate- rih so razjasnjena stanja in podani številni predlogi in usmeritve, kako postopoma doseči zastavljen cilj v razvojnem urejanju naselij, seveda v različnih stopnjah ustvarjalne domiselnosti, v prostoru ne odsevajo. V uvodu orisana slika ohranja svojo podobo, premik k izboljšanju stanja v urejanju nasehj ni opazen. Prostorski razvoj naselij ni usmerjen v ponovno uporabo že poseljenega prostora, prenovo in recikliranje že zgrajenih struktur ter ponovno smotrno rabo ugotovljeno nekvalitetno uporabljenega prostora (degradirana urbana območja; Koželj, Ljubljana, 1998), ampak je, v nasprotju z vsemi uveljavljenimi normativnimi in vrednostnimi dokumenti, še vedno pretežno usmerjen v novogradnje navzven, razpršeno širitev na nepozidane površine. Večina novih, sodobnih urbanih širitev in arhitekturnih oblik še vedno ni v sozvočju z obstoječimi identitetno oblikovanimi bivalnimi okolji, kljub temu da so se z usmeritvami trajnostnega razvoja v načrtovanju naselij oblikovala tudi nova merila za ocenjevanje kakovosti v arhitekturi. V primerjavi z drugimi likovnimi smermi se mora arhitektura ozirati tudi na »kontekst«; nobena stavba ne stoji sama, temveč v soseščini: bodisi v soseščini z naravo, bodisi v soseščini z drugimi objekti (Košir, Ljubljana, 1991). Ocena kakovosti objekta je torej produkt dveh analiz: prvič, analize objekta kot samostojnega elementa, in drugič, analize objekta v prostoru. Zaradi opisanih sodobnih urbanih in arhitekturnih posegov, ki se ne ozirajo na kontekst že oblikovanega bivalnega okolja, izgublja svojo vrednost tudi arhitekturna in urbana dediščina, ki se kot posebna kulturna vrednost naroda ohranja, vzdržuje in obnavlja pod posebnimi pogoji (Zakon o varstvu kulturne dediščine). Iz skopega opisa stanja razberemo, da je v slovenskem prostoru trajnostno urejanje bivalnega okolja s prenovo v poudarjeni in večplastni vlogi zgolj formalno. Podano je v konvencijah, zakonih, odlokih in dmgih dokumentih, ki do realnih okolij žal še ne sežejo. Prenova je kot pojem in dejavnost še vedno ozko usmerjena le v zaščito posameznih spomenikov. J 'V -I r^ji A \ 1 V" / S \ > i ! n ! limili I 11 ! ! I I 11 I i\ I 11 ! ! I I 11 I , \ v —" avtomobilska cesta ^ ^ avtomobilska cesta (omejen promet) --pešpot --potok --------steza ^^ grajena struktura Jib jezero • ciljne točke • parkirišče O pomožna parkirišča A.p drevesne meje sankanje ^ žičnice — drsanje j ; j tek na smučeh ^ 'j smučanje Slika 3: Izseka iz na urbanističnih delavnicaii v Škofji Loki (1999) in na Jezerskem (2000) izdelanih »strokovnih podlag« za oblikovanje načrta celovite prenove (prostorski normativni dokument), ki bo posebej zavarovana naselbinska jedra vključil v širše razvojno urejanje naselij. 3. Vzroki za obstoječe nekakovostno in do okolja neobzirno urejanje bivalnega okolja zapostavljanje prenove kot izhodišča v urejanju prostora Vseh vzrokov za obstoječe nekvalitetno urejanje bivalnega okolja v slovenskem prostoru na tem mestu ni mogoče našteti. Zelo pomembno pa je dejstvo, da je sodoben razvoj bivalnega okolja, ki je usmerjen v prenovo obstoječih grajenih struktur, v slovenslàh normativnih in vrednostnih gradivih formalno podprt. Dokumenti pa, predvsem normativni, niso med seboj usklajeni, in kar je tudi pomembno, za dosego v njih zastavljenega cilja jim ne sledijo vsa potrebna podrobno zavezujoča gradiva (pozakonski akti, priporočila, sondažni preizkusi, modeli, navodila ...), ki bi splošne usmeritve razvezala v uporabne elemente v pro-storsldh in tehnično izvedbenih aktih. Tako je danes večina naših prostorskih izvedbenih aktov, ki so osnova za nove posege v bivalna okolja, ne glede na formalno usklajenost z nadrejenimi dokumenti, po vsebini zastarela. Nova načela so s prenovo kot izhodiščem za celovito urejanje bivalnega okolja v skladu z zakoni in Prostorskim planom države v izvedbene dokumente vključena presplo-šno in neprilagojeno posameznim prostorskim posebnostim. Na primer: integralno (celovito) varstvo stavbne dediščine kot nepogrešljiv mehanizem za ohranitev krajinske in kulturne razpoznavnosti prostora in kakovosti bivalnega okolja v izdelanih izvedbenih dokumentih (PIA) ni izhodiščna vrednota, zato na osnovi njih izdelane urbanistične informacije za možne posege v prostor še vedno vključujejo splošne obvezne odmike od parcelnih mej, pa če je to v danih možnostih izvedljivo ali ne (v mnogih primerih je celo v nasprotju z izdelanimi kulturnovarstvenimi mnenji in drugimi strokovnimi presojami). 4. Zaključek Dejansko stanje v našem prostoru nam jasno kaže, da vzpostavitev bolj kakovostnega bivalnega okolja, v katerem ima pomembno vlogo prenova v vseh opisanih raznolikostih. ni mogoča samo s splošnimi usmeritvami v normativnih in vrednostnih dokumentih, ki niso niti med seboj usklajeni. V najkrajšem možnem času, degradacija bivalnega okolja se namreč dnevno stopnjuje, bomo morali: - uskladiti nekatere dele obstoječih zakonodaj in doseči strokovno in politično soglasje o nadgradnji in izboljšanju obstoječega normativnega sistema z jasno postavljenim sistemom vrednot, - uvesti spodbude in omejitve (strokovne, razvojne, davčne ...), - pričeti dosledno izvajati veljavni normativni sistem v urejanju bivalnega okolja (kontrole, sankcije), - oblikovelij. robna navodila, vzorčne pri-mereend - 21. Ljubljana: Umanotera. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 19- - Agenda Habitat. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Urad za proststa; integralni varstveni načrt, Ž. Zbornik strokovnega srečerimi bi (pa čeprav na pragmatičen način) prekinili tok sedanjega urejanja, naraščajočo anarhijo (vključujoč samovoljo arhitektov) in degradacijo v urejanju naselij. Dr. Živa Deu, univ. dipl. inž. arh. Fal