Гмшмшик МвИПж ВМ m
HaratpanknBote
Klacenfurt, PoatfuhU^ Uredniitro v Klageofurtu / Naročnina («e plaSa naprej) meeeCno x dostavo na dom KM 1,— (vključno HM. 0,20 za dooaAaic«) / Odjavo oaročb# tega Urnta sa prihodnji meeeo •prejme oprava samo plemeno to le do 35. tekočega meseca / Oglasi KM 0,06 м milimeter stolpec
Krainburg, dne 14. aprila 1943.	Leto 8.
Skupni vojni cllfi osovinshih sil znova poMeni
Fiihrer in Duce sta se sestala
Popolno soglasje na vseh področjih # Celotna uporaba vseh sU do končne zmage
Iz Ftthrerhauptquartiera, 13. aprila.
Fttbrer in Duce eta imela sestanelc v čara od 7. do 10. aprila.
Dnceja so spremljali načelnilt italijanskega generalnega štaba armijski general Ambrosio, državni tajnik za zunanje posle B a 81 i a n i n i ter uradniki italijanskega zunanjega ministrstva in častniki italijanskega vrhovnega poveljstva.
S Fiihrerjem so k sestanku prišli Beichs-marschall Hermann Goring, Reichs-auBenminister pi. Bibbentrop, načelnik vrhovnega poveljstva oborožene sile Generalfeldmarschali K e i t e I, vrhovni poveljnik vojne mornarice GroBadmirai D G -n i t z in General Z e i t z I e r.
Tudi nemški veleposlanik v Rimu pl. Mackensen in italijanski veleposlanik v Berlinu Dino Alfieri sta se udeležila sestanka.
V obširnih pogovorih so bili obravnavani tako splošni politični položaj kakor tudi vsa vprašanja skupnega vojskovanja. Doseženo je bilo popolno soglasno o ukrepih, ki jih je treba storiti na vseh področjih.
Fiihrer in Duce sta znova izrazila svojo in svojih narodov trdo odločnost, vojskovati se s celotno uporabo vseh sil do končno-veljavne zmage in do popolne odstranitve vsake bodoče nevarnosti, ki bi grozila ev-ropsko-afrikanskemu prostoru od Zapada in Vzhoda.
Potrjeni so bili znova skupni cilji, za katerimi gresta osovinski sili, da branita evropsko civilizacijo in pravice narodov do prostega razvoja in sodelovanja. Zmaga v trojnem paktu zvezanih narodov naj zagotovi Evropi mir, ki za jamči sodelovanje vseh narodov na temelju njihovih skupnih interesov in pravično razdelitev gospodarskih dobrin ter sveta.
Razgovori med Fiihrerjem in Ducejem' ter pogovori njihovih sotrudniltov so se vr< iili v duhu velike prisrčnosti.
Povečana vojna volja za sigurnost Evrope
Berlin, 13. aprila. Potek razgovorov med Fiihrerjem in Ducejem dokazuje, da bojna Odločnost teh obeh evropskih državnikov nikdar ni bila trša in brezpogojnejša ko 2d»j. Odkar se je v septembru 1939. leta začela nemško-angleSka vojna, ki se je med tem razširila v prekocelinsko borbo, vemo, kako BO naši sovražniki polni sovraštva pripravljali krvav konflikt proti osovinekim silam in kako se v slepi besnosti lotijo vsega, da bi uničili Nemčijo in njene zaveznike. Nemčija in Italija se ne udajata nobenim utvaram ampak ravno zato ne pozna njuna bojna volja nobenega kompromisa, nobenega oklevanja. Bitka gre, kakor pravi poročilo o sestanku Fiihrerja in Duceja, dalje do končnoveljavne zmage, ki bo naše nasprotnike na Vzhodu in na Za-padu vrgla na tla in ustanovila varnost Evrope.
Spoznavajoč trdoto vojne bo stopnjevana uporaba moči. Evropa je v sijajnem položaju, da ima pri sebi svoje vojnovažne
FDHRER JE GOVORIL:
Kar sedaj nemški in z njim združeni vo-jald na Vzhodu ščitijo, ni kameniti obraz ali socialni in duševni obraz celine, temveč so večne človeške substance, iz katerih 80 izhajale od pradavnih časov vse vrednote, ki ne dajejo samo Evropi in Ameriki, temveč povrh tega še veliko dalje človeški kulturi sploh svoj današnji izraz.
one politike, ki veli: »Delaj — in vladaj!«. Osovinske sile si bodo namesto , tega priborile zase in za vse države Evrope pravičen mir, v katerem bo našel vsak narod svojo politično in socialno varnost. Hkrati zahtevajo sile trojnega pakta pravično razdelitev dobrin sveta, brez katere se pravi mir ne da misliti.
Prijazno sožitje vseh držav naše celine se morda zdi marsikateremu reakcionarnemu politiku in državniku revolucionarno, toda nacionalsocialistična Nemčija in faši-
stična Italija se priznavata k tej revolucionarni politiki, ki bo ustvarila novo sliko sveta, v kateri enotnosti Zapada ne bodo raztrgale zveze proti zvezam. Nasprotno bo že pred vojno začeto sodelovanje uvedlo veliko dobo miru. Daleč zavrača Nemčija one politične metode, po katerili je Anglija sejala razprtije v Evropi. Ni pač skoraj nobene države, ki bi je ne bila prevarale Anglija in katere ona ne bi ovirala v njenem podvigu. Od obstreljevanja Kopen-liagna do izdajstva napram Poljski, Franciji, Jugoslaviji in Grški so vse doživele angleško nevoščljivost, kramarsko mišljenje in izdajstvo. Nič drugače niso občutili narodi vzhodne Evrope ponovno v svoji zgodovini sovraštva Moskve, so doživeli dobe caristične ali sovjetske zasedbe in so bili ogroženi v svojem narodnem obstanku. V tej drugi svetovni vojni je pa naš kontinent spregledal in ve, za kaj gre. Njegovi narodi slutijo, da stremijo za srečnejšo bodočnostjo, če se, namesto da se vojskujejo med seboj, vzajemno dopolnjujejo in vzpodbujajo ter brez zavisti korakajo drug z drugim. To je nemški in hkrati evropej-ski cilj vojske.
Zato se mora brezpogojno odbiti vsak sovražni napad, ki pride od zunaj. Naši nasprotniki so nameravali zoper nas uničevalno vojno, toda bili smo oboroženi, pregnali smo jih iz Evrope in e stopnjevanimi silami jim napovemo boj, dokler ne bodo docela izločeni. Nemčija in Italija sta odločeni, uporabiti docela in vse evropske rezervne moči. Obe sili ne bosta počivali, preden ne bo popolnoma odstranjena vsaka nevarnost, to se pravi dokler ne bodo naši sovražniki na tleh.


Hmisba vojska pred Poglai/nikom
Na državni praznik v Zagrebu - „Udarec podzemnih sil ni zadel"
Zagreb, 13. avgusta. Mlada hrvatska država je obhajala drugo obletnico nastanka ob koncu tedna z raznimi uradnimi prireditvami, katere so pa bile z ozirom na časovne razmere manjšega obsega kot lansko leto. Jedro prireditev je tvorila vojaška parada pred Poglavnikom v starem zagrebškem stadionu. Po kratki službi božji 80 defilirali oddelki hrvatske oborožene sile in ustaška milica pred Poglavnikom, okoli katerega so se zbrali člani diplomatskega zbora, zastopniki nemške in italijanske oborožene sile, člani hrvatske vlade in številni višji hrvatski častniki.
V .opoldanskih urah je sprejel Pavelić vlado in člane diplomatskega zbora. Od parade v svoja bivališča korakajoče čete je medtem navdušeno pozdravljalo zagrebško prebivalstvo na cestah, ki so bile okrašene z državnimi zastavami. V soboto zvečer je zaključil filharmoničen koncert v državnem gledališču državni praznik. Pri tej večerni prireditvi, na katero so prišli zastopniki političnega življenja hrvatskega glavnega mesta, je imel organizacijski vodja ustaškega pokreta, minister Scholz, govor, v katerem se je spominjal pomena tega dne.
' Hrvatsko časopisje je posvetilo drugi ob-
surovine. Oboroževalne industrije našega kontinenta niso odvisne od prekomorske-ga dovoza. Ravno tako se lahko vrše nove pošiljke k evropejskim frontam po kopnem. To je vojnoodločilna prednost, ki jo ima Evropa in ki popolnoma učinkuje, čim brez-pogojnejše se vse evropske države udeležujejo tega vojnega udejstvovanja. Saj se vendar ta boj bije za našo in njihovo svobodo.. V zadnjih desetletjih so bile evrop Bke sile žrtev onega sistema političnega tiravnovesenja, ki ga je Anglija razvijala ter tudi Moskva zlorabljala in po katerem je bila ena skupina kontinentalnih drža\ vedno naščuvana proti drugim skupinam, Anglija pa se je, ker sta se obe stranki obojestransko razmrcvarili, kot sme joči se tretji okoristila z evropsko slabo'stjo. Ev-rofwjrtdm eila^ tvojaega pakU pa temeljito preseda; da bi bile y bodoč« eotrgdmf



Ta a o se odigrali hudi boji Mimo luievia sovražnih oklopnjakov prodira/o atrojničaraki atrelci. • ,
(PK.-Aufaahnie: Krieg8b«ricjiter Bau«r, HH., M.f
Peta nemška žena z EK
Deutsche Rote-Kreuz-Schvveater Magda Darchinger od DRK-Schwesterachaft Miin-chen je kot 5. nemška žena prejela odlikovanje Eisernes Kreuz II Klasae (železni križ II. razreda). Odlikovala ae je a posebne hrabrim vedenjem pri reSitvi ranjencev nekega lazareta v operacijskem ozemlju med sovražnim zračnim napadom, pri katerem je bila sama težko ranjena.
(PK.-Aufn,: Kriegsber. Hodea Sch., M.)
letnici zopetne ustanovitve samostojne hrvatske države izčrpne članke, v katerih se podaja pregled dosedanjega obnovnega dela na Hrvatskem. Prav posebno se podčr-tavati prijateljska pomoč in podpora, kateri daje Deutsches Reich mladi hrvatski državi. Predvsem pa je podčrtan pomen, ki ga dajejo v Zagrebu novemu redu Evrope. Stališče hrvatske vlade do vprašanja evropskega novega reda je podal hrvatski zu-I nan ji minister Lorković v radijskem govoru, v katerem je opozoril na zadržanje Londona, Moskve in Washingtona proti malim državam, ki mislijo samo na pod-jarmljenje z židovako-plutokratično konfederacijo, zoper katero se bo postavila v bran Hrvatska z vsemi močmi. Lahko pa že sedaj ugotovimo, da ni zadel udarec proti Hrvatski zastavljenih podzemnih sil. Zunanji minister Lorkovič je podčrtal tudi pomoč, ki so jo dajale osovinske sile hrvatski državi v preteklih dveh letih in je ome-nih hrvatske legionarje, ki so padli V Sta-lingradu, kot primer za požrtvovalnost Hrvatske v evropskem osvobodilnem boju.
Prsti Moskve pri razpadu Jugoslavije
Belgrad, 13. aprila. »O sovjetskih prstih pri razpadu Jugoslavije« razpravlja znani publicist Perić v časopisu »Srbski narod«. Kot izvaja Perić na temelju svojega opazovanja kot ravnatelj takratne napol uradne belgrajske poročevalske agencije »Ava-le«, je padlo v oči, da so bili ravno prostozidarski in siceršnji z angleškim in severnoameriškim poslaništvom zvezani krogi obenem najbolj glasni kričači za ožje sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko unijo že v času, ko je vzdrževala Moskva še uradno z Reichom diplomatske zveze. Ko je bilo'* odločeno vprašanje pristopa Jugoslavije k paktu treh velesil v belgrajski vladni seji dne 20. marca 1941. in je bil sklenjen pristop, je sporočil takratni poljedelski minister čubrilovič na splošno presenečenje ministrov, da so ponudili Sovjeti Jugoslaviji vojaško zvezo. Medtem ko je vlada puča pogasi začela spoznavati bližajoči se samomor in se je nekaj ministrov balo radi izzivanja osovinskih sil, je okrepil sovjetski odpravnik poslov v Belgradu Lebedjev vojnim Sčti-varjem hrbet s tem, da je 1. aprila izročil ^ načrt vojaške zveze med Sovjetsko unijo In Jugefllavijo/M kasneje ni bil podpiean;
strm 3. — štfv. ЛО.
KARAWANKEN BOTE
Sređft, 14. aprila 1943.
i
Britanska križarka potopljena
14 sovražnih letal nniČenUi - očiščevalni boji severozahodno od Izjuna
Oberkommanđo der Wehrmacht je dne 12. aprila objavilo:
Pri bojih za očiščenje ozemlja severo-Mhodno od Icjuma smo uničili dva sovražna bataljona.
Od ostale vzhodne fronte javljajo le brezuspešne krajevne napade Sovjetov ob kubanskem mostišču in južno od Ladoške-ga jezera.
V Tuneziji eo м naše zadnje čete v prostoru Kairouana in Sousse žilavo upirale sovražnikovemu pohodu in vedno znova zadržale prodiranje prvih oddelkov sovražnih oklopnjakov. Med neprestanimi bitkami so se nemško-italijanske bojne skupine umaknile proti severu in v teku teh premikanj ispraxnile po načrtnem razrušen ju vojnovažnih naprav Sfax in Kairouan. Odredi zračnega orožja za boj iz bližine 8o
podpirali operacije naših čet in v presenetljivih nizkih napadih prizadele sovražniku visoke zgube.
Posamezna sovražna letala so včeraj prodrla v zasedena zapadna ozemlja do državne meje. Pet letal Je bilo pri tem sestreljenih.
Pri brezuspešnem napadu britanskih tor-pednih in bombnih letal na nek po lahkih pomorskih žilah zavarovani konvoj v Biskajskem zalivu smo sestrelili dve tor-pedni in tri bombna letala. Na obrežjih zasedenih zapadnih ozemelj in Norveške so lahke nemške pomorske sile uničile štiri nadaljnja letala.
Na zapadnem Sredozemlju je nemška podmornica napadla neko skupino vojnih ladij, potopila SOOOtonsko križarko razreda Fiji in torpedirala nekega rušilca.
Stric Sam kot soigralec v Irana »Torej, ljubi John Buli, meni glavno knjigo — tebi blagajno za poštnine,*
(Lchnert, Zander-M.)
Samo očiščevalni boji pri lijnmn
Nadmočni sovražni prodorni napadi Jugovzhodno od Tnnisa odbiti
500 mrtvih Iz Antwerpna so pokopali
Entwerpen, 13. aprila. V petek zjutraj je bilo pokopanih prvih 500 žrtev angle-ško-ameriškega strahovalnega napada na Antwerpen. Par malih deklic, ki so se čudežno reiile strašne usode njunih 250 so-učenk, je nosilo rože v rokah.
Med pogrebnimi svečanostmi nI počivalo delo delavskih kolon, vedno so še mrtvi pod ruševinami. Prvemu verskemu pogrebu v petek bodo sledili Se nadaljnji, dokler ne bo zadnji pod ruševinami pokopani našel svojega mesta na pokopališču, kjer je bil kot večna obtožba proti Angliji postavljen velik črn križ z napisom: »5. april 1043«.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti je razven uspešnih očiščevalnih bojev v prostoru severozahodno od Izjuma potekel dan mimo. Zračno orožje je v raznih odsekih z močnimi silami napadlo sovjetske položaje in se bojevalo proti sovražnim novim pošiljkam ter industrijskim ciljem v Sovražnikovem ozadju.
V težkih, premenljivlh bojih smo jugozahodno od Tunisa in zapadno od Kairouana odbili prodorne poskuse, ki jih je sovražnik izvajal s nadmočnimi silami in s podporo močnih letalskih skupin. Sovražniku smo prizadejali, deloma v protisunku, težke zgube in odstrelili 60 oklopnjakov. V
VeUk nspeh faponshih čel \ Burmi
Glavni del angleških bojnih sli obkoljen In uničen - Cnngklng razočaran
Tokio, 13. aprila. Zadnje dni so javili Angleži že večkrat umike in ponesrečena ofenzivna podvzetja v ozemlja burmanske ceste.
Kot je sedaj т četrtek popoldne objavil cesarski japonski glavni stan, so prešle od začeteka marca severno od Akyaba blizu, indijsko-burmanske meje nahajajoče м japonske Čete same v napad, potem ko so od začetka decembra zavrnile razne napade angleško-indijskih čet.
Kot rezultat velikopoteznih obkroževal-nlb operacij so bile glavne bojne sile sovražnika na bregovih reke Mayu odrezane in uničene. Operacije proti ostankom sovražnih čet v tem odseka se nadaljujejo. Kot že k tem posebnim uspehom Japoncev dopolnilno poročajo, je poveljnik Japonskih čet v Aurmi general-poročnik Hasakosa Ka-wabe. '
S tem obratom vojaških dogodkov na se-vernovzhodni meji Indije se je na veliko zasnovana in po generalu Wavellu gotovo skrbno pripravljena in z energijo izvršena akpija za zopetno zavzetje burmanske ceste in olajšanje preskrbe Cungkinga zrušila. Kot sedaj sporoča japonsko poročilo, je po-
stala ta angleška ofenziva cel4 katastrofa za večji del angleških <^(^redov, ki bo bili obkoljeni In uničeni. Zopet se enkrat zruši upanje Čungikinga, zopet enkrat morajo Angleži uvideti, da imajo opravka s sovražnikom, ki hitro poprime in spretno iz? koristi vsako ugodno situacijo.
