Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
J »Jut/a vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL
No. 38. Štev. 38.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
£»t«r»d m SMoad-OlMs MatUr Jtmry 18, 101S, at th® Port oAm at	Illinois under tke Act of kvgmt 14, 1911.
The largest Slov-enian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL

Chicago, 111., 29. septembra (September) 1915
Leto 1. Volume 1.
Lokalnevcsli.
— Minulo nedeljo je nas domači župnik Rev. Sojar oznanil, da se bode vršil krščanski nauk za vse slovenske otroke nase naselbine redno vsako soboto od 2. do 3 ure popoldne v cerkveni j dvorani ,šolska maša za otroke bode pa ob nedeljah ob lOih dop.
Rev. Sojar je dobil neko angleško učiteljico, ki bode poučevala krščanski nauk one otroke, ki ne umejo slovenščine, slovenski pouk bo pa vodil naš g. župnik sam. Omenjena učiteljica bode tudi skrbela za red v cerkvi ob nedeljah pri šolski maši.
Stariši, ki pošiljajo svoje otroke v nemško, angleško katoliško, ali morda v ljudsko šolo, naj to odredbo upoštevajo in naj pošiljajo redno svojo deco vsako soboto popoldne k 'slovenskem in angleškem krščanskem nauku v našo cerkveno dvorano; ob nedeljah dop. pa k sv. maši tudi v našo cerkev. Rev. Sojar je dobil od naših sosednih farnih šol dovoljenje, da smejo slovenski otroci zahajati k veronauku in sv. maši v domačo cerkev sv. Štefana. Pazi-
Ameriške vesti.
Otvoritev nove slovenske šole v Zed. državah.
Minulo nedeljo, dne 26. septembra t. L je bila blagoslovljena najnovejša slovenska Sola v Zedinjenih državah in sicer se nahaja ta v Springfield, 111. Te redke slovesnosti se je udeležilo društvo sv. Barbare št. 74 K. S. K. J., dalje postaja dr. sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. in več drugih katol. društev.
Lepo je bilo videti nastop omenjenih društev, ki so v paradi korakali s svojimi zastavami v tako mnogobrojnem številu. Tudi šolska mladina je šla v paradni vrsti. Novo šolo je blagoslovil arhidi-jakon Hicks.
Kljub temu, da je slovenska naselbina v Springfieldu še mlada in majhna, so tamošnji Slovenci ven dar pokazali, da ljubijo slogo in napredek. Pokazali so tudi, kako da ljubijo in spoštujejo svojega domač, župnika Rev. F. S. Mažir j a, ki deluje vneto in neumorno za svojo slovensko faro, kajti šol sko deco bode podučeval v sloven-
til tamošnjo šolo, kamor zahajajo otroci premogarjev, tem je držal podučljiv govor.
Dne 23. sept, so mu pa priredili domačini v Cameronu, Colo., v tamošnji šolski dvorani v počast plesno veselico. Na tej veselici je mladi Rockefeller plesal s soprogo premogarja Mrs. Chas. Kaiser.
lo se bode pa pri tem strogo, kak-1 skem jeziku on sam. sen bode obisk? Vsak nereden slu- Zvečer se je vršila v novi šoli čaj obiska ali izostanek od vero- prosta zabava, katere se je ude uka se bode javilo dotični farni ležilo veiik0 število Slovencev šoli, kamor otrok čez teden za- siovenk, kakor tudi drugih nahaja-	. rodnosti.
— Slov. Mlad. Sam. Podp. Dru- G župniku Mažir ju želimo ©bil tšo "Danica" je priredilo v ne- no božjega blagoslova in uspeha del jo popoldne ob 3. uri v Narod-|pri novem podjetju! ni dvorani na 18. cesti in Racine
Ave. svojo prvo jesensko veselico z uprizoritvijo znane narodne igre "Domen". Po igri se je vršila prosta zabava s plesom.
Ker je našim rojakom v Chica-gu že splošno znano, da je navedeno društvo priredilo že več krasnih gledaliških iger z najboljšim uspehom, tako se je tudi minulo nedeljo zbralo pri "Domnu" polna dvorana občinstva. Neumorno za slov "Thalijo" delujoči rojak Fr. Mravlja, režiser diletan-tov tega društva, je izbral za 'Domma' prave igralke in igralce, ki so to popoldne pri tej igri svojo ulogo nad vse častno rešili. Taki igralci bi lahko nastopili vedno v vsakem večjein gledališču tudi na Slovenskem. Nanje je lahko naša "Danica" ponosna. Sedanjemu času primerna igra "Domen", katero smo videli ta dan, bode ostala vsem v prijaznem spominu osobito še radi tega, ker se je uprizorila tako fino, da se boljše sploh ni zamogia uprizoriti. Upamo, da nas bodo vrli "Da-ničarji" na zimo zopet iznenadili s kako slično prireditvijo!
—	Mestni župan W. H. Thompson je določil 9. dan oktobra t. 1. kot praznik ognjegascev. Ta dan naj bi se meščani spominjali teh mož, ki čuvajo noč in dan naša imetja pred ognjem, osobito naj bi pa vsakdo gledal na to, da po svojem pripomore odstranjevati vse prilike, ki povzročajo to nesrečo. Vsakdo naj bode že doma oprezen in previden pred ognjem. Vsako leto povzroči namreč ogenj v Zed. državah za $240,000.000 škode, od tega pripade na državo Illinois $12,000.000 škode.
—	Tekoči teden se je otvorilo na 845 So. Wabash Ave., Chicago, 111., veliko državno posredovalnico za službe. Kdor nima dela, naj se obrne na ta urad, kajti delavcev se sedaj išče za vse stroke.
—	Vsied odredbe strokovne zveze "Amalgam. Clothing Workers of America" je včeraj v Chicagu zsstavkalo 25,000 organiziranih krojačev. Nad 400 tvornic za obleko je zaprtih. Stavkarji zahtevajo izboljšanje plače in krajše delavne ure.
Zapleteni v afero Dr. Dnmbe.
Washington, D. C. 24. sept. —
Ker se je sedaj natanko preiskalo celo afero bivšega avstrijskega poslanika Dr. Dumbe, bodo nastopile Zedinjene države še napram sledečim trem osebam, ki so bile ž njim v tesni zvezi in sicer napram nemškemu vojaškemu atašeju Franz von Papen, ker se je le ta izjavil, da so Amerikanci idijoti; dalje bode najbrže od slovljen tudi avstrijski generalni konzul v New Yorku, Aleksander von Nuber. Ta je baje izdelal in predložil Dr. Dumbatu načrt za uprizoritev znane stavke v ameriških tvornicah municije. Poleg teh dveh so bode moral tudi zagovarjati pred zvezno sodnijo Wm. Warm, urednik ogrskega lista "Szabadsag" v Clevelandu, O. Naselniška oblast lahko tega u-rednika deportira nazaj v staro domovino, poštna uprava pa odvzame listu lahko takozvani "Second" class permit".
Von Papen na potu v Mehiko.
Washington, D. C., 24. septem bra. — Nemški vojaški atašej kapitan Franz von Papen, ki je igral zadnje dni v Dr. Dumbovi aferi tudi veliko ulogo, se je vsled odredbe nemške vlade podal proti Mehiki, kamor je službeno prestavljen. To je nemška vlada u-krenila vsled tega, da odstrani čim preje mogoče navedenega atašeja iz Zedinjenih držav, kjer so mu bila tla prevroča.
John D. Rockefeller ml. v Coloradu.
Valdez, Colo., 27. septembra. —
Minuli teden je obiskal John D. Rockefeller ml., ki lastuje v tej okolici veliko premogovnikov, več teh naselbin. Dne 21. sept. se je oblekel v delavno obleko premo-srarja ,ter šel globoko pod zemljo v Frederick rov, kjer si je ogledal, kako se koplje premog. S pre-mo^arji je govoril zelo prijazno in jim je obljubil, da bode skrbel za njih splošen dobrobit in blagostanje. V Tabasco, Colo,, je pose-
Preiskava katastrofe.
New York, N. Y., 24. septembra.
—Ker se je dne 22. t. m. udrla konstrukcija nove podzemeljske železnice na 7. Ave. in 24. cesti, kjer je bilo ubitih 7 oseb in 85 ranjenih, je petero raznih oblasti odredilo strogo preiskavo. Splošno se sodi, da je te velike nesreče kriva družba, ki gradi novo podzemeljsko železnico. Mestni župan Mitchel je ukazal, da se mora natanko preiskati vse naprave pri gradbi nove podulične železnice, da se ne pripeti zopet slična katastrofa.
Letos pa nameravajo Američani iznenaditi Evropejce s povsem drugim darilom, z finimi okusnimi ameriškimi jabolki.
V to svrho se bode poslalo vo-jujočim se državam 100.000 sodčkov najlepših jabolk, kar bo tvorilo skupaj 50 milijonov jabolk. Skupna vrednost in prevozni stroški bodo znašali okoli pol milijona dolarjev.
Ameriški trgovci s sadjem in farmerji na zapadu, hočejo na vsak način, da se naj uroči vsakemu vojaku ob fronti, ali pa ranjencu po eno fino ameriško jabolko. Kar bode pa teh jabolk preostalo, se bode ista razdelilo po raznih vojaških bolnišnicah.
Izjalovljeno posojilo. New York, N. Y., 27. septembra.
—Kakor se je zamoglo iz zanesljivih virov v raznih bančnih krogih poizvedeti, ne bodo dobili Angleži, ter Francozi zaželjenega vojnega posojila 1 milijardo dolarjev. Izvzemši finančnega mag-nata J. P. Morgana se skoro vse druge večje narodne in državne banke ,ter denarni zavodi nočejo spuščati v tako veliko špekulaci jo. Zastopniki Anglije in Francije se bodo morali konečno zadovolji ti samo polmilijardnim posojilom Dotičniki so odpotovali sedaj Chicago uradnim poslom.
Odstop Goethalsa.
Washington, D. C., 27. septem bra. — General George W. Goe-thals, governer panamskega o-zemlja, ki je zgradil znameniti panamski prekop, namerava dne 1. oktobra letos odstopiti od svojega urada. Nastanil se bode zatem v New Yorku, kjer bode prebil svoja stara leta.
Radovednost pri usmroenju.
Duquoin, HI., 27. septembra.—
Šerif White iz Jackson okraja je dobil dosedaj že nad 6000 prošenj od raznih ljudij, ki bi radi prisostvovali obešanju zamorca Joe Deberrya, koje se bo vršilo dne 16. oktobra t. 1. v Murphysboro, 111. Naravno da se ne bode oziralo dosti na prošnje toliko številnih radovednežev, kajti število gledalcev pri tem usmrčenju bode zelo omejeno ali prav malo.
Taft ne bode več kandidiral. Denver, Colo., 27. septembra.—
Senator Burton iz države Ohio se je na nekem banketu tukaj izrazil, da še ne ve vseh onih, ki bodo kandidirali pri prih. predsedniških volitvah. Uver jen in prepričan pa je, da tega tudi bivši predsednik Taft ne bo storil.
Veliki davki. Richomnd; Va., 27. septembra.
—Ker se je znani podjetnik in bogatin Thomas F. Ryan iz Virginije več let ustavljal plačevati državi pripadajoče davke, je sedaj vrhovno sodišče določilo, da mora dotičnik iste poravnati na vsak način, inače se bode njegovo posestvo prodalo na javni dražbi. Skupni znesek zaostalih davkov znaša okoli 2 milijona dolarjev.
Darilo Amerikancev.
Lansko leto so poslali naši Amerikanci v Evropo celo tovorno !adjo igrač in drugih stvari, katere se je razdelilo otrokom revnih družin na Aneleškem, v Franciji, Belgiji, Nemčiji in Avstriji.
Velika razstrelba gazolina.
Tusco, Okla., 28. septembra.—
V mestecu Ardmore, Okla., je včeraj eksplodiralo tamošnje skladišče gazolina obsegajoče 3000 sodčkov te gorljive tvarine. Eksplozija je bila'tako jaka, da se jo je culo več m'lj daleč naokoli. Vsled te razstrelbe je bilo na me stu tfbitih 50 oseb, nad 200 pa nevarne ) anjenih. Ogenj se je vsled razstrelbe tako hitro razširil, da je celo mesto v plamenih. Vsaka pomoč od strani ognjegascev je nemogoča.
Inozemske vesti.
HUDI BOJI NA FRANCOSKEM.
Nemške izgube.
London, Anglija, 27. septembra.
Odkar se je vršila pred letom dni znamenita bitka ob reki Marne, kjer so bili Nemci pognani rlazaj, — se niso Francozi, Belgijci in Angleži na zapadnem bojišču nikdar tako junaško izkazali, kakor zadnja dva dneva V teh dveh dneh so te zavezniške čete več pridobile, kakor v vseh minulih 12 mesecih skupaj. V Champagne okraju so pognali Francozi sovražnika iz varnostnih jarkov za celih 20 milj nazaj. Dalje so zopet zavzeli Francozi pri Rheims 3 važne naselbine, katere so imeli dosedaj Nemci v rokah. Na severni strani pri Zeebrugge blizu Ostende je uspešno streljala angleška pomorska flotila na sovražnika, da se je moral umakniti. Istotako so Angleži zavzeli. Nemcem iz rok mesta LaBasse, Loos in Souchez; vsa ta mesta se nahajajo severno od znamenitega taborišča Arras.
Vsega skupaj so odvedli naši nad 20,000 Nemcev v vojno ujetništvo; poleg tega so zaplenili tudi 30 večjih topov in veliko število strojnih pušk. Vse kaže na to, da se bodo morali Nemci sčasoma umakniti z belgijskega in francoskega ozemlja.
Veselje v Parizu. Pariz, Francija, 27. septembra.
—Nepopisno je veselje Parižanov vsled nepričakovane velike zmage nad sovražnikom. Vsi listi hvalijo iraber nastop generalov, in vojaštva, ki se je tako junaško izkazalo zadnja dva dneva. O veliki zmagi se je čitalo na vseh javnih prostorih tozadevno uradno naznanilo. Ljudstvo hodi trumoma po ulicah ter prepeva "marselje-zo". Dosedaj so došli v Pariz že 4 vlaki z nemškimi ujetniki, kojih se šteje približno 20,000. Nad mestom je manevriralo danes 120 : !rancoskih vojaških aeroplanov, cateri so metali na tla francoske trikolore v znamenje zmage.
Zmagoslavje v Londonn. London, Anglija, 27. septembra.
Ko je prišla semkaj iz glavnega vojaškega stana vest o s;.jajni zmaeri Angležev, Francozov in Belgijcev, se je lotilo ljudstva ne-
popisno navdušenje. Vse jutranje izdaje listov so prinesle poročilo o zmagi v buletinih z velikimi črkami. Zvečer so se pa vršile po raznih cerkvah zahvalne službe božje.	,
Nemci priznavajo poraz.
Berlin, Nemčija, 27. septembra.
—	Severozapadno od mesta Lens so se morale naše čete umakniti pred sovražno premočjo. Pri tem je zajel sovražnik dosti našega vojnega materijala in mož. V goz-dovju med mestom Reims in Ar-gonne se je naša armada tudi u-maknila nazaj. Na belgijskem o-brežju pri Zeebrugge so angleške bojne ladje streljale na naše postojanke. Ker je mesto Souchez skoro do cela razdejano, so ga naši prostovoljno zapustili in prepustili sovražniku v roke.
4 angleške ladje potopljene.
London, Anglija, 27. septembra.
—	Zadnje dni so nemški podmorski čolni v angleškem kanalu potopili 4 večje angleške tovorne ladje in sicer pri Kinssar Partu parnik Chancellor; pri Fastnetu transportno ladjo "Anglo Columbian", ki je vozil iz Kanade veliko število vojaških konj. Dalje sta se potopila tudi angleška tovorna parnika "Urbino" in "He-si-one."
Za varnost nevtralnih parnikov.
London, Anglija, 27. septembra. Nemška admiraliteta je izdala na vse nevtralne države navodilo, ali ukaz, da naj le te svoje parnike, križajoče sovražno vodovje, za-znamvajo na obeh straneh z vid-
Pridobljeno ozemlja v sedanji vojni.
Ob zaključku prvega leta vojne je znašala skupna površina po zaveznikih pridobljenega ozemlja sledeče: v Galiciji 3861 kvadratnih milj, na Elzas-Lotarinžkem 405; torej skupaj 4266 kvadr. milj kar bi lahko primerjali velikosti države Connecticut.
Pač drugačen uspeh so pa imele že ob tem času centralne sile (Nemčija, Avstrija in Turčija) kakor sledi: V Belgiji 11,197 kvadr. milj, v Franciji 8108, na Ruskem Ž0,193, torej , skupaj 69,498 kvadr. milj; to bi tvorilo velikost držav Missouri ali za tretjino velikosti cele Nemčije.
Skupno število tem vojnim silam padlih ujetnikov je znašalo v tem času 1,694.869; med tem je bilo 8790 častnikov; poleg tega je bilo zaplenjenih tudi 8000 sovražnih večjih in manjših topov ter 3000 strojnih pušk.
Lntsk zopet v ruskih rokah.
London, Anglija, 27. sept. — Iz Petrogradu se semkaj poroča, da je prišlo te dni na severni strani Lutska do hudih bojev. Rusom se je poročilo to mestece zopet zavzeti in odvesti sabo 4000 sovražnih ujetnikov. Istotako se je ruskim četam posrečilo odbiti von Mackensenovo armado, ki se je pomikala proti Minsku, na severu je pa general Rusky blizu Rige uspešno zabranil Nemcem nadaljno prodiranje preko reke Dvine.
Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 25. septembra.
nimi barvami. V tem slučaju se?Na južn;m bojišču je priglo zad_
bode lahko pazilo in spoznalo nevtralne parnike, da ne pride zopet do kakega neopravičenega torpe-diranja.
Tretje nemško vojno posojilo.
Berlin, Nemčija, 24. septembra — Včeraj popoldne ob 1 uri se je zaključilo subskripcijo tretjega vojnega posojila, katero se je nad vse pričakovanje dobro obneslo. Skupaj se je v državni banki podpisalo $2,750,000,000 ali 11 in pol milijard mark. Cesar Viljem se je državnemu finančnemu ministru in ljudstvu iskreno zahvalil za tako veliko domoljubje. Sedaj je Nemčija v finančnem oziru zopet preskrbljena za več mesecev, ter ji še ne bo potreba iskati denarja izven države.
$13,800,000 dnevnih vojnih stroškov.
Pariz, Francija, 27. septembra. — Francija ima dnevno $13,800,-000 dnevnih vojnih stroškov. Tako je danes naznanil predsednik budgetne komisije. V tem poročilu je tudi navedeno, da je Francija potrošila v sedanji vojni že 4 in pol milijarde dolarjev; do 1. j an. 1916 bodo pa znašali skupni stroški $6,100,000,000. Od poče-tka vojne se je potrošilo v ta namen vsak mesec 260 milijonov dolarjev; sedaj pa znašajo vojni izdatki na mesec približno $414,-000,000.
nje dni ob srbski meji pri Savi in reki Drina do vročih artilerijskih napadov. Naši so uspešno bombardirali srbsko utrdbo Pozarevae inGradišče.
Istotako .so se vršili včeraj na ruski fronti blizu Ikve hudi spopadi s sovražnikom. Ravno ko so hoteli Rusi prekoračiti rekb Ikvo, jih je naša artilerija z silo pognala nazaj.
Pri Novomišu v Litvaniji je jiaša armada udrla v ruske pozicije; posrečilo se ji je zajeti 900 mož sovražnika in zapleniti več strojnih pušk.
Na laški fronti je sovražnik na Lafraun planoti pričel včeraj že za rano streljati na naše postojanke. Po večurnem hudem odporu je moral konečno zopet prenehati Položaj naših operacij na Goriškem je ostal tudi minule dni ne-izpremenjen. Sovražniku se nikakor ne posreči zavzeti dober-dobske planote, ali zajeti prehodno pot do Gorice.
Stroški mobilizacije v Švici Pariz, Francija^ 27. septembra. Do septembra 1.1. so znašali skupni stroški mobilizacije v ,Švici $28,000.000; tako je poročal predsednik švicarske konfederacije____
Motta na zadnjem narodnem zbo- §cih. ru. Motta je dalje omenil, ako bode vojna trajala še 10 mesecev, bodo znašali mobilizacijski stroški v Švici 80 milijonov dolariev.
Da se pokrije ta primankljaj bode Švica uvedla monopol na tobak in bo naložila večji vojni davek na razne stvari.
Grška mobilizira. London, Anglija, 27. sept. — Grška vlada je odredila splošno mobilizacijo svoje armade, da nastopi potrebne korake, v slučaju da bi se Bolgarija pridružila in pomagala Avstriji. Vsi naborniki od 1. 1893 do 1894 so bili poklicani pod orožje, tako da bo znašala skupna grška armada do 400.000 mož. Poleg tega je Grška dobro preskrbljena z orožjem, munifijo in živežem. V prvi vrst* hoče Grška braniti svoje ozemlje pred sovražnim navalom.
Včeraj je dala grška vlada zakleniti 20 tujih tovornih ladij, na-hajajočih se v grških pristani-
. Na Lemnos otoku je zbrana 100.000 mož broječa Grška armada. ki ima nalogo udreti v Bolgarijo, ako bi slednja napadla Srbi-io. Pri Odesi in na obalih Črnega morja se pa zbira številna ruska armada za morebitni slučaj vpada »v Bolgarijo.

Dopisi in društvene vesti.
NAZNANILO.
Chicago, 111. Člani društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago, 111, so s tem uljudno naprošeni, da se v velikem številu udeležijo prihodnje redne mesečne seje. ki se vrši v nedeljo dne 3. oktobra t. .L
Na tej seji se bode razdelilo nove certifikate, katere sem že prejel od gl. tajnika. Nove cer tifikate bodo dobili vsi oni, kateri so mi stare izročili ali doposla-li. Dostkrat sem že prosil in o* pominjal na tem mestu članstvo našega društva, da bi mi certifikate pravočasno izročilo. Pa žal, — še je nekaj članov, ki se niso hoteli odzvati temu klicu. Vsi ti člani bodo morali plačati za kasnejšo premembo certifikata pristojbino 50 centov. Certifikat mora na po določbi glavnega odbora vsak član ali članica naše Jed-note izročiti, da dobi novega. Toliko y blagohotno upoštevanje in ravnanje!
