GLASILO SZDL UUBUANA- BEŽIGRAD LETO VII., ŠTEV. 3 APRIL 1967 CENA 40 par (40 st. din) OBČANOV Volitve v nedeljo 23 aprila Konec TOPSA ? Stečaj tovarne pisalnih strojev v Savljah Proračun"! sprejet J . Na seji si. marca J* občinska skupščina I sprejela letošnji prora-CUn- . O njem so raz-prarljali sveti občinske | skupščine in zbori vo-livcev. ■ S^et za finance je u- I Pošte val nekatere pred- p ‘oge, zato pa so morali manjšati proračunsko I rezervo. Spremembe so f naslednje (proračun ipbo objavili v letošnji I “■ številki »Zbora obča- I nov«): " Med dohodki so upo- I tevaii tudi prispevek | ^ uporabo mestnega ^mljišča (120 milijo- I J},0v st. dinarjev). Pri | drugih postavkah ni mstvenih sprememb; I vp dohodki skupaj naj I bi zmašali letos dve mi- , "Jardi 936 mjiijonov I s'- dinarjev. izdatki je pove _ an znesek za investici-J® v Šolstvu (208 milijo- I v st- dinarjev). Denar LijP^bnjen za gradnjo te pvadntce v Dolu (40 I ‘tenjonov st. din) za . 1 viin St' dm), za popra- _ T20 "a.,šoli B- Kidriča I popraj’ st din)- za (2o ^la na gimnaziji - PODrn^M^’ st- din), za opravila na šoli Mira ■ Srfea(7miUj-stdi- I načrt!’; P^Pevek za I Levca .^bd Janeza ■ din L naša 3 miiij- st. . Sosesk «P50mo vrtca v Kneški 6 no š,o 43 ^ | 3 mi k' ’ ?'a druge vrtce za nov pjonov vrt^i’ £ dln:-™ J nosti 40 skup- *a igriš/.!!11,^' st- din in st. P°-za socfmP^ in Zavod Ifdatki "° del°- Med ^javnosi • k°munalno sek4^f ie tudi zne- Sča 2 . Prvega kopali-bl »a vT^L11-...^ naj giatki ji, jev^ tedattci za občinsko u- I nekoliko niž- I i-»ue skdat*i za kra- I QbčiniL ^ doblla še n0 telos- ^Učtvo JvL. Planinsko I na 3. stranJ Občinska skupščina Bežigrad bo predlagala 0-krožnemu gospodarskemu sodišču, da uvede stečajni postopek za tovarno pisarniških strojev in precizne mehanike TOPS. Na sc ji 18. aprila so še sklenili, da bodo dali iz občinskega proračuna 40 milijonov st. dinarjev za plače zaposlenih v TOPSU. Le ti so dobili za februar in marec minimalne osebne dohodke (po 15.000 st. din za vsak mesec). S prispevkom občinske skupščine bodo zagotovili, da bodo delavci za ta dva meseca dobili plače v višini 80 odstotkov. Denar za to bodo zapisali med postavke: socialne podpore v občinskem proračunu. TOPS nima denarja, da bi lahko normalno posloval. Prisilno upravo so u-vedli 30. julija 1966 ves ta čas so skupaj z občinsko skupščino iskali rešitev, vendar je bilo finančno breme pretežko. Potrebo- Koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu Tudi v bežigrajski občini so ustanovili koordinat jaki odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Pobudo za to je dala organizacija Zveze borcev. Naloga tega odbora je, da organiz ra in koordinira delo pri zbiranju pomoči za vietnamsko ljudstvo. Odbor sestavljajo predstavniki političnih in družbenih organizacij. Volitve v zbor delovne skupnosti občinske skupščine V polovici delovnih kolektivov za Bežigradom so v sredo 19. aprila volili odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Izvolili so 18 novih odbornikov za štiriletno mandatno dobo. Volitev se je udeležilo 82,l0-'o vpisanih volivcev. Kandidatov za odbornike zbora delovnih skupnosti je bilo 28: v eni votivni enoti trije, v osmih voliv-nih enotah po dva. v devetih volivnih enotah pa po en kandidat. O novih odbornikih poročamo na 5. strani. vali bi približno 500 milijonov st. dinarjev za poravnavo dolgov upnikom, za plače in nabavo materiala. 