Pomorska bitka pred Florldskiml otoki
Japonci so razbili transport USA Tokio, 13. aprila. Japonsko letalstvo je doseglo na južnem Tihem oceanu zelo pomemben uspeh. Kot je sporočal v petek zjutraj japonski glavni stan, so izvedli močni oddelki japonskega mornariškega letalstva napad na sovralne vojne ladje pred obalo Floridskih otokov (Negala otoki). Japonci so pri tem potopili sovražno kriiarko, 1 rušilca in 10 prevoznih ladij. Poleg tega so sestrelila japonska lovska letala 87 sovražnih letal. Nadalje so bile 3 sovražne prevozne ladje deloma težko poškodovane. Japonske zgube znašajo samo в letal. Ta japonska zgubljena letala so se prostovoljno vrgla na cilj. Ta zračna In pomorska bitka se naziva: »Pomorska bitka pred obalo Floridskih otokov«.
IVa Izhodu Ш pomembnega
uoglbna omlkanla na tunezljskl južni Irontl
'bberkommando der Wehrmacht je dne 1Ć. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti se včeraj niso vršila nobena pomembna bojna dejanja.
Na tunezljskl fronti še traja težka obrambna bitka proti z vedno novimi močmi napadajočemu sovražniku. Številne napade so naše neomajno bojujoče se čete odbile ih več vdorov zajezile. Na južni fronti se po načrtih nadaljujejo izogibna premikanja. Nemško-italijanski bojni odredi so vedno" znova povzeli boje Ш se šele po hudih in srditih bojih izognili pritisku veliko močnejšega sovražnika. Zračno orožje je ж neutrudnimi napadi podpiralo težko bojujoče se odrede vojske.
Potem ko so bila posamezna sovražna letala v poznih večernih urah včerajšnjega dne izvršila vznemirjevalni napad na za-hodnonemško ozemlje, so britanski bombniki ponoči znova napadli na zapadu Reicha. Na уеб krajih ao na*tale agub# med рм&к
valstvom In škoda na poslopjih. Po dosedaj dospelih poročilih smo sestrelili najmanj osem večmotomih bombnikov.
Pred norveško obalo Je Sest sovra&nih torpednlh letal bres uspeha napadlo nek nemški konvoj. Varovalna vozila so sestrelila dve izmed napadajočih letal
Brza nemška bojna letala so pri nekem niskem napadu dosegla anatna razrušenja т nekem juinoangleškem mestu.
Viona iblrka
Berlin, 14. aprila. Posadke težkih nemških pomorskih sil so pri zadnji zbirki oborožene sile nabrale za zimsko pomoč vsega skupaj 628.786.» RM.
Posebno razveseljiv uspeh sta doi^gll prt
tem bojna ladja »Tirpitz« In,težka križarka »Liitzowf, na,katerih je posadka daro-Md BM IOO'm oMbo.
južnem odseku je uspelo našim četam, odtrgati se od sovražnika In po načrtu nadaljevati svoja premikanja v nove položaje.
Sovražna letala so v pretekli noČI brez načrta odvrgla razstrelne in zažigalne bombe v Jugozapadni in Severovzhodni Nemčiji, pretežno na odprte podeželske občine. Pri teh napadih in pri podnevnih sunkih slabih britanskih letalskih sil v obrežje zasedenih zapadnih ozemelj je sovražnik zgubil 13 letal.
V Rokavskem prelivu se je v zgodnjih jutranjih urah 10. aprila razvila kratka bitka med nemškimi predstražnimi čolni In tremi britanskimi predstražniml čolni, od katerih sta bila dva težko poškodovana. Nemške ladje niso imele niti škod niti zgub.
Sedemnajst novib židovskih generalov
z velikim zadoščenjem in jasno grozečim migom angleški vladi objavlja angleško-ži-dovski časopis »Jewish Chronicle«, da je bilo zopet imenovanih sedem £idov za generale sovjetske armade, dočim so že pred nekaj časa sporočili imenovanje deset drugih židovskih gencfaloT.
Objave »Jewish Chronicla« so zanimive v več ozirih; najprej potrjujejo popolno povezanost med židovetvom in boljševizmom, kar za nas Nemce ni nič novega. Kako zelo prevladuje židovstvo v sovjetskem državnem življenju, kaže dejstvo, da je v kratkem času postalo nič manj kot 17 he-brejcev za generale Rdeče armade v posebno drastični meri, kajti vojaški poklic je poklic, ki se Židom najmanj prlklada. Celo javnost v USA, ki je gotovo naklonjena Židom, se je močno »podtikala nad namero Roosevelta, da imenuje razvpitega Lagu-ardijo za generalnega majorja. V Moskvi pa sgadajo židovski generali vsekakor že od Leninovih časov k domačim prikaznim in končno je bil vendar že prvi boljieviški vojni minister, Trockl-Bronsteln, žid. Domnevati je, da je 17 novih zvezd rdeče ge-neralitete postavljenih za politične komisarje, med katerimi že od nekdaj prevladuje židovstvo.
„Draga angleška zračna strategija"
Madrid, 14. aprila. Vojaški sotrudnlk madridskega »Informatlones« se izjavlja v nekem poročilu o položaju glede strahopetnih angleških in amerikanskih bombnikov na nemška mesta. To taktiko je trajno mogoče vzdrževati le ■ težkimi kgubaml — Angleži zgubijo pri teh napadih povprečno 30 bombnikov, pri katerih stane vsak stro; 8 milijonov pezet In, kar je Ae toliko bol; važno, pri katerih je 8 mož posadke, od teh polovica izvežbanega letalskega osebja.
Namen te drage zračne strategije, namreč odvračanje nemških letalcev od Vzhoda, pa se ne doseže. Nasprotno pa so imele nemške podmornice velika uspehe, oteiko-čile oskrbo sovražne odposlane vojsk« In omogočile nemškemu vodstvu vojske, da je moglo uporabiti največjo množino svojih kopenskih in zračnih bojnih sil za odločilne bitko ■ Sovjetsko unijo in ml ohraniti pro stost dejanja za Izvršitev svojih vojnih načrtov.
Fllbrer dr. PavellčD
II Ftthrtrhtoptqaartlera. 9. •prila. Pilhrer je testital # prlsrčm* bno>
Javko hrvatskemu državnemu vodji dr. Anti Paveilču o priliki hrvatskega narodnega dneva dne 10, ^rils.
(glRCAl€ ČASA)
FUhrer Je dne 6. aprila IMS. podelil odlikovanje Elchenlaub zum Rltterkreus dea Elmer-nen Kreuzes (hrastov Ust k vlteSkemu križu železnega križa) M-ObersturmbannfUhrerju Ot-tonu Kummu, poveljniku polka v W-dlviadJl oklopnJaAkib grenadlrjev »Da« Relchc
FUKrer je a prisrčnim brzojavom Čestital bolgarskemu ministrskemu predsedniku In zunanjemu ministru Flloffu k njegovi 00 letnici rojstva.
Te dni ao JavlU, da Je Uo v zgubo 2000 poŠt-nlh vreč, ki so bile namenjene četam USA na Srednjem Vzhodu.
Kakor poroča Renter, obžaluje svet admlra-lltete, da mora javiti, da je bU ruSllec »Harvester«, ko je v preteklem meaecu branil nek konvoj v Atlantiku, torpedlran In potopljen.
Ministrski predsednik Laval je v petek dopoldne prišel v Pariz k razgovorom s poverjenikom za delavska vprašanja, OauMterjem Sauckibm.
V nedeljo se Je vrSUo v Parizu masno zborovanje o priliki priseganja 6000 pripadnikov nove francoske milice, ki si je nadela za glavni cilj boj zoper komunistično nevarnost v notranjščini.
Preeoljenci Iz Wolhynlje in Besarabije, ki so v tem prostoru dobili novo domovino In so se v svoji prejšnji domovini pečali s sadjarstvom v velikem obsegu, eo začeli tudi tu v večjem obsegu gojiti sadjarstvo. Največji del preseljencev si ustvari sadovnjak s kvalitetno dobrimi sadnimi vrstami, številne drevesnic« komaj zmorejo pokriti potrebo mladih dreves. S tem pospeševanjem sadjarstva bo postal tudi najbolj vzhodni del Warthelanda dobro ozemlje sadjarstva.
Z opustitvijo stare tradicije, da so namreč rojstni dan datirali sa devet mesecev naprej.
bodo sedaj naenkrat vsi na novo rojeni Japonci za devet mesecev mlajši. Doslej je bila stvar' taka, da je bil v septembru 1M2. leta rojen otrok vpisan kot v decembru 1941. leta rojen in je tako spadal v letnik lOil.
2e dolgo časa iskani hudi zločinec iz španske državljanske vojne Jezus Rlnacho Peres je bil sedaj Izsleden v svojem skrivališču v vasi San Salvador de Heras in ko se je hotel z orožjem upreti, je bil ubit. Pomoril je 68 fe/ lamglstov.
Da se brecpoeelnoet v Španiji učinkovito sa tre, so ustanovili prdstovoljno delovno službo. Zakon pa predvideva tudi prisilno uvrstitev v delovne stotnije.
Poročila od turtko-sovjetske meje pravijo, da je sovjetska vlada proglasila obsedino stanje čez celo ozemlje sovjetske republike Azer-bajdžan.
Jotnoarabskl pristanišči Mekko In Hodeldo so zasedle severnoameriške čete, ki so jih s pomožnimi vojnimi ladjenu prevozili Iz-Masave v Vzhodni Afrilfl 'Cez fiSleče morji.' Ta nasilni ukrep naj bo neke vrste ročna zastava Was-hingtona za vedenje Jemena,
Prvi k>rđ admiralltete je v ponedeljek priznal v svojem govoru, da je britanska mornarica zgubila večje število enot. Ne da bi s* spuščal v podrobnosti, je pripomnil samo, da so bile posebno velike zgube rušUcev, spremnih ladij, podmornic, Iskalcev min in patruljnih čolnov.
Angleške Egulie letal pri brezuspešnem napadu v noči na nedeljo proti ozemlju Reicha. so se po novih ugotovitvah zvišale na dvajset letal.
Predsednlh nacionalnih egiptovskih organizacij v Evropi dr. E1 Tayeb Nasser je pozival v nekem radijskem apelu na arabske narode ustvaritev enotne fronte zoper sovrašnlka. Za vse mohamedance je zadeva Vesti in ljubezni do domovine, da služIjo svetim dljem ras« -In vere.
Prejšnji član britanske vlade lord Hankey je v nekem časniškem članku povzval vlado, naj ne pusti naroda še dalje' v nejasnosti gled« izredno resnega položaja na morju. Opravičilo, da se nasprotniku ne sme dati v roke nobenih' dragocenih Informacij, ne držL
Za gospodarsko leto 1944. zahteva predsednik Roosevelt od kongresa za momarioo USA kredit 24,б milijonov dolarjev. To je največja vsota, kar je je kdaj zahtevalo ladjevje. Pa tudi s temi milijardami bodočnosti ne bodo mogli dvigniti potopljenih severnoameriških ladij.
Alžirski generalni guverner je izdal izvršilne naredbe, po katerih dobijo židje zopet nazaj svoja razlaščena posMtva. Za povrnitev še prodanih židovskih posestev je Izdelan poseben postopek.
Avstralski ministrski predsednik Curtin Je izjavil, da je prva obletnica padca Batana na Filipinih žalosten opomin, da j* postal Pacifik fronta zamujenih prilik.
Kot nadaljnji znak angleško-sovjetskega približevanja, javlja četrtkov »Dally Telegraph«, da se je Stalin odločil, naučiti se anglešega jezika. Angleži pa se učijo Stalinu na ljubo boljševiško misliti in ravnati.
Is New Torica javlja londonski »Dally МаЦ<, da bo general Giraud v kratkem povabljen, naj pride v Washington. N1 pa znano ničesar o tem, aJl bo tudi de OauUe povabljen. Kakor znano vzdržujeta tako Giraud kakor de OauU« ločene vojaške misije v Zedlnjenih državah.
BrsoJavno poročilo United Pressa pravi, da je predsednik čungkinškega vojaškega odbora zastopnikom tiska priznal, da eo Izbruhnil« vstaje na meji Honana in Kvajčova.
Гмшооекж vlada j« kitajski naolonahti vladi sporočila, da opušča svoj« uprava« pravio« џ Mednarodni koncesiji v Amoju.
VeMM	« Or«Antl Untaa
c.ba. KkrnfeM.	PL 14 ЛЛФШ dm
Bnđm, 14. »pHIa 1948.
KABAWAXKEN BOTE
etna 8. — iter. 80.
AmgleškI prollrainn za ШЛ
Polasnll bogata bilanca angleške frontne službe za USA - Angleško knjigovodstvo ameriškega oplen|en]a - Anglija zahteva priznanje
Цгђопа, 13. aprila. Bahanje severnoameriških politikov o izmeri dajatev Amerike svojim zaveznikom preseda že celo Angležem in sedaj napravljajo Američanom račun, kaj so sami morali dosedaj dobaviti Ameriki na temelju posojilnega in zakupnega zakona. Tako priobčuje newyorški poročevalec londonskega lista »Daily Tele-grapha« v svojem listu zelo izčrpno naštevanje angleškega frontnega delovanja za USA. Opozarja na to, da je bila Anglija, ki je omogočila zgraditev ameriške vojne industrije z naroČili vojnih dobav in s plačili v dolarjih ali ameriških kvotah. Samo do konca 1. 1942. so Angleži, tako ugotavlja, plačali v gotovini 1750 milijonov funtov Ameriki. Anglija je odločilno prispevala, da go se organizirale oboročevalne tovarne in ladjedelnice, in je dala za to potrebne strokovnjake. Pe vstopu USA v vojno je bilo na stotine angleških protiletalskih topov, 6000 zapornih balonov in zelo številno obrambno orodje v vsej hitrici poslanih v Ameriko. Za pobijanje podmorniške nevarnosti, čemur Amerika sama ne bi bila kos, je oddala Anglija mornarici USA 6 rušilcev, 12 korvet in 24 lovcev na podmornice najmodernejšega tipa vključno moštvo.
Nadalje eo prepeljali v Ameriko opremo za tovarne za izdelovanje protiletalskih topov in Kanada je morala prepustiti Zedi-njenim državam proizvodnjo treh municij-ekih tovarn. 400 inštruktorjev angleškega letalstva posluje trenutno kot izobraževalcev v Zedinjenih državah. Angleška vojna mornarica je morala prepustiti vse kon-Btrukcijske tajnosti Washingtonu, kot priznava Vaulkner. Amerika je zahtevala strokovnjake vseh vrst. Usluge, ki jih je izkazala Anglija USA, so Šle daleč preko vojaškega področja in se razsegajo na probleme gospodarstva, preskrbe s surovina-mi, racioniranjem, obrambo civilnega prebivalstva itd. '
Brez vsega dvoma je, da na teh področjih ni mogoče voditi knjigovodstva, tako pravi angleški časnikar in zato brez prikrivanja zavrača izjavo ameriških politikov, ki so še pred kratkim javno ugotovili, da bo Amerika knjižila do dolarja točno vsak izdatek za Anglijo in da si jih bo dala zavarovati. S poudarkom poudarja še angleški časnikar, da so izdali Američani v 18 mesecih prve svetovne vojne za preskrbo svojih čet v Angliji in Franciji 625 milijonov funtov, to je preko 6 milijard mark, dočim so porabili doslej v tej vojni skupaj 250 milijonov dolarjev, torej samo 2.5 milijard mark in da so morali dati Angleži ameriškim četam vse ostale dajatve, živila, preskrbo z municijo, obleko itd.
To pa še ni vse, Anglija se je morala iz-
Javiti, tako izdaja Vaulkner, da bo dala na razpolago ameriškim četam ne samo v Angliji, temveč tudi na ostalih bojiščih, ki so blizu Evrope, leta 1943. okoli 40 milijonov centov živil. Samo naprava letališč za letalstvo zoper podmornice je veljala Angleže 125 milijonov funtov. Mezde angleških civilnih delavcev, ki delajo za armado USA, stanejo Anglijo letno preko 3 milijonov funtov, Nemogoče je, da sploh pregledamo vso izmero angleških del. Avstralija mora brezplačno napravljati uniforme za USA, Indija preskrbuje ameriške čete z ročnim orožjem in municijo in čete USA na Srednjem Vzhodu so porabile v zadnjih 7 mesecih leta 1942. nič manj kot 2.5 milijonov ton angleškega petroleja. Letališča v Indiji, ki so jih morali zgraditi za Američane, so stala 9 milijonov funtov in Avstralija ter Nova Zelandija sta morali doslej izdati za enake namene 37.5 milijonov funtov. Z občutljivo bridkostjo zahteva angleški časnikar, da Amerika prizna te storitve Anglije.
Burna debala i eqiplowskem senalu
Mohamedanska duhovščina protestira proti Moskvi - Poiicija strelja na dijake
Rim, 13. aprila, širša javnost je šele sedaj v teku viharne razprave v egiptovskem senatu zaznala, kako so se dogodili in v kakšnem obsegu so potekali, krvavi nemiri, katerih prizorišče je bila preteklo jesen častitljiva arabska univerza E1 Azhar v Kairu.