Za priJKodnjo sejo imamo zopet lepo število novih članov, pridite torej vsi na sejo in ne delajte pri tem nikakih izgovorov. Ob nedeljah popoldne ima vsafcdo čas, da se vdeleži enkrat na mesec društvenega zborovanja. Izjema so le bolniki ali pa oni, ki delajo.
S sobratskim pozdravom
Math. Grill, 1. tajnik.
Chicago, HI.
Slavno uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote:" — Prosim 'Vas, določite malo prostora v našem priljubljenem listu, da poročam o uspehu naše male veselice, ki jo je priredilo dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. dne 12. sept. t. 1. v korist društv. blagajne. Najlepšo zahvalo izrekam v imenu društva M. P. štev. 78 slavnemu občinstvu, za tako obilno udeležbo, ker ste pomagali do tako lepega uspeha. Izžrebana sta bila ta dan, kakor že vsem znano, tudi dva dobitka. Prvi dobitek je bila štev. 59. C; tega je dobila Mrs. M. Stimec 951 W. Erie Str. Chicago; drugi dobitek je bila štev. 95. B, istega je dobila Miss Jennie Kokal 1834 So Ashland ave. Toraj še enkrat najiskrenej-ša zahvala vsem tistim, kateri so nam pomagali, da se je vršila veselica v tako lepi slogi in končala s tako lepim uspehom! Zaključek te veselice je pripomogel društv. blagajni nad $80.00 čistega dobička.
Nadalje naznanjam cenj. sose-stram, katere niso bile na zadnji seji navzoče, kakor tudi cenj. rojakinjam, katere še niste pri nobenemu društvu, da je društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K J. določilo, — kar je upati najboljšo pot, za napredek društva in da bi se moglo vsem vstreči takole: Zgoraj omenjeno društvo bode v nadalje tudi delilo bolniško podporo $5.00 tedensko proti vplačevanju 50c na mesec v društveno blagajno. Ker pa vse članice nočejo te podpore, moram pojasniti, da članica, katera noče bolniške podpore, plača v društveno blagajno mesečno samo 15c, kakor dosedaj, tako tudi za naprej in to je za $50.00 za pogrebne stroške. Članica, katera hoče biti za bolniško podporo zavarovana pa nlača 50c. mesečno toraj 35c več in teh 35c se porabi za bolniški sklad. Nadalje kakor določeno, se bo jemal od veselic čisti dobiček na polovico za vsaki sklad.
Toraj upam, da vsakdo lahko razume, da se to ne dela v nobeno nasprotje, marveč le radi tega, da bi društvo napredovalo. Toraj drage rojakinje, kar je pa še najbolj potrebno, posebno za dekleta, za vse se bo sedaj skrbelo, da ne bo več izgovorov: Saj bi šla lada v naše društvo, pa nimate bolniške podpore. Zdaj pa bo podpora. Toraj ne odkladajte. ampak pristopajte. dokler ste zdrave in mlade, ker to je v Vašo lastno korist.
Prispevki za bolniški sklad se začno pobirati z mesecem oktobrom t. 1. in kolikor jih z mes. okt. začne, ako tudi en mesec kasneje in da prispevek za oktober tudi nazaj poravnajo, vse tiste so opravičene od prvega jan. 1916 do bol. podpore v njihovi gotovi bolezni. V ta namen imajo tiste članice, ki
so za bolniško podporo glasovale
sedaj dolžnost nekaj ukreniti, da bi se nekoliko bolniški sklad povečal in to, kakor na seji določeno dne 19. sept. t. L brez kakega nasprotstva do drugih članic, ki niso za boln. podporo vnete. -	,
Od 1. jan. 1916 dalje bo vsaka novo pristopila članica v tem bol skladu opravičena do boln. podp. po preteku 6. mesecev, kakor po navadi pri večini drugih društev. V ta namen, da se bo vedela vsaka pravilno ravnati glede društva, bodo izdana nova pravila vsaki članici.
S pozdravom do vseh či(tate-ljev tega lista in članstva naše
si. Jednote!
Miary Kobal, tajnica.
2040 W. 22 Place.
POZIV.
Uradniki in odborniki društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J. Calumet, Mich, so naprošeni, da se zberejo v društveni dvorani v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. takoj po prvi sv. maši, da pregledajo račun za tretje četrtletje. Spoštovanjem
John R. Sterbenz, tajnik.
Calumet, Mich, dne 20. septembra 1915.
Calumet, Mich.
Iz urada društva sv. Petra *t. 30 K. S. K. J.
Naznaniti imamo žalostno vest, da se je naš sobrat Mihael V. Madronič ponesrečil v rudniku do smrti. Ravno dne 1. septembra, ko je omenjeni obhajal 40. letnico svojega rojstva čil in zdrav, se je podal zvečer na delo v rudnik, in naslednje jutro ob 5 uri je padla nanj velika plast, ki ga je na mestu zasula in ubila. Pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku v nedeljo, dne 5. t. m.
Dasiravno je bilo ta dan vreme zelo prijazno, vendar udeležba od strani tega društva ni bila, kakor se je pričakovalo; zaradi tega se je sklenilo pri društveni seji dne 12. t. m. sledeče:
V 'lučaju smrti kakega član tega društva 1.) vsak član se mora vdeležiti pogreba, 2.) član, ki se pogreba ne vdeleži, mora plačati 50c globe v društveno blagajno, 3.) član, ki bi se temu pro-tivil, da noče plačati omenjeno svoto, se suspenda iz društva in Jednote; izvzeti so lc oni člani, ki isti dan delajo, ali pa če je bolan, in oni, ki živi več kot 5 milj od tega mesta.
Za društvo sv. Petra št. 30 K. S. K. J.
John R. Sterben^ tajnik.
OPOMIN.
Iz urada društva sv. Petra št. 30 K. S. k. J. Calumet, Mich.
Večkrat je bilo že omenjeno v *1 Glasilu K. S. K. Jednote," da bo ta Jednota svojim članom (icam) izdala nove certifikate, in glavni tajnik, g. Josip Zalar, je tudi že večkrat v Jednotinem glasilu članstvo opozoril na to, da naj stare certifikate izročijo društvenemu tajniku, da bo iste imel vse v redu pripravljene za odpošilja-tev na glavni urad.
Čas se bliža, ko bo tudi naše društvo prišlo na vrsto. Zaradi tega opozarjam vse one člane in članice našega društva, ki mi dosedaj še niso certifikatov izročili, da isto storijo saj do prih. seje, ali pa pri seii dne 10. oktobra t. 1. da mi bode mogoče certifikate odposlati na zahtevo na glavni urad.
Vsled tega se nadejam, da se bodo oni člani, katerih se to tiče, temu opominu zanesljivo odzvali, ter s tem odstranili vsako nadaljno sitnost.
Sobr. pozdrav
John R. Sterbenz, tajnik.
Waukegan, HI.
Cenjeno uredništvo: — Poleg spolnjevanja pravil veže tudi dolžnost vsakega člana n članico naše si. K. S. K. J., da vestno prebira vsak teden naše Jednotino Glasilo, katerega izdaja naša organizacija v izpodbudo članstvu, da znajo pod kakim varstvom so pri tej Jednoti zavarovani za slučaj nesreče, in kako naša dična podporna organizacija posluje?
Tako sem čital v štev. 38 našega lista na strani uradnih naznanil gl. tajnika sobr. Jos. Zalar j a zanimivo poročilo koliko podpore je naša K. S. K. J. tekom svojega obstanka že izplačala do danes članom in članicam, ter njih preostalim? Te številke so za nas vse velike važnosti in posebnega pomena. Zatorej naj bode vsak član naše organizacije ponosen na njo in naj se zaveda svoje dolžnosti, da še bolj z večjo vnemo agitiramo za napredek te velike podporne organizacije. Ni se nam potreba bati naših nasprotnikov, ki kujejo prepir in hočejo o-mejiti ali zabraniti napredek našega samaritanskega dela. Bodimo oprezni in držimo se vestno in zvesto naše dobre podporne matere K. S. K. J.!
Kakor se zbirajo včasih viharni'oblaki na nebu, tako se tudi razpustijo, in konečno lijejo svojo mokro jezo, dokler ne nastopi zopet lepo vreme. Na isti način so se zbirali že mnogokrat maščevalci in neprijatelji naše Jednote, hoteč ji škodovati, ali ji zabraniti napredek. Pa zato žanjejo svoje primerno plačilo in delež.--
Torej dragi mi člani K. S. K. J., posebno oni v naselbini Wauke-gan, ki ima mnogo društev; a samo tri, spadajoča k naši K. S. K. J.--kličem Vam: Ne bodite mrzli, ali celo taki, da bi agi" tirali celo zoper svojo lastno podporno organizacijo K. S. K. J.! Preštudirajte še Vi ono poročilo, priobčeno v 36 štev. našega Glasila. Zanesljive številke o že izplačani podpori nam dokazujejo dobrodelnost, pomoč in poštenost delovanja največje slovenske podporne organizacije v Združenih državah ameriških. Smelo lahko trdim, da ni bil še nikdo ogoljufan ali kaj na škodi pri zavarovalnini in podpori, do katere je bil opravičen. Vse se je pošteno in v redu izplačalo. Zatoraj Člani in članice, očetje in matere, vzemite si za zrcalo našo si. K. S. K. Jednoto. Priporočajte jo vsepovsod in vedno! Člani v AVaukega-nu spadajoči k društvom te Jednote, — — očetje, ki imate sinove nad 16 let stare, pripeljite jih pod zastavo društva sv. Jožefa štev. 53, ki je v zvezi s K. S K. J. Matere, podučite svoje hčere, ki gotovo stremijo za Vami, da bi postale članice te organizacije; glejte na to. da jih privede-te pod naše okrilje! Žal, da je tukaj dosti članov, ki radi poslušajo one, ki so zoper našo podporno organizacijo Naj se isti vprašajo sami sebe, jeli so bili vsikdar pošteno izplačani od strani naše Jednote za razne .poškodbe itd ali ne? Ali se ni vedno posmrtni na za vsakim pokojnim članom ali članico točno in v redu izplačala? --Da! — Delujmo torej skupaj še za večji napredek našega društva, ter K. S. K. J., da bomo nanjo čez čas lahko še bolj ponosni.
Priporočal bi tudi, da naj članstvo naše si. Jednote vestno čita Glasilo, ter naj ga da prebranega tudi svojim prijateljem in znancem na ogled. S tem se jih bode indirektno privabilo, da bodo postali sčasoma tudi naši sobrat je in sosest^e ter člani K. S. K. J. Agi-tirajte tudi za ta list med rojaki nečlani.
Osobito priporočam v naselbini Waukegan društvo sv. Jožefa Št. 53, ki obstoja že približno 15 let. Pri tem društvu imate tudi lepo dnevno bolniško podporo, — v slučaju smrti pa lep pogreb. Kot 12 letni član tega društva smem trditi, da je bil še vsak bolnik pošteno izplačan s pripadajočo mu društveno podporo; tako smo tudi še vsakega pokojnega brata lepo spremili k zadnjemu počitku.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Frank Berce, 12, letni član dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J.
Standard, HL
Cenjeni sobrat urednik: —
Misleč, da se bode kateri izmed drugih zopet kaj oglasil, ker nas je več tukaj, pripadajočih h K. S. K. J. sem vedno zasledoval razne dopise v tem listu. —
Ker je torej le bolj poredko kaj slišati iz nase naselbine, naj mi bode dovoljeno, da se zopet o* glasim s temi vrsticami.
Dnevi poletnega časa minevajo. Jesen se nam zopet bliža. Dišeče rožice so že usahnile in uklonile svoje glavice; tu in tam je že o-paziti, da pada listje z drevja. Petje veselih ptic se sliši visoko
nad nami, kajti nekatere se že poslavljajo od nas z nado, da nas bodo na spomlad zopet obiskale.
Da pa ne boste mislili, da nismo v nobenem oziru napredni, naj povem da smo imeli tukaj dne 12. sept. sv. birmo. V ta namen je prišel semkaj iz Peorie, 111. mil. g. škof. Birma se je vršila v bližnjem mestecu Granville. Sv. birmo je opravilo tudi dosti slovenskih dečkov in deklic iz naše naselbine in gotovo jim bode o-stal, kakor tudi nam, — ta dan v trajnem spominu.
Mile ptice žvrgolele,
Glas se čul je z visočin.
V čast Vam dečki in deklice,
Svete birme v spomin.
Po dovršeni sv. birmi je mil. škof blagoslovil novo pokopališče.
Boljše delavske razmere so tukaj še vedno uklenjene v verige. Kadar se iste kaj spremenijo, bo-dem že zopet naznanil.
Sobratski pozdrav članstvu K. S. K. J.
Valentin Fortuna.
Waukegan, 111.
Slavno uredništvo: —
Prosim Vas, da priobčite sledeče vrstice glede našega slovenskega Lovskega - Ribiškega kluba "Orel."
Kakor vsakemu znano, nam poteka že poletni čas. Z ribarenjem bode kmalu pri kraju, ker se ribe gedaj tako več ne lovijo. A nastopa nam pa lovska sezona na divjačino; treba bode zopet malo pogledat za okusno zajčjo pečenko. Ker je sedaj lov že odprt, e je na naši zadnji klubovi seji določilo, da priredimo izlet, ali lov na dan 10. oktobra. Izlet se vrši na farmi našega rojaka Janeza Kolenca, približno enajst milj oddaljeno od tukaj. Farma se nahaja v Illinois in Hake County.
Zatorej prosim in opozarjam vse člane našega kluba, da naj se polnoštevilno in zanesljivo udeležijo seje, ki se vrši dne 2. oktobra zvečer ob pol 8 uri na Market St. št. 611. Na tej seji se bodemo bolj natanjko pogovorili glede nameravanega izleta, oziroma lova na zajce in--medvede.
S pozdravom
Za Slov. Lovski - Ribiški klub "Orel"
Frank Brence, predsednik.
Upam, da mi iBtega ne boste odrekli
Zopet se nam bliža dan zabave in veselja in sicer dne 10. oktobra t. 1. ali drugo nedeljo v mesecu zvečer ob 7 uri v Medoshevi dvorani. Tedaj bodo naši vrli slovenski fantje priredili zopet drugo veselico v korist naše slovenske cerkve sv. Jurija.
S temi vrsticami vabimo vse naše vrle rojake in rojakinje na to veliko in zanimivo zabavo, kajti, kjer je slovenski fant, — tam je veselje in kratek čas. Upam, da pridemo ta večer v polnem številu, da tako počastimo naše vrle fante, na katere smo tukaj v So. Chicagu lahko ponosni.
Spoštovanjem
Jakob Smrekar.
Iz urada društva sv. Barbare št. 97 K. S. K. J. Mt. Olive, HI.
Vse člane našega društva prosim, da se zanesljivo udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 3. oktobra t. 1. Na tej seji i-mamo dosti važnih zadev za rešiti. Kdor se te seje ne udeleži, bode l^azn-ovan za prvikrat s 25c glob«.
Poleg tega opozarjam tudi vse one člane in članice, ki dolgujeje asesmente društvu, da svoj dolg poravnajo in da naj asesm. bolj redno plačujejo, da se s tem izognejo suspendaciji. Istotako opominjam vse one člane, ki bivajo nad 50 milj oddaljeno od tukaj, da si nabavijo potne liste, ako ni morda v bližini kakega drugega društva K. S. K. J. Ako pa je, naj pa vzamejo dotieni prestopne liste.
Sobr. pozdrav
Anton Muič, ta j.
NAZNANILO.
South Chicago, 111.
Cenjeni sobr. urednik!
Zopet Vas prosim za malo prostora v našem priljubljenem listu.
Brooklyn, N. Y.
Iz urada tajnika društva sv. Jožefa štev. 57. K. S. K. J. v Brook-lynu, N. Y.
Člani goroimenovanega društva se uljudno prosijo, da se za gotovo udeležijo prihodnje četrletne seje, ki se vrši dne 2. oktobra t. 1. točno ob 8 uri zvečer. Pri tej seji se bode poročalo o društvenem trimesečnem poslovanju in denarnem stanju: O dohodkih in izdatkih za mesec julij, avgust in september tekočega leta. Vsled tega bi bilo želeti, da bi se te seje udeležili vsi člani. Glasom društvenih pravil ima plačati vsak član 25c za neopravičeno odsotnost. Ta svota se uporabi v korist društvene blagajne,. Izjeme so le: bolezen ali delo. Kdor se ne bode mo-
gel udeležiti te seje, naj blagovoli po dopisnici to pravočasno naznaniti tajniku. Oni člani, kateri še niso plačali tiketov od glavne veselice prosim da jih plačajo pri prihodnji seji. Obenem tudi prosim, da vsakdo odda tikete od piknika da zamorem narediti veselični račun. Pred 3 meseci sem poročal in prosil cenjene člane da mi pošljejo svoje certifika-te ali zavarovalne "policy", katerih pa se do danes nisem dobil od nekaterih članov; torej prosim one, kateri jih še niso oddali, naj certifikate oddajo tajniku pri prihodnji seji.
Opominjam tudi vse one elane, ki že dva meseca dolgujejo ases-ment, da pri prihodnji seji svoj dolg poravnajo.
S bratskim pozdravom
G. Tassotti, tajnik. 423 Throop Ave! Brooklyn, N. Y.
Že 48 ur po poroki, misli marsikatera nevesta, da je bas njen
soprog najboljši človek na svetu. •
Življenje je neprestana človeška dirka, pri kateri tekajo ljudje za — dolarjem.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Iz urada Slov. Stavb, in posojiln. društva "Slovenski Dom" Chicago, HI.
Cenjemu slovenskemu in hrvaškemu občinstvu v Chicagi in o-kolici s tem uljudno naznanjamo, da bode dne 5. oktobra t. 1. otvor-jena, ozir. izdana 29. serija za pristop k temu pomembnemu društvu. Kakor običajno se delijo delnice v dva razreda in sicer: oddelek A, delnica po 25c in oddelek B, delnica 12V^c. Delnice si lahko vzamete pri društv. tajniku na domu, ali pa pri seji v cerkveni dvorani. Naše društvo ima sedaj skupnega premoženja, namreč na posojilu, na zemljiščih in knjigah in kar je ročne blagajne $67,-992.53.
Natančno tiskano poročilo o celoletnem poslovanju bode izdano, kakor hitro bodo računi urejeni in zaključeni.
Rojaki! Sedaj se Vam nudi zopet lepa prilika za pristop k temu društvu, "kjefr se Vam denar boljše obrestuje kot v bankah!
Za mnogobrojen pristop se toplo priporoča
Odbor: Louis Duller, predsednik.
Anton Kremesec, pod prods. Joseph Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St.
Frank Banich, blagajnik.
Splošna napaka.
Na tisoče amtriškega prebivalstva boluje na črevesnih boleznih; najnavadnejša bolezen je zaprtje in nje posledice. Večina takih bolnikov napravi veliko skupno napako, da rabijo namreč pilule in drastična zdravila, ne da bi se preje prepričali, če so škodljiva ali ne. Vsako drastično izčiščevalno zdravilo, katero oslabi telo ali zahteva stalno uživanje zdravil, je nezdravo, škodljivo. Ako boluje-te na zaprtju ali na kaki drngi, iz njega izvirajoči bolezni, rabite zdravilo, katero vas ne bode samo olajšalo, temveč bode ob istem času tudi ojačilo prebav'.jalne organe. To zdravilo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo sestoji iz rdečega vina in zdravilnih zelišč, — je odvajalno sredstvo, tonika in aromatika — ter vam da olajšanje pri
ZAPRTJU,
NJEGOVIH POSLEDICAH,
PREBAVLJANJU,
ZBIRANJU PLINOV IN VETROV,
BOLEČINAH V DROBOVJU,
BOLEZNIH V ŽELODCU,
NERVOZNOST1,
SLABOSTI
Posebno dober učinek pa ima v bolezni, katero povzroča ali katero spremlja zaprtje in slabost. Zato bi se moralo rabiti to zdravilo takoj, ko se čuti prvo znamenje nerednosti organov.
CENA $1.00.	V LEKARNAH.
Izdelovalec In lcemist 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
Ako vas nadlegujejo revmatične in nevralgične bolezni, tedaj poskusite Triner's Liniment. Ta vam bode prinesel hitro olajšavo.	Ona 25 in 50c, po posti 35 in 60c.
Slike iz vojne.
2knimivo6ti s soške fronte. Postavili smo se. — Laški ujetniki. — Dalmatin ci hočejo Benetke. —30.5 cm strah.
se j vode namreč primanjkuje, ker jo moramo nositi daleč iz doline. Mrači se, svetilke nimam, zato končam.
Sanitetni praporščak g. I. J. pi. še župniku t Sorici dne 25. julija med drugim:
Kakor ste gotovo že brali v ca sopisih, so bili od 18. do 22. julija zelo hudi časi ob goriškem pred most ju. Položaj je postal že pre cej kritičen, zato so pozvali litne čete." No, in postavili smo se. Štiri dni smo bili v boju na najnevarnejši točki pri P. in dali Lahonom po petah. Naše izgube so bile precejšnje in obvezoval in trostal sem noč in dan. Okrog 200 Lahov je nas bataljon tudi ujel in ti so skrbeli za zabavo. Tako veselih ljudi še nisem vide Vse naše naokrog so objemali. Bi la je prava komedija. Eden od njih, na nogi lahko ranjen, je re kel: 4'Da, da, to se pravi iti Gorico kavo pit, kakor so nam naši častniki obetali. Šest ted nov že sedimo tu, ne da bi kaj na redili." In res, Lahi so na celi črti še vedno tam, kjer so bili, ko smo prišli mi dne 28. maja. Še izgubili so nekaj. Naši dve stotni ji sta napravili v noči od 22. na 23. t. m. protinapad in jim iztr gali precejšen kos jarkov, katere ga so bili naši pred dalj časom iz gubili. Našim Dalmatincem je le to žal, da nas ni malo več; v enem tednu, pravijo, bi bili v Benetkah Morda še pride čas za to.
Jaz med tem časom nisem bi v posebni nevarnosti. Svojo po-močno postajo smo si uredili skladišču neke tovarne tik ob Soči. Posteljo sem imel kakor v tu nelu med zaboji, polnimi bomba-baža. Par granat in šrapnelov je priletelo tudi v naš Tusculum, a človeških izgub ni bilo. Največji strah nam je povzročil nepričakovan strel iz našega 30.5 cm mož-narja, ki je stal približno 100 korakov za nami. Vse šipe v okolici so popokale, opeka je letela s streh, mi pa med zaboje. Cel re špekt pred temi "gavnerjir-
Od danes ponoči pa zopet uživam "dolce far niente" v neki vili v predmestju. Godi se mi drugače dobro, le malo bolan sem že cel teden. Pa ne bo sile. Najbolj me jezi, da nisem dobil dopusta za študije, kakor mnogi moji tovariši; kot doktor bi še z veliko večjim veseljem delal neko kot medicinec. Težko čakam trenot-ka, da zakoljemo pitano tele, ki bo pa med tem, tako se bojim, že cel bik. — Prisrčen pozdrav!