40.000 NAS JE Bežigrajska občina ima naposled 40.000 prebivalcev. Po zadnjih podatkih je prijavljenih za Bežigradom 40.361 občanov, od bega 19.919 moških In 20.442 žensk. V nedeljo 23. aprila bodo volitve odbornikov občinske skupščine in poslancev republiškega zbora ter zveznega zbora, katerim je potekla štiriletna mandatna doba. Kandidate za nove odbornike in poslane« so predlagali in sprejeli na kandidacijskih zborih volivcev, ki so bili za Bežigradom v drugi polovici meseca marca. • Poslanca zveznega zbora zvezne skupščina volijo v vseh volivnih enotah bežigrajske ob* čine. Kandidat je TINE REMŠKAR. • Poslanca republiškega zbora republiške skup* ščine volijo v krajevnih skupnostih »Bežigrad«, »Stadion«, »Posavje«, Črnuče in Savlje. Kandidati so: VINKO VRBEC, inž. MILOŠ POLIČ in JANEZ DREMELJ. • Odbornike občinskega zbora občinske skup* ščine volijo v sedemnajstih volivnih enotah. Imena kandidatov objavljamo na 5. strani. 6 NOVIH POSLANCEV Odborniki so izvolili Milana Kožuha, Leva Modica, Živo Beltram in dr. Majdo Strobl za zvezne poslance ter dr. Dušana Miša in Janeza Vinklerja za republiška poslanca. - Tine Remškar kandidat za poslanca v zvezni zbor, Vinko Vrbec, inž. Miloš Polič in Janez Dremelj pa kandidati za poslance v republiški zbor na volitvah 23. aprila. Občinska skupščina Bežigrad je na seji 9. aprila volila poslance za zvezno in republiško skupščino. Seje se je udeležilo 62 od bornikov očinske skupščine, manjkalo jih je le šest. Odborniki dokončno izvolijo poslance za zbore delovnih skupnosti; za poslance v zvezni in republiški zbor pa so izvoljeni le tisti kandidati, ki dobijo večino glasov v občinski skupščini, potlej pa jih volijo še volivci na te. renu (23. aprila). Za volitve republiških poslancev tvori bežigraj- ska občina samostojno votivno enoto, ža zvezne poslance pa volivna enota obsega občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste, Domžale, Litijo, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Volitve zveznih poslancev • Najprej so bile na vrsti volitve zveznih poslancev. Za zvezni zbor je bil en kandidat in sicer Tine Remškar. Dobil je 56 glasov bežigrajskih odbornikov. Ker so ga izvolili tudi v vseh drugih občinskih skupščinah 66. volivne enote, bo torej Tine Remškar kandidat za poslanca zveznega zbora na volitvah 23. aprila. ■ Za gospodarski zbor sta bila dva kandidata: Milan Kožuh in inž. Branko Hočevar. Prvi je dobil 30 glasov, drugi pa 32. Ker pa je Milan Kožuh dobil večino glasov v drugih občinskih skupščinah je bil dokončno izvoljen za poslanca gospodarskega zbora zvezne skupščine. ■ Za prosvetno-kultumi zbor so bili trije kandidati: Lev Modic, inž. Paivel štular in Franc Bemot. Lev Modic nadaljevanje na 3. str. SREČANJE PREDVOJNIH KOMUNISTOV Ob 30-letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije so občinski komiteji Zveze komunistov Bežigrada, Centra, Kamnika in Domžal, organizirali tovariško srečanje predvojnih komunistov. Srečanje je bilo na ljubljanskem Magistratu. Udeležence je pozdravil politični sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana — Center Milan Fabjančič, govoril pa je še predsednik ustavnega sodišča SRS Vlado Krivic. Poslance zborov delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine, ki jih je že izvolila občinska skupščina na seji 9. aprila, smo naprosili za nekaj misli o delu, ki jih čaka v skupščini. STRAN S MED VOLITVAMI V OBČINSKI SKUPŠČINI 9. APRILA ianje preživljanja delavcev tistih delovnih skupnosti, ki malnih osebnih dohodkov. Res pa je, da mora v takšnih zaidejo v težave. Danes je v primerih občinska skupščina teh težavah tovarna TOPS. Katera bo naslednja, se v pogojih reforme ne ve. Toda to ni vprašanje samo enega podjetja — samo ene občine! najpozneje v 6 mesecih delovno organizacijo ali sanirati ali ji postaviti prisilno upravo. Ni torej rešitev v republiškem zakonu, temveč v To je vprašanje, ki zajema