Med to debato je vodja konstitucionalne stranke Husejn Hejkal paša zahteval od vlade Nahas paše, naj zavzame stališče do izgredov policije proti mohamedanski duhovščini in univerzi. Ta predlog so podpirali številni senatorji opozicionalnih strank, ki 80 vlado ostro kritizirali zaradi njenega mlačnega vedenja napram britanskim prizadevanjem, da bi Egipt stopil v diplomatske odnošaje v Sovjetsko unijo. Gtovomiki raznih v senatu zastopanih opozicijskih strank so soglašali v tem, da tako stališče stranke čim najhuje nasprotuje zdravim interesom in kulturni tradiciji Egipta. Go-
vorniki senata so povsem odobravali nastop nacionalegiptovskega dijaštva vseučilišča E1 Azhar, ki je protestiralo proti temu, da bi bil Egipt privzet v sfero boljševiškega vpliva in da bi se povzeli kakršnikoli odno-šaji med Kairom kot glavnim mestom islama in Moskvo.
Da bi vlado Nahas paše odvrnili iz njene nebrižnosti napram britansko-boljševi-škim spletkam, je imelo preteklo jeeen okrog 1000 dijakov protestne manifestacije
na korantdd univerzi, pa Je vdrla pod txn gleškim vodstvom policija v vseučiliško p04 slopje in začela streljati na dijake. Proti t— mu barbarskemu postopanju so se obračali številni mohamedanski duhovni dojstojea-stveniki in profesorji vseučili&ča E1 Azhaiv Policija jih je zaprla in odgnala v končen^ tracijsko taborišče pri El Udini v Zgornjem Egiptu. Kot protiukrep je nato zapustil univerzo rektor El Azharja šejk El Ma< raghi, ki je zelo vpliven v mohamedanskem svetu, in izjavil, da ne bo prej prestopil praga univerze, dokler egiptovska vlada ne bo naprosila zaprtih ulemov, naj zopet po-vzamejo svoja službena mesta. Ker se je vlada bala vrstečih se nemirov, je v svrho prikrivanja dogodkov zagrozila egiptovskemu tisku z najostrejšimi ukrepi, če bi kaj poročal o nemirih v,El Azharju. Ta ukrep je doslej preprečil, da bi bila javnost pou-* čena o nemirih na univerzi El Azhar.
Egiptovski senatorji so se obračali proti taki vladni politiki prikrivanja in so med debato senata jasno ugotovili, da bi britan-* ska prizadevanja pri Nahas paši glede vpo* stavitve odnošajev Kaira z Moskvo, povzročile še ostrejšo reakcijo pri vodečih mo-hamedanskih krogih v Egiptu.
Jltafe H^oepodfofsfte novice
Na nekem zborovanju vinlčarjev т Grttn-bergu, najsevernejšem vinorodnem evropskem ozemlju so bile objavljene smernice, po kate« rlh bo vinogradništvo vključeno v proizvajalno bitko. Priporočeno je bilo pridelovanje graha, nizkega fižola za pridobivanje semena, nadalje zgodnjega krompirja, korenja in, za močno humuzno peščeno zemljo, tudi paradižnikov in čebule. Nad 80 oralov grOnberških vinogradov Je bUo že lansko leto z uspehom izrabljenih za zelenjavo v pridelovanju vmes, nih sadežev.
Razločna finska svarfiev Švedski
Aamulethl ugotavlja: „Mi Finci smo doživeli
Ш Izhodu le krajevni boji
Veliki napad mnogo močnelšlh sovražnih sil v Tunezljl se nadaljuje
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. aprila objavilo:
Od vzhodne fronte javljajo le boje krajevnega pomena. Pri očiščevalnih podjetjih ob erednjem Donu smo uničili dva sovražna bataljona in pripeljali večje število ujetnikov. Težko topništvo vojske se je z dobrim uspehom bojevalo proti vojnovažnim ciljem T Leningradu.
V Tuneziji se nadaljuje veliki napad mnogo močnejših sovražnih sil proti nemSko-italijanskim četam. Na južni fronti so se naše čete ob neprestanih težkih bojih izognile na nove črte in v srditih bojih odbile
poskuse objetja. Na srednjem in severnem odseku fronte se je izjalovilo več močnih prodornih poskusov britansko-sevemoame-riških sil. Pri tem je bilo uničenih 33 oklop-njakov.
Sovražnik je pri podnevnih napadih na obrežje zasedenih zapadnih ozemelj zgubil tri letala.
Britanski bombniki so v pretekli noči odvrgli razstrelne in zažigalne bombe na za-padnonemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube. Protiletalsko topništvo zračnega orožja in vojne mornarice in nočni lovci so sestrelili 15 sovražnih letal.
Stockholm, 13. aprila. V švedski javnosti vzbujajo veliko pozornost izvajanja, ki jih napravlja finski list »Aamulethi« o snovi »švedska in Moskva«. V njih ugotavlja finski list, da se najdejo v švedskem tisku vedno pogosteje izjave, ki se zavzemajo za prijazno stališče Švedov napram#^ Sovjetski uniji. Finski list ima zlasti članek profesorja Alva Myrdal pred očmi, ki vsebujejo kot višek zahtevo, naj se na švedskem znebijo tako zgodovinskih predsodkov napram Rusiji, kakor tudi bojazni pred komunizmom, da bo Švedska v bodoči Evropi lahko tvorila vezni člen med silami Za-pada in Sovjetsko unijo in skupno z Moskvo lahko ščitila svobodo Severa.
»Aamulethi« napada pri tem zlasti Myr-dalovo trditev, da se komunistična nevarnost brez potrebe pretirava, in v tej zvezi opominja, da so cel6 na Finskem v prejšnjih časih poskušali z odkrito prijateljsko zvezo s Sovjetsko unijo in si svoječasno prizadevali, vse odstraniti, kar bi moglo dati povod za nesporazumljenja. Cel6 po moskovskem diktatu je šla Finska s svojo
pravo Moskvo"
politiko po tej poti, toda, tako pripomni list, namesto pričakovane gospodarske zveze je hotela Sovjetska unija vsiliti Finski komunizem in poskušala izvajati politični pritisk.
Finski organ nadaljuje: »S tem, da Uyf dale niti najmanj ni uvaževal na Finskem pridobljenih skušenj o Moskvi, ki jih go« ' tovo pozna, je bila ustvarjena olepšana slika možnosti približanja Sovjetske unije in švedske, ki bi naj zadovoljila oba soudeleženca. Ni nobenega razloga, da bi naj Švedska odložila svoje prejšnje zdravo nezaupanje proti sosedu na Vzhodu, čeprav so očitno že obledeli spomini na lastne skušnje. »Aamulethi« se zavaruje proti temu, da bi se finsko posebno stališče smatralo za pustolovsko politiko, ki bi ogrožala lastni položaj Švedske, in poudarja, da je za severnjaško politično sodelovanje bistvenega pomena, da sovemjaške države in vsaj Švedska popolnoma spoznajo pomen varnosti finske vzhodne meje za varnost vsega Severa.
ЏиИи S бШца...
Dopust tpomlđdl
Anna Setter je čakala Karla Hollerja pod staro jelko, ki je raela na hribu. Bila je pomladanska nedelja, zemlja je počivala kot, ljubljenka na prsih sveta, nežno in polna upanja in sanj. V razgrebenem puhu travnikov se je igral pomladanski vetrič, modri gozdovi so pritajeno zašumeli in na nebu so pluli beli oblaki kot razobešene sve-čanostne zastave. Dekle pod jelko je postajala nestrpna, zopet in zopet je gledala na malo zapestno uro in hekaj kot otroška tol^ba je odprlo male ustnice. Kaj si je vendar domišljal Kari, da jo je pustil tako dolgo čakati?, si je mislila Anna in je nemirno stopicala pred klopjo. Končno je bil vendarle Kari, ki jo je semkaj izvabil!
Urp daleč je prišla iz sosednje vasi, da Je ne bi čakal, oblekla se je v najlepšo obleko, njega pa od nikoder ni. Skoro jo je bilo nekoliko sram, da je prišla. Toda Dje^a ni bilo skoro sedem mesecev doma, bil je prvi dopust, ki ga je dobil, pa ni hotela, da jo čaka, Kratkomalo je moral pozabiti na sestanek. Anna Setter ni hotela dalje čakati. čudovito praznim občutkom jr prsih je zapustila hrib in je slabo, utrujeno in počasi Sla svojo pot. Jeza in obup ■ta se menjavala v njenih prsih. Veselo vri-ičanje ščinkovcev in pijana pesem Skrjan-ipev je ni moglo spraviti v dobro voljo. Tako I« mtogal* loki, ki M Je ш k&m#
kla proti hribu, mimo razpotja k razora-nim njivam, ki so bile na pobočju in ki so spadale Se k sosednji vasi. Ko je pogledala kvišku, je videla pred sabo vprego v plug. Močno so prodirala trupla konj proti obzorju in postava, ki je korakala za plugom, se je ostro odražala v nebeeu.
Sedaj je spoznala Anna Setter tudi orača. Bil je Kari Holler. Kot priraščena je obstala in ni mogla odmakniti svojega pogleda od slike. Ali je mogoče? Danes, v nedeljo, je oral Kari in jo je pustil zastonj čakati? Konja sta prišla prav blizu. Anna je pozdravila Karla s hudimi očitki. Kari je sunkoma potegnil za vajeti in konja sta obstala. V srcu Anne je vstajal upor. Stala je jeznega in razvnetega obraza pred Karlom. »Ti orješ in jaz čakam že celo uro na {ebe pri stari jelki!«
Preko rjavo ogorelega obraza Karla se je spreletel strah. Potegnil je svojo staro uro iz hlačnega žepa in se na glas začudil.
»Presneto, ali je res že tako pozno... Gotovo nisem hotel priti prepozno... Toda sedaj takoj izprežem.. .< Anna Setter je odmajevala z glavo. »Sedaj si bil tako dolgo z doma in niti ne misliš name, me pustiš, da čakam...« Kari je izpregel konje in se zravnal. Njegov pogled je šinil preko pričakujoče in prostrane zemlje.
»Midva lahko čakava, Anna, toda zemlja ne more čakati. Mudi se za setev. Imam samo še deset dni dopusta, izrabiti jih mown, 00# ift&đar M soort jrei vsega
storiti... Ni mi dalo miru, ko sem videl lep dan...« Anna Setter je le e težavo vzdržala korak s Karlom, ko je peljal konja domov. Iz njenih prsi je zginila ne-volja. Čutila je prisotnost Karla kot močno Bilo in je spoznala nekaj o silah zemlje.
G. H. Zogenreuth.
џ с*141Цц/
čudo, ki človeka zopet in zopet kar najbolj prevzame. Pravljica, ki se jo vedno ponovno pripoveduje. Od leta do leta življenja. Tako, kot so jo pripovedovali babicam ia materam, tako, kot jo bodo pripovedovali otrokom in vnukom. Večna pravljica: drevo v cvetju!
Sredi velikega mesta, tam kjer se cesta nekoliko razširi in nudi mal prostor sveta med vsemi temi • visokimi hišami iz sivega kamenja, tam raste, drevo v cvetju. Vpr-vič se je zgodilo, da je nedelja polna sonca, da se boči nebo temnomodro in jasno nad mestom, da ima zrak vzduh po zemlji, dih po novem bodočem življenju.
Ceste in ulice valove ljudi, potoe #o veselega smeha mladih deklet in žena, ki korakajo ob strani sivooblečenih vojakov; ceste ia ulice pa so polne tudi tihega smeha »rečnih mater, ki peljejo v vozičkih malčke na pomladansko sonce. Vsi pa gredo to nedeljo enkrat mimo cvetočega grma, mi-IDQ ffintojSega drevesa« Tiho obMmoajo etUr
re, mlade, kot da bi vprvič videle čudež. Vzdignejo svoje malčke iz vozičkov, jih dvignejo k rumenim in bledordečim cvetom. Nato odidejo dalje,s tihim mirom in srečo v prsih.
Trije vojaki, eden z berglami, drugi ж roko v poveai, tretji z belo obvezano glavo« obstoje kot vsi ostali. Prvi pravi;
»Sli smo skozi Poljsko, pred leti, kot vihra in grom. Sli smo skozi mesta s po-ruSenimi hišami. Sli smo skozi vasi, ki so ■ plamenom gorele. Marsikateri so тЛжПИ, da nikdar več ne more cveteti kako drevo.«
»Drveli smo skozi Francijo«, je odvmll drugi, »in lepo so cvetela drevesa in bila polna sadežev. Vkljub tulečim granatam in v zrak se dvigajočim delom zemlje!«
»Ležali smo na Vzhodu«, pravi tretji, luknjah zemlje in ledenih jamah, okrog nas pa je bila samo groza. — Vkljub temu pa, prijatelji, cvete vedno znova drevo, cveto vedno znova polja in travniki in nas opth zarjajo, da zopet vzcvete vera, ki je v na« ših prsih, čeprav nam jo poskuša če toliko hudega, še toliko dozdevno neznosnega I*» brisati!«
Počasi odfrli na zemljo bledordeči cvetni list, čeprav ni najmanjšega piha. Trije vojaki gredo dedje skozi mesto. Nek dečko pa priAoči in ulovi padajoči cvetni list v svoja male roke. »Poglej, mamica, sneži cvetje !< In nese čudo a seboj domov,
ЈмикишШшл"
4. — Nr. SO.
#'
KARAWANKEN BOTE
Mttwoch, 14. АргП Ш».
Alle Mafinahmen gegen den britisch-amerikanischen Lulttenor
Reldismlnlster Dr. Goebbels spradi In Essen ani einer Arbeltstagung Uber die herolsdie Haitnng der Bombengesdiadlgten
Estcn, 13. April. In Rahraen cine« BesudiM der dnrdi den britlsdien Bombenterror beeon-den helmgeiuditen Stadt Essen berlef Reidtominister Dr. Goebbeig am Freitag eine Arbeltstagung in die Ruhrmetropole ein, an d«r namhafte Vertreter aller an den Fragen des Luftlirieges intcressierten Steiian teiinalunen. Die Besprediungen waren getragen von dcm Ernst, mit der sich die POhrung dee Reicfaes de> Aufgabc widmet, alle notvrendigen Vorbeugungs-und Hilfsmafinahmen, den Luftkrieg betreffend, umfassend festzuiegen und durchzufiihren, und •le waren erfflllt von dem fes ten EntschluS, alle Mittel und M6glichkeiten einzusetzen, urn dem •nglisdi-us-amerikanlsdien Luftterror wirkian su begegnen.
Am Nadimittag spradi Reichsminister Doktor Goebbels auf einem Appell der Parteifiihrer-sdiaft des Gaues Essen. Audi hler bildete der L\iftkrieg den Kern seiner Ausfttiirungen, in deren Verlauf er u. a. sagte, dafi uns alien das Herz blute, wenn wir vernShmen, daB In den Lnftkriegsgebieten Helmstatten, Kulturzentren uod wertvolle KunstdenkmSler, die in der ganzen Welt beriihmt seien, unter dem Terror britisdier Bomber verlorenglngen. Aber nodi widitiger sei cs, daB das detitsdie Volk die von unseren Fein-den aufgeworfene Frage beantworte, ob es in dieser Zelt die Innere moralisdie Haltung auf-bringe, soldie Sdii&ge im Interesse des Gesamt-kriegsgesdiehens und zur Erringung des end-giiltigen und totalen Sieges hipzunehmen.
SeibstverstSndlidi bedeute der Luftkrieg fUr das deutsdie Voik nidit nur eine materielle, soridem audi eine psydiologisdie Belastung. An seine EindrOdce in Essen anknWpfend, ertcllrte Dr. Goebbels, daB die moralisdie Haltung der Bevolkerung iedee Lobes wert sei. Was er liier in der Ruhrmetropole erleben konhte, habe ihn auf das tiefste bewegt. An der inneren Stand-festigkeit und moraiischen Cliarakterst&rk# dieser Stadt und dieses Gebietes sei Wberhaupt kein Zweifel erlaubt.
Die SdilSge, die wir )etzt empflngen — so erklSrte der Minister —, seien nur im Rahmen des Gesamtkriegsgesdiehens zu verstehen and riditig einzusdiatzen. Man dUrfe dabei nidit vergessen, daB das was die Bevdikerung heutt in dieser oder jener Stadt oder in dlesem oder lenem Fall zu erieiden habe. bald sdion nadi dem Krieg vergessen sein werde. Abs Ruinen wiirden sidi neue StraBeh und neue Stadtebilder erheben. Unvergessen aber wUrde die innere Haltung bleiben, die die Bevolkerung diesen Priifungen entgegensetze.
Luftkrieg nldit krlegsentsdieidend
Die Englander selen in keincr Weise materiell, sondern nur voriibergehend psydiologisdi in elner besseren Situation als wir. Sie kSnnten un» selbstverstandlidi durdi den Luftkrieg be-aditUchen, aber nidit kriegsentsdieidenden Sdia-den zufOgen. Unser U-Boot-Krieg ledoch halte sie an der Kehie. Hier kSnnten sie tSdlidi ge-troffen werden. Er sdilage die Englander sdiwe-rer als uns der Luftkrieg. trotz alien durdi ihn angeridhteten Sdiildan an Gut und Blut treffen konne..
Alierdlngs seien die durdi den U-Boot-Krieg im englischen Kriegspotentiai angeriditeten Ver-heerungfen nldit unmittelbar siditbar und des-halb fiir den Augenblidt audi nidit so sdimerz-haft, wenngieidi sie auf dia Dauer peinigender selen als die Wunden. die uns der Luftkrieg schlage. In einem gewissen Zeltraum wUrde audi der durdi den U-Boot-Krieg den Engllndern zugefiigte Sdiaden sidi materiell nadihaltiger auswirken. vorausgesetzt, daB unser Volk dem engllsdien Luftkrieg die moralische Haltung entgegensetze, die die gegenwMrtige Situation er-fordere. Das zu gewShrleisten sei unsere poli-tisdie Fiihrungsaufgabe, sei anderseits aber audi die nationalpolitisdie Pflidit des ganzen deut-sdien Volkes.