Na koroški meji.
Topničarski predmojster Jožef Remec piše s koroške meje dne 2. avgusta:
Deset mesecev je stala naša baterija v bran proti Rusom; ko je pa izdajalski Lah napovedal voj-no Avstriji, je bila naša baterija premeščena na južno bojišče. Že v Galiciji se je odlikovalo gorsko topništvo, tukaj je pa še večjega pomena. Kajti težkih topov ni mogoče spraviti na ysak kraj, kamor bi bilo treba, gorsko topništvo se pa igraje prenaša. Zato tudi pade mnogo sovražne pehote pod ognjem gorske artiljerije.*
Sedaj smo že dolgo na enem stališču. Italijani nas obstreljujejo in tratijo strelivo, kakor bi imeli tvornice za municijo takoj zadaj za fronto. Seveda nam ne napravijo nobene škode. Mnogokrat nam frče granate in šrapne-li vseh kalibrov nizko nad glavami in padajo za nami v dolino, kjer je, hvala Bogu, še dovolj prostora za vse granate, ki jih i-majo Lahi v zalogi. Da pa sovražnik ne postane preobjesten, mu pa od časa do časa pošiljamo <lo-bromerjene granate in šrapnele, da se mu prevroča kri nekoliko ohladi. Porabimo malo municije, ampak z gotovim uspehom. Ne tratimo poneumnem streljiva kakor Italijani, ki se jim bo to še bridko otepalo, kakor se Rusom.
Za prenočišča in vedrišča ofi slabem vremenu imamo v zemlji napravljene luknje, kjer smo varni tudi pred sovražnim ognjem. A-ko ne streljamo ob slabem vremenu, čepimo v teh staniščih in se kratkočasimo s čitanjem, pogovori itd. Najbolj pa se vsak dan razveselimo trena, ki nam redno prinaša kruh in druge potrebne stvari. Za pribeljšek dobimo časih tadi vina ali malinovca, kar se našim suhim grlom prav prile-
"Citla di JesL" ..
Četovodja Jakob Tišlar, trd-njavski polk št. 46, nam piše z Brionskih otokov še nekaj podrobnosti o uničenju italijanskega zrakoplova "Citta di Jesi." Tišlar je imel tisto noč službo v o-pazovalnem stolpu. Ko je zaslišal brnenje motorja, je takoj javil po telefonu, a ni se vedel, da li je kak italijanski podmorski čoln ali pa zrakoplov. No naši žarometi so kmalu razsvetlili nebo in pokazali našim topovom njihov cilj. "Dobro smo namerili šrapnele; zrakoplov se je nagnil, se hotel nato dvigniti, a kmalu obstal in začel padati. Razbili smo mu krmilo in zadnji del truptf. Narahlo je padel na morsko gladino, 8 km daleč od nas. Zaorili so nepopisni Ura! Naše torpedovke so odhitele na morje reševat italijanske zrako-plovce, naši hydroplani so križa-rili po zraku. 'Sprednji del zrakoplova je ostal nepoškodovan, zadnji del je bil izpraznjen, pri padcu se je zlomilo tudi ogrodje. Drugi dan so naše torpedovke ponosno privlekle italijansko zračno križarko na varen prostor. S tem je izgubil Lah že drugo najmodernejšo zračno ladjo. Bog je z nami!
Pozdrav vsem rojakom, posebno pa Gorenjkam in Krašovkam pošiljajo v imenu vseh drugih tukajšnjih slovenskih vojakov: Jakob Tišlar, četovodja, Prane Mlakar, desetnik, Novak, Renko, top-ničarja.
armade. Rusi so izvajali tu velik odpor toda "želeeni" so ga zlomili. Za spomin, kdaj je bežal čez mogočne valove Dnjestra, je pa
Rus zapustil nekaterim fantom luknjico v životu.
niti ni imel zanj odjepaalcev, je bilo jasno, da je blago kupil le v to svrho, da ga pozneje proda z oderuškim dobičkom. Državni našim I pravdnik je pri razpravi, ki se Veči- je vfšila na Dunaju, konštatiral,
na teh smo sedaj v bolnišnici vida je obtoženec to blago namera-krasnem sedmograškem mestu val prodati v Galiciji, torej v de-1 Kološu (Klausenburg). Izmed želi, ki jo je sovražnik opustošil. Slovencev smo tu samo fantje od Šulem Lamm je bil obsojen na en 97. jsešpolka in 7. lovskega bata- mesec ostrega zapora in tisoč K
ljona. Najlepši pozdrav!
denarne globe.
Razne stvari.
Tovarna Škode v Plznu,
kjer se izdeljuje vojni materijal,
. .	, ima sedaj zaposlenih 15.000 lju
Kostanjevica.	ki delajo ^ ob nedeljah ^
Na griču, ki se dviga nad Go- praznikih. Tovarna je bilapovo-, rico stoji stari frančiškanski sa- dom vojne znatllo razširjena na mostan Kostanjevica. Običajna starih poslopjih pa g0 zgradm nQ_ zgradba v italijanskem stilu z ba-la nadstropja Deiavcev preje
rokno cerkvijo. Na mramornatih ^ tovarna čedalje več. V tovar^ okrasih pa opazimo varijacije gr- ni delajo čehi Nemci Hrvatj bov z lilijevim okraskom: Kosta- Pohlki> slovani> ^ Nemci ^
njevica je počivališče zadnjih Nemčije. Sedanje poskuševališče Bourbonov, lilijasti grbi označujejo mesto, kjer počivajo zadnji člani te nekdaj tako slavne francoske kraljevske rodbine. V ve likem hodniku visijo zastave in pod vsako je napisanih nekoliko stihov, polnih ljubavi in spošto vanja. Te,zastave so darovi maloštevilnih vernih plemiških rodbin, ki so na ta način okitile dohod k grobu svojega kralja. V grobnici se nahaja šest ogromnih kamne nih sarkofagov, v polutemi se sve
za topove ne zadostuje več in pripravlja se novo veliko večje strelišče. V Plznu se sliši dan na dan grmenje topov in možnarjev in prasketanje strojnih pušk, ki se preskušajo. Dan na dan odvažajo iz tovarne nove topove, tudi poškodovani topovi se popravljajo s čudovito naglico.
Slovenski fantje na Dnjestru.
Topniški desetnik Itojec piše 'Slovencu:"
Severno bojišče, 4. avg. 26. julija je poteklo letcf od o-nega nepozabnega dne, ko je bila odrejena mobilizacija. To oblet ni co smo slovenski fantje ob )njestru slavnostno praznovali. 3ostavili smo majhen šotor iz ze-enja in ga okrasili s cvetlicami in zastavami. Ob strani smo postavili top, ki smo ga istotako o-venčali s cvetjem.
Ob določenem času smo se razvrstili pred šotorom in takoj nato je prišel naš nad vse ljubljeni poveljnik gospod Fogar (iz znane ogarjeve družine v Pevni pri Gorici), ki nam je za ta dan iz astnih sredstev naklonil dober o-^ed z vinom in pivom. V imenu vsega moštva pozdravi poveljnika naš računski podčastnik Regul, zahvali se mu za naklonjeno po goščenje in mu je zagotovil našo jubezen in zvestobo v vseh slučajih in do konca. Gospod nad poročnik je ganjen odgovoril, da pozna našo zvestobo in zaupanje in nam je za njo hvaležen. Nato se spominja naše borbe, naših strašnih naporov po gališkem o-zemlju, ko je moralo po osem konj vl^či en municijski Voz. A vse smo srečno zmagali in z veseljem bomo vstrajali tudi naprej, če tre-Da še eno leto, dokler ne bo so-ražnik strt. Živio naš ljubljeni cesar Franc Jožef I.! Navdušeno smo se pridružili temu klicu.
Nato smo posedli in bili veseli. Naš pogovor se je seveda sukaj tudi okrog nezvestega Lahona. Posebno tisti, ki smo doma ob bistri Soči, smo ugibali, kako in iaj je z našimi domovi ter se hva-ežno in navdušeno spominjali junaških braniteljev naše drage domače gtjide. Bog vodi njihovo orožje tudi v bodoče, da se bomo mogli ob svojem času veseli in ponosni vrniti na svoje svobodne domove ob južni meji slavne Avstrije! Naši prisrčni pozdravi veljajo pred vsem tem bojevnikom! Preiskreno pa tudi pozdravljamo one, ki so ostali na domači grudi, kakor one, ki so morali začasno zapustili svoja domača ognjišča! Štrli.bomo vse naše sovražnike in se zopet veselo sešli na lastnih svobodnih tleh!
Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni, vse za vero, dom cesarja, •za cesarja blago, kri!
, Archangelsk.
Na gornjem delu ruskega konti-tlika nad njimi zlata kraljevska I nenta, na spodnjem kraju Belega krona ... Le na prvih treh sar- morja, leži mesto, do katerega je kofagih so uklesani kratki napi- bil mnogo mesecev pristop od si: "M. Th." "C. X." in "L. morske strani za^rt, ki pa je ob XIX." Marija Terezija, Karel X. začetku spomladi kar nagloma, in Ludovik XIX. Tri imena, ki takorekoč čez noč vzcvetelo tako, značij-o sijaj in tragiko bourbon- kakor so časih nastala in vzcve-ske hiše. Največja med njimi Ma- tela mesta v severni Ameriki. Ar-rija Terezija, o kateri je dejal "Hamburg Belega morja," je Napoleon I., da je bila "med vse- "Hamburg Beleaga morja", je mi Bourboni edini mož" . . . Vito mesto, ki je v kratkem času
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri na« boOiei na ie-*ovw ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej knlantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovene« in »e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri naa lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote rta nafta dolgoletna uslužbenca: g. Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jo«. F. Skrinar.
Naša banka' je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kuno. Oddajamo v najem varnostne ikrlnjice po $8.00 na let« sa shranjenj« vrednostnih papirjev ln listin, kjer so redno rani« pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so nafti uradi j« lastnina te banke. Naia banka je d*poritni urad sa mesto Joliet, sa okraj Will, sa dr lavo Illinois in sa vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,009. Rezervni sklad $300,000.
ostalih treh sarkofagih počivajo: Henrik V., ki ni bil nikdar kronan ter njegova žena in sestra, bitja, ki so se tiho in brez odpora uklonila tragiki življenja. Sestero Bourboneev si je zbralo svoje po
postalo velikansko središče trgovine, uvoza m izvoza. Šele dober mesec je tega, kar morejo ladje spet v Arhangelsk, a že je tam na stotine angleških, ameriških, švedskih in norveških ladij,
čivališče v tihem samostanu v slo- ki oddajajo pripeljano blago venski zemlji, tako daleč, proč od velikanska skladišča, ki so jih rodne zemlje. Bučanje topov moti dali Araerikanci čez zimo graditi, sedaj njihov mir. Naši vojaki bo- y vsakem teh skladišč je shranje* do morda skoraj poskrbeli, da no p0 1000 ton žita, ki je omenje bodo tudi Bourbonci zopet lahko Lene ladje odpeljejo. Petrograj-mirno snivali svoj večni sanj. |8ke, moskovske in londonske fir
me imajo zdaj tu posebna zastop Analf abetstvo v Italiji. stva> vse velike 8Vetovne spedi-
Ljudsko štetje, ki se je vršilo cijske firme so tu napravile eks-v Italiji v letu 1911, je izkazalo poziture, sploh, Arhangelsk je 29,459.687 oseb, ki so prekorači* zdaj središče vsega importa in le šesto leto svojega življenja. Od eksporta Rusije, ker je edini pri-teh jih je izjavilo 18,322.320, da stan, ki je odprt. Seveda se je znajo pisati in citati, dočim jih prebivalstvo mesta čez zimo več je 11,050.454 to vprašanje zani kakor potrojilo, kajti naselilo se kalo, a ostali sploh niso dali ni- je tod ogromno mnogo trgovcev kakega odgovora. Če te številke in agentov, uslužbencev in delav-preračunamo v odstotke, vidimo, cev. Kakor poroča 'Pest- Lloyd',] da od 100 oseb na 6 let ima le 63 je Arhangelsk mesto velike bo-elementarno izobrazbo, a še ta je dočnosti. Ruska vlada hoče, da pri večini skrčena na najožje me- naj bo to mesto v prihodnje sploh I je. V resnici je med 63 "pisme- središče vsega prekomorskega | nih" ljudi tudi takih, ki niso do- eksporta in importa za Rusijo. V speli preko poznavanja par črk. ta namen hoče ruska vlada zgra-Pri tem pa treba uvaževati, da diti celo vrsto velikih kanalov in to povprečno število ne velja ena- Lovih železnic okrog, mesta pa se komerno za različne dele prebi- delajo priprave za ustanovitev ve-valstva. To je razvidno iz slede- likih industrijskih podjetij, kar j čih odstotkov analfabetov v po- Se toliko laglje zgodi, ker so v sameznih provincah: Piemont 11, bližini veliki vrelci nafte in znti: Ligurija 17, Lombardija 13, Be-1 meniti rudniki, v katerih se kop-
"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli titateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj sa nakup pohiltva (hišne oprave) kakor: pečij, pootelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu epada, naj ee obrne za cene in pojaanila na sledeči naslov:
A. GRDINA, «127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolar ček.
Z odličnim spoštovanjem ee priporočam
ANTON GULDEN A, trgovec la pogrebnih.
Pozor krajevna društva K, SL K. J,
Kadar potrebujete nova dnritren« pravila, puma ali koverte, rttopmce sa lic« ali drvfe tiskovina, obrnite s« tudi na:
Narodno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vim bode irrriil« tm tiskovin« v najboljšo zadovoljnoat tied« cen« in ličnega dala. Pri aaa}« tu osobje nnijsko. Imamo tndi Slovene« zaposlene,—Osobito Vsm priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" sa člane, ali članice, kater« rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljen« zelo praktično za raako drnltvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba aaee-mentov j« narejena na posebni tabclici in na podlagi "National Fraternal Congress Rat«". Knjižice so tiskane ali narejen« v malem iepnem formatu in so trdo vezan«. Pišite po vzo-rcc, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni ae tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
netke 25, Emilia 22, Toskana 37, Mache 51, Umbria 49, Abruzzi 58, Campagna 54, Apulija 59, Basili-cata 65, Kalabrija 70, Sicilija 58, Sardinija 58.
lje najboljši svinec.
3500
S
Narednik Anton Sterle piše: 29. junija. Bili smo se za bregove Dnjestra. Kar so slovenski fantje tn pokazali, je Šteti med najdrznejše, junaške Sine avstro-ogrske
vitezov železnega križa pr-veg-a razreda.
Vossische Zeitung" poroča: Število z železnim križem drugega razreda odlikovanih vojakov je silno veliko. Število z železnim križem prvega razreda odlikovanih oseb v nemški, avstro-ogrski in turški armadi znaša več kakor 3500.
Siroti — morilki
Iz sirotišnice sta utekli siroti 171etna Marta Kopp in. 151etai Henrika Miechmann. Punici sta sta neko ženo z imenom Boehling v njenem stanovanju umorili in[ jo potem oropali. Policija ju je prijela in dekleti sta priznali svo-| je dejanje.
KVWWW
I
Martin Nemanich
slovenska gostilna ln restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111.

JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Oklopni aeroplani?
Francosko časopisje objavlja l'.?aily Maila", da grade v Nemčiji izvanredno velike aeroplane. Tak zrakoplov ima prostora za 12 do 20 pasažirjev in bo popolnoma obdan z oklopi. Na strehi podobnem zgornjemu delu bo prostor za topove in strojne puške. Do konca septtemb. bo baje 20 takih zrakoplovov že gotovih.
Zaslužena kazen.
Na Dunaju je policija dognala, da je kupil stavbni podjetnik Šu-lem Lamm iz Nadworne v Galiciji 8000 kilogramov bosanskih sliv, 50 zabojev čokolade in 10 zabojev čaja ter jih dal ▼ skladišče. Ker tega blaga ni niti potreboval,
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIMI DBAGHM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domo-| vino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše po-| slovanje je jamčeno.
10 kron pošljemo za ..$1.75 25 kron pošljemo za . .$4.50 50 kron pošljemo za ..$8.25
lOO KRON
$16.50
Pošiljatve in pisma naslovite |
na:
AMERIČANKO SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
Telefoa: Canal 2M
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Skrroeeem za obilen pooot. IM dobra pijača", to jo mojo geslo. .
'Dobra pootroiba
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kalcor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28th St., Lorain, O ti I o
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO 80c. galona
VINO
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar aH Money Order.
Uhaja TMko sredo.
Kraajak*-81oT«Mk« Katotiftk« JednoU ▼ Združeni* drter&k
Uredništvo 1» uprtrmitoro: 1901 Wert 22nd PUce, Chicago, HL Telefoa: Canal 1487.
Vacotelna:
^	leto••••••••••••••• .$0.00
|#(]|Qi« •••eeoeeo»e»«eaeeeaae $1*00
Za laosemetvo...................$1J0
OFFICIAL OBGAN of the
fBAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ of the
UNITED STATES OF AMERICA
lamed every Wedneeday.
*waed by the Craad Oaraiolian Slovenian Catholic Union of the 1 United States of America.%
OFFICE: ltBl West 22nd Place, Chicago, HL _Phone: Canal «487._
embscription rate:
For Members, per year..........$0.60
For Nonm embers................$1.00
Fsr Foreign Coantriss...........$Lf0
81
Promet v panamskem prekopu.
Dne 14 .avgusta letos je minulo leto dni, odkar se je izročilo nad znameniti panamski prokop javnemu prometu. Med tem časom je križalo ta prekop 1317 trgovskih ladij, ki so prevozile 4,596. 644 ton raznovrstnega blaga. Za prehod tega kanala so plačale inozemske ladje naši vladi $5,216.149 pristojbine, ali davka; domače, ameriške ladje pa 114.085 dolarjev.
Dosedaj se še ni zamoglo sestaviti natačnih podatkov o skupnih operacijskih stroških tega prekopa za prvo fiskalno leto. Vse-kako se pa sodi, da bodo isti znašali približno 4 milijone dolarjev, ali toliko, kolikor se je sprva mislilo. S tem denarjem se vzdržuje prometne ,ali obratne stroške prekopa, dalje sanitacijske in upravne stroške pri vladi panamske zone. Iz tega poročila lahko razvidimo, da so imele Zedinjene države prvo leto po otvoritvi tega prekopa prav malo dohodkov. Ako pomislimo izgubljene obresti naložene kapitala pri tem podjetju, $375,000.000 kar je stal panamski prekop, potem pridemo lahko do zaključka, da je imela vlada pri tem prvo leto okoli 10 milj ono v dolarjev izgube. Glavnica 375 milijonov dolarjev bi donašala po 3% $11,250.000; v resnici je pa dobila vlada samo nekaj nad 5 milijonov dolarjev vplačanega kot prevozno pristojbino.
Profesor Emory R. Johnson, katerega je vlada nastavila za nadzorovanje prometa pri panamskem prekopu, je na podlagi raznih virov in podatkov še lansko leto izračunal, da bi moral znašati skupni promet v prvem fiskalnem letu 10 in pol milijona ton tovornega blaga, kar bi do-neslo vladi $12,600.000 dohodkov; inozemski tovorni in drugi par niki bi donašali vladini blagajni $11,400.000; domači, ali ameriški pa $1,200.000.
Vsledi sedanje evropske vojne se je pa kalkulacija prof. John sonu izjalovila, kajti skupni do hodki so znašali v prvem letu še več kot dvakrat manj.
Od početka sedanje vojne se je tudi promet v sueškem kanalu znatno zmanjšal. Od 1. avgusta do 31. decembra 1914 je padel isti za celih 40 odstotkov.
Vse drugače bode pa nastalo življenje ob panamskem prekopu po končani vojni. Ker je ta pre kop za promet na morju velevaž-nega pomena, se je nadejati, da se bodo v mirnih časih uresničile besede prof. Johnsona, namreč, da ne bo donašal panamski prekop vladi nikake izgube.
Pristojbina za prevoz blaga na parnikih, ki križajo ta prekop znaša glasom postave z dne 24. avgusta 1912 sledeče:
1.	Trgovske ladje s potniki plm čaj o $1.20 pri čisti toni, računano po skupnem deplacementu, ka koršnega zavzema ladja.
2.	Od tovornih parnikov se plačuje 80c prevoznega davka pri toni.
3.	Od vojnih ladij (oboroženih) se plačuje ravno toliko davka, kakor od trgovskih potniSkih ladij $1.20 pri toni.
4. Od provijantnih in drugih pomožnih vojnih ladij se plačuje
50o pri toni.
Glasom mednarodne trgovske pogodbe je smatrati panamski prekop strogo nevtralnim. Vsaka država na svetu ima pravico pošiljati svoje tovorne, potniške ali pa bojne ladje skozi ta prekop Strogo je pa prepovedano vsled mednarodne pogodbe,da bi hotela kaka osvražna moč blokirati pa namski prekop, ali ga celo vzeti s silo.
Tnrška grozodejstva.
Dasiravno bi človek mislil, da je barbarizem v 20. stoletju po Kr. rojstvu med sedanjimi narodi že popolnoma pojenjal, je žal najti na Turškem še vedno posnemovalce Nerona, ki ^je moril kar ne debelo zlasti kristjane radf njih vere. Med vsemi svetovnimi narodi nam kaže zgodovina Moha medance, ali Turke vedno v slabi luči. In čeravno so se ti v zadnjih letih navzeli nekoliko po trebne kulture .vendar še ni pri Turkih nehalo sovraštvo do krist janov; še vedno goji Turek v svojem srcu željo, kako bi prelival nedolžno kri svojega sodržavljana zato, ker ni pripadnik Mohame dove vere. Mohamed je namreč učil svoje pristaše namesto ljubezni do bližnjega, — sovraštvo do njega. Čim več kristjanov po mori Turek, tem več zasluženja ima pri svojem Allahu.
Ves svet se zgraža dandanes nad zopetnim klanjem kristjanov na Turškem. Ker je Turčija zapletena v vojno s kristjani in ker ,ji prede pri tem le bolj slaba, so sklenili Turki iz maščevanja po moriti vse Armence na Turškem.