pravočasnem in učinkovitem območje celotne republike. Zato je predpis o zvišanju zneska minimalnega osebne- ukrepanju, da se brez zavla čevanja reši nastala gospodar ska situacija, za katero pa se ga dohodka delavcev nujen! veda odgovarja tudi - samo ALI JE 15.000 S-DIN DOVOLJ ZA MESEC ŽIVLJENJA? Znano je, da so delavci tovarne TOPS po dveh mese- veliko daljši! Saj se samo ob cnh čakanja le dočakali oseb- mleku, kruhu in vodi res ne rti dohodek za mesec jebru- da živeti, še manj pa delati ar in marec. Toda na žalost ves mesec. Zato ni čudno, če le minimalen osebni doho- le dal občinski stndkalni svet nirno za 400 S din mesečno za tričlansko družino ter stanarino za ne kdovekaj u-dobno stanovanje v znesku 5000 S din je družinski proračun ob minimalnem osebnem dohodku že v deficitu za 880 S din. Toda spisek nujnih mesečnih potreb je pobudo za zbiranje denarne pomoči socialno ogroženim delavcem TOPS. Pri vsem tem pa ne morem mimo dejstva, ki je pravzaprav vzrok za to moje pisanje. Gre za prvi odsta- dek, to je 15.000 S din na mesec, pa še ta jim je bil izplačan v začetku meseca aprila. S takimi dohodki je nemogoče živeti, kar pokaže že najpreprostejši račun, če vzamemo, na primer, da stane 1 liter mleka 145 S din, "ZZ- T- or^- r v-r. i-,c o vek J. člena Zakona o mini- ni in po skrbnih analizah ugo- 1 kg črnega kruha 136 S din osebnem dohodku de- — —- ——- ----- m da povprečna tričlanska lavcev Ta doIoča. )>z repub. Pri vsem tem, ko ugotavljamo izpfačila minimalnih osebnih dohodkov pa kot v posmeh temu mečemo za nič v stran pol milijarde starih dinarjev zaradi obveznega izpolnjevanja neuporabnega obrazca ER—1! Ali ne bi bilo bolje to vsoto denarja pokloniti delovni skupnosti, ki je zašla v težave? Vem, da je to nemogoče, vendar pa. ali se ta primerjava ne vsiljuje sama po sebi?! Albert Karlin, Dol pri Ljubljani /.a pojasnilo smo naprosili republiški sekretariat za delo. Takole so nam odgovorili: O tem, ali naj se valorizira minimalni osebni dohodek in z republiškim zakonom določi višji znesek od predpisanega z zveznim zakonom, je bilo zadnje mesece preteklega leta v naši republiki mnogo razprav. Sodelovali so vsi pristojni republiški orga- družina porabi mesečno za 2000 S din električnega toka ter 1 kg kruha na dan in 1 liter mleka dnevno, znese to 10.440 S din. Če k temu dodamo še porabo vode de- Mlllllllllll'! 1 ZBOR OBČANOV glasilo občinskega od bora SZDL Ljubljana-Bežigrad. Izhaja vsa« mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vinkler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože Cr migelj, Niko Lapajne in Jože Vetrovec. Odgovorni urednik: Janez Snoj. — Cena Izvodu 40 starih dinarjev, let na naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije 1.000 starih dinarjev. — Tekoči račun pri NB 501-8-319/2 — Rokopise in Slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov« Ljubljana, Parmova 33. — Tiskarna CP DELO. liškim zakonom se sme predpisati večji minimalni osebni dohodek delavcev, kot je znesek iz 2. člena tega zakona«, to je več kot 15.000 S din mesečno. To je zakansko pooblastilo republiški skuj> ščini, da višino minimalnega osebnega dohodka zviša. Zakon o minimalnem osebnem dohodku je izšel 10.2.1965. Kljub mrzlični zakonodajni dejavnosti pa republiški skupščina ni ime^a za potrebo izkoristiti to pooblastilo in določiti višji znesek minimalnega osebnega do-dohodka, kot ga določa zvezni zakon, čeprav je znano, da so življenjski stroški v Sloveniji precej višji kot v drugih republikah. Pri vsem tem pa gre za bistveno živ-Ijensko vprašanje — za preživljanje, kar nam je že pokazal približni račun. Menim, da ne storim na- lovili to-le: zviševanje zneska