In .dlesem Znsammenhang wflrdlgte Dr. Goebbels eingehend die umfassende Arbeit und FUr-
gorge der Partei, vor allem In der zlvilen Luft-kriegfiihrung, die dabei ihre hohen Volks-fUhrungscigensdiaften wteder einmal auf dag sichtbarste unter Beweis stelle.
Zur gegenwSrtigen Lage Ubergehend. ffihrte Dr. Goebbels aus, daS die Probleme, um die es sidi bel Beginn dieses Krieges urspriinglich ge-handelt habe, nSmlidi um die Frage, dafi die deutsdie Stadt Danzig wieder in den Verband des Reiđies zuriidikehre und ein Korridor durdi den sogenannten polnisdien Korridor gelegt werde, zwergenhaftwinzig ersdieinen gegeniiber den Problemen, die der iiberkontinentale Krieg mittlerweile aufgeworfen habe. Niemtnd von uns habe im September 1939 audi nur in seinen kiihnsten Traumen zu hoffen gewagt, daB es unserer heldenhaften Wehrmadit iemais mBglidi sein wUrde, die deutsdien Verteidigungslinien so weit in den feindlidien Raum vorzutreiben.
wie das in der Tat gesdiehen sei. Damit hielten wir eine einmalige Chance in unserer Hand.
Wir hatten deshalb als Volk die gesdiiditlidie Pflidit, die Leiden, die uns diese Zeit audi neben den groBen Aufgabenstellungen besdiere, im Lidite einer groBeren deutsdien Zukunft zu sehen. Niemals diirften wir deshalb den Elide tiber die Gegenwart hinaus in die kommende Zeit des deutsdien Volkes verlieren. Die natio-nalsozialistisdie Bewegung habe sidi |a immer auf das riihmlidiste dadurdi hervorgetan, da& sie nicht nur die Gegenwart aus der Vergangen-heit folgere. sondern audi die Zukunft aus der Gegenwart heraus bestimme,
Damit sei es ihr in einem glgantisdien Er-ziehungsprozeB gelungen, das deutsdie Volk zu einer politisdien Nation zu madien. Nur aus soldier inneren Elnstellung heraus besitze es die Kraft, dem Befehl des FChrers gehorehend, den Auftrag, den die Gesdiidite ihm stelle, sn erfiilien.
Wann die grqBe Stunde des Sieges kommen werde, das vermoge im Augenblidi niemand zu sagen. Man miisse sidi nur darauf vorbereiten. Heute wie morgen und fiir die fernere Zukunft gelte deshalb fiir die ganze deutsdie Nation mehr deno je das Wort: In Bereitsdiaft sein 1st allesi
Britischer 8000-Tonnen-Kreuzer versenkt
Sfax and Kalrouan nadt Zersterung der kricgswlditigen Aniagen gerSomt
Aug dem FQhrerhauptquartler, 12. April, Dm Oberkommando der Wehrmach' gibt bekannt:
Be! Slabcningskampfen nordwestlidi kjum warden zwel feindlidie Bataillone vernichtet. Von der Obfigen Ostfront werden nui erfolglose Srtlidi« An-griffc der Sowjets am Kuban-Briickenkopf and sOd-lidi des Ladogaseee gemeldet.
In Tuneslen setzten ansere Nadihuten im Raume Kalrouan and Sousse dem Vormarsdi des Feindcs zahen Widerstand entgegen and hielten das Vordrin-gen der feindlidien Panzerspitzen Immer wieder auf. Unter stSndigen Gefcditen zogen sldi deutsdi-itallcnlsdi« Kampfgrupptn nadi Norden жагОск osd rSumten im Znge dieser Bewegungen and nadi plan-voller Zerstoruna der krlegswiditigen Aniagen Sfax und Kalrouan.
NahkampfverbSnde dei Luftwaffe Bnterstfititen
die Operationen unierer Truppen and fSgten in fiber« rasdieoden Tiefangriffen dem Feinde hohe Ver-luste xo.
Einzelne feindliche Flugzeuge drangen am gcstri-gen Tage In die besetzten Westgcblete bis zur Reidisgrenze vor. Ffinf Fiogzeuge warden hlebei al>-gesdiossen.
Bel einem erfolglosea Angriff britisdier Torpedo-and Bombenflugzeuge auf ein durdi leidite deutsdie Scestreitkarfte gesidiertes Gelelt In d'r Biskaf« warden zwel Torpedo- und drel Bombenflugzeuge ab-gesdiossen. An den KQsten der besetzten Westge-bicte und Norwegens wurden welter* Tier Flogzeugt durdi leidit* deutsdie SeestreitkrSfte vemiditet
Im westlldien Nittelneer griff ein deutsdies Vn-tcrseeboot einen Kriegsschlffsverband an .versenkt* einen 8000-Tonnen-Kreuzer der FijI-Klasse ond tor-pedlerte einen ZerstSrer.
Churchill diktlert die offentliche Meinung
Unterhausdebatte um den engllsdien Rundfunk - Nur .д-оће Gewalt" zugelassen
#rd. Stockholm, 13. April.-'-(Elgenbericht.) Die Stellung des britischen Runđfunks und sein Ver-hiiltnis zu den Parteien wurde am Donnerstag Im Unterhaus lebhafi dcbattiert. In der Begrlin-dung eincs Antrages der unabhSngigen Arbeiter-partei, der eine unpartelisdie Haltung der British Broadcasting Company forderte, erkl&rte der FraktlonsfUhrer dieser Partei, MacGovern, das gesamte Nachrichtenwesen werde von Churchill beherrscht. Mit seinem Sekretar Brandon Bracken habe der Premier seinen persOnllchen Freund zum Informationsminister gcmacht, der neben der Presse auch den englischen Rundfunk kontrolliert.
Wer nicht die Auffassung Churchills und der Konservativen Partei vertrete, sagte MacGovern, werde in brutalster Weise beiseitegeschoben. Besser konnte der Abgeordnete nicht zeigen, wie es um die „Meinungsfreiheit" In der britischen Demokratle tatsSchlich bestellt 1st. Welchen
Wert aber die Reglerung des aageblldh ftlr da# Christentum kSmpfenden Inselreiđies in Wtrk-lichkeit der Religion beimiSt, erhelite aus Mac-Governs Erklšrung, nur Leute, die die robs Gewalt vertrKten, wiirden im Rundfunk zu Vor-tragen zugelassen.
Es nimmt natQrlich audi nldit wunder, daS die Interessen der von England unterdriidcten Voiker im engllsdien Rundfunk Uberhaupt nicht vertreten werden. So beklagte sldi der Abgeordnete audi darllber, daB der Indisdie Stand-punkt im britischen Rundfunk Oberhaupt nldit zur Geltung kame. Die letzte Rundfunkredi Churchills sei ein politlscher Schlffbrudi ge-wesen. Jeder politisdien Partei solle die MSg-lidikeit gegeben werden. darauf zu antworten.
Wenn sich audi keiner der Ubrigen Spredier des Unterhauses die radikale Auffassung zu eigen machte, so wurden dodi zum Tell nodi weitere kritische Bemerkungen vorgebracht
Japanlsdies Lasarettsdilfl bpmbardlert
Toklo, 13. April. Das japaniedie Lazarettsdilff ..Uram-Maru'^ aord* am 3. April Is den Gcwieeii* der Intel Neo-Medclenbiirg d*r Slsiaardcgnipp* то> einem felndlldiem Plngsee* aajtefriffea. Durdi etaei direkten Bombentreffer nad mehrere Bomben, die nnwelt der Bordwand dee Sdilffea alederginfeB. wnrde die „Urem-Mam" beediidijt. blleb ledom manevrlerfihiji. D« das Sdblff dentlldi oadi in Inter-nationalen EkstlmmnngeB als Laiarettedillf gekcoii-zeldinet nad an dlesem Tage audi eine aehr futt Sidit war. kaon es sid bel dlesem Angriff keloes-wegs am ein Versehen bandeln. Die ..Umro-Mara** wurde »lelmehr voe dem feindlidien Flogzeog *of-sitzlldi angejirlffen. Man erlnnert In dieaem Zo-sammeobant datan. dafi arst »or MonatsfrUt ein lapanlsdiea Hospitalediiff In den Gewlssera vol Patau *en einem feindlidien U-Boot angegrlffen *or-den Itt.
Japaner verfolgen die Brlten
osch. Bam, 13. April. (Elgenberldit.) Ac der bannesisdi-ostindisdien Grenze h&lt der japanladke Dradc auf die sldi larfldcziehendtn britisdi-indisdieit Truppen an, wie eine Meldung aoe englisdier Quell# besagt. Die Japaner, so belfit es In dlesem aus Delhi datlerten Berich^ wo^llten offensiditlidi die Errlditniw nener englisdier Anffangstellungen verhindern. Nadi einer Meldong ana Bangkok eollen lapanlsdie Trap-pen an elner Stelle die burmesledi-lndUche Grenie nadr Indien bin bereita Bberadiritten baben. Anf Ibrem RUdiiug aus Sfidweetbnnna baben die Brlten simtlldia Dorfer In Brand gestedt and alle dort vor-handenen Lebensmlttellager der alnfeborenen Bev5%*-mng vemiditet.
FUr Sie betet der Hendder von Canterbury
Riga, 13. April Nadi der Meldung der tvssladicii Zeitang .,So Rodinn" baben die Boladiewlsten In der Ortsdiaft D. in der Gegend von Rsbew eia grauslgea Gemetsal unter dtr Zlvllbevdlkemng ange-riditet, Dla In dem Ort beflndlldi* Klrdie war bel der ersten Fludit der Bolsdiewtsten vSlIlg ansge-pMndert werden. Zom Sprtngen kamen sle lededi nidit mehr, da die deutsdien Truppen Qberrasdiend in den Ort elndrangen, Ala nunmebt dla Boladiewlsten nadi dem Abrfldien der deutsdien Soldaten wieder In den Besltz des Ortea kamen brcditen si# Ihre Pferde und Pahrzeuge In dieser Klrdie witer. Der Gelstlldie. der enter dentadiem Sdinti wieder einen stlndlgen Gottesdlenst abgehalten hatta. wprda TOO den Sowlat* sofon arsdioaaen. Ober 124 Mensdiea daruntei vitle Franen and Kinder, warden von den entmenaditen Horden nleder-gemetielt
Brltlsđi-80w)etl8đie Ausspradie
osdi, Bern, 13. April. (Eigenberidit,) Wiibrtnd „News Chronicle" einen Artikel dee bolsdcwistlsdicn Agitators III a Ebrenbarg verOffentlicht, in dem dieser ement der Hoffnung d#r Bolachewlsten anf ,.Ent-lastnng" Aoadrack batte der britltdit AuGen-minlster Antho# Eden tint tAgeoandt Anssprach# mit dem Sowjetbotsdiafter in London Iwan Maisky. Diese Anssprache, to meldat Ezduuigt. habe mehrere Stnnden gedanert und — to wlrd bebanptet — sie babe nar der Informlerang Maltkya fiber die aurilA-liegenden Beapredinngen Ed«ne In der westllAen Hemisphere gegolten. Dei brlrlsdie AuBenmlnisler hibe den Sowjetbotschafter auch Sbei seine Aut-spradit mit dem bolsdiewlttiadien Botsdiafttr In dee USA Litwinow-Flnkelateln nnterriditet, ala ok Maltky ## geradt nStla bltta, tidi anf dieaem Um-weg Infoimltren n itasen. Die Tattadit, daB „News Chronicle" wenlge Stnnden. bevoi Malskf Eden in aelntm Arbeltszlmmer anfsndbte, die drln-genda Fprdtmng Ebrtnbnrga verCfftntlldita, IlSt ledodi darauf schliefien, dafi dla mebrstflndlga, Ans-spradie nldit nur In „Einbahnrlditang" verlief. so wit diet letxt dlt brltlsd* Beriditerstatlung {ttzt bebanptat
DfMfadt« ?af и umd МбгЛшн
Sneewittdien
Ks war einmal mitten im Winter, und die Schneeftocken fielen wie Federn vom Himmei herab, da safi eine Kdnigin an einem Fenstei, das einen Rahmen von schwarzem Ebenhplz hatte, und n&hte. Und wie sie so nihte und nadi dem Sclinee aufblidtte, stadi sie sidi mit der Nadel in den Finger, und es fielen drei Tropfeo Blut indenSdinee. ITnd well das Rote iDi weiBea Sdinee so sdi6n aussah, dadite sie bel ildi: „HStt' idi ein Kind, so weifi wie Sdinee, so rot

ZvtehnmiKen Ann! Hamctc
wie Blwi und 00 sdiwarz wie das Holz u dtm Rahmen." Bald darauf bekam sie ein Tediter-iein, das so weiB .wie Sdinee, so rot wie Blut iMd M sdiwandiaarig, wl« EbeshoU, џшЛ wiai
darum das Sneewittdien (SdineewelBdien) ge-nannt. Und wie das Kind geboren war, starb die Kdnigin.
Uber ein Jahr naiim sldi der Kdnig eine andere Gemahlin. Es war eine sdione Frau, aber sie war stolz und tibermiitig und konnte nidit ieiden, dafi sie an Sdidnheit von jemand solite Uber-troffen werden. Sie hatte einen wunderbaren Spiegel, wenn sle vor den trat und sidi darfb besdiaute, spradi sie:
„Spleglein, Spieglein an der Wand,
Wer 1st die Sdidnste im ganzen Land?" so antwortete der Spiegel;
„Frau Kdnigin, Ihr seid die Sdionste im Land." Da war sie zufrieden, denn sie wuBte, dafi der Spiegel die Wahriieit sagte.
Sneewittdien aber wudis heraq und wurde Immer sdidner, und aim es sieben Jahr alt war, war es so sdiOn wie der klare Tag, und sdioner als die Konigin. selbst. Als diese einmal iliren Spiegel fragte;
Spleglein, Spieglein an der Wand,
Wer 1st die Sdidnste im ganzen Land?" to antwortete er:
„Frau KSnigin, Ihr seid die Sdionste hler, Aber Sneewittdien 1st tausendmal sdiSner alt Dir.'*
Da ersdirak die KBnlgin und ward'gelb und griin vor Neid, Von Stund an, wenn sie Snee-wittdien erbU&ta. kehrte sidi ihr das Herz im Leibe herum, so haBte sie das MKddien. Und der Neid und Hodimut wudisen wie ein Unkraut in ihrem Herzen immer h6her, daB sie Tag und Nadit keine Ruhe mehr hatte. Da rief sie einen Jager und spradi: „Bring das Kind hinaus in den Wald, Idi will's nidit mehr vor meinen Augen sehen. Du solist es tOten und mir Lunge und Leber zum Wahrzeichen mltbringen." Der JSger gehordit« und fiihrte es hinaus, und als er den Hlrsdifanger gezogen hatte, und Sneewittdiens unsdiuldlges Herz durdibohren wollte, fins es an TO welnen und spradi: ,J\d). iieber Jager. laB mir mein Leben Idi will in den wilden Wald laufen und nimmemehr wieder helmkommen.' Dnd well es so schon war^ hatte der Jager Mit-leid und spradi: „So lauf bin, du armes Kind." — Dl# vUdm Tt«rt irtrdtn bald $#fi##ten
haben", dachte er, und doch war's ihm, bIs wire ein Stein von seinem Herzen gewalzt, well er et nicht zu toten brauchte. Und als gerade ein lunger Frisdiling dahergesprungen kam, stadi er Ihn ab, nahm Lunge und Leber heraus und brachte sie als Wahrzeldien der KSnlgin mit. Der Koch
muKte sie in Stlz kodien, und das boihafte Weib аБ ste auf und meinte, sle bdtte Sneewittdiens Lunge und Leber gegessen.
Nun war das arme Kind In dem grofico Wtio fflutterseelenatlein und ward ihra so angst. dan es alle BlKtter an den Biiumen aniah. und nidit wti&te wie es sich helfen solite Da fing es an zu laufen und Uef Uber die cpltzen Steine und durch dl« Вмп#% die згИма IW##
111,1. I III II ===№# an ihm Torbei, aber fie taten ihm nidit*. Bi lief, so lanse nur die FliSe nodi fortkonnten, bi* es bald Abend werden wollte; da sah es ein klelnea HHuedien nnd gin; hinein. sidi ni rahen. In dera HSusdien war alles klein, aber so zierllch und relnllA, dafi es nicht zu lagen i*t. Da itandK ein welBgedecktes Tisdilein mit sieben kleinen Tellern, jedes TcUerlein mit seinem LOffeleln, ferner sieben Messer-l*in und Gableia und sieben Bedier* jein. An der Wand waren sieben Bett-lein nebenelnander aufgestellt und sdineeweiBe Laken darllbergedeckt. Sneewittdien, w*il #s *o bungrit und durstig war, ав von ltdem Tclferlein venig Gemiisa.und Brot und trank iedem Becberlein einen Tropfea Wein; denn es wollte nldit einem allein alles wegnehmen. Hemadi, well es so mild* war, legte es sidi in ein Bettchen, aber keines pafite; das etna war su lang, das andere zu kurz, bis endlidi das siebente rcdit war, und darin blleb es Ilegen, befahl si* Gott and schlief ein.