Dr. M. Symbad Gabriel, predsednik Armenske Progresivne Zveze v Zedinjenih državah je dojil te dni iz Pariza od Nubar pa-šata, vodje armenskih katolikov uradno poročilo, da se preganja zadnji čas kristjane na Turškem v toliki meri, kot še nikedar preje. Navedeni vodja Armenov se je obrnil tozadevno že na vse nevtralne države, da bi te ukrenile potrebne korake pri turški vladi, napram tem grozodejstvom Dr. Gabriel je poročal v jav nost, da je bilo zadnje mesece 2e nad 450.000 katoliških Armencev po Turkih usmrčenih nad 600.000 Armencem so pa Turki zažgali in opustošili njih domovja, da so morali bezati pred krvolokom Skupno število armenskega naro da znaša poldrugi milijon duš.
Pred nekaj meseci so Turki morili kristjane v Ciliciji in Ar meniji na tako grozne načine m tolikem številu, da tega ni mogoče opisati. Ako bode to kla nje trajalo še naprej, bode roc. Armencev popolnoma izginil iz sveta. Kadar napadejo Turki krščanske naselbine v Armeniji pomorijo najprvo njih vodje učitelje, misijonarje itd. Zatem jim zaplenijo vse imetje. Nihče ne sme vzeti sebo kaj denarja ali vrednosti. Konečno prisilijo Ar-mence^ da se trumoma selijo daljno puščavo pri Aleppo, kamor jih vodi naporna pešpot po več tednov. V tej puščavi nimajo omi lovanja vredni beguni nikake hrane, ne vode, ne stanovanj, in tako umirajo vsled glada in žeje.
Turki so pobrali vse Armence v starosti od 20 do 45 leta pod orožje, starejše može se pa uporablja za vzdrževanje javnega reda doma. Kdor se je z denarjem od vojaške službe odkupil, se nahaja v pregnanstvu, — tako da bežijo sedaj z domače 4grude samo
drugi naselbini so pa ti krvoloki zaprli v neko veliko leseno poslopje več krščanskih žena in o-trok. Hišo so zatem Turki zanetili tako, da so vsi ti novodobni krščanski mučeniki storili grozno smrt v ognju.
V resnici spreletava človeka groza in strah pri čitanju takih poročil. Vsakdo bode vzkliknil: Ali je to v 20. stoletju še mogoče ? Da mogoče je in resnično vsled skrajno zavožene politike evropskih narodov in vladarjev. Le poglejmo kako se dandanes se brati-jo krščanski vladarji z krvoločnim Turkom, ter so si medsebojni vojni zavezniki! Namesto, da bi bili vsi krščanski vladarji planili v prvi vrsti po teh turških tiranih, pa delijo ti turškemu sultanu še celo visoke redove in mu pošiljajo prispevke za turški Rdeči polumesec,—ker na Turškem nočejo poznati znamenja sv. križa. Da zares dandanes ne pozna Evropa ne več postane, ne pravice in ne več božje resnice!
Ako bi bilo po našem, — naj bi se enkrat za vselej porušilo vse smodnišnice in vse tvornice orožja ter streliva po celem širnem svetu, potem bi ne imel več vojni moloh orožja za prelivanje krvi nedolžnih človeških žrtev in bi ne prišlo nikdar več do kake vojne!
Krščanska mati.
(Spiral Anton O.)
Izdelovanje mnnicije v Švici.
Veliko , veliko se je zadnji čas v raznih krogih že ukrepalo, govorilo in pisalo o izdelovanju municije, katero pošiljajo tudi Zedinjene države zaveznikom v Evropo
IV.
Zvezda upanja.
Čudno se je marsikateri zdelo, da že zadnjič nisem začel natančneje razlagati vzgoje otrok, to najvažnejše materino delo. Toda kaj pomaga pero onemu, ki ne zna pisati, kaj orodje onemu, ki ne zna delati, kaj poduk materi, ki ga ne more spolnovati. Pri vzgoji otrok mora imeti mati potrebne krščanske čednosti, da je vstanu svoje dolžnosti zvesto izpolnjevati. ^ Tistemu, ki ljubi," pravi sv. Avguštin, je vse lahko." Za mater velja ravno to. Katera ljubi Boga nad vse ter po tej ljubezni uravna domače življenje ter vzgojo otrok, ji je vse lahko. Ona postane močna žena, ki- je začela hoditi po poti popolnosti. S svojim ognjem ogreva vse domače in jim sveti v časih nadlog s svojim zgledom. Da pa more mati, ta
Nekateri resni Američani, oso- močna opora svoje družine posta bito pa domačini — naklonjenei mora imeti trdno upanje, on< Nemcev to postopanje najstrožje
grajajo. Sku3&lo se zoriti veliko stavko
je že upri-v raznih je-
. ono
zvezdo, katera ravno nbogo mater. ki ima nesrečo s svojimi, najbolj tolaži. — Torej danes o u-
klarnah, da bi se na ta način Panju
Sv. Zeno pravi: '4 Vzemi upanje in pridnost opeša, delo neha, vse je mrtvo. Kmet ne seje zrnja v
to nič ne brigajo, bodo kmalu želi veliko žalost in težke skrbi. Marsikatera mati se izgo-** varja, da ni ižlOgla otroka učiti
pobožne molitve, da ni imela časav nanj paziti; ko pa vidi otroka nesrečnega in ga bo videla pogubljenega, bo pa spoznala, kaj bi bi-la morala storiti. Čudna je res slepota nekaterih starišev. Toliko se trudijo, da bi imeli otroci lepo doto, lepo obleko, gledajo, da delajo, toda ne molijo zanje, ne pazijo na druščine, smejejo se otroškim porednostim — "saj je le o-trok!"
Skoro vsak ima soseda, kjer se z neko grozno jasnostjo kaže, kam more pripeljati 6krb za posvetno srečo in uživanje na svetu. Ven- *
dar vse to druge ne izmodri._
Kdor pa svoje otroke za nebesa vzgaja, si veseloe in tolažbo napravi ja, kdor jih za nebesa vzgaja, je najboljše tudi za njih časno srečo poskrbel.
Kako naj torej mati kaže to u-panje?
V svojem otroku vidi mati vedno otroka božjega, ki mor^ v nebesa priti. Vpe druge misli se po tej glavni misli ravnajo. — Ce | Gospod pokliče k sebi dete v zgodnji mladosti, se pri grenki ločitvi tem bolj vzbudi materina ljubezen. Nobeden ne bo zameril materi, če joka, ko nesejo otroka v jamo, saj je mati navdana z veliko materino ljubeznijo.
Kakor učenka Križanega, bo pa gledala malo naprej. Sliši glas
m
zelo postarani ljudje, žene in otroci.
V armenskem mestu Van Ditlis so Turki poklali vse pre-bivelce brez kakega posebnega vzroka, ušlo je smrti le nekaj ctrok. - Istotaka usoda je zadela kristjane v vijaletu Kara Hisar. Ondi so te nedolžne žrtve obesili, nekatere vrgli v večletno ječo, druge pa obsodili v prisilne delavnice. V Kurku, Sou Cherku in Sivasu so Turki pomorili vse katoliške misijonarje, potem so pa zažgali ondotne katoliške cerkve, šole, samostane in druge dobrodelne zavode.
Pred ^rekim sodom so se mora-i /i sova r jati tudi vsi katoliški $Wie in pariarhi iz Armenije.
Dalje se poroča, da so Turki v neki armenski naselbini ujeli več kristjanov, katere so zvezali in vrgli skupno v neko jezero; v
omejilo izvoz streliva v Evropo. Čitali smo tudi, da je bilo v no vejšem času pognanih v zrak od neznanih rok tudi že dosti ameri- Pesek, kjer ne bi mogel pričako-ških smodnišnic. Dasiravno so,vati. žetve; ribič ne vrže mreže na gotove zunanje vlade po svojih kraiu» kier ye, da ni rib ; utruieni tukajšnjih zastopnikih napele vse Popotnik se žene do zadnjega, žile, da bi se ustavilo izdelovanje dokler upa svoj cilj doseči, če se ter izvoz municije, — se ameriški i® zmotil, onemore brez moči. Kar vlada in trgovci dosti ne ozirajo ie frce » naSe telesno življenje, nanje, ker so prepričani, da imajo t0 je upanje za naše notranje živ-Zedinjene države glasom postave	vsake d«§e in cele člove-
kot nevtralna sila popolno pra- »ke družbe. — Človek vedno upa. vico in oblast za izvoz municije Ce se včasih spominja nazaj, ga zaveznikom, — prav tako, kakor kar 8trah» kai je mioral vse Pre-druge nevtralne države, n. pr..8tati» koIiko žalosti, dela. nehva-' §vjca .	j ležnosti skrbi in srčnih bolečin
ČasnSki poročevalec chikaške>mita'i\In bi fovek vedel na-
«a lista "Daily News" je piaal te!^'.^" se ca,ka' bl h" .8trto , & • ' - ! marsikatero srce, bi se najlepša in dni iz Bazelna v Švici svojemu . , ,	, *
listu o tei zadevi sledeče-	. "ajvecja dela mnogokrat opusti-
llOtU 11 ICJ AdUc v 1 SICUCvC .	I
Tukaj v Švici je za vse od-j a'Zdaj ^ človek vedno upa
prta trgovina za nakup orožja, bolezni upamo zdravje,v suši dež-topov, streliva ali raznih drugih ja v žalogti vegdja Vgi pa venK)>
vojnih potrebščin prav tako, ka- kolikokrat je to upanje prazno in kor v Zedinjenih državah. Edina ge ravno na8protno z?odi< kakor
razlika je tu, da se ne nahaja je dlovek pri^koval. Toda ni bil okoli Švice morje, katero bi bilo nobeden osramoten. upanje, ki od raznih sovražnih sil zastraze- daje vgem nesrečnim največjo tono in zavarovano pri izvozu voj- lažbo ^ moč> to je upanje v po_ nega matenjala. Vsaka vojsku- trebno milogt božjo in ve?no ?iv joca se država, ki naroči v Švici ljenje v nebesih, to ali ono stvar, dobi isto lahko; y kar čloyek nft gyetu dela brez kakih zaprek po zeleznici dela le y ju nekaj dob preko švicarske meje Osobito dogeči
V največji nesreči ima
dobava Nemčija zelo veliko tega čloyek
še tolažbo, dokler upa, da materijala izšvice, ker je njena bo enkrat bolj§e Grozne bolečine
bližnja soseda. Istotako imajojobupa g() pft Um kjer ^ upanja
tudi ^ancozi an Italijani lepo da ^ kdaj boljge_ v
resnici je
priiiKo kupovati vojne potreb- u obup le
pri pogubljenih. — Ka-šcine v Švici, kjer dobijo lahko kor mQra telo ^^ tako mora y
iste veliko preje in morda tudi tem življellju duša vedno upati,
ceneje. Tako se pošilja dandanes hrepeneti in si prizadevati, da do-
v Švico iz raznih bližnjih držav'__
surov materijal, katerega se po-
seže potrebno srečo.
Upanje je pa razno. Imamo goljufivo upanje, ki obeta navidez-
•	i d -xt v. no srečo, v resnici pa človeka le
vojna, je poslala Francija, Nemci-	x	. ...
• • » !•• a . . v	v nesrečo zapelje; minljivo upa-
tem predeluje v potrebne izdelke Odkar se je pričela evropska
ja in Anglija Švici že ogromna naročila za gotove dele topov. V
nje, ki ugasne le prekmalu, greš-ki vabi človeka na ši-
___. , ° .	, r . .	no upanje, ki vabi človeka na si-
nemški, tako tudi v francoski i x i • i-	.
čv;„: AIfl ^	t^o^oi, r,o	roko P01' kl PelJe v pogubljenje.
Švici dela po^ raznih tovarnah na	Toda ge tukaj ge	da gvet
tisoče m tisoče ljudi noc in dan.	, v.	! s .,
J ..	v:	res vodi božja previdnost. Se nik-
zamorejo ovarnarji ustreči	daj< n« bQ noben g gvX)jim grehom
svojim odjemalcem . V teh tovar-	. . v	, .
, -ji-	*	trajno srečen. Od angelov m pr-
nah se izdeluje smodnik, ročne	yih gtarišev do današnjih dni ge
bombe granate, srapnele itd.	vedno ^ da ^ ^ ne pe_ Izdelovanje ur v Švici, ki je	lje do prave sreče> Navadno pa dosedaj zavzemalo prvo mesto na	vsak prepozno spozna svojo zmo-svetovnem trgu je zelo ponehalo,	to, ko je treba prestati težko poker so spremenili vse te tovarne	j^,.«, ali pa nage vzeti §e haj§0 " izdelovalnice municije. Sele	kazen.
pred kratkim so Bernu zastopniki
se mudili v italijanske in
j Med nami je največ posvetnega
, , , , .	v.,. upanja, želje po bogastvu in ča-
angleške vlade, kjer so naročili gti vegelju> greči in mirnem
za ječ milijonov vrednosti stre- življenju Vse to je dovoljeno, če
ni pot do tega grešna. Če se pa Ako upoštevamo to dejstvo, se človek v to preveč zaveruje ter nam zdi čudno, čemu ne nastopijo postavi vse upanje v take minlji-gotovi krogi tudi napram Švici, želeli in še ti niso od tega, kar so ki je ravno tako nevtralna sila dosegli, srečni postali, ker je na-kakor Zedinjene države? Baš v ge srce za kaj višjega ustvarjeno. Nemčiji najbolj sosedni državi Če so bili pa res srečni in zado-Svici se izdeluje granate, krogle voljni, je ta sreča trpela le ne-in srapnele za Francijo, ki morijo kaj trenutkov. Smrt napravi go-«om5V0 vojaštvo. Tn do da- tovo konec. Ali je pa to prava Nemčija še ni protestirala, da-sreča, če imaš vse ter moraš vse ne smelo izdelovati^ ali raz- na kar je bilo navezano tvoie sr šil jati streliva iz Švice."	ee, v trenutku zapustiti? —
ko pa rečem, da mi vsi nismo veliko zemeljskih dobrot okusili. Vse posvetno je podobno veliki pojedini, kate*d lačni #reiqeži od daleč gledajo, oni pa, £i vživajo, niso nasiteni. Kaj ima človek od posvetnega, za katero se je trudil v znoju in skrbeh, katero mora pa v kratkem zapustiti? Samo za svet ne bi bilo vredno toliko delati in trpeti. *
Kako drugačno je pa naše življenje v luči krščanskega upanja. Če upam, če pogledam naprej, sem potolažen v največjem trpljenju. Vera nas uči, da pridejo bridkosti od Boga in vodijo k Bogu, če smo dobre volje. Ozka, strma je pot, toda božja roka nas vodi in podpira, ko hodimo čez pečine in brezdna. Vemo, da bomo kmalu uživali Njega, ki nas je u-stvaril za večno srečo. Mi želimo sreče, hrepenimo po nebesih, toda vemo, da smo jih še nevredni. Za naše mlačno in grešno življenje je bilo še premalo pokore. Vsak dan skušamo svojo slabost, ko ne storimo, kar bi morali storiti. Strah nas je večnosti in Sodnika, ker nismo na račun pripravljeni. Vsak trenutek nas lahko pokliče, zato mislimo le s strahom na svojo smrt. Pomisli pa, kako so pač umirali ljudje pred Kristusom, ko še niso imeli zakramentov za umirajoče! Upanje se je rodilo na Kalvariji, kjer* je zadostil Sin božji za naše grehe, in nam zaslužil vse potrebne milosti. Zdaj se moramo otresti teže svojih grehov, naša slabost je podpr- j Prijatelja otrok: "Pustite male k ta z močjo Vsemogočnega. Ne- men* Priti in nikar jim ne brani-varnosti in zaupno Čakamo večno- jte. ker takih je nebeško kralje-sti in nebes. Delam, kar morem stvo-" — V solzah in velikih bo-in spoznam, torej me Bog gotovo lečmah daruje mati udano in veli-ne bo zavrgel. Le to storim, kar je kodušno svoje najdražje in naj-božja volja in vem, da bo Bog z ljubše Očetu in se popolno podvr-mano zadovoljen. Toda mnogo že njegovim sklepom. Boljšega kristjanov nima tega srečnega u- mu nisem mogla dati. Zdaj je va-panja, ki rtapravi človeka zadovo- ren P" Mariji. Zame bo prosil, da ljnega in veselega. Čakajo do kmalu za njim pridem." — Ali smrti, da jih vse drugo zapusti, ^ dete zdaj brez nevarnosti, sre-na kar so v življenju stavili svoje eno za celo večnost? Ko bi bil še upanje in tedaj šele jim Bog do- na svetu, kako bi bilo ž njim, ka-ber postane.	(ko bi prestal razne nevarnosti in
Ko bi vedeli vsi grešniki, kaka zapeljevanja? Ti sama čutiš vso sreča in zadovoljnost sta v duši,.težo življenja, privošči mati dra-če je vest mirna, če živi v spravi gemu otroku blaženost in mir, ka-z Bogom, ko bi vedeli, da je to terega je dosegel. Za te otroke te močno krščansko upanje neki smrti ne bo skrbelo. Kaka sre-predokus nebeškega veselja, ki ea zate, ko ti pridejo enkrat tvo-dušo bolj osrečuje kakor vse ze- otroci po sodbi nasproti in te meljske dobrote, ko bi vse to ve- spremijo v kraj sreče. Zakaj je deli, bi postavili vsi svoje upanje umrl? Bog ve, ki ga je poklical, na našega Gospoda Jezusa.	ne bi zlobnost popačila njego-
Marijo pozdravljamo kakor ma-	srca, ga je hitel izpeljati iz
ter svetega upanja. Mati je, ki hudobije ljudi, ljubi svoje otroke in pri Bogu vse1 Z upanjem je pa navadno zdru-premore. Ona je pa tudi sama žen strah. Posebno materino srce zsrled pravega upanja. Koliko je skoro vedno nemirno, v strahu bridkosti je imela uboga Mati! Je, če bodo otroci dosegli nebesa. Celo življenje je gledala svojega Čim bolj upa, bolj se boji V nebe-sina kot dar B6gu za naše grehe, sa hoče spraviti otroka. Ali bodo videla ga je na križu v smrtnih P* svoj cilj dosegli pri tolikih ne-bolečinah, v naročju ga je držala varnostih, ki jih obdajejo? Ali je mrtvega, ločiti se je morala od ona zmožna jih prav učiti in hu-njegovega groba. Zvezda upanja dega varovati? — Koliko je bilo ii ni ugasnila. Evangelist pravi, otrok skrbno odgojenih, v mate-da je stala pod križem. Gotovo, rinih solzah in skrbeh, pa so na stala je trdna v svojem upanju, svetu vse izgubili: vero, nedolž-da bo zopet vstal in ga bo kmalu n°st, pošteno življenje in še Iju-zopet videla. Ne en trenutek ni bežen do matere. Šli so v službe dvomila, dokler ji zarja velike kakor delavci in dekle nedolžni, noči oznanila častljivo vstajenje domu so^prišli s sramoto, spre-njenega Sina. Žalost je zginila, menjeni, da jih je mati komaj spo-bridkost je minula, neizmerna ra- znala. Šli so v Ameriko, kot di-dost jo je prevzela, spomin na jaki v tuja mesta trdni v veri, prejšnje težave ji je pa le toliko velika večina dijakov, deloma ostal, da je tembolj čutila svojo tudi drugih je prišla domu sovraž-srečo.	| na cerkvi in Kristusu. Ali se ne
S tem je postala Marija zgled to z»odilo tudi njenemu otro-za vse, posebno pa za krščansko u* ~~ Pri i-Meh ne bo dobila mater. Saj je upanje tudi v mate- lolažbe za svoje skrbi.
Toda zaupaj, žalostno srce skrbne matere! Glej na desnici Oče-
rinem srcu doma. Mati dela, trpi, se daruje in si pritrguje za svojega otroka. Ne ve pa, kaj bo iz otroka. Toda upanje jo navda- je tudi tvojega otroka odrešil
tovi je Odrešenik, prijatelj malih,
je, da bo enkrat pošten človek, srečen na svetu in da ga bo enkrat imela na svoji strani v nebesih. Da te pa .upanje na zemeljsko sre?o ne odvrne preveč od pravega cilja, od našega upanja na nebesa, pomisli večkrat besede Gospodove: "Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo." — Glejte naprej, da bo ste Bogu služili in nebes vredni postali, vse drugo vam bo privrženo. Ko bi bilo treba za nebesa vse dati, kar imamo na zemlji, bi ne bilo to preveč. Toda Gospod ne zahteva, da bi mu vse posvetno dali, on pravi: "Če meni služite in za svoje duše skrbite ter mojo voljo vselej spolnujete, ste lahko brez skrbi za vse drugo. Vi ste prevzeli nase skrb za mojo čast, jaz bom gledal na vašo srečo in bom, se kaže še prav posebno .pri otrocih Če se zanemarja skrb za čast božjo, za molitev, za dobro življenje in se starši za vse
s svojo krvjo in nanj gleda poln ljubezni. On ima vse milosti, katere rabi mati, da bo otroka prav vzgojila in ga vtrdila pred zapeljevanjem sveta. Te milosti more mati priklicati na svojega otroka, če ima pravo zaupanje in do- J bro moli."
Pri Odrešeniku pa stoji Mati, naša Mati Marija, ki je sama vso bridkost in žalost občutila. Zdaj je tudi Mati mater, Mati lepe lju- j bežni in svetega upanja. Okoli nje so pa angeli in svetniki, so vsfc izveličani, ki so po njej dosegli svoje spreobrnenje in zveličanje, so gori matere, ki so bile v enakih in večjih težavah. Zdaj so vsi pripravljeni nam v potrebah pomagati. — Krščanska mati sklepa roke, poklekne, in vroče molitve, polne žive vere in trdnega upanja se vzdigujejo pred prestol Najvišjega, kakor klici po božjem usmiljenju: "Oče, podpiraj. Oče, blagoslavljaj ubogo mater, ki želi otroke v nebesa pripeljati."
Ustanovljena ▼ Jolletn, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jo-lfeto, državi Illinoii, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET. ILL TMon 1048
Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora
$1,081.666.43.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. O. podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Olair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, m. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Mnhič, box 537, Forest City, Pa. Trhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, Ul.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovSek, 720 Market St, Waukegan, 111 Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, lib
PRAVNI ODBOR: Joseph Ruse, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan. Ill Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj «e pošiljajo ■a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 8t., Joliet. III. 4opise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa «a: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd Pi., Chicago, 111.