minimalnega osebnega dohodka ne more rešiti vprašanja eksistenčnega minimuma. Morebitno zviševanje bi kvečjemu prispevalo k temu, da bi se v škodo delavcev zavlačevala negotovost, do katere pride, kadar podjetje za brede v tako težaven položaj da je ogrožen njegov nadaljnji obstoj. Takšnega stanja oa ni mogoče reševali s povečevanjem minimalnih oseb nih dohodkov, ki lahko stanje kvečjemu še bolj zamota temveč z drugimi učinkovitejšimi sredstvi in ukrepi, ki morajo biti pravočasni in učinkoviti, da se prepreči nastanek takšnega stanja. Sicer pa pomanjkanje republiškega zakona ni nobena ovira, da ne bi mogli dobivati delavci večjih osebnih dohodkov od minimalnjh. Zakon o minimalnem osebnem dohodku daje namreč občinskim skupščinam pooblastilo (4. členi), da lahko s svojim pak, če opozorim na to dej- predpisom določijo višjo ra naše kandidate za re- ven od ravni po minimalnih stvo publiške skupščino. Povsem umestno bi bilo, da bi ti to vprašanje v skupščini čim-prej sprožili! S sprejetjem republiškega predpisa o minimalnem osebnem dohodku osebnih dohodkih, do katere bodo delovnim organizacijam zagotavljale sredstva za osebne dohodke, kadar pride delavna organizacija v situacijo, da iz svojih sredstev ne bi bilo ublaženo pereče vpra- more izplačevati niti mini- upra.vna delovna skupnost, k nosi posledice takšne situa cije. Samoupravljanje ne po meni samo pravice. Utegne priti do odgovornosti. Tendenca cit. zakona je torej jasna: kadar zabrede delovna organizacija v situacijo, 'a ne more izplačevati niti minimalnih osebnih dohodkov, takrat je treba hitro ukrepati in se odločiti z učinkovito sanacijo, s primemo ureditvijo sredstev za osebne dohodke delavcev ali pa se odločiti za likvidacijo, če za nadaljnji obstoj ni ekonomske podlage. Pripis uredništva: Minimalni osebni dohodek torej ne zadovoljuje nikogar, saj očitno 15.000 st. dinarjev ni znesek, ki bi rešil tovarno, še manj pa delavca. Na dlani .je tedaj vprašanje: ali znesek povečati do vsote, ki bi zares zagotavljala »minimalne« pogoje za življenje ali pa minimalni osebni dohodek sploh črtati, saj takšen kot je, ni ekonomska pač pa socialna postavka. Radi bomo objavili vaše mnenje. Združitev občinskih sindikalnih svetov Občinski sindikalni sveti ljubljanskih občin so se združili. V Ljubljani zdaj deluje mestni sindikalni svet, ki ima strokovne odbore za industrijo, gradbeništvo, družbene službe, storitvene dejavnosti, promet in zveze ter za kmetijstvo in živilsko industrijo. Sedež mestnega odbora sindikatov je v Dalmatinovi ulici 4. Občinskih sindikalnih svetov v prihodnje ne bo več. Pravna posvetovalni ca pri občinskem sindikalnem svetu Bežigrad bo delovala še ta mesec v Parmovi ulici 33, od 1. maja naprej pa bo tudi ta služba pri mestnem sindi kalnem svetu v Dalmatinovi ulici 4. Miličniki morajo odstranjevati posode za smeti Razgovor z Nikom Majdičem, komandirjem bežigrajske postaje milice Znano je, da v Savskem na- sto prihajajo v navzkrižje z selju mladoletniki, pa tudi družbenimi normami, malo mlajši poinoletniki, ne dajo spametovali. To nam sedaj ni miru starejšim in iz dneva v bilo mogoče, saj smo jih lah-dan je več pritožb zaradi nji- ko spravili v pripor le do iz-hovega norega in objestnega Ireznitve, to je največ 24 ur. obnašanja. Pa tudi sicer Beži- Zavedamo se, da smo s tem samo povečali njihov odpor proti družbi. Sedaj pa bomo imeli nekaj več možnosti. Toda osebno sem še vedno proti uporabi sile. Kajti sila vedno rodi le silo. Le takrat, grad ni najmimejši del Ljubljane. Resnici na ljubo je treba povedati, da pa tudi najbolj nemiren ni. O miru in nemiru za Bežigradom nam je pripovedoval komandir postaje milice