Al* as gans đunkel gewordcn war. kamen die Herren von dem H&u*l*in. das waren die sieben Zwerge, die in den Bergen nadi Erz batten and gruben. Sie ziindeten Ihre sieben Lldit-fein an tmd wie es nun hell im HMus« lein ward, eahen sie, daft jemand darin gewesen war, denn e* stand nidit аЦев so In Ordnung, wi# sie e* rerlasseo hatten. Der erste spradi: »Wer hat auf meinem Stiiblcben gesessen?" Der zwelte: „Wer hat von meinem Teller-dien gegessen?" Der dritte: „Wer hat von meinem BrStdian gcnomman?" Qer vlettat •Wer hat von meinem Gemilsdin gegessasr Oer flimfte Wer hai mit meinem GiibeWieo gestodienr Der sediste; „Wer bat mtt meinem Messerdien gesdinltten?" Der siebente: ,„Wer hat aus meinem Becherlein getrunken?"
Srađa, 14. aprila 1943.
K/-BAWANKBN BOIB
straw S. — Stev. gff.
mann, čevljarski pomočnik iz Kla-genfurta, na dve leti; Alois Lu-schin, rudar iz Eisenerza, na 7 let; Anton Golob, drvar iz Vellacha, na 6 let; Johann Smolnik iz Sittersdorfa na 4 leta; Michael Tonitz, tovarniški delavec iz Reichburga na 3 leta; Thomas Olip, po domače Jereb iz Ebriacha, na 8 let; Ursula Olip, kmetica iz Ebriacha, na 2 leti; Jernej Eržen iz Eisen-kappla na 3 leta.
Obsojeni zgube za dobo svoje kazni — B. Woschitz za 10 let —častne pravice.
Na zaporne kazni so bili obsojeni: Zora Jug, knjigovodkinja iz Ferlacha, Maria Ogris, hišna pomočnica iz Zell-Pfarre, in Maria Pristovnik, kmečka hči iz Zell-Pfarre, vsaka na 2 leti zapora; Vida Jug iz Zell-Pfarre na 9 mesecev zapora.
V svoji utemeljitvi sodbe je predsednik Volksgerichtshofa med drugim izvajal: Zaščita države pred spletkami tolp so-
VoHisgeridit |e Izrekel 13 smrtnih obsodb
Komnnlstlčoo-terorlstlčne elemente so naredili neškodlllve - Težke kazni leče
za pomagače
Pni senat Volksgerichtshofa (narodnega sodnega dvora) v Klagenfurtu Je v tridnevnem javnem zasedanja razpravljal pod predsedstvom svojega predsednika Staats-sekret&rja a. D. dra Freislerja pri Land-gerichtu v Klagenfurtu o obtožbi, ki Jo Je Vloiil Oberreichsanwalt proti S7 osebam Iz občin Zell-Pfarre in Eisenkappel-Vellach.
Mali krogi iz bivšega glasovalnega ozemlja K&mten, ki so se sestavljali iz dezer-terjev, komunistov in zločincev, dobili oja-Čenje iz Gorenjske, in tvorili tolpe, da so terorizirali delavno In bojujoče se ljudstvo,
napadli in plenili kmetije, zverinsko morili nemške in Reichu zveste može in spodkopavali mir in red, so se s tem izdajalsko uprli novemu redu Evrope in postali poma-gači boljševika Stalina ter plutokratov Hoosevelta in Churchilla.
Volksgerichtshof je obsodil sledeče osebe na smrt; ti so:
Thomas Olip, drvar iz Zell-Pfarre;
Jakob Orasche, drvar iz Zell-Pfarre;
Johann Doujak, puškar iz Ferlacha;
Franz Gregoritsch, kmet iz Zell-Pfarre;
Franz Pristovnik, poljedelski delavec iz Zell-Pfarre;
Floriah Kelich, drvar iz Zell-Pfarre;
Bartholomaus Orasche, kočar iz Zell-Pfarre ;
Johann Orasche, poštni strokovni delavec iz Zell-Pfarre;
Ulrich Kelich, poljedelski delavec iz Zell-Schaida;
Franz Weinzierl, kmet iz Zauchen;
Georg Pasterk, kmet iz Lobnig;
Michael Schupanz, kočar iz Ebriach;
Maria Olip, priložnostna delavka iz Eisen-kappla.
Naslednje osebe je Volksgerichtshof tudi spoznal za Icrive in jih obsodil na kazni ječe v različni izmeri. Te so bile brzi sli in ogleduhi za strahovalne tolpe, so bile v stalni zvezi s funkcionarji uporne organizacije, so sodelovale pri privedbi novih teroristov, posIuSale komunistične razgovore,
vzele bandite pod streho, jim dale jesti ali jim sicer kako pomagale ter niso storile po zakonu obstoječe dolžnosti, da ovadijo bandite, dezerterje in druge zločince.
Obsojeni so bili:
Bartholomaus Woschitz, kmet iz Zell-Freibacha, na 12 let ječe; Josef Olip, gozdni delavec iz Zell-Pfarre, na 10 let; Sabine Ogris, hišna pomočnica iz Zell-Schaida, na 8 let; )lga Kelich, poljedelska delavka iz Zell-Marre, na б let; Katharina Pristovnik,
šolska dlužiteljica iz Zell-Pfarre, na 5 let;
Maria Llnasi, gospodinja iz Zell-Pfarre, na 4 leta; Justina Jug iz Zell-Pfarre na 5 let;
Anna Orasche, gospodinja iz Zell-Pfarre,
na 5 let; Ursula Weinzierl, prevžitkarica iz Zauchen na 3 leta; Katarina Pasterk, kmetica iz Loburga, na 3 leta; Johann Roz-
vražnikov države, ki hočejo v vojni slabiti našo bojno moč in tako pomagati sovražniku v vojni, mora biti na vsak način zagotovljena. Vsak, ki se je kaznivo pregrešil proti Velikonemškemu Reičhu, mora zato trpeti, da se njegovo vedenje, ko je ugotovljeno dejanje in krivda, ocenja po nevarnosti njegovega početja proti narodu in državi. To je pravosodje dolžno vsakemu dostojnemu rojaku, narodu 4n Reichu vobče. in to predvsem bojujočemu se nemSkemu vojaku. Ne moglo bi se zagovarjati, če bi se v primerih, o katerih je v navzoči sodbi razsojeval Volksgerichthof, uvaževalo priznanje ali dosedanjo neoporečnost storilca preko onih meja, ki so potrebne, da se zajamči nedotakljiva sigurnost Reicha.
Na noben način ni mogoče uvaževatl opravičbe, ki so jo iznesli skoraj vsi po-magačii da so ravnali pod pritiskom in grožnjo dezerterjev-banditov. Država mora zahtevati, da se dostojni državljan ne ukloni takemu strahovanju, ampak da je v taki nevarnosti mož na svojem mestu. S tem se še z daleka ne podvrže nevarnostim, ki se jim nemški vojak dnevno upira.
Zopet so zbrali nad milijon
Oborožena sila le pripomogla WHW Gaua lamten do tega uspeha
Klagrenfurt, 18. aprila. Zbiralni dnevi oborožene elle m WHW ao рофШ v Oauu K&rnton zopet ponosen ii^teh. Zača#-nI uspeh 1,059.707.78 BM dokazuje bolje kot beeede prisrčno povezanost med oboroženo alio In civilnim prebivalstvom Oaua K&mten. Samo oborožena ell«^ nastanjena v Klagenfurtu, je zbrala 74J!48,24 RM več kot prej. »nje leto. V tej vsoti kot eploh v celokupnem uspehu Gaua niso vključena samo darila prebivalstva In donosi Številnih prireditev, temveč tudi zelo visoka darila Iz vrst oborožene sUe same. Kot poseben primer omenimo, da je zbrala neka poroCevalna stotnija sama nad 14.000 KM.
Гоургебек OOaua na vsakega prebivalca sne-ee 1.66 RM. na gospodinjstvo pa 6.84 BAI, ftt«. vUne Ort»gi-uppe Gaua so napram prejSnjemq
letu svoje uspehe podvojile, potrojlle, da celo podeeetorile. Osem Ortegrupp glavnega meata Gaua aamlh je zbralo pomemben zneeek 215.422.25 RM, И odgovarja kvoti 4.54 BM m osebo.
Na čelu vseh Ortegrupp je Bmggen v Kreka Splttal s kvoto 15.54 BM na oa<^
Na Gorenjskem se je zopet posebno od< Uhoval Krels Steln. Steln sam je zaxnamoval kvoto 5.80 BM na osebo, Schwarxendorf 6.20 BM, Domschaie 4.57 BM in Ortagmppe Lnwi*. tal 4.51 RM.
Vsi vojaki korotklh gamislj toilKaalniUI џл svojo Ijubeznjivo požrtvovalna#* za vojno aim-sko pomoč v Gauu K&mten najprisrčnejio zahvalo. S tem so zopet dokazali, da reil oborožena sila vzorno tudi doUnostl domovine. P*-snemati jih moramo.
IVaš športni kotiček
Tekmovanje za Tsdiammrov pokal
Letoa je bil tudi Kftrnten pritegnjen v tekmovanje za Techammrov pokal. Poleg treh klubov Iz Klagenfurta so sodelovali ве VSV Iz Villacha in oba gorenjska kluba A&ling in Kralnburg. 2e prvo leto je prineslo veliko presenečenje z Izločitvijo vseh treh favoritov od nadaljnjega tekmovanja. Luftwaffe je i 8:2 podlegel KAC-Rapldu, ABling pa Z 2:1 Kraln-burgu, dočlm je bil VSV od W-Klag. z 2:1 Izločen. V drugem kolu je Ista usoda doletela Kralnburg, ki je zgubil proti M ■ 3:2. Finalna borba odpade torej na oba, n& repku prvenstvene tabele stoječa kluba, ICA.C-Rapld In W-Klagenfurt.
Lep večer boksa v Afilnp
v hiši nemškega športa v AGilngu se je vršil večer boksa, kateri se lahko smatra za doslej najboljšo tovrstno prireditev v AfiUngu, V goste so ргШИ boksarji Relchsbahn-Sport-gemeinachaft Wien, katere je z gosti iz Klagenfurta, Leobna In Kralnburga najprisrčneje
pozdravilo športno občestvo ABllnga. Roniak, Leoben Je premagal Flascha, RSG Wien, po točkah, dočlm je kot medved močni Wolt-schitz, Kralnburg, tudi tesno po točkah premagal svojega nasprotnika Plchlerja, R8G Wi6n, v zelo zanlmlvfem boju. Kot naslednja sta nastopila Thaler, RSO Wien, in Kobal, ABling, v peresni teži. Wiener je pokazal Izvrstno tehnično znanje In je sigurno premagal po točkah hrabro se branečega AŠlingerja. Sledilo je srečanje Mazurklewlcz, RSG Wien, proti Warumu, Klagenfurt, v katerem jč pokrajinski mojster premagal Klagenfurterja. Prlstov, ABling, si je priboril v lahki teil sigurno zmago po točkah nad KOnlgom, RSO Wien, dočim je pokrajinski mojster Supan, ABling, svojega nasprotnika iz WIena, PflU-gerja, v razburljivem boju odločilno premagal v drugem kolu, V poltežki teži se je srečal Baloch, ABling, B Setaffyjem, RSG Wien. V prvem kolu sta se močno obkladala z udarci eden drugega. Počasi je dobival Baloch premoč In že v prvem kolu je samo gong rešil Setaffy-
(Nadaljevanje oa в. strani, t
Rolf Leaner:
VZAKONŽNJIMI
HumorlHlIčfn roman	23
Morda ga bo zanimalo, da se bo jutri zaročila z nekim zobnim, zdravnikom, dokto-rom Jaecklom. Naj nikar ne izvoli misliti, da mu je le treba priznati ljubezen ženi, da mu pade pred kolena. Najbrž mieli, da se kot umetnik lahko igra z ženami, kakor se mu ljubi. Toda ona se zahvali za to, da bi postala njegova igrača. V ostalem ima ona vtis, da bi bila neka druga zanj znatno bolj pripravna.
Čuti, da je в svojim pogumom pri kraju in hoče naglo oditi, da tega nihče ne bi opazil.
Toda energično, liki diktator, jo zadrži Elli:
>Brigitte!«
»Prosim te, pojdi z menoj, Elll!«
Obe prijateljici se udarita kot v dvoboju.
»Ti ostaneš!« Elli ji zastopi pot.
Christa ve, da je Viktorja zgubila. Vsa prizadevanja so bila zaman. Jok jo sili, toda hrabro stisne zobe in reče:
»Da, le ostanite, prosim, ljuba gospodična. Viktor, bolje je, če grem jaz.«
»Ampak Christa —*
Toda Christa je že začela telefonski po-g0'.4v i P hotelom, ki mu sporoča, da takoj odpotuje in da ji naj pripravijo račun za en dan.
»Zdravstvuj, Viktor, upam, da bom š* kaj dišala 9 Ш kak
Vrata se zapro in le Gregorius hiti za njo.
*
življenje nam revnim Zemljanom večkrat čudno zagode. S težavo si zgradimo naše stavbne krclje, in zloben sunek vetra jih objestno prevrže. Ali pa denemo fatalistič-no roke križem, in nemška državna pošta nam prinese veliko srečko v hišo.
Viktor ima očitno smolo. Christo Je zgubil, Brigitte pa za to ni pridobil.
Dobro je, če ima človek v slabih časih prijatelja, ki mu pomaga. Toda Gregoriusa ni več tukaj.
Nasprotno pa zdaj Elli suvereno gospoduje na bojišču. Z nekaj suhimi besedami odredi gospej Schwankejevl, naj gre ven na svoje delo, in obema zaljubljencema, ki še ostaneta tu, da navodilo, da je ona pač edina, ki sme poravnati račun za oba. »Ali se morda temu upirate?« ae zarežl na Viktorja.
Viktor tvega postranski pogled k BrigittL Brigitte stoji v prostoru mrzla ko led. Viktor smatra za umestno reči, da je vse
zastonj.
Elli puha. »Tako? To pravite vi, kot mož? Pridi, Brigitte, pojdiva!«
V resnici prime Brigitto za podpazduho in jo poriva k vratom.
Viktor vidi, da mu bodo splavali vsi upi po vodi. Obupno podvzaine xadnji posku>>
»OospodUba, Brigitt«, %agotavljam vam, prosim verjemite mi —«
Elli obstane in milostno blagovoli poslušati njegova izvajanja. Namesto Brigittt odfonori MMtj gftwitaiHa
Viktor: »Brigitte, kako naj torej povem — saj vendar lahko samo ponovim —«
Brigitte molči.
Elli; »Kaj? Vi hočete biti pesnik in ne morete staviti niti navadne ženitne ponudbe ? Da sem jaz na vašem mestu, pa bi videli, kako bi se jaz lotila dekleta!«
Kaj naj Viktor stori? Brigitti mu je dala nedvomno apoznati, da odklanja njegov predlog. Ali pa mogoče ni mislila sares? Kako to, da meni Brigitte, da je le igrača zanj? Tega ne razume. Toda toliko razume; Ce Brigitte ne pridobi zdaj, ko je i njo sam in ko ga Elll očitno podpira pri njegovem snubljenju, kaj potem?
»Brigitte, ali zares nočeš postati moja žena?«-
»No vendar!« Elll se izčrpana spusti na pleteni stol. »To Je bil težek porod!«
Brigitte pa Je vsa zbegana in se Joče. Elli mora zopet nastopiti kot rešilni angel. Da Viktorju znak, naj objame Brigitto,
To on stori in čuti, kako se ovijata dve mehki dekliški roki okrog nJega. Vidi srečne oči in objokan obrazek, ki čezenj tečejo solze v napol odprta vroča usta. Poljubi solze in usta. Solze so slane, usta pa sladka in zaljubljena.
. Elli sledi dogodkom i največjo pazljivostjo. Z vso silo išče v svoji torbici in končno potegne iz nje rutico, s katero si skrivaj obriše očL
Sedaj sliši, kake n&Mta oba tvoj Ijab&v. ni p<^^or. LJubavnl росасгог! #o redkokdaj duhoviti.
Ona: »Viktor, saj sem še vedno čakala ma tebalgi
Qm diroHHpuH^i de*
V ianiiu dneva
Nađitgesprađie tagsttber anmeldenl
Nočne pogovore prijavite za dne!