URADNO NAZNANILO.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
IMENA UMRLIH ČLANOV.
Naznanilo ases. štev. 10—15, za mesec okt. 1915.
19905 Vide Kuhel, čl. dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., star 19 let, umrl 21. avgusta 1915. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. nov. 1913. R. 17.
7858—John Beber, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., star 36 let, umrl 26. avg. 1915. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. marca 1905. R. 28.
17939—Mihael V. Madronič, član dr. sv. Petra, Cal-umet, Mich. 30, star 40 let. umrl 2. sept. 1915. Vzrok smrti: Ubit v rudokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. nov. 1911. R. 37.
4405—Frank bupša, član dr. sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., star 44 let, umrl 9. avg. 1915. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. avg. 1902. R. 29.
6441—Josip Teriep, članNdr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., star 40 let, umrl 26. junija 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. jan. 1904. R. 27.
7263—Josip Cvetetič, član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, star 38 let, umrl 29. jplija 1915. Vzrok smrti: Kronična srčna bolezen in oteklina jeter. Zavarovan' za $1000.00. Pristopil k Jednoti 20. sept. 1904. R. 27.
11414—Alojz Zupančič, član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, O-hio, stafr 35 let, umrl 24. avg. 1915. Vzrok smrti: Razširjenje srca. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 17. aprila 1907. R. 26.
175—Jurij Trpčič, član dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., star 33 let, umrl 3. sept. 1915*. Vzrok smrti: Ubit v tovarni. Zavarovan za $1.000.00. Pristopil k Jednoti 25. maja 1911. R. 28.
5056—Katarina Kužan, stara 43 let, članica dr. Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 26. avg. 1915. Vzrok smrti: Poškodovana od avtomobila. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 20. avg. 1911. R. 38.
5729—Jaga Šklopan, stara 29 let, članica dr. Marije Pomagaj 147, umrla 5. avg. 1915. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi po porodu. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 11. maja 1913. R. 27.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV.
13924—Filip Možina, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., izgubil levo oko 18. avg. 1915. Opravičen do podpore $250.00.
9613—Ivan Turk, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., operiran 3. avgusta 1915. Opravičen do podpore $50.00.
11702—Anton Gerl, član dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., operiran 3. avg. 1915. Opravičen-do podpore $50.00.
20785—Andrej Jamnik, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., operiran 27. jnn. 1915. Opravičen do podpore $50r00.
JOSEPH ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J.
Iz vojnega vjetništva.
so te oglasili zopet sledeči: France Blatnik se je čez dalj časa o-glasil svojim ljudem, ki bivajo v Plešah hiš. št. 5, županija Hinje pri Žužemberku. Nahaja se, kakor piše, v Skobelevu v daljni Aziji, kjer je ž njim vred več Slovencev v vojnem vjetništvu. Njegove ljudi je Francetovo pisanje jako razveselilo, zakaj imeli so gfl že za mrtvega; toliko časa ni bilo ne duha, ne sluha po njem. — Anton Zakrajšek se je tudi po daljši dobi naznanil svojcem, ki bivajo v Ponikvah, pošta Videm pri Do-brepoljah. Dne 4. julija so prejeli prvo sinovo sporočilo, da je še živ, in sicer v daljni ruski deželi v manjšem mestu Orlovu, ki leži na reki Vjatki v guberniji enakega imena v evropski Rusiji. — Ivan Bergant biva sedaj kakor vojni v jetnik v kurski guberniji v južni Rusiji. Tako je vsaj sporočil svoji ženi, materi in otrokom, ki žive v vasi Podblica hiš. štev. 20, pošta Selce nad Škofjo Loko.
Jakob Turk je sporočil svoj čas Turkovim, ki bivajo v Novem potu his. št. 7 pri Sodražici, da se nahaja kakor vojni vjetnik v tainsku v Sibiriji, odkoder jim pošilja srčne pozdrave. Kainsk je manjše mesto, ležeče na reki Omu in sibirski želežnici v tomski guberniji. V Kainsku je več Slovencev. — Ivan Pregeljc se je oglasil svoji ženi Ivanki, ki biva v Begunjah hiš. št. 58 pri Cerknici, iz vojnega vjetništva na Ruskem.
iše: . . . zdravje!se mi je tudi precej izboljšalo, tako, da sem skoro docela dober in zdrav, ladoveden sem, aji ste prejeli takšno pisanje od mene, ali še nič, in morda nič ne veste, ali sem se med živimi ali ne. Tukaj imam tri prijatelje: enega iz Loga, druga dva sta pa iz bližine. Zbogom!
Franc Hostar se je oglasil svojim staršem v Vinjem vrhu pri Šmarjeti na Dolenjskem. Nahaja se, kakor piše v velikem mestu Astrahanu, ki leži na veličastni Volgi blizu Kaspiskega morja. Astrahan je središče vse trgovine med notranjo Rusijo in Perzijo in šteje 113.000 prebivalcev V Astra-lanu je živahna ribja trgovina in adjedelnica. Mesto ima več svilo-tkalnic in usnjaren. V astrahan-ski guberniji rasejo melone, grozdje in drugo južno sadje. — Ivan FCvas se nahaja kakor vojni vjetnik v mestu Omsku v Sibiriji, oc joder se je zglasil svojcem, ki bivajo v Komendi pri Kamniku z Omska v Komendo je hodila dopisnica čez 45 dni. Pač daleč je sedaj Kvasov Ivan, da rabi dopisnica malone dva meseca. — V svojem vjetništvu v Rusiji se na lajata tudi Notranjca Franc ! [larfčar iz Garčevca pri Planini in pa France Škrbec iz Loža. Leta je nastanjen v vladimirski gu >erniji v evropski Rusiji, kakor je sporočil svojemu očetu cetu.
Kristina, Gorica, 38 let, spr. 24.	kmetije, dovoljeno je tudi razde jun., odp 6 jul. Marušič Marija, liti zemljo, ki sploh ne tvori se-
Standrež,<26 let, spr. 24. jun., odp.	stavnega dela po bistvu pretežne-
27. jul. r urlani Marija, Gorica,	ga poljedelskega ali goednega
50 let, spr. 25. jun., odpr. 10. jul.	obrata. Izjemoma je prodajo do-
Pavletic Angela, Gorica, 12 let	voliti, če se drugače ne da prepre-
spr, 2b. jun., odp. 7. avg. Bratuš	čiti popolnega propada kmetije;
Justina, Gorica, 56 let, spr. 26.	pa v tem slučaju naj se poišče pri-
jun., odp. 13. jul. Gorijan Marija,	mernega kupca
Vogersko. 23 let, 26. jun., odp. 5.	Pravni posli,' katerim komisija
jul. Persa Jožefa, Gorica, 30 let,	ni pritrdila, so neveljavni; zem-
r; J i?11"' odp' 9' av* Bre*ant ljeknjižnih prošenj "brez pritrdila Jožefa Podgora, 40 let, spr. 26. komisije, se ne bo upoštevalo jun., odp^ 22. jul. Francovig A- Zgorajšnje določbe pa ne velja-dalgiza Gorica, 22 let, ' spr. 27. jo za zemljo, ki je vpisana v de-jun., odp. 7. jul. Vizintin Marija, želno desko, v knjigo železnic ali Gorica 18 let, spr. 27. jun., odp. nafte, ali pa leže v ozemlju mest 26. jul. Lipušček Marija, Gorica, z lastnim statutom ali v občinah 52 let, spr 29. jun., odp. 4. jul. pretežno mestnega značaja. Rav-Penc Frančiška, Opatjeselo, 28 no tako ne veljajo zgorajšnji let, spr. 30. jun., odp. 5. jul. Zi- predpisi za zemljišča, ki očividno dane Štefanija, Deskla, 15 let, oresegajo obseg ene kmetije Naj-spr. 2. jul., odp. 5. jul. Milost Jo- višja meja za obseg take kmetije zefa Uorica 78 let, spr. 4. jul., je povprečni donos v šestkratni odp. 21. jul. Ceščut Jožefa, Sovod- viiini, ki je potrebna za ohrani-nje, 16 let, spr. 5. jul., umrla 6. tev družine 7 glav. Besedica "oči-jul. Petean Katarina, Standrež, 62 vidno" pove, da se gre v tem slu-let, spr. 7. jul., odp. 26. jul. Lipi- čaju za veleposestva v "najožjem zer Ana, Gorica, 15 let, spr. 8. jul., pomenu.
Rudar.
Zložil Joe. Starešini*.
odp. 16. jul. Zizmond Marija, Št.
Pač pa veljajo zgorajšnje do-
E? Oil™ iT• 'p" P' « \l0ihe za razne Pravne Posle pri " "77 „^eV.m.a' zemljiščih varovancev in cerkva le , spr 18. ju) odp. 29 jul. Per- in ; ^ ^ ,je §H
olja Manja Oonca 1 leto, »Pr. Ljenih domovih n^ Tirlkem. Do-19. jul umrla 19 jul Jakoncu- voljenja ^ strani komisije
I. odn ^To let' T 2.°' »"ha ** prodajo zemlje L Ir-ul.. odp. 22. jul. Grauner Franc- Le voj<at javne Jave a, ^
ska. Oonca, 21. let spr. 20 jul., nih ali oh6;Jkorill Jh J in
odp. 26. jul. Tabaj Cika. štand-1 javnega promeU ^ ^ indu_
strijske in rudarske naprave, pravni posli med zakonci, živimi in v sorodstvu in v svažtvu v ravni črti do četrtega kolena.
Na sedežu vsake okrajne sodni-je se ustanovi zemljiško promet
rež, 16 let, spr. 20. jul., še v bol nišnici. Pelicon Terezija, Štand-rež, 52 let, spr. 22. jul. opd. 26. jul. Avanzini Ita. Gorica, 38 let, spr. 22. jul., še v bolnišnici. Vodo-pivec Karmen, Gorica, 18 let, spr.
L™ r0dP-	St&n£ Kf"|n* komisija. V nji bodo predstoj-
Idn 27X Ž T' ^ nik	ali kak sodnik,
odp. 27 jul. Sinič Katarina, Go- /agt ik okrajn(
nca, 62 let spr. 24. jul., še v bol- zast ik ob^e
nisniei. Batistič Katarina, Sovod-
nje, 76 let, spr. 25. jul.. še v boln.
Pušnar Uršula, Gorica, 64 let, spr. 29. jul., se v boln. Vodopivec Karmen Gorica, 18 let, spr. 6. avg., Se I ^ p^lovati. v bolnišnici. Perfolja Klara, Miren, 20 let, spr. 8. avg., še v bol nišnici Zidarič Jožefa, Deskla, 3 leta, spr. 29. jun., se v bolnišnici —Skupaj je bilo vseh 53 oseb ra njenih, od katerih jih je 7 umrlo, 336 ozdravilo in 10 jih je še v bolnišnici. Če sledimo datumom, vi-
zastopnik okrajnega glavarstva, in zastopnik glavne kmetijske korporacije.
Proff odloku te krajevne komisije je mogoča pritožba na deželno komisijo. Komisije morajo hi-
Zelo lahko bi se preprečilo do ločbe zgorajšnje cesarske naredbe pri prisilnih dražbah. Zato mora sodnik, predno izda odpravek o domiku, vprašati komisijo in Če ta ne dovoli, ne priznati domika. Vsak tisti, kdor bi iz spletkar-
Frart-
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24. 1912
of "Glasilo K. S. K. Jednote," published weekly at Chicago, Cook county, Illinois, for October 1st, 1915.
Editor, John Zupan, 2133 W. 23rd place, Chicago, 111.
Managing Editor, none. Business Manager, Paul Schneller, 1951 West 22nd place, Chicago, 111.
Publisher, Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of Joliet, 111., Chicago post office address: 1951 West 22nd place, Chicago, 111.
Owners (If a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock. If not a corporation, give names and addresses of individual owners): Owned by the Grand Carniolian-Slovenian Catholic Union, a fraternal organization of over 12,000 members. Paul Schneller, President, 1951 West 22nd place, Chicago, 111.; Joseph Zalar, Secretary, 1004 North Chicago street,
Joliet, 111.; John Grayhack, Treasurer, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Known bondholders, mortgagees, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: (If there are none, so state.) None.
Paul Schneller, Manager, Sworn to and subscribed before me this 20th day of September, 1915.
Frank P. Kosmach. (Seal)	Notary Public.
(My commission expires March 13, 1919.)
Voditelji mode korakajo najraje z modo.
•
Korakaj naglo, dokler ne do-speš do* cilja, — potem pa naglo obstani.
Čim več dobrih naukov in nasvetov si pridobivaš, tem manj boš iste rabil.
Seznam
vseh ženskih oseb in otrok, ki so bile ranjene v Gorici in okolici od začetka vojske sem'in ki so se, o ziroma se še nahajajo v mestni žernki bolnišnici v Via Preozzi v Gorici: Kumar Frančiška, Ločnik, 43 let, spr. 6. junija 1915. odp 27. julija. Kumar Marija Ločnik,
16	let, spr. 6. jun., pod. 27. jul. Kumar Peter, Ločnik, 6 let, spr. 6. jun., odp. 27. jul. Kumar Kar-mela, Ločnik, 4 leta, spr. 6. jun., odp. 27. jul. Leban Ana, Podgora, 58 let, spr. 5. jun., še v bolni šnici. Pereko Avguština, Ločnik, 70 let, spr. 8. jun., odp. 27. jim. Malič Jožefa, Ločnik, 37 let, spr. 8. jun., odp. 5. jul. Bregant Kristina, Gorica, 18 let, spr. 9. jun. umrla 10. jun. Furlan Marija, Po-lač, 69 let, spr. 12. jun., odp. 1. avg. Petrovčič Frančiška, Gorica,
17	let, spr. 13. jun., umrla 13. jun. Vida Marija, Gorica, 21 let, spr. 17. jun., odp. 21. jun. Butkovič Adolf, Gorica, 13 let, spr. 17. jun., odp. 28. jun. Peric Marija, Opatjeselo, 18 let, spr. 20. jun., umrla 21. jun. Peric Olga, Opatjeselo, 3 leta, spr. 20. ju?., umrla 21. jun. Vižintin Marija, Standrež, 18 let, spr. 24. jun., umrla 26. jun. Gor-janc Katarina, Deskla, 48 let, spr. 24. jun., odp. 2. avg. Komel Mercedes, Gorica, 16 let, spr. 24. jun odp.^27. jun. Velikonja Alma,' Gorica, 1 Olet, spr. 25. jun., odp. 27. Jul. Velikonja Ada, Gorica, 6 let, spr. 25. jun., 27. jul. Badalič
dimo, da je bilo ravno v časih ve>ke*»	P'oU tej cesarski
likih bitk največ ranjenih.	\^edbi podal napačne ali nepo-
polne podatke plaea denarno kazen do 5000 K ali zapor do 6 me secev.''
PROTI RAZKOSAVANJU KMEČKIH POSESTEV V AVSTRIJI.
Iz uredniške torbice.
Ljubljanski "Slovenec" piše z| dne 14. avgusta t. L sledeče:
Frank M. Colo. Poslana pesem
"Današnji državni zakonik pri- ni za natis, naša važno cesarsko naredbo.	Naročnica, Lebanon, Pa. Vaše,
Ze v mirnih časih se je v raznih opetovano nam doposlane 3 pesmi krajih število samostojnih kmetij tudi niso zrele za javnost, znatno manjšalo. Posebno sta ško- Anton P. Cleveland, O. Pri no-dila dva vzroka: razkosavanje in minaciji ali pa volitvi predsedni-zapiranje kmečkih posestev. Pre- ka se nič ne ozira na njegovo ver-kupci so pokupili zemljo, jo raz- sko prepričanje. Predsednik Zed. bili in pri posameznih kosih držav je lahko katoličan, protes-strašno zaslužili. Pa tudi velepo- tant, jud ali mormonec. Glavna sestniki so kupovali kmetovo zem- stvar je pri izvolitvi zadostno šte-ljo in jo zaprli, da bi povečali vilo oddanih glasov. Dosedaj še svoja lovišča.	ni bil noben katoličan predsednik
•Vsled vojske grozi še večja ne- Zedinj. držav; to pa skoro gotovo varnost, da se to škodljivo gi_ radi tega ne, ker prevladujejo tu-banje še bolj poostri. Država pa ka-i r.avzna dru*a veroizpovedanja ima velik interes, da ostane zem- katoličanstvo. lja v rokah čim bolj številnega, Ivan K. LaSalle, Ul. Okrajšava stalnega in krepkega kmetijskega M. O. B. znači v angleščini Money prebivalstva, ki svojo zepiljo skrb- Order Business, ali promet s poštno in ljubeznivo obdeluje. Zato nimi denarnimi nakaznicami. Meso potrebni primerni koraki pro- sto Chicago šteje sedaj z vsemi ti nadaljnemu trganju kmetove predmestji vred približno 2i/2 mi-zemlje. Vse kmetijske korporaci- lijoiia duš.
je so pritrdile.	F. L. N. Chicago, III Kolikor
Zato danes objavljena cesarska nam je bilo mogoče dognati o zgo-naredba z dne 9. avgusta določa, kovini Kočevcev smo dobili o tem da se sme zemljo, ki*je namenjena sledeče podatke: Prvi Kocevarji poljedelstvu, med živimi prenesti so se naselili na Dolenjskem leta ali prodati le z dovoljenjem po- 1350-1360 iz Nemčije. Skupno sebne komisije. Isto velja za več število istih znaša sedaj okrog 170 nego 10-letne zakupe. Večkrat pa selišč z 20,000 prebivalci, je prodaja v interesu dosedanje- Ime Kočevje razlagajo razni ga posestnika priporočljiva in za- zgodovinarji povsem različno, to naredba nima namena prav Valvasor trdi, da je nastalo to i-vsake prodaje prepovedati, pač me iz nemških besed "Gut See" pa je treba gledati, da se v vsa- (dobro jezero), ker je v Rinži kem slučaju presodi dopustnost mnogo rib ali pa iz "Gotisc-he", prodaje z ozirom na interese skup- misleč da so Kočevci potomci Go-nosti. Komisija sme dovoliti pro* tov. Zopet drugi zgodovinar pra-dajo, če ta ne nasprotuje splo«- vi, da je to ime nastalo iz nemških nim interesom na ohranitvi samo- besed "Gott Segen iMimi raz-stojnega krepkega kmečkega sta- laga Kočevje ^oscevje.^ JNeka-nu. Taki slučaji bodo podani, ako teri mislijo na Koth fcee <uia-kmečko posestvo ostane ohranje- tno jezero) ali pa iz slovenske be-no v svojih bistvenih delih in je sede "koča", koče; skupina vee bode novi posestnik sam obdelo- koč (Kočevje), val; če se razdeli brez posredova- Iz P. Phgh. Pa. Rusija je meri-nja osebe, ki bi istega vlekla do- la pred sedanjo evropsko vojno biček, in se deli porabijo za usta- 8,647,657 štirjaškik milj, ter je novitev novih ali novih domov, štela 163,778,800 prebivalcev. Na-razdeli se tudi lahko, če razdeli- ravno, da se bodo te številke po tev ne vzame posestvu značaja I vojni precej zmanjšale.
Na delo se radar podam, Veselja zgoraj ne poznam; Ne vem kak' lep je beli dan. Ne, kaj cvetoča je ravan t
Težak je moj rudarski stan, Pod zemljo bivam dan na dan; Ne sližim petja drobnih ptic, In bujnih ne poznam cvetlic.
Ko drugi gor' veseli ste. In v senci pesmi pevate; Se v rudniku poti rudar. Za svet veseli mu ni mar.
Globoko doli pod zemljo. Zakladi zlata skriti so; Rudar naš tam pa koplje ga, Ker je pogumnega srca.
Vi, ki bogastvo ljubite, Cekine zlate štejete. Pomislite, kako težko, Izkopal Vam rudar je to?
Da zemlje se bojite Vi,
Rudarji dobro vemo vsi;__
Nikar se bati je tako,
Vsi enkrat v zemljo nroramo!
Preneham biti ko rudar. Lopato grobokopu v dar Bom dal, — da jamo izkoplje mi, V katero pojdete tud' Vi!
Narodne pesmi ogrskih Slovencev.
Pa to že dobro _.
Pa to že dobro znam, K soldakom bom zebran, Ci ravno k kalanerom. Ža dnes no vsaki den Dregunar biti ščem, Či jaz s konjičom maže rat vem.
Či jaz maserat znam, Vse deto dobro znam Te pridejo gospodi: Te oficer, kaprol, Na sredi pa major, Pa dosta drugih okol-okol.
Ta svetla sablica Je moja liibica, Či si jo jaz spucam; Te moj soldački stan Šteroga jaz imam, S prevelkov žalostjov ga mam.
Či jaz v kasarnaj spim, Se rano gor zbudim, Te si jaz premišliijem: Oj ltiba mati vi, Da zdravi bi bili, To moje srce spoj želej.
n.
O kristjani moji.
O kristjani moji Dnes naj vsaki moli Jočič no klečeč Boga, Jočič no klečič Boga.
Tam pri strašno j sili Se Boga ne smili, Ge te boj za nas trpi, Ge te boj za nas trpi.
Edna skrbna mati Nem rejo zaspati Od prevelke žalosti, Od prevelke žalosti.
Sin njim z domi ide, Zraven v bojni pride; Krogla, meč ga tam vmori, Krogla, meč ga tam vmori.
Tam je takšna vaga, Steri šterga Lada: t i ga more, ga vmori, Či ga more, ga vmori.
Bratec bratca kole . . . Dokoga li more . . . Roko seka no glavo, Roko seka no glavo.
Tam človeča glava Po vsoj krvi plava. Nam pa vračnika trbe, Nam pa vračnika trbe.
Tam okoli Rima Se sovražnik štima Za te zmorjene ltidi, Za te zmorjene liidi
Ako si mož čez leta kupuje sam ovratnice, misli njegova žena, da je morda več ne ljubi? •
Ljubezen in romanca sta bolj prijetna, kakor pa zakon in zgodovina.
Marsikdo je že radi tega nesrečen, ker si predstavlja, da je nesrečen.
•
Dosti je deklet, ki se oklepajo svojih zaročencev okoli vratu; po poroki bi jim pa najraje stopile na vrat.
Oče In sin.
Povest.
(Priredil A. K.)
(Konec.)
Tedni so že minuli, pa tat še ni umri. Ii usmiljenja so fa še vedno oskrbovali menihi pod svojo streho in na lastno prošnjo mu je btregel oče Marijan.