Bežigrad Niko Majdič: »Mcn m, da nosijo določeno odgovornost za stanje, kakršno je v Savskem naselju tisti, ki vzgajajo. Mi pri ukrepanju nismo dovolj močni. Niti nimamo zadostno število ljudi, da bi jih postavili povsod tja, kjer bi se lahko kaj zgodilo, za ukrepe imamo tudi premalo pooblastil, mladoletnim pa tako in tako ne moremo nič drugega, kot da jih prijavimo sodniku za prekrške. Ti potlej rešujejo vso zadevo čez mesece, ko je sto-rilec že pozabil, kaj je zagrešil in tudi sodnik za prekrške ne more kaj posebnega storiti. V Savskem naselju je bilo v zadnjem času velita) pritožb. In kaj vedo o tem na postaji milice Bežigrad: »Gre za mlade prenapeteže, ko sc drugače že ne da več, ki se zlasti takrat, ko so vi- bo pač treba uporabiti vse, njen', vedejo zelo neresno in brez vsega spoštovanja do javne lastnine in do starejših ljudi. Znani so primeri, ko koga mimogrede kdo izmed mladih nevzgojenih tantov udari brez vzroka, zaganjajo se v ženske itd. Mi smo brez moči. V Savskem naselju sicer imamo stalno dva milič- na voljo dane ukrepe.« Tu pa tam je za Bežigradom videti tudi poškodovane napisne table in prometne znake. Na postaji milice smo o tem zvedeli naslednje: »Res je, da sc mladi objest-neži včasih znesejo nad prometnimi znaki. Še raje imajo oznake mestnega prometa, nika, na pomoč prihaja tudi toda veliko bolj kot krivljenje tretji, s psom, toda ko ukrepamo, se vsi potegnejo za zlikovce Ljudje niso pravični. Hočejo, da bi intervenirali, potlej pa nam pri tem ne pomaga,jo. znakov jim je pri srcu prenašanje in prevračanje posod za smeti. Najraje jih poslavljajo na cesto. Vozniki pa, čeprav so dolžni po svojih močeh odstraniti oviro, ki je na ce- Kljub vsemu pa upamo, da stišču, tega ne store, marveč se bo v prihodnje le malo sc le izogne,jo smetnjakom-spremenilo Nova pooblastila, Zato morajo miličniki prena- ki smo j'h prejeli, kažejo, da bomo tiste, ki najbolj pogo- Število učencev na bežigrajskih osnovnih šolah se zadnja lete polagoma zmanjšuje. V šolskem letu 1963/64 je bilo na šestih popolnih in dveh podružničnih osnovnih šolah vpisanih 4.616 učencev in učenk, leto kasneje 4.586, lani 4.532, letos pa 4.554. Čeprav se je v teh letih precej povečalo število prebivalcev za Bežigradom, pa je očitno, da imajo čedalje manj otrok. Sati posode In jih odstranjevati s cestišča .. .« Drug pojav, ki vzbuja skrbi, je naraščanje prometnih nesreč na Titovi cesti Ni dneva, da se ne bi zdrobila vsej eno avtamobilsto steklo. Komandir pravi: »Titova cesta je nevarna predvsem zaradi velikih hitrosti. Večina voznikov meni. <•* je Titova cesta odprta cest# in vozijo hitre,je, kot je dovoljeno. Mi pa hitrosti ne moremo meriti, ker nimamo n#' prave zato. Prerekati se z voznikom, ali je vozil šestdeset ali osemdeset, pa nint# pomena. Veliko nesreč p°v' zroča tudi zavijanje v lev0: V razredu osnovne šole »Mirana Jarca« Foto: K. Dolenc Hoteli smo, da bi bila po vsej sredini Titove ceste dvojn# neprekinjena bela črte To«18 to bi pomenilo, da je prebit*" vanje prepovedano in bi nat1! naredite veliko uslugo c*#* pa škodo. Desna polovica c** slišča, tista, ki je asfaltiran#’ namreč ni dovolj utrjena. vS# težka vozila pa bi morala *#' radi dvojne neprekinjene Č^' te na skrajni desni del cesti" ščn. To cestišče bi bilo v veku,1 tednih povsem uničeno* denarja za ureditev pa ni Vseeno na bomo morali urC’ ditl križišče Titove ceste * Dimičevo in Pnsnv*kee:a kot pravo križišče Prepov*-datt hi morali zaviianj* o* levo v Tolsto ievo ulico*. ** naj bi votli a vnvi.talA na desno. Toda Se ne veirt * Imlco naj zavijanje pr***0^ mo. APS'*- J Uspelo posvetovanje Borci so govorili o spremembah v socialnem zavarovanju