PUr die In der Zelt von 19 ble 24 Шг ge-fUhrten Femgeeprtlche werden die ermilBlgieit GebUhren nur dann berechnet, wenn dlese Ge-sprftcbe t^igatiber, mpKteeten« aber bU 19 Uhr aflgemeldet werilen; wUl der Tellnehmer »Icheratellea, da0 Ihin die verbUBgie Gebtthr berechnet wlrd, м muB er dae Oesprttch mit dem Zumtz: »ZarUcketellen bls 19 Uhr« an-melden. Die Geepriiche kommen In der Eelhen-fotge der Anmeldeselten xor Ausftthrunr, ee erapflehit »Ich daher, frtUizelttff, mSgUchet •chon In den Vormittagrsetundea, anEumelden. Ftir Qeeprttche, die eret In der Zeit von 19 ble 24 Uhr angemeldet und gefUhrt werden, wlrd die voile QebUhr berechnet. Dle#e GesprJUAe werden auBerdem enteprechend Ihrer epftteren Anmeldoz^t nach den frUher angMnrfdeten verbUUgten Gesprftchen abgewlckelL
Appel des RelcAswIrtsAaltsmlnlsters
Poziv Eeichswirtschaftsministra
Wean die Dlenststellen der Wlrtschattevpr-waltimg trot® vcrrlngertem Personal Ihren kriegs^chttgen Aufgaben nachkonunen goUen, muB *ur 81(*er»tellung elner relbungsloeen Abwloklung dleger Angelogenhelten kUnftlg die Bearbettimg nlohthriegewlchtlger Angele-genheiten auf ^en Gebleten der Wlrtechafts-verwaltiing elngeetellt werden. Eelchewlrt-Bchaftsmlnlater Funk brlngt dJee In elnem Er-laB ЕШП Auvdruck und afpelllert dabel an die Wlrtechaft, unzzeltgem&Be Wlineche und For-derungen den Notwendlgkelten dee totalen Krleges untersuordnen und alle Elngaben und Vorstellungen an den llelchewlrt«chaftsnilnl-■ter Oder seine naohgeordneten Stcllen eu unter-la^n, deren Gcgenstand ftir die FUhrung dee Kriegee ohne Bedeutnng let. Inebeeondere werden von nnn an Elngaben nachetehender Art ale nlchtkrlegewlchtlg angeeehen und denv-entsprechend behandelt: 1. Voretellungen, die von flen Flrmen ledlgllch zur Wahrung three Ansehene oder zur Aufrechterhaltung oder Verst&rkung Ihrer wlrtechaftllchen Machtetel-lung erhoben werden. 2. Vereuche, die die Br-hOhnng yon Ueferquoten, die Aufrechterhal-tung Лпе# frilheren Marktantelle* Mir da# In-nnd AnelBHd, die ZutelUing erhtthter Boh-etef(kontingente usw. zum Zlele haben, well die beechwM'defUhrende Flrma hlnter elnem gleiehranglgen Untemehmen de# glelchen WlrtoohaftaKwelgM nloht BuiUckctehen will. 8. Abtchrlftm ven Elngaben, die nlchtbetel-llgten Steilen nnaufgefordert Ubersandt werden und deren allelnlger Zweck ee let, entweder din Entecheldung der zust&ndlgen Stelle Im Slnne de* Elnsenders zu beetaifloaeen oder Uber-hanpt zu verhlndem. Gegen Unbelehrbare, die slch liber dleee Ermahnungen hlnwegeotzen, muB mlt den Im Elnzelfall gebotenen MaB-nnhmen vorgegangen werden.
Sarao kost
Ko človek vsak imel bi kravo In traven pa ie pamet pravo, Pai vsakemu ae bi takoj zazdelo,
Kaj iz kosti se vse ie bo izmlelo! Da kostna moka je dodatek klaje. Ki tpleko nam in presno maslo daje — Razumnemu je pa potem takoj na dlani, V bodoče vse kosti on vestno shranil
On: »Kakšen oeel ввт bil! Vedno sem ljubil tebe in tega nisem vedel!«
Ona: »Kaj bo le rekla mamica?«
On: »Kaj naj reče? «
Ona: »Saj vendar misli, da bo zobni zdravnik dr., Jaeckel —«
On: »Ne boš šla na stanovski urad г akademskim zobnim zdravnikom, ampak ж navadnim pesnikom. Ali ni to dosti bolj ro-mantično?«
Nato ni' odgovora, ampak poljub. Dol« gotrajen.
Podoba je, da sta pozabila na Ellino prisotnost.	\
Zato pokašlja.
Učinek nato ročno nastopi, Brigitte s# oprosti Viktorja, steče k Elli, jo objema čezmerno in pravi: »Elli, ti si moja najljubša, Najdražja prijateljica!«
»No, le pusti«, se veseli Elli, »pojdi zopet k njemu nazaj — on ima sedaj monopolsk« pravice do tebe.«
Brigitte se zateče zopet v Viktorjev objem, in Viktor izjavi, da je tako srečen, da bi najraje objel ves svet!
To hoče Elli slišati I
»Ti, tehle samskih manir o objemanju vsega sveta, če mogoče samo polsveta, —^ teh se boš moral zdaj končnoveljavno od« vaditi«, prerokuje.
Viktor se smeje. Kako se je bil vendar cmotil v BUL Kako sijajno je vendar to dekle.
»баам to M rada vedela«, мјое sopet ona, kdo bo v vajinem zakonu vladal. Na«' darjenosti za to nima od vaju nobeden.i
Мћмам ■■ilinfcl MI Ш
||РмИ0иВ||РН41| J
Stftt e. — štev. 80.
KAEAWANKEN BOTE
Sreda, 14. sprila 1943.
Gorenjslii pohrajlnar formala
K 60. rojstnemu dneva Маха KosAela v Steinu
Dne 30. marca 1943. 1. je dovrtll 60. leto •voje starosti Max Koechel, daleč preko Bleja svojega domovinskega mesta znani po-krajlnar In slikar planin. Leta 1883. se je na-TOdll v Steinu kot sin cerkvenega slikarja Mathlasa Koschela. 2e kot mlad deček se je rad igral s čopičem svojega očeta. Tako brat njegovega očeta, grafik Koschel, kakor njegov lastni brat, ki je tudi postal umetni slikar, in naposled tudi njegovi trije sinovi Alex, Vitus In Gottfried, od katerih nobeden ne more zatajiti slikarske krvi svojega očeta In starega očeta, niso morda Iz »tradicije« postali slikarji, ampak glas krvi jim je pokazal tukaj pot. Čeprav ie najmlajša sinova hodita v šolo, ne moreta utajiti svojega nagnjenja do čopiča In palete. Njuna dela so primerna njuni otroški starosti, vendar vsekakor že zelo .uvaže-vanja vredne storitve in dado spoznati umetniško nadarjenost.
Max K o s C h e 1, prijazen starejši gospod z osivelimi lasmi, se ravno ukvarja z dvema slikama, ko vstopimo v njegov atelj6. Tako se je poglobil v svoje delo, da niti ne opazi našega prihoda. Sole ko stopimo bliže In ko pade na-ia senca na njegovo delo, pogleda kvišku In odloži čopič in paleto. Prisrčno mu čestitamo, In ko sliši našo željo, da bi nam pripovedoval kaj Iz svojega življenja, prekine rad svoje delo. »Vse svoje življenje sem prav za prav posvetu samo slikarstvu In to je bilo vedno le moje delo«, nam poroča šestdesetletnik, »in če ni-eem stal pred slikarskim stojalom, sem bil zunaj na planinah in risal, Iskal motivov In vedno znova skiciral.« Od 1. 1898. do 1902. je
obiskoval ljubljansko šolo za umetno obrt, šel nato na akademijo likovne umetnosti v Wienu In končal svoj študij v MUnchnu, kjer je delal eno leto pod profesorjem Aslerjem. Tako dobro podkovan se je potem vrnil v svojo gorenjsko« domovino, da si poišče svoje nadaljnje motive Izključno v domačih gorah, v kamniških In julijskih planinah. Tukaj v planinskem svetu je našel svojega pravega učnega mojstra In v teku mnogih desetletij je neštetokrat hodil v krasng planine, če Koschel pripoveduje na podlagi svoje knjige s skicami bodisi o Vratatalu, bodisi Oberseelandu ali o Triglavu, čutimo, da mu vse to ne pomeni le začrtane risbe, ne samo slike narave, ampak da mu je gorski svet najgloblje notranje doživetje, ki ga Izraža oblikujoč ga v svojih slikah. KoSiChel (podpisuje se: Koželj) je ura-štel v svoje ljubljene planine, da odklanja, da bi slikal portrete ali druge slike, kajti »njegovo srce ni tukaj, njegovo srce je v višavju«. — Iz obilice del, ki stoje v ateljeju, se da jasno spoznati, da so njegova najboljša dela akvareli . Tu se odraža njegova moč In njegova umetniška nadarjenost. Čeprav so tudi njegovi v olju slikani gorski motivi enakovredni glede kompozicije slikanja, vendar nimajo umetniške vrednosti njegovih akvarelov. Ker se zelo zanima za sodobna dela nemške umetnosti (samo ob sebi je razumljivo, da je član pri Relchskulturkammer), se vozi, kadar mu je to le mogoče, na umetnostno razstavo v MUnchnu, da dobi tam nadaljnjo pobudo in elastičnost v domu nemške umetnosti.
Werner Lining.
Aus dem Hrelse Stein

Motiv iz Steina.
Akvarel M ax a Koschela
(Klischee: NS-Gauverlag.)
8t. Martin b. Uttal. (Iz F r a u e n s"c h a f-te.) Kot ostale Ortsgruppe, je priredila tudi tukajinja Frauenschaft v sredo skupno popoldansko prireditev za vse sodelavke in članice. Udeležba je bila velika. Govoril je Ortsgrup-penleiter Lorenz W e 1 B o snovi »žene v totalni vojni« in nazadnje se je zahvalil vsem, ki so kaj storile za malo razstavo ljubkih igrač in so mnogo darovale. Potem je razpravljala zastopnica odsotne KrelsfrauenfUhrerla Kreisabteilungsleiterln o snovanju »novega iz ■taregac, In je podala razne nasvete. Tudi Iz prlproetih sredstev napravljene jest vine so po-ekuSale in je tudi topogledno dala smernice. Frauenschaftsleiterln Karllne R o b a u s se je zahvalila vsem za udeležbo z željo na skorajšnje svidenje. Da tudi ni manjkalo dobrega razpoloženja, za to so skrbela naša pridna, dekleta z izborno odpetimi koroškimi pesmimi In si stekla prisrčno zahvalo.
LIttal. (Večer Deutschen Frauen-W e r k a.)Nedavno se je vršil skupen večer Deutschen Frauenwerka, pri katerem so WH pokazani ženam izrezki Iz ženskega dela. Orts-frauenfUhrerln Radltschnig je pozvala žene, da pomagajo pri velikem obnovnem delu. Kreisabteilungsleiterln A. r n d t je pokazala praktične stvari in je dala pobudo za delo »novega in starega«. Nato so preskušale nove kuharske recepte. Pevski zbor mladinske skupine je pel vesele pesmi In tudi otroška ekupina je pokazala svojim materam, česa so ве naučili v nemški skupnosti.
Llttai. (Kuharski tečaj.) Pod Izvrstnim vodstvom Kreisabteilungsleiterln A r n d t ee je vršil v šolski kuhinji Deutschen Frauenwerka kratek kuharski tečaj. Z velikim zanimanjem so sprejele žene in dekleta vse novo-•tl, da prinesejo v svojo domačo kuhinjo zopet spremembo.
Steln. (Iz delovanja Ortsgruppe NSDAP.) Dne 9. aprila sta se vršila dobro obiskan službeni apel Ortsgruppe in večerno šolanje. Pg. H a m m e r 1 je govoril o bližnji akciji za nabiranje starega papirja In je opozoril tudi na bližnje zbiranje starih oblek in tkanin. Nato je omenil Ortsgruppenlelter Pg. 81 r a s s e r dobre uspehe zadnje zbirke za WHW, izvedene po DAF in oboroženi sili in je izrekel vsem udeležencem svojo zahvalo za sodelovanje. Prav posebno se je zahvalil vsem za pomoč pri umetniški in obrtni razstavi, ki je tudi pokazala velik uspeh. Nato je povdaril Ortsgruppenlelter pregled o splošnem položaju v Krelsu Steln In na Gorenjskem ter na frontah. Nato je podal Zellen in Blocklelterjem, kot tudi Walterjem In Warten smernice za nadaljnje delovanje in je opozoril na to, da ae morajo vedno bolj truditi, da dobe stik s strankinimi tovariši in rojaki, katere imajo v oskrbi. Pred vsem bi bila njihova dolžnost, da takoj nastopijo proti nastopivšim napačnim novicam. Nato se je vršil še kratek razgovor.
ivowtni poročcralcc»
(Nadaljevanje a 0. strani)
]a pred porazom. Kmalu po začetku drugega kola je dobil Wiener hud udarec, dokler ga ni kmalu nato položil Baloch na deske. Za zaključek sta se borila za odločitev Ronlak—Wolt-echltz. Woltschlta je prepričevalno zmagal po točkah.
Nogometno prvenstvo KSrntna
Tudi prvenstvo Ktirntna je že v teku. W je g 4:1 odpravil KAC-Raplda, VSV pa je z 2:1 gnagal nad Afilingom, Stanje tabele je sledeče:
1 VSV	e 4 1 1 19: 9 9 t.
2. AUling	e 3 1 2 21: 9 7 t.
S. Luftwaffe ,	B 3 1. 1 17:10 7 t.
4, M-Klagenfurt 6 2 1 3 14:24 6 t. Д Kralnburg	5 1 2 -2 9:13 4 t.
e. KAC-Rapld	6 1 0 5 13:28 2 t.
V	naslednjem kolu Igrajo: Kralnburg : VSV, Luftwaffe : ABllng.
V	pokalnem tekmovanju drugorazrednih mo-iUv je po prvem kolu povratnih tekem mopet
na čelu tabele AQling II. Odigrane ao bile preteklo nedeljo sledeče tekme: Ferlach je zgubil proti Laaku 1:2, Kralnburg II. pa proti na novo vstoplvSemu klubu Hackenfelde Iz Krain-burga 1:5, dočlm je tudi na novo vstopIvSl Veldes podlegel v Feldkirchnu z 2:1. Zwi-Bchenwassern pa je prepustil AQUngu II. točke brez borbe. St. Veli In BSG-ABllng pa sta odstopila od nadaljnjega tekmovanja brez borbe. Stanje tabele je sledeče;
1.	ABHng П.	e	6	0	1	12: 5	10 t.
2.	Kralnburg П.	e	5	0	1	31:15	10 t.
3.	Laak	6	4	0	2	17:12	8 t.
4.	Feldklrchen	6	3	0,	3	11:16	6 t.
5.	Hackenfelde	1	1	0	0	5: 1	2 t.
e.	Ferlach	e	0	1	5	10:18	1 t.
7.	ZwischenwtLssem	6	0	1	5	6:26	1 t.
8.	Veldes	1	0	0	1	1: 2	0 t.
Nogometna tekma Bannov jned Krainburgom InJIllamom
Predzadnjo nedeljo se je vršila nogometna tekma obeh Bannov, v kateri je zmagalo moštvo Vlllacha g 7:2 (3:2). Moštvo Vlllacha je se-stojalo Iz mladinskUi moštev VSV in KSG. Ta
zveza je dala dobro moštvo, kateremu nI bilo doraslo tudi dobro moštvo Kralnburga. Uspeh odgovarja znanju obeh moštev.
Llndski športni prostor v Vlllachu Je bil v nedeljo pozorlšCe napete nogometne prvenstvene tekme In zelo številni gledalci so tokrat prišli na svoj račun. Zmaga Vlllacher Sport-verelna je bila težko prlborjena, ker je nudilo moštvo telovadne in športne skupnosti iz ABllng hud odpor. Radi zmage vodijo Vlllacherjl sedaj v prvenstveni tabeli in so za dve točki pred drugimi.
ViUach je bil v prvem polčasu nekaj boljši ter se Je posebno odlikoval napadalec Petz ■ preudarno Igro In ostrimi streli na gol. V 14. minuti je*e prostim strelom zabil prvi gol. Domači so še enkrat Imeli v prvem polčasu uspeh, ko je Bock v 35. minuti dobro izrabil prligranje Mayerja. Drugače je bil drugI polčas, ko so popolnoma prevladovali Gorenjci in so zelo ogrožali' Villach, toda samo Fopred je Imel v 19. minuti uspeh. Zadnjo četrt ure BO prevladovali zopet Vlllacherjl, ki sicer niso dosegli golov, toda zapustili so prostor zasluženo kot zmagovalci.
Aus dem Hreise Hrainburg
Httfleln. (Iz vaške kronike.) Marca meseca je stanovski urad zaznamoval 8 rojstev napram 3 smrtnim primerom. — Te dni se je vršil v strankinem domu apel Politlschen Letter, ki je bil polnoštevllno obiskan. — Zadnja cestna zbirka v zvezi z loterijo in gledališko predstavo je znesla lep znesek 1686,16 RM. Na glavo odpade 0.80 RM, na gospodinjstvo pa 3.82 RM. Predzadnja zbirka je znesla 12SO.&2 RM.
Naklae. (Obisk.Krelelelterja.) Pred kratkim je obiskal Krelsleiter Pg. Leo K u B našo Ortsgruppo. Na okrašenem dvorišču šolskega poslopja so se zbrali orožnlštvo pod vodstvom PostehfUhrerja Pg. R e s m a n a, SA, Frauenschaft, HJ In številno občinstvo. Potem ko je mladinski zbor pod vodstvom ■Frauen-
schaftsfUhrerln Paule Drobesch predvajal pesem, je pozdravil- Ortsgruppenlelter Sche-s c h a r k Krelslelterja, ki je razpravljal o raznih sodobnih »vprašanjih. Njegova izvajanja so sprejeli z živahnim navdušenjem. — Zadnja cestna zbirka za WHW je dobro uspela. Geiid. PostenfUhrer Pg. Resmann je zbral največ. Skupna vsota znaša 797.21 RM. — Zelo radi obiskujejo kinske predstave Gaufilnostelle NSDAP Kftmten.
V Eralnbnrga brezplačni jezikovni tečaji
Vsak, komur je le količkaj mogoče, naj ne opusti prilike, da se nauči nemškega jezika oz. Izpopolni v njem. Lahko bi prišel nekoč zanj čas, ko bo gotovo obžaloval, da ne obvlada


nemškega jezika, kajti; »Kdor nemško govori, ga bo svet razumel«. Prijave za ta tečaj, ki bo zadnji, se lahko odajo v čaeu od 14. do 18. aprila od 10. do 12. In od 15. do 19. ure v novi šoli (meščanska šola). Ker je imel tekom zadnjih dveh let vsak Kralnburžan večkrat priliko, da se brezplačno nauči nemškega jezika, 8i bodo morali po tem zadnjem tečaju samemu sebi pripisati škodo oni Krainburžani, ki se ne morejo sporazumeti v nemškem je-Жи, kajti dolve volje nemških šolskih oblasti ni manjkalo, temveč je krivo edlnole ne-zanimanje dotičnlh ljudi samih.