Ta služba pa ni bila lahka. Ko se je lopov zavedel in vidtl, da je v samostanu, da ima zlomljeno nogo, da nikamor ne more, tedaj je preklinjal in grozil in zmerjal očeta Marijana, kadar je prišel k njemu. Čim dalje je trajala njegova bolezen, tem bolj je bil ne-potrpežljiv.
"Prokleti hinavci, ali boste že napravili konec! Gotovo mi dajete taka zdravila, da se mi noga ne zaceli, — Seveda, vi pravite, da me imate iz usmiljenja, pa jaz vem, da ste že biriče naročili, ki me takoj zgrabijo, kakor hitro pomolim glavo skozi samostanska vrata! — Poznam vas; vse to je sama hinavsčina; ako se nasproti meni lepe delate..."
Tak« je dejal ropar dan za dnem in nazadnje ni maral več nikogar v celico, samo še očeta Marijana, ki mu je ves čas stregel kakor jagnje in veliko zanj molil.
Neko jutro pride oče Marijan k bolniku, ki je povedal ob neki priliki, da mu je ime Rikardo, v celico. Najde ga kakor po navadi v postelji. Ko pa zagleda meniha, takoj ga pokliče in mu re če:
"Ali me boste nalagali, ako Vas nekaj vprašam?"
"Nalagal? Kako si morete, Rikardo, kaj takega misliti? Pri nas v samostanu ne spregovorimo nobene lažnive besede."
"Vsaj vas poznam. V vsem življenju še nisem našel človeka, ki bi ne lagal. No. vendar Vas moram nekaj vprašati. Povejte mi, ali bom še kdaj zdrav in ali bom lahko hodil?" In divje kakor ris je uprl svoje zlobne oči v meniha. Kakor da bi ga hotel prodreti e očmi. Šlo se je za usodo njegovega življenja.
"Prijatelj, ne popolnoma. Roki boste lahko rabili, tudi noga je boljša, vendar pravi zdravnlfc, da brez palice ne boste mogli hoditi." V
4' Torej ostanem pokveka,'' vzdihne Rikardo. — Tedaj pa ac zopet vzbudi v njegovi duši vsa lopo veka divjost. "Zakaj ste klicali zdravnika, zakaj me niste vrgli v bližnji jarek, kjer bi tjil poginil, kakor pogine pes. Bolje bi bilo zame, kakor pa sedaj, ko sem ves pokvečen, ko bom otroeajem v zasmeh in ljudem v nadlogo? — Ha, vem zakaj ste to storili: Vam dobro de, da moram jaz tako trpeti in da bom moral nositi vse življenje sramotno znamenje, ber-glje, in vsak, ki me takega vidi, bo kričal za menoj: Prav ti je, zakaj pa si hotel ukrasti Materi božji krono!'...
"Prijatelj, kar smo tebi storili, smo storili iz usmiljenja in ljubez-ri Naš Izveličar nam je to naročil, rekoč, da naj bližnjega lju bimo kakor sami sebe in On nam je tudi ukazal, da naj ljubimo sveje sovražnike in da naj dobro storimo tistim, ki nas preganja-
"No, le molčite s svojimi pridigami. To so samo lepe besede, a v dejanju je vse drugače."
"Mislim, da ves čas, odkar ste pri nas," odgovori menih, "lahko vidite, da to, kar govorimo, tudi storimo."
"Še nekaj Vas bom vprašal, mladi menih. Povejte mi: Ali je že kedaj prišel v mojo celico oni redovnik, ki sem ga v cerkvi vrgel na tla?"
"Gotovo je bil že tukaj," odgovori oče Marijan nekoliko v zadregi.
"Kaj menite, ali bi mi tudi on hotel streči tako, kakor mi Vi strežete? No, če bi to storil, potem bi se pokazalo nekaj ljubezni do sovražnika."
"Jaz mislim, da bi ravno tako storil, kakor jaz," reče oče Marijan.
"Ali ga dobro poznate? — Ali se ne bojite, da Vas on postavi na laž?"
"Upam, da ne!" odvrne menih.
"Pripeljite mi onega meniha za poskušnjo, da vidim, kakšna je
reče Rikardo in gleda zvedavo redovnika.
"Tega pa ne morem storiti!"
"Aha, vsaj sem vedel, kakšna je ta vaša toliko hvaljena ljubezen de sovražnikov, — da, raje odkrito govorite: oni menih še mene ni videl, on me sovraži, on bi najraje, da bi jaz ne stopil na nobeno nof?o in da bi mi ne služila nobena roka. Ta mož gotovo že težko čaka, da toliko okrevam, da me pridejo iskat biriči in me odvedejo v zapor. On ima gotovo že vse napisano, kako je bilo ono noč v cerkvi, kako sem hotel krasti, kako sem njega zgrabil in davil, rajši bo gotovo povedal več, kakor je resnica, samo da mene tako bolj potlači. Ha, ha, taka je vaša ljubezen, tako vaše usmiljenje!"
"Ne govorite tako, Rikardo!'
"Molčite! — Pripeljite mi onega meniha," reče Rikardo, "praznih besed imam dovolj!"
"Saj sem Vam že rekel, da ga ne moreiyt pripeljati, ker — oni menih sem jaz ..."
Pri teh besedah je v Rikardu vse zastalo. Obledel je kakor zid. Pogledoval semintja in naposled uprl svoje -oči v meniha in ves iz sebe rekel:
"Ali je to mogoče? Ali je to resnica?"
Tedaj pa se sklone oče Marijan k bolniku in ga poljubi na čelo, rekoč:
"Da, Rikardo, resnica je, kar sem ti povedal, ker v našem samostanu ne spregovorimo nobene neresnice."
In zatulil je Rikardo kakor lev, ake je v srce zadet, in rinil od sebe meniha, jecljajoč:
4' Preveč je to za-me! — Pustite me samega. Na to nisem bil pripravljen !"
Oče Marijan je odšel; slutil je, da sedaj njega ni treba pri Rikardu, ker okrog njega zdaj veje vse oživljajoča milost od zgoraj, kateri se ne ustavijo tudi ledena srca. — liikardo se je obrnil v steno in tisti dan ni več ničesar užil . . .
ce.
Nekaj dni pozneje potrka oče Marijan pri svojem priorju na vrata.
Kaj želiš, oče Marijan?" ga vpraša ljubeznivi predstojnik "Prinašam Vam vesele novi-
No, kakšne novice? Oujmo!" Naš bolnik Rikardo želi, da bi ga kdo poučeval v krščanskih res nica-h. Pravi, da hoče drug človek postati.M
"To nalogo Vam izročim, oče Marijan. Zanesem se, da jo boste dobro izvršili, ker se najbolje ra zumeta," reče predstojnik.
Oče Marijan hvaležno poljubi roko svojemu predstojniku in se poslovi od njega jasnega, zmagovalnega obraza.
Ni bila lahka naloga zastarane-ga ubijalca in roparja privesti do pravega spoznanja, kesanja in do resne volje, oprijeti se bolj poštenega življenja. Toda oče Marijan je zaupal na pomoč od zgoraj, na Njo, ki je naše pribežališče, ako smo zašli, in ni se varal.
Bil je velik praznik na gori Montserrat, ko je vpričo vse sa mostanske družine za silo ozdravljeni Rikardo iz roke očeta Marijana prejel sv. obhajilo.
Tisti dan on ni bil več Rikardo; to ime si je po krivici dal, da se je ložje skrival pred sodniki, bil je zopet Anton, kakor takrat, ko je še ljubil svojo ženo in svojega sinka Milka ...
Ono jutro na vse zgodaj je stopil oče prior v celico očeta Marijana. Zvedel je od Rikarda njegovo življenje; kako je prišel oče Marijan kot otrok v samostan, mu je bilo že popreje znano. Poiskal je nekaj listin in dognal je, da sta bila bivši divji ropar Rikardo in Marijan oče in sin . .
Pater Marijan, danes ob osmih imate sv. mašo, in pri tej maši bate obhajali svojega varovanca Rikarda, ne varovanca, ampak svojega — očeta" . . .
Oče Marijan pogleda, ostrmi, ne ve ali je v nebesih, ali na zemlji, beseda mu ne gre iz ust. Konečno vzklikne: "Rikardo moj oče!" in se zgrudi pred predstojnikom na tla. Bilo je preveč veselja za Marijana ...
Prior se prestraši, vzdigne no-vomašnika, ki se polagoma zave in vstane, rekoč: "Ali je to mo-sroče?"
Predstojnik nato razloži očetu Marijanu, ko se je zopet zavedal od veselja, kako je on prišel v sa-
vaša ljubezen do sovražnikov," mostan in kako se je dognalo, da
je Rikardo, ali pravzaprav Anton, njegov ooe. fBRKffip S'-^MEHJ
Zunaj celice pa so se začuli koraki kakor ropot bergel j, ki je odmeval po hodniku. Oče Marijan plane skozi vrata in objemala sta se v solzah nedolžnega in skesanega veselja oče in sin . . .
Slovensko-laška narodna meja na Goriškem.
V tistem času, ki leži že tako daleč za nami, v času, ko so še bili naši ljudje vsi doma, smo se ozirali le na severno mejo slovenskega naroda. In le redkokdo je vedel, kak silen, a tih boj bojujemo tu na Goriškem Slovenci z iredentističnim društvom "Lega Nat." in z vso tisto železno verigo unlivnih mož, ki so stali za njo. Imena kakor Barziloi, Va-lerio, Pitaccp, Brezina so vsem goriškim Slovencem že od davno dobro znana. Z denarjem in moralnim pritiskom so vlačili slovenske otroke v svoje šole, in jih preobrazili v neodrešene Italijane.
Nekaj pa treba vedno poudarjati : Razločevati moramo med Lahom in Furlanom. Medtem, ko je prvi skoraj vedno zagrizen nasprotnik vsega slovenstva, živi drugi v mirnem prijateljstvu s sosedi Slovenci. To opazimo povsod, in konštatirati je treba, da izhaja narodni boj izključno iz iredentovskih laško-liberalnih središč.
Začnimo na zahodu. Tik ob laški meji je Kormin, v katerem govorijo — kakor smo videli poslednjem času — precej veliko besodo. iredentaši. Vendar, moramo priznati, da je županstvo — župan je bil katoliški mož, baron Locatelli — precej pravično številnim Slovencem, ki imajo tu Ciril-Metodovo dvorazrednicof vrtcem.
Sveti Kvirin, grič severno od Krmina z lepo cerkvico deli ne kako Slovencev od Lahov. Sever novzhodno leže izključno slovenska Brda, četudi beremo na špe-cijalki spake, kakor: Vipulzano (•Vipolže) Dobra (Dobrovo), Fle-ana (Fojana) itd. Prva večja furlanska vas je potem Moša, noto furlanski Ločnik, v katerem so uprizarjali goriški komiji m laški privandranci agitacijo za iredento. Imeli so močno gospodarsko organizacijo "Acfil" (t. j. Assoziazione Cooperativa Friula-ua in Lucinico), ki je bila nastanjena v lepem domu! Tudi v tej vasi, ki je bila nekdaj vsa slovenska, imamo slovensko šolo. Severno je Podgora, slovenska občina, v kateri ima šolo "Lega Nationale". Pol ure vzhodno od Podgore je naša Gorica, kjer je iredentistična magistratna klika hotela že v kali zatreti slovensko misel .
Od Gorice dalje je Soča skoraj vedno narodna meja. Na desnem bregu je vas Majnica, pristno slovensko ime. Tu je še par hiš slovenskih. Vasi Rubije in Sovod-nje pri izlivu Ipave v Sočo sta čisto slovenski. Za njimi ležita seli Petejani in Boškimi, ki sti napol že poitalijančeni. Žalostna je usoda pred 30 leti še slovenskega St. Martina. Danes je vse laško; župan, cerkev in šola. A ni čudno: Ti kraji imajo naravno središče v ultraitalijanskem Gradišču. To mesto je poitali-jančilo tudi Zdravščino, v kateri se pa drži še nekaj Slovencev.
In naprej sama imena žalostnega spomina: Pollazo, Redipu-glia, Vermeljan, Selce, vse en potujčen pas. Skoraj ob morju je že tovarniško mesto Tržič ^ močno skupino Slovencev. Ob morju leži začarani grad Devin in mala vas okoli njega. Tudi tu se je v gnezdila "Lega". Sesljan, znano kopališče, je že precej prepojen z laškim duhom, Nabrežina je gnezdo socijalistov, in bogate kamenolome imajo tujci iz kraljestva v rokah. Tu je tudi šola "Lege", ki nastavlja slovenskim otrokom pasti v obliki božičnic, daril, zabavnih večerov itd. Sveti Križ, edina slovenska ribiška vas, je trdnjava Slovencev. Žalibog tudi tu razjedajo edinost socija-listi. Sv. Križ spada že k tržaški okolici, in o Trstu, največjem slovenskem mestu, za katerega se danes bije boj z Lahi, ne bom govoril.
Zanimivo je danes, ko dan na dan bolj stopa iz teme rovarsko
Euvanje irredente proti naši državi, obujati spomine tudi na narodni boj med Slovenci in Italijani, ki je šel roko v roki z izpod-
kopavanjem patrijotizma goriškega ljudstva.
Kalija med vojno.
Iz Neapola pregnan Nemec je
v nemških liscih obelodanil nekaj zanimivih podatkov o razmerah, ki vladajo v Italiji, odkar je ta zapletena v vojno. Če je bi lo prebivalstvo v Rimu in v Milanu — pravi ta Nemec — res na vdušeno za vojno, pa o Neapolju tega ni trditi. Neapolj je bil ob času vojne napovedi prav tih In miren. Videti je bilo samo objo kane oči, zadržano jezo in strah pred revolucijo. Tudi brzojavke o italijanskih "zmagah" niso * einkovale. "Kdo nam bo dal kaj jesti? Kdo nam vrne naše sinove? Kaj nam more ta vojna ko ristiti?" Tako je govorilo ljudstvo. Neprestana opravičevanja v uradnih poročilih, zakaj armada nikamor naprej ne pride, so ljudsvo še zelo potrla in mu vzeia zaupanje v uspeh. Zastave pa so seveda vsi razobešali, pa ne znak veselja, ampak ker se vsak boji sumpičenja. Tako je sin nekega italijanskega admirala raz obesil ob neki priliki na svojo hi šo polno zastav, po končani slovesnosti pa jih je — izvzemši i-talijansko trobojnico — zopet odstranil. A glej — hitro je bil poklican na policijo. Kdor se ne priznava za pripadnika vojne stranke, kdor italijanske nezvestobe ne proslav j a, tega ne priznavajo več za natriota in ga preganjajo. . Uredba za podpiranje ljudi brez zaslužka in za rodbine vpoklicanih, so se vsaj v Neapolju skrajno slabo obnesle. Ker je v Neapolju med prebivalstvom 60% ljudi, ki ne znajo ne pisati, ne citati — oj, ta italijanska kultura, ki je sicer velika, katere pa velika večina naroda sploh ni nič deležna — so velike težave prošnjami za podpore. Tudi živili je težava v Italiji. V Neapolju imajo vsaj ribe in to jim pomaga. Vlada je že pred nekaj meseci vpeljala vojni kruh, ki se dobiva v posebno določenih pro dajalnah kilogram po 40 centesi-mov. Belega kruha velja kilogram 64 centesimov. Makaroni so od nekdaj v Neapolju zelo nri-ljubljena in najbolj običajna jed. Povprečno velja kilogram makaronov sedaj 70 centesimov, pred vojno pa je veljal 40 centesimov. Tudi cena mesa se je povišala, a to ne pride v poštev. Premožni ljude tudi to ceno lahko zmagu-ljudje tudi to ceno lahko zmagu mesa, marveč uživajo ribe. Jajca veljajo 8 do 9 centesimov, sadja in sočivja je pa v izobilju in vse poceni. Toda ljudstvo se vzlic temu bridko pritožuje, da vlada draginja, ker ima pač skrajno ubožne zaslužke in je silno mnogo ljudi sploh brez dela. Hišni posestniki imajo posebne križe; kdor ni bogat, ta sploh ne plača najemščine. Uradniki, u-službenci in delavci ne plačajo najemščine ne izlepa, ne izgrda. Vrh tega vlada splošni strah, da nastane kolera in splošno prepričanje, da izbruhne prej ali slej revolucija. Samo tega se nihče ne boji. da bi Italija zmagala.
Cenzura v prošlosti.
V sedanjem vojnem času je pač vsem umljivo, da mora država paziti na to, da se potom časopisov in zasebnega dopisovanja ne razširjajo vesti, ki bi lahko škodovale neposredno ali posredno, hote ali nehote, državi, vojaškim operacijam itd. Zato je vpeljana -V vojnem času ne le preventivna tiskovna temveč tudi cenzura dopisov. V mirnih časih poznamo pri nas le cenzuro javnosti določenih tiskovin. Kako je bilo v minulih časih, nam pripoveduje zgodovina, ki govori o takozvanih "črnih kabinetih," ki so imeli edino nalogo, da so skrivaj nadzirali zasebno in tudi drugo dopisovanje, zlasti pa dopisovanje zastopnikov tujih držav z njihovimi vladami. Tako je bila "pismena inkvizicija" znana na Angleškem že za čas a kraljice Elizabete. "Črni kabinet" je bil v tem času v polnem cvetu. Pisma so znali odpirati tako mojstrsko, da je trdil Elizabetni državni tajnik lord
Walsingham, da prečita vsako pismo, ne da bi le količkaj pokvaril pečat na pismu. "ČAii kabinet" je posloval tudi v poznejših stoletjih, kar je razvidno iz spisov slavnega angleškega satirika Swifta, ki je pisal svojemu prijatelju, pesniku Popeju, da ni gotov, da ne bi "črni kabinet" čital njegovih pisem. Nobena revolucija, niti angleška leta 1648. ni spravila s sveta "črnih kabinetov," ki so delovali tudi v 19. stoletju, kar je razvidno iz neprijetnega dogodka v londonski diplomaciji. Tedaj je namreč prejel nizozemski poslanik zavoj depeš, kjer so bile na pečatih besede: "Departement van buitenland-sche Zaken.'' Ker je nizozemski minister sam zapečatil depeše, je spoznal poslanik, da stvar ni v redu in je izzval polom. Tedaj je prišlo na dan, da se nahaja v Londonu "črni kabinet," kjer se je uradno odpirala korespondenca tujih diplomatov. Pečate so najprej odtisnili v sadri. Pečat so raztopili, pismo odprli, prečitali in prepisali in je potem zopet zapečatili s pečatom, ponarejeuim po sadrenem odtisku Na Hanove-ranskem je imela Angleška "črni kabinet" kot državno institucijo in to popolnoma javno, ker je bil izdan odlok, da se mora duplikat vsakega pečatnika, ki se napravi, izročiti vladi. Tu se "črnemu kabinetu" ni bilo treba mučiti s sadrenemi odtiski, ker je imel za svoje delovanje popolno zalogo pečatnikov. — Toda ne le angleške, temveč tudi romanske dežele so imele svoje "črne ka-binete" V sedanjem času se po« sebno papež pritožuje proti italijanskemu "črnemu kabinetu," ki tajno nadzira dopisovanje papeževega državnega tajništva. Za časa francoskih kraljev je bil "črni kabinet" državna institucija, ki jo je baje iznašel Ludovik XL, ki je ukazal, da smejo kurirji kraljeve pošte prenašati le taka pisma, o kateri vsebini so se že prej osve-dočile oblasti. Za časa kardinala Richelieuja in vlade Ludovika XIV. in Ludovika XV. je bil "črni kabinet" državna institucija, ki je stala na leto 50.000 frankov,
svoto, ki se je izplačevala sredstev ministrstva zunaj
stvari. "Črni kabinet" je bila ma ob sebi umevno, najobsovraž* nejša in najogabnejša institucija, in minister Tur got je končno dosegel leta 1775, da se je odpravila. Narodni konvent je leta 1790. proglasil nedotakljivost pisemske tajnosti, a vkljub temu proglasu je imel "črni kabinet" žilay® življenje in je obstojal še dalje. Tudi Napoleon, ni bil toliko zna- If čajen, da bi se bil Odrekel temu sredstvu, temveč je uvedel "Črni kabinet" v velikem slogu. Ko je njegova armada leta 1806. zasedla Berolin, je takoj ustanovil "pi. sarno za revizijo pisem", ki je, kakor pravi Davoust, "služila ee-lo dobro", teko "dobro", da je Napoleon ustanovil potovalne "črne kabinete," ki so delovali sedaj tu, sedaj tam, kamor so prišli Francozi. Pod temi kabineti ni bilo varno nobeno pismo in odpirali so tudi pisma vladarjev, n. pr. pisma, prihajajoča vojvodi Karlu Avgustu Weimarskemu. Za časa Bourbonov, po Napoleonovem padcu, je doseglo delovanje črnega kabinete vrhunec. Zaposlenih je bilo v njem 22 uradnikov in letni stroški so znašali 600.000 frankov "Opravili" so ga sicer uradno leta 1827., toda le na papirju. Kralj Ludovik Filip ga je vzdržaval tajno, Napoleon III. pa ga je zopet uvedel oficijelno r obliki predpisa, po katerem so imeli prefekti pravico, zahtevati si proti potrdilu katerokoli "sumljivo" pismo. "Črnega kabineta" ni bilo konec niti v drugi polovici 19. stoletja. Gambetta je leta 1870. izdal predpis, imenovan "prevot civil," po katerem je pošta morala izročiti vsako pismo, katerega naslov bi označil. V sedanjem času se je dogodilo na Angleškem, da so angleške oblasti odprle dopise med švedskim poslanikom v Londonu in švedsko * vlado in prav tako tudi med nizozemskim poslanikom in njegovo vlado. Potemtakem se stvar ni zgodila prvikrat, kajti, kakor smo povedati, je na Angleškem že dol-1 ga stoletja bila uvedena taka — j "cenzura."
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine
priporočamo
prvo In naistarafšo domačo tvrdke
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Qeniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spon: in 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
Z $1.00
se o tvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se rt obrestuje ^M/l po ....
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Trn banka je pod državnim nadzorstvom«
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in to so A. Horroatove: Importirani Brinjerec, Slivovec, Tro-pinovec, Grenko Vino in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva i edina samostojna, ki importira žgane pijač« in zelišča, naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da-je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega kalifornijskega rudečega vina in iz najzdravejših zelišč ter nadkriljnje vse druge pijače te vrste za človeške zdravje. Ravno tako Kranjski Grenčec. Posebno ake pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico tega grenčeea vmei.