IVave knjige V LJUDSKI KNJIŽNICI BEŽIGRAD Občinski odbor Združe-nja zireze borcev NOV je prejšnji mesec pripravil posvetovanje, kjer so obravnavali pereče probleme borcev glede na spremembo v socialnem zavarova- Občni zbor zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Bežigrada »Naša dolžnost je, da smo organizatorji kulturnega življenja v občini, so poudarili na skupščini zveze kultumo-prosvetnih organizacij Bežigrada, vendar pa potrebujemo Ponioč predvsem političnih organizacij,« Podčrtali so, da pri tem ne gre samo materialne pogoje, temveč tudi za kadre, idejno vsebinske probleme * 23 približanje kulture občanom, kar mora zani-•nftti celotno družbo. Na skupščini so govo-še o vzdrževanju domov »Svobod« in prosvet-mh društev. Za to gre Precej denarja in manj ga ostane za dejavnost. Pred občnim zborom je občinska zveza kultumo-Prosvetnih organizacij iz-aala brošuro, v kateri so zbrali podatke o delu društev in drugih kultur-nih ustanov v občini ter zapisaJi kroniko kultumo-Prosvetne dejavnosti za “eži#radom v aadnjih dvajsetih letih. nju in novem invalidskem zakonu. Udeležili so se ga člani občinskega odbora in krajevnih odborov ZZB NOV, povabili pa so tudi članico izvršnega sveta in predsednico komisije za zadeve borcev pri izvršnem svetu Majdo Gaspari, Prodajalna sadja in zelenjave v Stožicah V lokalu na Titovi cesti v Stožicah, kjer je bila prej sektorska ambulanta, bo trgovsko podjetje »Mercator« uredilo prodajalno sadja in zelenjave. Računajo, da bodo novo trgovino odprli prihodnji mesec. Stari lokal, kjer so zdaj prodajali zelenjavo, je bil premajhen in neugleden. Nova trgovina bo odprta nepretrgoma od jutra do večera. TEČAJ GASILSKEGA DRUŠTVA NA JEŽICI Gasilsko društvo Ježica je na letošnjem občnem zboru sklenilo, da bodo pomladili svoje vrste. V ta namen je društvo organiziralo tečaj za izprašane gasilce. Na tečaju so predavali člani društva. Trajal je tri tedne, na koncu pa so morali tečajniki poka zati pridobljeno znanje pred izpitno komisijo občinske gasilske zveze Bežigrad. Izpit je uspešno napravilo vseh 12 kandidatov; med njimi so bile tudi štiri članice, kar je še posebno pohvalno. MPL ki jim je odgovorila na vrsto vprašanj. Na posvetovanju so razpravljali zlasti o zdravstveni in socialni zaščiti udeležencev NOB, o zapletih pri zdravstvenem varstvu invalidov ter o spremembi zakona o vojaških invalidih, govora je bilo o stanovanjskih vprašanjih, priznavalninah in zaposlovanju borcev. V razpravi so med dru. gim menili, da bi morali biti na zavodu za socialno zavarovanje takšni uslužbenci, ki imajo odnos do vprašanj članov ZB, tiste, ki takšnega odnosa nimajo pa bi morali izločiti. Zahtevali so, da zavod za socialno zavarovanje sprejme predlog, da bi iz 4 °/o stanovanjskega prispevka, ki ga plačujejo upokojeni člani ZB, formirali poseben sklad, kjer bi bil denar, namenjen za gradnjo NAPREDOVANJE REZERVNIH OFICIRJEV 67 rezervnih oficirjev iz bežigrajske občine je dobilo višji čin. Na slovesnosti, ki je bila v dvorani krajevne skup nosti »Boris Kidrič«, so jim predsednik občinske skupšči-ob napredovanju čestitali tudi ne in predsednik občinskeega odbora ZZB NOV. Rezervni oficirji so se potlej pogovorili še o nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. stanovanj izključno za borce. Glede zaposlovanja so menili, da bi predpis, ki bi prepovedoval, da bi bili upokojenci v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, prizadel veliko borcev ter poudarili, da bi morali zagotoviti za več borcev zdrav. Ijenje v zdraviliščih, kar zdaj preprečujejo zelo ostri pogoji. Na koncu so poudarili, da so takšna posvetovanja uspela in sklenili, da se bodo