Rrab Radinaiinidorf
NeumarktI. (Razno.) Poljedelska poklicna šola je bila v pretftklem novembru otvorjena s štirimi razredi in začetkom leta 1943. razširjena na e razredov. 61 dečkov in 75 deklet je dobilo spričevala o obisku. Pouk je obsegal петвМћО In ženska ročna dela. Poklicna šola je bila zaključena koncem marca. Vodja je podal pregled o zimskem polletju. Zupan Ing. pl. Kurz je naslovil vzpodbudne besede na mladino. K zaiključnemu slavju se je zgla-eil tudi OrtebauemfUhrer Belcher. Prihodnjo jesen bo najbrže otvorjena obrtna poklicna šola. — Šolske pomočnici Edeltizaud S k r o -b a n e k in Gertrude Z e i n e r sta zapustili svoje službeno mesto. Starši in otroci ne vidijo radi, da odhajata. Na njuno mesto prideta L. A. Gertrude O r t n e r In šolska pomočnica Ida Brunner. — Voditeljica otroškega vctca odide v RAD.
Wochertner Mitterdorf. (Zborovanje.) K skupnem ipelu so se sešle članice Deutschen Frauenwerka Ortsgruppe Woch. Mitterdorf« Kreisfrauenschaftsleiterln Kron thaler j# izročila ženam članske izkaznice Deutschen Frauenwerka In je govorila o zadržanju žene v vojni.
Kronau, (Predavanje.) Nedavno je go< voril strankinim tovarišem Krelsschulungs-leiter Pg. S C h u B o snovi »Boljševizem v teoriji in praksi«.
Slika od Reichaarbeitsdienata v Krainburgu Kreisleiter KuB obhodi skupno ? ObeiieldmeistTom Krainerjem fronto naatopivSega oddelka Viktriag RAD	(Bild: Schmidt, BSischee: NS^auverlog^
Prvo tekmovanje za najboljše uspehe
Te dni se je vršilo v St. Veitu an đer Sawe po apelu deklet in deklic Standorta St. Velt na vaškem trgu javno petje pod vodstvom MftdelgruppenfUhrerln Erne Zhernetove. Nato 80 korakala dekleta pojoč k Soli, kjer je otvorila BannmftdelfUhrerln Tinide K r i e fl-m a n n uspehovno tekmovanje, ki je vsebovalo poleg Športa tudi odgovarjanje na sve-tovnonazorna vprašanja. Ocenjeno je bilo tudi petje in uspeh lanske akcije Izdelovanja Igrač. BannmadelfUhrerln je bila zelo zadovoljna z uspehom. Popoldne' so se sestala dekleta Jc veliki igri na šolskem travniku, da pokažejo staršem in sestram ter bratom v vaški prireditvi, kaj se pri službi uCe. Posebno presenečenje je bilo dobro posrečena igra. Prihodnje tedne bodo tudi v ostalih krajih Gorenjske nastopila dekleta k uspebovoim tekmam
Gorenjskim vojakom se dobro godi
Od gorenjskega vojaka мпо prejeli pltuno, ki ga tukaj v Izvlečku objavljamo: »... Mi vsi, ki smo zadnjič v ponedeljek, dne 39. marca odpotovali s trasportom na naša nova mesta, se Se kaj dobro počutimo. Danem smo dobili prvo plačo MR i5.—, sedaj proti večeru smo se pa preoblekii v vojaške uniforme. Dolgčas res ne občutimo, v veseli družbi marsikatero zapojemo, a tudi smeha je dovolj, posebno sedaj ko smo se preoblačili. No, ko bomo poslali domov dekletom fotografije, naa najbrž ne bodo spoznale. Počutimo se popolnoma kot doma. V kratkem bomo dobili tudi prva piema od doma; zelo nas zanima, kaj je doma kaj novega...«
Gren. Josef Mikiautz, Greq. Era. Btl» .(aidr) 29 v X,
Breda, 11. aprila 1948.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — štev. SO.
AH 80 orodja nevarna?
Ne, toda »nevarna postanejo orodja po nesnainoati, ne pazljiv oat i in neokretnoati, kar je razvidno iz nastopnih poročil iz nezgodnih prijav: »Pri zavijanju matice vijaka je Л. zdrčaj X razširjenim izvijačem in »unil r zobato kolo.. .* »Kladivo se je anelo a to-poriSča in le-to je padlo zadaj atoječemu R. na glavo (pretres možganov)*, »Po drobcih grebenaste pločevine, ki ao odleteli od zaaekača, je bilo ranjeno levo oko*, »L. ai je sunil z dletom v peSčaj, ko y# segel v iep suknje«, »Pri razrezanju zeljnatih glav se je urezala a kuhinjskim požem v levo roko*.
Iz vseh Krajev sveta
UNACkTL&WKflT
Ш
#k\
UNt.tSC/<«CA,irCHkfelT
Čeprav so vsakemu izmed nas znan! taki In podobni primeri, si jih vendar t« redko-kdaj pravočasno obračamo v prid; to mora postati drugače. Preden začnemo z delom, bomo odslej preskusili svoje orodje in iztočili nerabno, zlomljeno orodje. Kajti za dobro delo je treba dobrega orodja; dobro firodje vrhu tega — kar uči skuSnja — м polovico skrajša delovni Čas in daje tudi I« varnosti
10 zapovedi za pobljanle požarov
1. stori VM, da Je oprema tvojega gaaUuega orodja v Wšl popisna la v^dno прн rabljiva.
C# #1 dodeljen k hUiiemu (MUetm, j» «d-rrlsno od tvoje pozomoetl In poirtvovalnoatl, da !№ poiaii pravočasno zaznajo In pogMe.
S. Za eaičlto proti dimu #1 natakni prav*, eaeno Bvojo plinsko шавко, all ж1 USil mokro cunjo na na ta. V Kadimljenlh proetorib se premikaj plazeč me po tleh ali sklonjen.
4.	Pazi, da M za teboj ne razširi neopateno ogenj In ti ne zapre Izhod na prosto. .
5.	Pri pobijanju požarov po zaftlgalnlh bombah se poslužuj zidnih napuKev In aU&iefa kot kritja.
e. Var£uJ E vodo za gašenje. Kjer nI Tode, ae posluil peska aH prstt.
7.	Pred vsem nikdar ne popoatl pri poMJa>-BJu požara dokler nI pogašen. Vsak odmor stopnjuje тоД požara In zmanjša upanje na uspeh.
8.	Skrbno odstrani tudi požarna gneada na podih, stropih In stenah.
9.	Bodi previden prt hoji po strehah In stropih, ki so bili Izpostavljeni ognja. Pazi tudi na prosto viseče trame, prostostoječe stene, dimnike In slično.
10.	Pri pobijanju požara tt mora vsak pomagati v smislu § 860 St. 10 RStOB,
Dr. F. J.
V KecflkemMa (Ogrnka) je porodila žena nekega poatreUka ivojega osemnajstega otroka, Od 18 otrok sta bila dva para dvojčkov. 2ena je atara 42, mož pa 46 let.
SodiUe v Barija (Italija) je dokončno redilo pravdo, ki je tekla poldrugo stoletje. Njeni početkl aežejo v čas Ferdinanda Aragonakega (1475). Ge za Obširno ozemlje, tako zvano Jfurgio, ki je bila posebno prikladna za kon^-rejo. V 17. stoletju je država prodala ozemlje nekemu Vincencu Melodiji. Občina Laterza pa nI hotela opustiti svojih pravic do tega ozemlja. Zanimiva pravda je sedaj končana, sodišče je zavrnilo zahtevke občine Laterza In priznalo pravice dedičev Melodije.
K zapuščlnekemu aodlšču т Aathusu (Danska) Je prišel mlad mož, da naznani smrt svojega dednega atrlca, in je prosil, da se na podlagi pri sodišču založene oporoke čimprej uvede zapuščinsko postopanje. Naslednjega dne a# Je zglasll mladenič zopet na sodišču K vidno neprijetno novico, da stric sicer še vedno Sivi, da pa bo najbrže že tekom 24 ur umrl. V tej točki se bo najbrže izpolnila želja pregorečega, bil je p^ prestrašen, ko so razglasili oporoko umrlega In sporočili, da je ne-učakljlvega nečaka o tem podučeni stric Š# zadnjo minuto razdedinil.
Daleč od domovine je doživel Obergefrelter lx Gudensberga v Kurhesaenu redko presenečenje. Na Vzhodu je moral nest! važno poročilo v oddaljeni kraj in je dobil to pot smučke, ki so ae mu zdele čudovito znane. Z veseljem je ugotovil, da so bile njegove, s katerimi ae Je tolikokrat smučal doma. Prejšnjo zimo so Jih starši oddali, da napravijo nekemu vojaku ■ njimi veselje.
Neki z otrold bogati družini v Tuchelmu T Kreisu JerlChow П se je pripetila smola. V stanovanje je prišlo neopaženo jagnje in Je stikalo tam tudi za ftivUsklmi nakaznicami. Najprej si Je zbralo nekaj nakaznic za pecivo, ki so se mu sdele posebno okusne. Ko
J« hotelo požreti tudi nakaznice za mast, J# vstopila gospodinja, ki ga je pregnala in le s težavo rešila dragocene nakaznice.
Nek ItaUJanskl kmet In njegov štirinožnl tovariš, prav posebno sladkosneden osel, sta se bližala trgu Borgono. Medtem ko je gospodar zaspal In sanjal na hrbtu osla, Jf odkril štirinožec z lepim zeljem obloženi voz pred seboj. Hitro je bil osel za vozom in se je nažrl zelenega zelja. Toda to kosilo ni bilo Se zadostno za osla, zanimal ga je tudi zavoj zdravil. Zadovoljen je srebal tekočino in jo je do zadnjega popil. Kmet vsega tega ni opazil, dokler se ni znašel sunkoma na tlaku, poleg njega pa osel, ki je bil v zadnjih vzdihih. Tekočina je bila močen strup in osel je moral poplačati svojo sladkosnednost s smrtjo. ^Morski pel očitno ne marajo dimnih bomb. Zdi se, da imajo dimne bombe v vodi isti učinek kot bombe solzivca na kopnem. Vsekakor so rešile življenje nekemu brodolomnemu mornarju, ki se je nahajal na splavu na Atlantiku, ko je več morskih psov stalno hlastalo po njegovih nogah. Težko ranjen se je držal na nekaj skupaj zbitih deskah", dokler se nI pojavila ladja za poizvedovanje, ki je z dimnimi bombami morske pse tako dolgo zadrževala, dokler nI na brezžična zaprošeno pomoč prišla rešilna ladja.
V ruševinah nekega nunskega samostana v Herzogenbuschu (Ooslar), ki izhaja ix 15. stoletja, so odkrili tri stare slike. Nekaj žen, ki stanujejo Se v uporabnem delu poslopja, je nedavno slavilo rojstni dan. Razpoloženje sc Je stopnjevalo, dokler se niso udrla tla in so se znašle ženske v spodnjem nadstropju. Nobena izmed žensk se ni poškodovala. Ko so gledale naokrog, so našle tri radi poteka časa očmele slike, ki so bile skrite v podu. Slike so izročili znanemu umetnostnemu zgodovinar. HUb-nerju, ki je ugotovil, da izhajajo iz srednjega veka.
Prišlediii |e ireba 30 7o elehirKnega toka
V gostUoab, prodajalnab, ura# - dopustno 5 vatov na kvadratni meter
^elchsstelle fUr Elektrlzltfttewirtscbaft je Izdala naredbe o omejitvi uporabe električnega toka ▼ gostilnah in prenočiščih, v prodajalnah in razstavljalnicah obrtnega gospodarstva. Znižati je treba potrošnjo električnega toka za najmanj 30 odstotkov ustr^sns odbralne periods T času od 1. oktobra IMl. do 80. septembra 1Ма. Od Obratov gostUniikih Ш pre-aočevalnih <*rtov kot tudi м pro^ajdlne in rassttvljalne prostore se poleg tega še zahteva, da sme znašati v vseh prostorih, ki so splošno dostopni občinstvu, tudi v prostorih zaključenih družb, kluba, kazln, itd., žarnice največ 5 vatov na kvadratni meter razsvetljene ploskve tal. V prostoru s površino tal n. pr. 60 kvadratnih metrov se sme uporabiti v bodoče samo skupno 800 vatov za razsvetljavo. Znižanje potrošnje toka naj se ne Izvede po možnosti z uporabo novo nakupljenih manjših žarnic, temveč z zmanjšanjem števila žarnic. V prostorih, ki so zadostno razsvetljeni z dnevno svetlobo. Je čez dan prepovedano električno razsvetljenje. V neugodnih izjemnih primerih, n. pr. pri polni In direktni razsvetljavi, je dopustno povišanje na 7 vatov na kvadratni meter. Naredbe urejajo dalje nadzorovanje izvajanja. Prestopki se lahko preganjajo po predpisih kazenske naredbe o ureditvi potrošnje.
Blago ostane v oskrbovalnem okralu
Da se zagotovi oskrba prebivalstva, je Reichswlrtschaftsminlster hkrati v imenu Relchswlrtschaftsminlstra zdaj z naredbo določil, da se morajo dobavne zve'e obratov, ki
ao že zaprti ali ki jih bodo morali Se zapreti, načeloma tako preložijo, da oataae blago, ki je Se v teh obratih, kolikor mogoče v Istem oskrbovalnem okraju In se porabi tam za oskrbo potrošnikov. N1 pa bilo doslej urejeno, kaj naj storita, veletrgovec in proizvajalec s količinami blaga, ki ao jih doslej dobavljali zaprtim obratom. Tem dobaviteljem j# bilo doslsj prepovedano samo, dobavljati blago Se naprej zaprtim obratom, ni jim pa bilo zabranjeno valed zapiranja prodajaln proste količine blaga, ki so jih bili doslej dobavljali na pr. v Klagen-furt, prodati sedaj v Leipzig ali Hamburg. To vrzel je sedaj odpravila nova naredba. Kdor je do 30. januarja 1943. dobavljal blago obratom trgovcev poedlndeV; obrtnikov ali gostilničarjev, ki so bili ali Se bodo ustavljeni v teku te akcije, je sedaj dolžan, dobavljati namesto njim drugim odjemalcem istega okraja, če oskrbovalni uradi ne ure de poSlljanJa blaga drugače. Količina blaga, ki se naj dobavi, mora odgovarjati razmerju blaga, ki je bilo 1. 1942. dobavljeno zaprti trgovini. Pri proizvodih, ki se dobijo le na karte ali nakaznica (Bezugschelne), obstoji ta dolžnost seveda samo v onem obsegu, v kolikor so prodajalne dobile od potroSnikov znamkice, točke In nakaznice In lahko ž njimi kr"e dobljene dobave. Dolžnost, dobavljati blago namesto zaprtih prodajaln drugim trgovinam istega okraja, zadene tudi centrale podružnlSklh podjetij za primer, da se podružnice zaprejo, kakor tudi za dobavitelje, ki so dobavljali veleobra-tom.
23.
ФеиШк mdh&diSjdi und piaktisek
Sie werden mlch bestimmt oicht hin« dem, mein Vorhaben auszufUhren. Ich konnte die ganze Nacht hindurch nicht schlafen, da ich immer an Dich
166. STUNDE LStungder Auf gabeI
1. Krematorium. 2. Parkplatz. 8. Relche-iautobahnen. 4. GroBglockner. 6. Schlacht« hauB, 6. Standesamt. 7. Trinken. 8. erklfi-ren. 9. waschen. 10. schelden. 11. rasie-ren. 12. Ziehen oder plombieren. 13. biigeln. 14. imnahen. 15. Fleischhauer.
Wichtige Wdrter in gebr&achliehen Satzverbindungen
1.	Wir wurden von uneeren Freimden xnit groGer Herzlichkeit empfangen.
2.	Es ist herzlos, Tiere zu qu&len.
3.	Der HersBchlag des Sehwerkranken war kaum vemehmbar; der Arrt vet-ordnete ihm ein herzst&rkendes MitteL
4.	Die zwei Lausbuben hetzten den Hund xind die Katze aufeinander.
6. Heuchler und Liigner Bind schlechte Menschen.
6.	Hoffen wir, dae im heoiigeii Jahr wieder eine gute Obsternte wird.
7.	Die Heuschrecken werden vielfsch zum Forellenfiechen verwendet.
8.	Beate vor acht Tagen haben wir uni geeehen tmd beat* la aebt Tsgn WW* den wir uns wiederseheiL
9.	Ich nehme mir vor, mit dem hentlgen Tage nicht mehr zu rauchezu
# 'to KWNkkw иЛжџ dW# MMi BM
■Icherlich ale H«ze verbrannt worden.
H. Hierzulande ist es nicht Ublich, in einer Wohnimg den Hut auf dem Kopf zu behalten.
13. Ein Mann let unter die Strafienbahn gekommen und ein Arzt leietete ihm die erste Hilfe.
13.	Der Hilferuf dee Ertrinkenden wurde jedoch gehdrt, aber es konnte ihm nicht mehr geholfen werden.
14.	In dieser Fabrik sind Uber 30.000 Hilfsarbeiter beschaftigt.
15.	»Seine und »haben« sind Hilfszelt-w5rter.