A. HORWAT, 600 K. CHICAGO 8T, JOLIET, ILL.
Novice Iz stare domovine.
KRANJSKO.
_ Ustreljen po prekem sodu.
"Laibacher Zeitung" poroča: I-van Brence, posestnik in krčmar v Dovjem št. 10. na Kranjskem, je bil dne 24. avgusta 1915 radi razžaljen j a Veličanstva in državi sovražnih izjav od poljskega sodišča c. in kr. 5 armadnega etap nega poveljstva po prekem sodu ustreljen.
—	Umrli so v Ljubljani: Josip Krhouna, saper. — Josip Lampa* cher, lovec. — Zofija Jamnik, hči delavca v tobačni tovarni, tri mesece. — Fran Črnagoj, posestnikov sin, 7 mesecev. — Helena Petek, hiralka, 60 let. — Anton Vad-nov, železniški nadsprevodnik v pok., 71 let. — Ana Jenko, hči narednika, 18 dni. — Marija Zrl mšek, hči jetniškega paznika, 14 ]et. — Stevo Bjelič, črnovojnik, 31 let. —• Anton Krašovic, občinski ubožec, 71 let. — Magdalena Hochleitner, žena usnjarskega pomočnika. 67 let. — Janos Voros, pešec, 23 let. — Marija Jeršino-vic, mestna uboga, 82 let. — Terezija Hromeč, postrežnica, 69 let. — Marija Gregorčič, gostija, 69 let. — Karel Lekser, pešec. — Leopold Madner, domobranec. — Giusto Verscovo, pešec.
—	Umrla ie v Žužemberku po-sestnica Terezija Košiček, podo-mače Boncova teta, stara 80 let. N. v. m. p.!
—	Smrt med begunci Na kolodvoru v Ljubljani, kamor se je pripeljala s svojimi starši, je u-mrla 161etna Josipina Konjedic, delavčeva hči iz Plavi pri Gorici. Kot vzrok smrti so konštatirali črevesni katar.
—	V vodnjaku se je vtopila 8 in pol leta stara Fran j a Barbiš, hči posestnika v Šembijah, v o-kraju Ilirska Bistrica.
—	Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji dne 25. avgusta ponoči preč. g. Jožef Omers, župnik v pokcju v Sežani. Pokopan je bil dne 26. avgusta na pokopališču v Smihelu. Umrli je bil rojen 14. marca 1845 v Lahovčah, okraj Kamnik. R. I. P.!
—	Iz seznama izgub št. 239. Stotnik Franc Bude, £7. pp. mrtev; praporščak Mihael Collerig, 47 pp. mrtev; poročnik Alojzij Glaser, 47. pp., mrtev; kadet Fr. Haider, 47. pp., mrtev; praporščak Alojzij Miki, 47. pp., mrtev; poročnik Ferdinand Seiringer, 47. pp., mrtev; kadet Franc Sommer, 47. pp., mrtev; kadet Evgen Baraga, 47. pp. ranjen; kadet Beneš 97. pp., ranjen; praporščak Alojzij Castellan, 97. pp., ranjen; pra porščak Vinko Gruden 47. pp., ranjen; kadet Josip Kožuh, 7. pp ranjen; kadet Franc Kaučič, 97'. pp., ujet.
—	Padel je sin magistratnega blagajnika g. Nagliča rezervni praporščak jurist Milko Naglič. Na dan svoje smrti je pisal očetu: "Srečno sem ravnokar dcšel na bojišče." Sin Slavko je padel že pred meseci.
—	Častne smrti je gadel dne 18. avgusta 1915 na tirolsko-italijan-skem bojišču v starosti 30 let, gospod Edvard Del Linz, trgovec v Hruševju pri Postojni iz ugledne rodbine Peter Del Linz. Bodi mu časten spomin!
—	Odlikovanja pri 17. pešpol-ku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1 vrste so dobili kadeti: Matija Grabner, Herbert Karnitschnig, Viljem Novak. Oton Pretner, A lojzij Hrovat, Franc Šm&l, Šte fan Bauer, Ludovik Reboli, Nikolaj Kosola, Valentin Škušek, Emil Tschernig; desetnik Anton Kavčič ; poddesetnik Marko Zupančič, 4. stot.; desetnik, tit. četovodja I* van Tavčar, 2. stot.; četovodja črnovoj. 26. pp. Pavel Kostanje-vac, nadstražmojster Franc Tom* še in poddesetnik Aleksander Alba. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: praporščak Maks Abuja, kadeti Peter Male-šie, Alfonz Zaveršnik in Anton Grden; četovodja Lekše: poddesetnik Edvard Ošaben, 4. stot.; častniški sluga Franc Smoli S; desetnik Pavel Pavčič; poddesetnika Ivan Arko, 7. stot.-, in Ivan Šeks, 3. stot.; infanteristi: Franc Kovač. Leooold Zaverl, Karel Taučer, Andrej Podpas, Ivan Volčjak in Anton Zwti; desetniki Ivan Pribusia in Rudolf Lesar; infanterist Štefan Gril, štabni oddelek; desetniki: Karel Pan-geršič, 5. stot.; Karel Smerdu, 8.
stot.; Rudolf Sattler, 6. stot.; enoletni prostovoljec Leopold Rogu-lin, 8. stot. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Silvester Hi-nek. Franc Pangeršič in Ivan Ho-gler, 3. stot., Anton Rovtar, Franc Pogačar, Josip Bradč in Josip Brinovec, 2. stot.; Jernej Zaje, 6. stot., Josip Snoj, Alojzij Lap, Josip Cerer, Karel Rostohar in častniški sluga Franc Galvan.
Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil poročnik Konrad Šimnic in pred sovražnikom padli poročnik Karel Belina.
—	Odlikovani vojni letalec. Cesar je odlikoval po poletu Dunaj— Gradec—Ljubljana in po poletih iz trdnjave Przemysl znanega letalca nadporočnika Ivana Mandel z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo.
—	Ljubljana v zastavah. Povo dom zavzetja velike trdnjave Brest Litovsk, pri katerem uspehu je zlasti avstrijska armada zname nito sodelovala, je bilo 28. avgusta poleg javnih'in mestnih tudi jako veliko število zasebnih poslopij o-krašenih z zastavami.
—	Pet sinov v vojni imata oče in mati Jemc iz Žej pri Domžalah. Sin Karol se je po deseti mesecih oglasil iz ruskega ujetništva (bil je ranjen ujet). Peter je pri pio nirjih, Lovrenc in Matija pri 17. pp., Jaka je pa črnovojnik.
—	Redek slučaj. Stara mati E lizabeta Poglajen (Dole pri Litiji) je tako iskreno prosila Boga, da bi ji še Bog poslal vnuka Antona Dolenc, ki je bil na bojišču, in da bi ga še videla pred smrtjo*. Nihče se ni nadejal, da bi ji bila prošnja uslišana; toda ženica je bila uver-jena, da pride kljub temu, dasi že dolgo ni bilo nobene vesti o njem. In res dne 1. avgusta pride nepričakovan kot ranjenec domov. Stara mati, ki je že 90 let, ga spozna. Ko izpregovori ž njim nekaj tolžilnih besed, mu seže v roko in kmalu začne umirati. Res redek slučaj !
—	Avstrijski municijski delavci v Ameriki. C. kr. korespondenčni urad poroča: Zanesljivo se poroča, da so v nevtralnih državah, osobito v Ameriki, podaniki monarhije zaposleni kot delavci, inženirji ali drugače v obratih, ki izdelujejo vojne potrebščine našim sovražnikom. Taki državljani, ki pozabijo svojo dolžnost in ki tako ojaču-jejo sovražno vojno silo in zato o-težkoeujejo vojskovanje monarhije, ne zagreše le težke moralne krivde, marveč so krivi tudi hudodelstva proti vojni sili države po $ 327 vojaške kazenske postave. Ta zločin se kaznuje s težko ječo desetih do dvajsetih let ali pa s smrtjo na ve-šalih. Okolnost, da se je storilo dejanje v inozemstvu, ne izključuje zasledovanju.
—	Služba božja pri naših fantih v zakopih. C. in kr. vojni kur at Ivan Maračič, zdaj divizijski župnik piše znancu v Ljubljano med drugim sledeče:
Na bojišču 9. avgusta 1915.
... Prav posebno drag spomin na vojsko mi bo kelih, ki ste mi ga poslali v vojni kapeli, kelih s katerim sem maševal v raznih težavnih bojnih okolnostih. S tem kelihom sem že maševal v bojnih zakopih. To je bilo 4. avgusta pod zelo težkimi okolnostmi. Ker lovski bota-ljoni nimajo svojega duhovnika, sem šel jih obiskat,jim pridigovat, maševat, jih spovedat in obhajat. Sicer mi je rekel divizionar knez Schoenburg "Jamčiti Vam ne morem, da pridete živi v zakope, toda... " in pokazal mi je na karti še najvarnejšo pot. In šel sem, najprej do brigadne komande, odtod do bataljonske in potem sem se plazil v zakope. Ali so me gledali naši fantje! Imeli so namerjene puške v bližnje ruske utrdbe in me poslušali, ko sem jim pridigoval štirikrat. Ko je bilo treba, so tudi streljali. Potem pa so prišli na spoved v stotnikov zakop. Do pol-devetih zvečer sem spovedoval, med tem ko so ruske granate frčale čez glavo. Drugo jutro sem imel sv. mašo. Dež je lil kakor iz škafa. Zato sem naredil oltar pod zemljo, kjer sem prej spovedoval, sam pa sem ostal na vhodu. Ob mojih nogah so prišli vsi, tudi častniki, ker sem dal splošno odvezo. Moštvo prihaja v dežju z odkrito glavo in čaka tako pol ure, da pride na red za sv. obhajilo. Zares sem si mislil, kaj takega, take pobožno-sti in želje po sv. obhajilu in tako spoštovanje do Najsvetejšega je le
mogoče pri Slovencih — pri Kranjcih. Ti si boš vse to težko predstavil, kje in kako je bilo. Prostor in čas pa mi ne dopušča natančneje vse popisati. Razvidiš pa iz tega kako drag mi je kelih, ki mi je v to služil."
—	Vlak je povozil pri Logatcu 361etnega vojaka Antona Brenko-viča iz Pobreže pri Ptuju. Vlak mu je zmastil obe nogi. Brenkovič je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici.
—	Požar. Pogorela je hiša posestnika Antona Pivca v Perovem-selu; zgorelo je tudi gospodarsko poslopje s krmo in slamo in raznim orodjem. Škode je 1400 K, zavarovan je Pivc za 600 K.
Mlad napadalec. Na . potu med Selom in Žirovnico je 21. avgusta okrog 15 let stari posestnikov sin Anton Vidic napadel z nožem namestnega čuvaja drž. železnice v Žirovnici Janeza Žemljo, ko se je leta vračal v mraku od matere iz Sela domov. Zadal mu je dve rani; eno pod rebra in eno v hr bet, vsekakor precej občutni, ker je Žemlja moral v deželno bolniš nico. Ves dogodek je zelo zagone ten in čuden, ker med obema poprej ni bilo nikakega sovraštva in je napadeni celo birmanski boter napadalčev.
Toča. Brezovica: V sredo 11 avgusta ob 11. uri zvečer je pobila toča vse jesenske pridelke od Lu kovškega postajališča, do srede va si Log, potem vas Pleševico. Vna nje Gorice. Ajda je vsa uničena koruza razbita, fižol v zemljo za bit.
—	V novem mestu so občutili dne 25. avgusta obj|8. uri 34 minut dopoldne lahek potresni sunek. Tu in tam so se slišno zatresla okna in vrata.
—	Medved in delavci Tam za daj za Ribnico pri Kočevju hodi po gozdovih medved. Pravijo si cer, da ni hud in da ne stori niče sar človeku, in gozdni čuvaj je te dni pripovedoval, da ga je srečal v gozdu, par korakov je bil od njega samo zavpil je npd njim: "Ali boš sel, mrcina, ti!" in medved je bežal pred njim. Posebno neprijetno občutijo bližino medveda pri morski begunci, češ, tam doma so nam pretile granate in šrapnele tu nas pa lahko poje medved. Medved pa je hodil tudi med gozdne delavce. Sprva se je obnaša prav prijateljsko, čez čas pa, po potrebni pripravi, je podvzel naj-prvo rahel sunek, potem pošten sunek, slednjič napad; sledil je protinapad, medved je moral bežati, obenem pa je šla pritožba njegovega lastnika, da naj spravi mrcino kam stran, ker nadleguje delavce in je nevarnost, da končno koga razmesari. Prišel je odgovor: Delavci proč, da bo imel medved mir. In šli so delavci proč, da ima medved mir.
—	Letno poročilo o stanju ljudskega šolstva koncem leta 1914. Ker se letos ne izda tiskano letno poročilo, ki so ga po navadi dobila šolska vodstva, slede tu najvažnejši statistični podatki stanju ljudskega šolstva v letu 1914 na Kranjskem.
—	Tri mesece italijanske voj ne«. Minilo je četrtletje, kar je nezvesta zaveznica začela vojno proti naši monarhiji. Na to vojno se je Italija pripravljala deset mesecev, imela je torej dosti časa, da vse do zadnjega gumba pripravi in si vse preskrbi, kar je potrebno. S svežimi armadami je začela vojna, z velikansko pre meč j o je planila na naše meje in podžigalci na vojno so oznanjali, da bo kmalu slovesni vhod itali janske armade na Dunaju. Eno četrtletje je od tedaj minulo in vse ve'likanske sile Italijanov so se razbile ob nedosežnem junaštvu na meji stoječe avstrijske armade. Vojna zgodovina morda ne pozna enakega popolnega neuspeha, kakor ga je doživela italijanska armada, ki so jo povrh že zadele strahovite izgube. Minoli trije meseci vojne z Italijo so nam živo pokazali nepremagljivost naše armade.
—	Zopetna podelitev Sarž 43 do 501etnim. Ogrsko deželno-brambno ministrstvo naznanja, da
morejo zopet potrjeni vojaki iz letnikov 1865. do 1873. dobiti šaržo, ki so jo imeli, ko so služili aktivno, ako jo dokumentarično dokažejo. Za Avstrijo je to naznanilo važno, ker mi še nimamo take objave, pričakovati
pa sme-
t««	j-T-:_____•	■
PRIMORSKO.
— Vojaška oblast je prepovedala goriškemu županstvu izdajati
Passierscheine,'' veljavne za Podgoro, Pevmo, sploh za desni breg Soče. Ljudje so prihajali tako v najbližjo okolico strelskih jarkov in se tako po nepotrebnem stavili v smrtno nevarnost. Res je, da imajo mnogi še dosti blaga na domu, a sedaj potrpljenje. Zgodilo bi se prav lahko, da otvo-rijo Italijani tistikrat ogenj in doticni je za gotovo izgubljen.
Števerjauaki cerkveni stolp razruien. Dolgo časa je kluboval ta stolp vsem grozotam vojne. Granate in šrapneli so večkrat padali v njegovo bližino, a on je vedno ponosno stal sam gori med tistimi cipresami in žalostno gle-
zvo-
ŠTAJERSKO.
—	Bivši "Štajerčev" odgovor-ni urednik Anton Peitler — u-streljem, Anton Peitler, ki je še meseca maja bil odgovorni urednik "Štajerca," in ki je, kakor smo poročali, poizkušal izvršiti v mariborski okolici roparski umor, ni več med živimi. Dne 9. avgusta sta pobeglega v mariborski o-kolici zapazila dva orožnika, katerima je pa ušel. Pozneje sta orožnika čula dva strela. Ko sta šla orožnika v ono smer, odkoder sta čula strela, našla sta ondi Peitlerja mrtvega. Ravnatelj Fritz tamošnje švicarske industrijske družbe je bil ondi na lovu. Naenkrat je nekdo iz grmovja nanj ustrelil, a ga ni zadei. Ravnatelj Fritz je nato streljal
v grmovje in ko je pozneje pre- dal dol na Gorico in takorekoč iskal grmovje, je našel ondi Pei- prosil, da naj bi prišli tudi njega tlerja mrtvega. Strel je Peitlerja osvobodit iz sovražnih rok. O-pogodil v glavo.	j skrunil ga je bil Italijan. V cer-
—	V Waeni pri Lipnici na Šta- kvenih linah na stolpu, odkoder jerskem je bil te dni graški na- ie donel navadno blagoglasno mestnik grof Clary kot hišni go-jvabljiv zvok števerjanskih spodar na obiskih. To najmlajše mesto v Avstriji upravlja namreč štajersko namestništvo. Mesto je prav moderno zgrajeno, ima svojo cerkev, šolo, električno razsvetljavo, sploh vse, kar si more begunec želeti. Poljski otroci so namestniku na čast priredili lepo veselico, pri kateri so peli, telovadili, deklamirali, predstavljali majhne prizore itd. Mesto je štelo največ 16.000 prebivalcev; sedaj jih je ostalo le še nekaj tisoč, ki se pa tudi od dne do dne bolj krčijo.
—	Kolodvor v Ormožu razširjajo.
—	Na italijanskem bojišču je
padel Frančišek Kolsek, trgovski korespondent, doma iz Brega pri Polzeli.
—	Ivanjkovci na Štajerskem. V
ponedeljek, dne 2. avgusta je pričela tukajšnja vodovodna zadruga na svojem projektu, kojega na men je osušiti 20 ha močvirnih travnikov ter urediti 2^ km dolgi potok. Delajo ruski vojni ujetniki.
—	Iz Mozirja. V četrtek 12. avgusta se je vršilo prebiranje črno-vojnikov od 42. do 50. leta za občine Kokarje, Ljubno, Luče, No-vaštifta, Gornjigrad, Rečica; v petek 13. avgusta pa za Mozirje trg in okolico, Solčavo in Bočno. V Celju je, kakor poroča "Grazer Tagblatt" med obolelimi vojaki 15 kolere sumljivih slučajev. — Umrl je v Celju bivši ladijski častnik pri "Lloydu" Karel Tri) buč, 48 let star. Truplo so prepeljali v Mozirje.
—	Drobne novice s Štajerskega. Utonila je 50 let stara posestnica Helena Kožuh iz Dramelj v potoku pri žičkem samostanu. Vozila se je z voli iz mlina; vsled deževja narasli Žički potok je pa potegnil voz seboj. Voli so se rešili, voznica je utonila. — Umrl je
Kačah pod Mariborom graščinski uradnik Franc Bazalka. — Zaprli so v Pobrežu pri Mariboru brezposelno natakarico Frančiško
nov in opominjal ljudi na Vsemogočnega, ki pravi: Ljubite se med seboj, v onih linah je imel zakleti sovražnik opazovalno postajo in brzostrelko (strojno puško) za obstreljevanje zrakoplovov. Iz stolpa je namreč krasen razgled na Gorico in njeno okolico. Naši so trpeli nekaj časa to njih izzivanje, a naposled so se naveličali in v četrtek, dne 20. avgusta je tobil stotnik, .baterije.. cm. topov povelje, naj takoj otvo-ri ogenj na onazovališče v štever-janskem zvoniku. Stotnik je dano mu nalogo imenitno izvršil in stolp je za po tretjem strelu izgubil ravnotežje ter pokopal v svojih razvalinah opazovalce z vsemi njihovimi pripravami. Moramo ta Čin pa vse drugače presojati kot takrat, ko so Italijani streljali na Sv. Goro. Mi nismo imeli ne na cerkvi, ne na samostanu kakega opazovališča in takrat ni bilo celo nobenega vojaka gori, a Italijani se niso ozirali na to, ampak počeli so kar bombardirati svetišče. Glede števerjanskega stolpa pa smo bili mi prisiljeni, ker je zamogel sovražnik nas natančno opazovati in potemtakem tudi škodovati; nadalje se tudi ni oziral na mednarodna pravila glede porabe svetišč in njih stolpov. Očivi<3no nas je hotel izzvati, a zato smo mu pa tudi hitro pokazali kako znamo dobro meriti. Škoda sicer tako lepega stolpa, a krivda je le na Italijanih. No, mu bomo zato že poplačali.
—	Goriška ljudska posojilnica posluje sedaj začasno pri "Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 11, kamor naj se obračajo interesentje pismeno ali ustmeno.
—	4' Triester Hausregiment.'* V različnih nemških listih smo čitali pred kratkim priznanja velike hrabrosti "Triester Hausre-gimenta." Pribiti pa moramo, da je to imenovanje napačno in jpri-jamo to zlasti z ozirom na graško "Tagespošto." Ta polk, ki ga i-menujejo nemški listi "Triester
Simonič, ker je ukradla pri Devi-iHausregiment" se rekrutira Iz poči Mariji v Brezju z altarja prtič. i litičnih okrajev Logatec, Postoj-— Imenovan je za župnika pri Sv. j na in Tolmin ter iz sodnih okrajev Štefanu bi. Šmarja Franc Močnik, Sežana, Gorica, Komen, Ajdovšči* doslej kaplan pri Sv. Tomažu nad na, Podgrad, Buzet in Motovun. Ormožem.	I Vsak politični abecedar mora ve-
deti, da so to sami slovenski in
hrvatski okraji, kjer živi le malo Italijanov, in da je moštvo 97. pešpolka, ki so ga nemški tisti
krstili na "Triester Hausrtgi-ment," po svoji ogromni večini slovenske in hrvatske narodnosti. Iz Trsta in obrežja niso do seda' nje vojne nikoli jemali rekmtev k temu polku, ampak so jih šele sedaj po vojni vzeli tudi tudi ljudi z obrežja. V polku je najmanj 70% Slovencev in Hrvatov in le kakih 30% Italijanov. Ker pa je Italijan po svoji naturi vedne glasen, ker so Italijani povprečno v dobrih denarnih razmerah in se jih mnogo sliši po gostilnah, med tem ko so Slovenci ponižni in ubožni ter več dom^ kakor na cestah in javnih lokalih, se niš n« čudimo, da nepodučeni smatrajo ta polk za italijanski. Posebne, ker Italijan ne govori rad tujega jezika, primorski Slovenci in Hrvati pa radi odnehajo in lomijo italijanščino, kolikor je znano. I-menovanje "Triester Hausregr ment" je torej napačno.