spet pogovorili čez pol leta in tudi ugotovili, kako se rešujejo pereči problemi borcev NOB. W. Aldis: Ladja med zvezdami I. Asimov: Golo sonce H. de Balzac: Zgubljene iluzije S. Bellow: Herzog B. Brecelj: Slamnati večeri A. C. Clarke: Planet sedmih sonc Dopisje za vsak dan B. Čopič: Izbrana dela N. Gaborovič: Ne samo jaz J. W. Goethe: Pesmi W. Golding: Zvonik I. Gruden: Pesnikovo srce A. Ingolič: Gimnazijka I. Ivačič: Kuharska knjiga C. Jacker: človek, Spomini in stroji M. Kolar: Išči poldan F.Kožik: Največji Pierot L. Krakar: Noč daljša od upanja M. Kranjec: Rdeči gardist S. Langerlbf: Gosta Berling M. J. Lermontov: Junak našega časa V. Lindtner: Sintetična vlakna In njihova uporaba N. Machiavelli: Vladar M. Mahnič: Živa slovenščina R. Mam: Lovski doživljaji in spomini Naši znanstveni tehniki Ch. Nordhoff in J. N. Hall: Upor na Bountyju L. Rejec-Novak: Kozmetika G. Oheim: Savršena doma- čica G. Oheim: Bonton Pesniki Bagdale V. Prežihov: Zbrano delo (šesta knjiga) A. S. Puškin: Jevgenij Onje-gin T. Rozevvicz: Nemir V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem M. Skrbinšek: Gledališki mozaik A. Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva Slovenski gledališki portret 100 d jela književnosti jugo-slavenskih naroda Svjetski almanah 67 D. šega: Eseji in kritike M. Tavčar: Les in njegovi sopotniki L. Thoorem: Burno življenje Marca Pola Th. Trent: Pohodi v neznano I. S. Turgenjev: Očetje in sinovi E. Walace: Maščevalec P. Zidar: Karantanija Šahisti osn. š. »D. Kumar« najboljši Občinska zveza društev prijateljev mladine in občinska zveza za telesno kulturo Bežigrad sta organizirali prvenstvo bežigrajskih osnovnih šol v šahu. Za tekmovanje se je prijavilo 13 ekip pionirjev in tri ekipe pionirk. Nastopilo je 62 šahistov, največ uspeha pa so imeli igralci in igralke osnovne šole »Danile Kumar« iz Stožic, kjer je šah že nekaj let zelo priljubljena igra. Tekmovanje je bilo v. šahovskem domu. Borbe so bile zelo izenačene. Pri mlajših pionirkah je zmagala osnovna šola D. Kumar pred osnovno šolo Mirana Jarca, pri starejših pionirkah pa osnovna šola D. Kumar ni imela nasprotnic. Pri mlajših pionirjih je zmagala osnovna šola B. Kidriča pred osnovno šolo Mirana Jarca in osnovno šolo Vita Kraigherja. Pri starejših pionirjih je bila najboljša vrsta osnovne šole D. Kumar pred šahisti osnovne šole Borisa Kidriča in osnovno šolo Mirana Jarca. Vse zmagovalne ekipe so dobile prehodne pokale in častna darila, vse sodelujoče ekipe pa spominsko šahovsko knjigo šahovske zveze Slovenije. Zmagovalne ekipe se bodo udeležile tudi sektorskega prvenstva. Tekmovanje je uspešno vodil Boris Kutin. J. P. Ali veste v „dgavi” ulici stanujete? Marsikateri naš občan verjetno ne ve, po kom se pravzaprav imenuje ulica, kjer stanuje. Objavljamo glavne podatke o osebah oziroma pojmih, po katerih so dobile ime ulice, ceste in trgi v naši občini. (2. nadaljevanje) 9* Gogalova ulica tojze Gogala, rojen 1923, J® bil ključavničar z Je-‘~Jce- BU je napreden mladinec in član Skoja. Zara-* svojega odkritega so-do okupatorja je Postal takoj sumljiv. Do-d mu je pretila stalna i,,rJ?