16.	Da wir kein Quartier mehr bekamen, mufiten wir di# Nacht unter freiem Himmel verbringen.
IT. Fritz war ebi Optimist tmd sah den Hfanmel immer voller Gelgen.
18.	Was Sie da erzahlen, ist ein hammel-■chreiender BlSdsinn.
19.	Rastlos ging er in seinem Zimmer him und her.
20.	In einem Studentenlled heifit es: »Lu-etig Blut und froher Sinn, fort ist fort und him ist bin.« ^
2L Im HiabUok auf die sonetigen Verdien-#t# wollca wir ton steer wciterta strafung absehsa.
22. Wo denken Sle denn Mm, ich kann doch
nicht frei Шж ein Iremdes Geld yer-
_-_______
denken muQte!
25.	Faulpeize, die in den Tag hineinleben und nichts zu tun haben, haben in Kriegszeiten keine Daseinsberechti-■gung.
26.	Wir haben hier zu wenig Platz, kBnnten Sie nicht ein wenig hineinriicken.
27.	Lassen Sie die Tische und die Sessel hineintragen, es wird sofort zu regnen beginnen.
28.	Er rutschte auf einem Kirschkem aus, fiel hin und brach sich den Fu6.
29.	Wir alle sind Шевег Meinung, Karl hingegen ist anderer Meinung.
30.	Der arme Kerl hat sich den FuG ver-staucht und nun hinkt er.
Werter.
aufeinanderhetzeo — ščuvati enega na drugega
Daseineberechtigung (w) — pravica do obstanka
Herzlichkeit (w) — prisr&aost herzlos — brezsrčen
Herzschlag (m) — utripanje srca (srčni utrip)
herzetftrkend — nree okrep6evajo6* Hsuehler (m) -r- hinavec Heuschreck (a) ,— kobilica He*e (w) — copmlca, Sarovbfoa hierzulande — tu pri nas ШИтоЦ ijmX kU« м ЈцжваЛ
Rodbinska kronma b богафкв
Kreis Krainburg
Traten. Rodili so le: Josef Podgomlk, Alt, Ossllta; Andrea* More, Terljis; Loren* Ko-echier, Preleale; - Joaef SpiUchelc, Alt. OMUts; Viktor Oblak, Kopriunlk; Josef Peteraell, Ko-prlvnlk; Maria Sedel, Alt Oeelltz in Rudolf Ка« gode, Goli werch. — Umrli to: Agnes Spit-echek, Alt Osslltz; Johanna Koechtr, Traten; Andreas More, Terbia; Franz Zanker, Bra-bownltza; Frana Jereb, Volake; Jakob Bumlk, Alt Osslltz; Maria Dorlink, Techabratsehe; Anton Osredker, Planina; Paula Petemell, Podgora; Anna Petemell, Podgora In Peter Brlmltz, Alt Osslltz a.
Zwischenw&Mem. Rodili ao «e: Johanm Messnerschltz, Preska; Anton Remz, Wasche;; Josef Knlfltz, GOrtschach; Bernard Valentin, Odrtachach; Margarethe Stephanie Tltscher, Swetle; Josefa Maloweteh, Zailer; Johazm Gertscher, Ladla; Maria SchufltarsclUtz, Go-wejek in Maria Wontschlner, Zwlschenwtle-eem. — Umrla sta: Andreas Lustrek, Ladla In Simon Jarnnlk, Untersenlza.
St. Veit an der Saw*. Rojstva: Josef .Welu-schek, Oberplrnltsch; Josef Scheschek, Ober-gamllng; Magdalene Jurltsch, Brod; Josef Sormann, Skarutschna; Antonla Leban, Po-lane; Marianne Schubltz, Medno; Josef Schiller, St. Velt an der Sawe; Ursula Maria Sla-wetz, Tazen; Martha Skaler, Medno; Franz Tomschltz, Oberplrnltsch; Gertrud Werechou-nlk, Polane. — Umrll so: Anna Schiller, St. Velt an der Sawe; Johann Robida, Woisko; Alolsia Johanna Terpln, Obergamllng; Alois Alisch, Untergamllng; Josef GrascUtz, Qunz-le; Anna Komand, Welohseldorf; Marta Tsche-baschek, Oberplrnltsch.
KreBnltz. Smrtni primeri In rojstvo: Meseca marca so umrli: Katharloa Schuster, prevžlt-kartca v Grofidorfu, Ursula Jemetz, žena posestnika v St. Nlkolausu, Maria Godetz, pre-vžltkarlca Iz KreBnltz. — Rodili so se: Josef Supantschltsch v POllandu, Splrldlon Tscherne, KreQnitz in Maria Hwalla, Kre&nltz.
Krainburg. (Prireditev K d F.) Zopet naznanjajo lepaki večerno prireditev NSG »Kraft durch Freude«. Prihodnjo soboto In n*-del jo bo nastopila v strankinem domu umetniška skupina KdF, ki si je vzdela geslo »raa> položenje in smeh«. Ta prireditev bo zelo zanimiva radi mnogoUSnoaU predvajanj.
St. Oeorgeiv Rojstva: Marla Matsch, Ader-gas; Kristine Supanz, Winklern; Josef Pipan,; St. Georgen; Martina Bobner, HUlben; Lud-milla Globotschnik, Trata; Josef Slrz, Ader-ga«; Josef Smersllker, St. Georgen; AJola Rog^l Wlnklem. — Umrli so; Johan Jekowetz, Lausach; Marianne Perden, St. Georgen; Josef Barle, Lausach; Johann Krlschner, St. Georgen; Alois Wretschek, Michelstetten.
FredasMel. Rodili so se: Johann NagUtSCh, Mlaka; Helena Kal an, Frelthof; Josef Otto Pospetschll, Kokritz, — Umrl ni nihče. Wodtta;. Por^lli so se: Peter Jerel In Marla Germovnlk, oba Iz Wodltz; Franz' Kotzel iz Wodltz in Koschel Johanna Iz Pole; Valentin Spenko in Apollonla Brank, oba iz Pole. Rodili so se: Josef Erze, Wodltz 110; Josef Erze, Wodltz 52; Johann Stupper, Wodltz 53; Johanna Gertscher, Kosses 26. Umrla sta: Johann Spenko Selo 20 In Johann Trawen, Wo< ditz 78.
Opozorltev perntninar]em
Ugodno vreme olajšuje Izpolnitev dolžnosti oddaje jajc. Perutninarjl se opozarjajo, da se mora do konca aprila Izvršiti polovica predpisane oddaje jajc. Morebitna nedostavitev odloka 0(%aje jajc ne oproSča od oddaje. Od Izdatne In pravočasne oddaje zavisi pravilna preskrba milijonov onih, kl ae ne oekrbujeje sami.
Hilfsarbeiter (m) — pomožni delavec Hilfszeitwort (s) — pomožni glagol himmelschreiend — vnebovpijoč hindern — ovirati hineinriicken — pomakniti se noter hineintragen — nesti noter hinfallen — pasti hingegen — nasprotno, dočim hinken — šepati
Kirschenkem (m) — čreSnjeva koSčicai (peCka),
Bedewendungen
im heurigen Jahr — v letošnjem letu, leto# heute vor acht Tagen — danes pred enim tednom
heute in acht Tagen — danes teden mit dem heutigen Tage — z današnjimi dnem
den Hut auf dem Kopfe behalten — obdr^
žati klobuk na glavi, pokrit ostatL erste Hilfe leisten — nuditi pryo pomoč unter freiem Himmel — pod milim nebom den Himmel voller Geigen sehen — videti nebo na zemlji, biti v eedmih nebesih hIn und her gehen — sem in tja hoditi hin ist hin — izgubljeno Je izgubljeno Im Hinbllcl: auf — glede na, s ozirom nai von einer Bestrafung absehen — odpustiti
(spregledati) kazen wo denken Sie hin? — Kaj pa mislite? Kaj pa še!
leia Vorhaben auBfOhwa — izvesti (№;#
liti) svojo namero die ganze Nacht hindurch — skozi celo iloS
in den Tag hineinleben — živeti tja v en
84mm 8. — Iter. M.
KABA WANKe Л BOTE
Bred«, 14. аргПл 1Р4Л.
ItaMiraura Aobtuagl Am 15. April 1943 urn 19.30 Uhr flndet In dar Altan Foat, Kralnburg Saal aban-ardig, ata Hauifrananaband atatt. Ea warden Koitproban Obar хаИ-gamABaa Oitargebtck artailt und ai wlrd Qbar richtlga Ernkhrung ga-aproehan. Daa Dautieha Frauanwark ladat alia Hauifrauan dazu ain.
Ooipodini* pozori Dnt 15. aprila 1943. ob 19.30 uri la bo vršila na Stari polti, Krainburg v pritlični dvorani vačar %a goapodinja. Razdala ■a bodo potkuinja čatu primarna-ga vaRkonočnaga pačiva in razpravljalo aa bo o pravilni prahrani. Dautichaa Frauanwark vabi k tej prireditvi vaa goapodinja.
SpreAtage des PrSsIdenten der Reldisbalindirektion VIUaA
«?•'	dar Reichabahndiraktion Villach wird von nun aigena
Sprachtaga Mr die Familienangeherigan der zur Wehrmacht eingerOckten und in die beietzten Gebiete abgeordneten Cefolgaohaftemltgliadar abhalten. Aa diaien Tagen werden auch die zuit&ndigen Dezernenten fOr Auskflnfte und Belehrungen in alien perionellen, rechtlichen und wirtschaftlichen Angalaganheiten zur VariOgung ttehen.
Der erata Sprechtag fand Dleaatag daa H. April 1*43 ven 7 bit 12 Uhr
und ron 14 bil 19 Uhr Im Dienmtzimmer dem PrAiidenten itatt.
Reichsbahndirektion Villach
ANTON STEFE
SCHDHFABRIK — TOVARNA ČEVLJEV
KRAINBURG
KREISSPARKASSE KRAINBIIRG
in KrainburjBf
Odobrena devizna banka
Ж glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier In St. ¥eit/Sawe
Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkaese fur die Ostmark Zirokonti: Reichsbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 - Giro-zentraie der Ostmarkischen Sparkasscn, Wien Nr. 10/720 Karntne-risdbe Sparkasse Kiagenfurt Postsparkassenkonto Wien Nr. 62.283
Telefon U9

IN BETRIEBSGEMEINSCHAFT MIT KAUFHAUS RADER
JVIatfenfurl. Mwamer^asae 8/1

z

Wen AGenerationen Heusfrsuen erprobt! Von AGenerationen Hausfreuen gelobt I
FRANCK

Službo dobi Kupim večjo ko-'dam. Naslov;lp|avoUs in čed-I'čino iiihih gob. Kronau 12 ne postave, v ■ (Kranjska gora), ljubezni nesrečen, OTl-6jieli znanji « se
pod 343-6
Sprejmem tri sta-[Ponudbe rejše itavbcncji,Takoj"
mizarske pomot.'": K. B. Krain-nike za nujnajburg.
dela. Kje, naslov]^ j pove K. Bote____
h. 346-1. Kovaškega
5€tT 162#
As

У(ШШМ
мл« m«l *f, www •! wM«r
■ L	ј1п|»п1 za seno m
Kramburg pod.^ rabljen
_(poljski furman-
iski voz. Naslov močnikaln enega'Pod učenca sprcjmc!P*"^ K. B. Krain-
Huf- und wagcn-l""''S' . _
sdimied JosefjKupim žensko Medwed, Sapu- kolo, dobro o-iche 5, P. Lees, hranjeno, tudi Oberkrain. ibrez plaKev. Ni-'^-Mslov pod „Kolo" 338-7 na K. B.
Službe Išče Krainburg.
Menjam
Zameniam 15UU kg iiame drva za kurivo ali za stavbeni lei. Naslov pod .4-12-15 pri K. B. Krainburg.
Zamenjam globok otroiki voziček za damsko kolo. Naslov pod 353-15 v upravi K. B. Krainburg.!
bi primerno go-»pico 18 do let lepe zunanjosti po možnosti s fliko, katera se diskretno vrne, pod „V žarkih pomladanskega sonca" Ш-'20 na K. B. Krainburg.
OtroSki —! voziček,
Iščem mesta jPsa volčiaka,idobro ohranjen, knjigovodkinje mladega, kupim.lzamenjam za ■■'Nujne ponudbe!damsko kolo ali pod „Šotor;'',kakršno koli dru-S37-7 na upravo,go protivrednost.
lista._ ;jC. Supan, Wart
66, mlekarna.
356-n
Krainburgu »li kikem večjem kraju.' Znam pcrfektno nemško in slovensko. Nastop po I dogovoru.
V ivrho pomladanskih izletov želi inteligentna, mladt gospa, lepe zunanjosti, športni [spoznati sprem-prav Ijevalca v priro-do od '20 do 40 let. Ponudbe samo s sliko pod ■ „Turistinja" 858-20 na K. B. Krainburg.
Hotel na Go p jrenjskem kupi -j, J - kompletno pisar-opravo
Iv" n' v ■ "k "'idvema mizama, K. B. Kramburg.ip^,,^^^^^ omare
umivalno posodo. Dopise pod - 322-7 na K.
_Kupim
Kupim enocevni daljnogled za puško in dvocevni dober daljnogled. Ponudbe pod „Lovec" 364-ii na K. B .Krainburg,
Oubcoudiftemc . UIIIIkC AcanhenDCtfichcruitQ !
Bouernlillft
^ranhenoerfidittungs-AG«

•Itti	lit ml, ]|ii liifiiiti
it Bote
Krainburg
ličetn dobro o hranjen globok otroiki voziček. Dopise na K. B. Krainburg pod Voziček'^.
IKe te za aaknp: nekaj . vagonov smrekovega, |el kovega, borove ga lesa, 19, 24 m 20 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz iage ali trgovine * **eb kakovostnih razredih. Visoka (topnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, HoU-groGhandel, Kla-genturt, VStker-markter Stralie, BahnUbersetzuna.
I043-V
Prodam
kolo, kom p* prodam
Motorno 500 ccm,
letno prodam za RM 1600.-. Naslov pod Jtev. 310-6 pri K. B. Krainburg.
SENF
fabrik C.W«ng«r KlagentutI
Konja, 3-letnega, fukia, toplokrvnega, takoj pro
ESSIG
fabrlk CWanger jUioanfurt
Salt Obar 40 Jahren das Wohr-zeldien fur uns«ra wlssensdiaft-lldi »rprobten und In alter Welt oroktftd) bewflhrten Preparate
ChinoMlfabrik
AktltMgBMllMiiaft Ninftiiri
lO-letni
usluf.benec ieli znanja I 17 do 19'Ietnim deki:. tom, ki je fei in zna ljubiti. Cenjene dopise pod značko „Skrivnost ljubezni" 828-20 na K. B. Krainburg,
Spoznal bi rad spodično srednje velikosti in čedne zunanjosti staro od 18 do % let. Cenjene dopise s sliko, ki se diskretno vrne, pod „Zelena vigred" 344-20 na K. B. Krainburg.
Mlada gorenjska spodična, lepa, jubezni željna, " J želi v svrho ti-državni hih trenutkov
2enilve iP
Državni nastav-Ijenec, 26 let, razočaran v za-konu, simpatičen, visoke postave, črnolas, želi spoznati tebi primemo žensko. Slika, ki se častno vrne, zaželena. Samo resne ponudbe pod
„Razočaran" 949-20 na K. B. Krainburg.
sreče dopisovati z gospodom do
se
me
lopi!
odoi
40 let. Cenjene dopise t sliko pod „Mladostni »en" 860-20 nt K. B. Krainburg.
„Miki Bled" prosi, da se ponovno Se enkrat spomni I sličnimi pozdravi zelenimi in plavim! na naslov: P. Alois. Pričakujoč cenjenega naslova, ki ostane strogo diskreten, da irce osreči, želeč znanja s toplimi pozdravi A. P.
961-20
Mlada, simpatična, iivljenjapol-na Gorenjka, lepe zunanjosti, želi radi krajSa-nja poletnih večerov znanja z dobro čutečim gospodom, 1У do ^ let, s sliko. Diikrecija zajamčena. Dopise pod „V mraku za kapelco", 337-20 na K. B. Krainburg.
iMIad
i dobro
uradnik, situiran,
45-letni goapod v dobri iluibi na Stajerikem, ločenec, želi spoznati itsirejio gospo-dI6no, vdovo aH
ločenko z nekaj premoženja ah dohodki. Dopise
pod „Miren dom" 845-21 na K. B. Krainburg.
Izgubljeno
Dne 5. aprila sem v vlaku Budi-heim-Radmannr-dorf od 7.30 da 8.46 ure zgubil« rdečo ^ usnjeno denarnico z večjo vjoto denar-j». Sem nameščen k a in denar ni bil moj. Poštenega najditelja prosim, da vrne denar proti visoki najdnini nt Fundamt v Rtd-mannsdorfu.
848-22
neomadeževan.
f ibrik C.Wang«r KlaoMhirt
Kdrnfnerlsdie
Kla^cnlurf
LandcshypofhekcnansfaH
Da# efidlnsllliu d€f Belđis4aDes
Dorofiasse 3
rcrnnif 2410. 2417
Gewahrung von Darlehen gegen grundbudierliche SidiersteUung ftir Neu-bautcn, Althausbesitz und Landwirtsdiaften - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagcn, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalschuld-scheinen. - Haftung dcs Rcidhsgaucs Kamten.