—	V Trstu. Kranjska deželna zastava je belo-modro-rdeča in r ma kot zastava avstrijske krono-vine pravico, da plapola po vseh avstrijskih deželah. Če kdo, ki se še ni otresel iredentističnega duha, tega ne ve, ga bo treba pač poučiti. Avstrijske deželne zastave se sedaj pač ne bodo smele.. umik%ti nred kakim iredentarjem/^ Dotični, e katerem pravite, da naše zastave ne more videti, naj se hitro preseli v Italijo. V Trstu
je bilo v takih ozirih toliko zavoženega, da bo sedaj moral pihati drug veter. Mi ne bomo bežali z našil tal! Slsvenska kri je dala toliko žrtev na vseh bojiščih, in kakor je z veseljem na bojiščih, pod belo-modro rdečimi prapori lila za ohranitev države, take tudi na naših domovih, ki vzgeju-jejo zveste državljane, mora vsak po celi Avstriji spoštovati zastavo našega rodu in zastavo dežele Kranjske! Te je avstrijsko, in kdor tega ne razume, ne čuti avstrijske !
—	Goriški deželni gluhonemi zavod se je preselil iz Gorice na
Kranjsko in sicer se nahaja deloma v zavodu "Notre Dame" v Kandiji pri Novem mestu, deloma na deželni kmetijski šoli na Grmu.
—	Izprememba poštnih okrajev Vasi: Brestovica, Jamlje, Klames, Klariči, Možci, Gorenja Brestovica, Slabič, Selo, Dolenja Brestovica in Vale, ki so spadale v poštni okraj Tržič (Monfalcolne), spadajo sedaj v peštni okraj komenski.
—	Že mrtvece "na starem žeg-nu" ne puste Italijani pri miru.
V torek, dne 24. avgusta so otvo-rili Lahi na staro pokopališče na Tekališču Fr. Jos. v Gorici hud ogenj, ki je trajal nad poldruge uro. Od granat izkopane jame izgledajo kot odprti grobovi, is katrih so zbežali mrtveci, ker jih je strašne bobnenje zbudilo iz večnega počitka in si poiskali drugo, mirnejše in pred barbar skim Lahi varnejše bivališče. Ma-terijelne škode ni dosti, a življenjskih nezgod se je pripetilo nekaj. Poškodovana je nekaj tud stara kapelica sredi pokopališča, kjer počivaje, kakor znano, zemeljski ostanki goriškega nadškofa Jordana.
mo, da jo dobimo kakor jo ima| Ogrska.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za poiiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $16.50, K 50 same $8.25
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, B104 St. Clair Ave.,
New York, N. Y. Cleveland, Ohio.

KRONA V VIŠAVI.
SPISAL JOSIP PREMK.
(Dalje.)
Dominik in Manica sta ostala daleč za dragimi, počasi sta hodila po sneženi stezi ob potoku, in Manici se je zdelo, da ni na vsem božjem svetu krasnejše svete noči kakor v dolini zlatopoljski.
Na brvi, kjer so pripogibale snežene vrbe svoje težke veje skoro čisto k potoku, da se ni videlo nikamor, je Dominik nenadoma obstal in jo prijel za roko. In ko se ji je približal s svojim toplim dihom, ni imela moči, da bi se obranila njegovemu poljubu.
"Manica »otrok moj zlati —" ji je šepnil in pritisnil njen mrzli obrazek k svojemu.
Manica je zaihtela in mu položila "lavo na prsi. —*
Pri cerkvi je pozvonilo tretjič in po vsej zlatopoljski dolini se je razlegalo polnočno zvonenje mogočno in svečano . . .
Tako se je zgodilo, da je v Ma-ničinem srcu živela tista noč ožar-jena z najlepšimi spomini.
Težko je čakala velikih počitnic, da pride zopet in ostane v njeni bližini cela dva meseca. In ko je prišel, se je Manici zazdelo, da so z njegovim prihodom vzcvetele vse rože še lepše, da je postala dolina zlatopoljska še prijaznejša. Bilo je na dan sv. Ane. Manica je zgodaj vstala, se opravila praznično in se napotila k maši, kakor že dve leti na dan njenega godu k pol ure oddaljeni podružnici.
Z Dominikom sta se domenila že prejšnji dan natanko, kje se sestaneta in počakal jo je, ko se vračala od maše nizdol po brdu pri visokem boru, kjer se je cepila steza. Par starikavih ženic je bilo še daleč zadaj in nobena ni videla, ko je zavila Manica ob boru na levo proti vinogradom, a ne nizdol v dolino.
Smehljaje ji je stopil nasproti Dominik. Po precej spolzki rebri sta zavila navzgor in obsta la šele na vrhu vinograda, kjer je čepela nizka zidanica, porastla kroginkroer z vinsko trto.
Ko je Dominik odprl z velikim ključem težka vrata, ki so zaje-čala v zarjavelih tečajih rezko in cvileče, je obvel obadva prijeten hlad, ki se je siril po zidanici.
-Sedla sta na kamenit prag in Manica se je zagledala v dolino.
"Pa reci. da niso lepe te naše gorice," je dejala in iztegnila roko v lahnem polukrogu. "Jaz bi ne hotela nikoli iz tega kraja. Glej, kako lepo se vidi vsa zlatopoljska dolina, še n$šo hišo razločim in tvoj dom se beli tam doli iz zelenja tako ponosno, kakor da hoče pokazati že hiša sama, da je rojen v njej — Dominik Klander, edini zlatopoljski študent."
Dominik se je zasmejal in polo, žil roko okrog vratu.
Manica se je rahlo naslonila nanj in je nadaljevala bolj tiho: "Kadar končaš vse in boš usluž-ben, nikar drugam kakor v bližnji trg, da bova pohitela lahko vsa ko nedeljo tu sem na te prijazne griče in gledala po teh brdih kakor danes. In zvečer bova prihajala tu sem, ko je še vse lepše. Meni se zdi, da ni lepših večerov nikjer, nego so v teh naših gori cah. Nikoli bi jih ne mogla pozabiti, pa če bi živela še v tako lepem mestu, in nikjer bi te ne mogla imeti tako rada, kakor tu kaj, kjer je vse kakor ustvarjeno za naju. Glej, kako visoko gori je Sv. Ambrož; pravijo, da se vidi od tam po vsem Spodnjem Štajerskem, a tja gori bi^ ne ho-tela. Tu na teh nizkih gričih, tu je najlepše, in kako srečno bi živela s teboj, četudi v najsiromaš-nejši bajti."
Dominik jo je poslušal molče in gledal v dolino in na svojo rodno hišo, ki je stala skoro popolnoma pod hribom.
"In ti bi ne hotela odtod, Manica?" jo je povprašal in pogle-v smehljajoče oči.
"Odtod!" je pomislila in se zagledala v ropotec, ki je bil pritrjen na visokem drogu sredi vinograda. "Mogoče, a bi se kmalu zopet vrnila." "A za menoj?" "Ne, tega bi ne mogla," je odkimala. "Niti z menoj?"
Pogledala mu je v oči in se mu lahno približala.
"Saj ne bo potreba, Dominik! Ti se povrneš in tukaj bova živela, ker drugod — tako se mi zdi, da bi bila nesrečna oba. Tujine se bojim in vseh, ki žive v njej; a najina domovina je tako lepa in greh bi bilo, če bi se ločila od nje in jo pozabila."
Dominik je nekoliko pomislil in na to je dejal:
"A vendar jih je toliko, ki so rojeni v lepših dolinah kakor j je zlatopoljska in med brdi še lepšimi, kakor so te naše gorice, pa so odšli v svet, med življenje in danes, ko so slavni, vem, da se ne spomnijo svojih rodnih dolin, kjer bi jih ljudje ne razumeli in ne upoštevali. Ah, tudi v tujini je lepo, Manica, in tam« spozna človek svet in življenje v vse drugačni luči. Lepa je dolina zlatopoljska, a najlepša samo za tistega, ki ni videl lepših od nje, in največjo srečo vživa v njej samo tisti, ki noče vedeti in videti, kaj je onkraj teh hribov . . . Jaz pa eutim vsako leto bolj in bolj, da v tej zlatopoljski dolini nečesa pogrešam — nekaj, kar da življenju burnejši tek . . . Življenje tukaj se mi ne zdi življenje, ampak od rojstva do smrti enolično bivanje."
Manica ga je pogledala pozorno in obraz se ji je zresnil.
"Tudi jaz sem bila v mestu skoro pol leta pri teti," je dejala — "a čakala sem komaj, da zapustim tiste ljdi. Tam je morda dom šuma in nemira, učenja in hrepenenja, a tukaj je dom miru in tihe sreče, dom srca."
"Da, Manica, ti si rojena za te gorice, za ti mirni zrak, a jaz moram od tukaj, pa saj če se mi stoži se vrnem in ostanem.
Manica ga je pogledala žalost-j 110 in dejala plaho in nemirno: "Dominik, ti me ne ljubiš." "Zakaj misliš tako, Manica T' "Ker hrepeniš v tisto življenje ki sem ga jaz spoznala od daleč a sem se ga prestrašila in se vrni la. da me ne okuži, ker potem bi te ne mogla ljubiti tako iskreno kakor te sedaj . . . Zakaj ni posla tvoj oče v mestne šole Jakoba tebe pa obdržal doma? A taKO mi odideš in se mi odtujiš ..."
Ne boj se, Manica! Ti sodiš vse preostro. Tudi v onem življenju, ki je usojeno meni, je doma sreča-in še popolnejša, ka kor jo sanjaš tukaj. Ti hočeš da bi ostal neznaten, kakor je brat Jakob, da bi me po znala samo dolina zlatopoljska in jaz samo njo, a ne veš, da je mojem srcu želja kot v polju rož. In kljub tem silnim željam in upom, ki jih nosim v svoji duši, te ljubim Mlanica in sem srečen, kadar sem pri tebi. Ko 50Š slišala govoriti o meni to in ono, ko boš čula izgovarjati moje ime z začudenjem, me boš ljubila še bolj, ker boš lahko ponosna da sem se dvignil tako visoko ..
"A jaz se bojim, da te takrat ne bom mogla ljubiti kakor zdaj ..." "Zakaj ne; Mjanica?" "Ker boš pozabil na to našo tiho dolino, kakor so pozabili, ka kor si dejal, v svoji slavi in šum ni sreči c#lo tisti, ki so rojeni i epših dolinah, kakor je zlatopolj ska in med lepšimi brdi, kakor so te naše gorice."
Dominik jo je privil k sebi in jo držal v objemu. In Manica mu je ovila desnico krog njegovega vratu in ga gledala ponižno in proseče . . .
Nato sta počasi odšla v dolino Tako dolgo, kakor . tistikrat nista govorila nikoli več. Zadnji večer počitnic sta se sestala v mraku za Mohorjevo hišo, pod orjaškim hrastom, o katerem so pravili Zlatopoljčani, da je naj starejši v celi dolini. Pa Dominik je bil nekako čemeren in za mišljen^ da je odšla Manica še bolj žalostna nego je prišla.
Drugo jutro je odšel, in Mam ca je ostala v zlatopoljski dolini sama s svojimi sanjami . . .
Čutila je. da ji tujina odtrga Dominika prej ali slej, ali ko ga ni bilo ne o Božiču, ne v Veliki noči, ne prvo, ne drago leto. Je bila prepričana, da io je popolnoma pozabil A nikake jeze, ni-
kakega sovraštva ni gojila do njega; v njeni duši je živel še vedno ko takrat, ko mu je slonela na prsih gori v zidanici. Vedela je, da se tisti dnevi ne povrnejo nikoli več, da je bilo vse kakor lepe sanje; življenje in Dominikovo srce pa je bilo daleč od vsega ... A Manica se je zavedala, da tega ni kriv Dominik, ki je bil dober in pravičen, dokler je bival v dolini zlatopoljski, samo tujina ji ga je odpela in odtujili so ji ga ljudje, ki pojmujejo življenje drugače . . .
Tako je premišljevala Manica in žalovala za njim, ki ga je hotela ohraniti srečnega in dobrega.
In ni se razveselila kakor Jakob in oče Klander, če je pokazal župnik časopis, kjer je bilo pisano med drugimi tudi o njem to in ono, ker vedela je, da se s tem wltujuje bolj in bolj njej in vsej zlatopoljski dolini, kjer življenje ne pozna tistih visokih ciljev, do katerih se je napotil Dominik. x In ko ga je zagledala čez štiri leta, ko je prišel nenadoma in sta se oglasila z Jakobom tudi pri Mohorjevih, je spoznala, da so se uresničile njene boječe misli.
Gospod, ki je sedel za mizo z naočniki in polno rumeno brado, ni bil več tisti Dominik, ki je delal pri njih vsak Božič jaslice njegove oči so bile vse preresne in preponosne, da bi se ozirale po skromnih zlatopoljskih domovih, njegova beseda je bila trda in mrzla in še roka, ki jo ji je poda je bila hladna, kakor da je priše iz kraja, kjer ne sijejo žarki sreče in gorke ljubezni. In ven dar ni mogla, da bi ga ne pogle dala. kakor nekdaj, in morda mu je njen očitajoči pogled* vzbudil v srcu kak neljub spomin, ker tem no so gledale njegove oči in o tistih časih ni hotel spregovoriti besede. Vstal je kmalu in odše a vendar se je pri plotu ozrl in Manica se ni mogla premagati, da hi nm ne zamahnila z belim rob eem. Vedela je, da ga razžali a hotela mu ie dokazati, da živi v njenem srcu še vse kakor ne kdaj in bo živelo vedno, dokler bo dolina zlatopoljska doni miru in tihe sreč . . .
In čez par dni je dobila pismo ki ga je razumela le napol, a je vendar spoznala Dominikove že lje in se je razjokala kakor otrok V velikem rumenem kuvertu je bilo zapečateno in pisano z veli kimi črkami, da je lahko prebra la vsako besedo brez težave. Draga Manica!
Prišel sem, da se za hip oddah nem v dolini zlatopoljski, a ko sem odhajal, ni bilo v mojem srcu niti enega čuvstva, ki bi me še vezalo na vas, ki živite pozablje ni tam p-od Sv. Ambrožem. Tudi jaz sem živel nekdaj med vami a tako se mi zdi, da je bilo to že davno, tam nekje v tistem življenju, ki je umrlo v meni, ko sem se zavedal sv<jje dolžnosti . . Morda se čudiš tem besedam morda so ti popolnoma tuje, f kako hočem drugače, ko čutim da me z vami, moji Zlatopoljčani ne veže ničesar več, da sem se prerodil in ste mi po duhu in besedi tujci. In tuj d, so mi vaše poljane in tuja vsa dolina zlato poljska, ki je tako ozka in temna, da sem se prestrašil, ko sem hodil zopet po njenih stezah . Nikoli še niste videli prave solnč-ne luči, še slutili je niste in kako naj živim med vami v tistem težkem mraku?
Moja pot se vije k solncu, k najvišjim zvezdam, in kako naj vzamem seboj tebe, ki si vsa, ka-sor so ljudje v dolini zlatopoljski: otrok, ki še ni okusil sladke oranže in je zadovoljen z lešniki. Sama zadovoljnost, sama sreča je v vaših srcih, a ne veste, da za-dovoljnosti in sreče še niste niko-i vživali! . . . Jaz pa jim hočem dokazati, ki tavajo v zlatopol.i-skem mraku, da se razgrinja čez njihove domove že črna noč in da so še od zlate zore . . „
Tako sem nastopil pot, kakršne ni iz zlatopoljske doline še nikdo. ^ežavna je, a up na zmago je ta so sladak, da se mi podvoje moči vsakikrat, ko pomislim, da pride konec, da pride čas, ko obstojim na vrhuncu, kamor jih je želelo že toliko, a so prišli komaj do tretjine, komaj do polovice in so omahnili in omagali. In takrat, ko bom stal nad vsemi, ki so se napotili z menoj na najvišji vrh, se ozrem tudi na dolino zlatopolj-sko, da me spoznate. In. spoznali me boste lahko, ker bom,' stal nad vsemi,, dasi morda samo za hip,
ker popotnikov je nmogo' in vsi nosijo v srcu željo — doseči krono, ki se blesti nad najvišjim vrhom. In k tej kroni sem se napotil in Te nisem mogel vzeti seboj. Manica, ker ne poznaš njene krasote in bi se prestrašila poti, ki se vije k njej. Ti si otrok doline zlatopoljske, ki jokaš ob slavčevem petju in se veseliš lepih noči, o-trok malenkosti in sanj in zato ne moreš z menoj, ki sem se po slovil od sanj. Samo ovirala bi me na tem težkem potu, zato je bolje, da si ostala tam, kjer ne hrepenite za najvišjo srečo in da se ne vidiva, dokler ne dosežem krone, ki je svetla tako, da bo žarel njen blesk po vsej zlatopoljski dolini. Zato pozabi sanje, ki sva jih sanjala, ko še nisem poznal lepote življenja in nisem ve del za cilj, kamor vro sedaj vse moje želje.
Dominik.
(Dalje prihodnjič.)
SMEŠNICE.
Na dopustu.
Vojak, (mornar) svojemu očetu: "Z vsakim strelom iz našega velikega topa gre $700.00 v dim ali zrak."
Oče: "Čemu pa ne rabite brez-dimnega smodnika?"
Moč molitve.
Kurat na obisku pri bolniku: "Kako je danes vašemu možu? Je li kaj boljši?" — Žena: "Hvala Bogu! Kmalu bo dober. Sedaj je že toliko okreval, da moli za zdravje vsak drugi dan."
Domoljuben deček.
12 letni Charlie vojaškemu stotniku: "Jaz bi šel rad k vojakom."
Stotnik: "Ne maramo te, ker si še premlad."
Charlie: 'iAll right! — Pa se nikar ne izgovarjajte potem name. če boste v vojni premagani!"
M. POGORELC
trgovec z zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pilite po cenik!
Pomagalo je.
Nihče ne pričakuje več od kakega zdravila kakor to, da mu odstrani bolečine. Mr Adolf Kol-lar je našel taka zdravila. O tem pravi sledeče: "Prejel sem zdravilo in moram priznati, da mi je isto dosti pomagalo. Pučutim se boljšega odkar sem pričel jemati Trinerjevo 1 ameriško zdravilna grenko vino. Sedaj imam boljši okus in se počutim mnogo boljše. To mi je v resnici pomagalo. Priznanje moram dati tudi Trinerje-verau Linimentu, ki mi je uspešno služilo pri odpravi bolečin v hrbtu. Ta zdravila priporočam torej vsem mojim rojakom. Adolf Kol-lar, Jackson, Minn." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino Vam bode odpravilo zaprtje in Vam bo pomagalo pri prebavi. I-sto se tudi priporoča pri nered-nostih v želodcu in v trebuhu. Cena $1.00 Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333— 1339 S. Ashland Ave., Chicago,
Liniment je zdravilo, namenje-I no za drgnenje po obolelih, ali za-I teklih delih telesa. JCrinerjev Liniment deluje naglo. Poskusite ga. | Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
TEL.: CANAL «027.
PRVA SLGVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
18IS W. 22nd St.. Chicago, ill.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro •ladko, ali ldslo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz proda jem mleko, ki je paaterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno pre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Micko razvaiam po bi&ah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
rUAAJC CHILL.
•loronako-hrrataki mUka I 11 9 W. 22nd Chicago. ///.
^ZA VSEBINO OGLASOV
odgovorno na uredništvo, ne
pravniitvo."13
Frank Petkovšek
720 Mark« Street
waukeoan, ELLINOia
Zastopnik rarnib parobrodmfc dru*k Pofiljs denarje v staro domovin« iJ/T previja notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem * kegas in okolici.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Mnrslda»-S«rt»** Vrhovni zdravnik k. S. k. j,
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL
Urad craven alov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1364 J. Dom 2192 L.
Marija Sluga
2225 So. Wool SI. CMraflt, III. TELEPHONE:
Lawndalc 8390.
izkušena in z d ris?, nim dovolj on jen potrjena BABICA
•• uljudn« priporoča ik. venskim in hrvaikte ' tonam.
POZOR ROJAKI!
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
POZOR, SLOVENCI!
Ker je letna sezona minula, nameravam razprodati vsa obuvala kar jih imam sedaj v zalogi. To raj se vsakemu sedaj nudi lepa prilika nakupiti si obuvala po nizki ceni. Cena bode znižana od 15c do 25c pri dolarju.
Razprodaja bode od 10. septem-bra do prvega oktobra.—Rojaki, ne zamudite te lepe prilike, katera se Vam nudi.
Za obilen obisk se toplo pripo roeam
JOHN ARTAČ, 10 — 10th St.. North Chicago, HI
(Adv. 9/1—9/22)
Spodaj podpisani imam na pro-daj v okolici Willard in Greoh wood, Wisconsin, dosti zelo rodo. vitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na apodaj podpisane«:
Gregor Seliikar
R. 5. box 26 Greenwood. Wis.
Ad. 5. 5. — 11. 5.
ŠOLA j
aa učenje vožnje s avtomobili.
Kdor ae hoče temeljito in kmalv prt-I učiti vožnje z avtomobili, ali iste pe> j pravljati, naj pride k nam v šolo, kar
mi vae to učimo. Poduk se vrii poda«. vu in ponočit
Mi garantiramo, da dobi učene« "li-
Icenee" ali dovoljenje. Pridite ee torej učit k nami
penn auto šola
Murtland Ave. and Kelly 81 (55.-11. 5.)	Pittsburg, Pa.
Za farme in zemljišča
ob dobrih cestah, blizu šol in )lizu železniške postaje se obrnite na rojaka:
WML BRUNSCHMID, fanner,
Jump River, Wis.
(Ad. 12. 1. 15)
oblastv. potrjeni
POGREBNIH
210 St. MarK* Street
PERU. ILL.
Se toplo priporoča rojakom Slovencen) v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulantni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ČUni podpirajte £UmJ
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li stine in izvrSuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav« in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda'potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupno na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije
United Mine Worker* of America,
District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je?
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC
Springfield,
Illinois.
X^^^V>XXXXXXXAXXXXXXXXXV*
I NA PRODAJ
je Iota nasproti slovenske cerkvt v Chicacru. Cena $675.00.
Nova moderna hiša v Cicero,
tli., v dva nadstropja s pritlil jem (basementom) s 5 in 6 sobami. Nizka tjena: samo $5500.00.
Oglasite se pri:	*
FRANK KOSMACH, 2116 W. 22. St, — Chicago, IB.
PETER CULIG
J A. V J* I JVOTA-R 1245 So. Santa Fe Avenue,
Pueblo, Colo
Izdeluje vsakovrstne pravove-Ijavne listine, spadajoče v not«r-sko stroko za Združene države in *taro domovino.
United Undertaking Co.
POGREBNIK!
| Podjetje, • katerim ao v zreči tudi Slovenci.
Na vogalu Uniort & D. St, Pueblo, Colo.
8e priporoča Slovencem aa blagohotno naklonjenost. 3.17.16