°st, zato je že kma-v partizane in pa-1 ~e Prvo leto narodno- osvobodilnega borec rj, Gorjančeva i Franci Gorjanc, v Mali vasi, je vr»2??reaen raladi # Jankom in boja kot grupe odredov. ir, j— atove minnU9mi- *e sod< ^'nski organiza Skoju. Bil je član na JeSici J'*2 le odšel v II Zed storitev, poseb btev ,lzvozu intelektualn Panji? n® bi smeli z n t Sedati v bodo motisprota°, menim, c delom lahko ra 4tarnriSe ^^delovanje delitvl dela 1 lalim 00 le'ta osnova nim vzpon, Z£ ^ osebr k ^ ^irar I 3e tre ^Vtfiritev 6ie n^,?00 do Pa Ni o ^voz, foltib j k. n Proizv< ,61 >4\ka dane :se SFRJ, da pri tem spdoh ne mislimo na časovno omejitev. Dokaj šni prispevek k izvozu mora dati naš finančni oziroma bančni mehanizem, ki mora postati gibčen in hiter v svojih odločitvah, saj odločajo v mednarodni konkurenci minute, mi pa smo zaenkrat pravi milijonarji. Kljub perspektivam, za katere misiim, da so realne, pa ne moremo mimo tega, da bodo vplivi svobodnega tržišča zahtevali vedno več truda v kolektivih in napore za gospodarnost, osredotočenje sredstev in konkretizacijo integracijskih zasnov; po svoji moči bodo le-te morale predstavljati vsaj na nekaterih področjih resne partnerje na mednarodnem tržišču s tem pa tudi doma gospodarsko enoto, katere problemi ne bodo le evidentirani, ampak jih bodo orga ni naše družbe hitro in z odgovornostjo tudi rešili. • Milan Kožuh jo bil rojen 1919, leta. Član Zveze komunistov je od 1941. leta. Končal je trgovsko in srednjo ekonomsko šolo. Leta 1939. je bil sprejet v SKOJ, zaporih ter v enotah VDV in KNOJ, kjer je bil na komandnih položajih. Po vojni je hi! zaposlen na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu. Zdaj je direktor poslovnega združenja RUDIS v Trbovljah. LEV MODIC prosvetno-kulturni zbor zvezne skupščine: Mislim, da družbeni položaj delovnega človeka v samoupravnem sistemu, to je njegova možnost, da s posameznimi konkretnimi odločitvami vpliva na celotni družbeni razvoj, ni le politična, ampak tudi kulturna pridobitev Tak šen položaj človeka namreč terja od njega več znanja in globljo kulturo. Pot do realizacije te zahteve pa je seveda dolgotrajna. Nedvomno lahko že doslej pokažemo lepe uspehe v kulturnem razvoju slovenskega naroda, pa če pogledamo samo razvoj šolstva, zlasti število učencev na vseh stopnjah, ali bogato založniško dejavnost ali močan porast znanstvenih Institucij in znanstvenih delavceV. Kljub tem uspehom pa bi se vendarle morali lotiti naloge bolj načrtno. Uspehe bi hitreje dosegli, če bi h kulturnemu prosvet-Ijevanju — v najširšem in najboljšem smislu — ne pritegovali samo ustanov, ki to nalogo opravljajo poklicno. Ustvariti bi mo-rali primerno »kulturno atmosfero«, to pa lahko dosežejo predvsem zavzeti posamezniki. Prav tej dejavnosti nismo našli pravega mesta niti v družbenih organizacijah in bržkone ji tudi nismo dali potrebnega družbenega ugleda. • Lev Modic Je bil rojen 1#13. leta. Član ZK je od 1943. leta. Končal je tehniško fakulteto in inštitut za družbene vede v Beogradu. Med vojno je bil aktivist OF potlej pa urednik »Partizan* skesa dnevnika« in »Naše vojske«. Po osvoboditvi je bil glavni ured-nik»Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca«, pomočnik ministra za znanost in kulturo LRS, direktor Cankarjeve založbe in ča-sopLsncga podjetja »Ljudska pravica«. Bil je tudi sekretar ideološke komisije CK ZKS. Član CK ZKS jc od 1959. le^a, član predsedstva CK ZKS pa je od oktobra 1966. leta. ŽIVA BELTRAM socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine: Številni razgovori, ki smo jih imeli pred volitvami, so še enkrat potrdili, kolikšne so naloge, ki nas še čakajo, predem bomo lahko rekli; tudi v socialnem zavarovanju, zdravstvu In socialnem varstvu je reforma uspela! Te razprave so pokazale že dokaj utrjeno zavest o tem, da je odločanje o vprašanjih, ki zadevajo socialno varnost in zdravstveno varstvo posameznika in ‘ skupnosti stvar, pri kateri moramo oceniti učinek vsake nove odločitve z več plati; kako deluje na življenjsko in de- lovno sposobnost ljudi, kako na gospodarjenje s sred-tvi, na razmerje med koristniki in Izvajalci posamezne dejavnosti; ločiti moramo tudi kratkoročne tn dolgoročne učinke, skratka zdravstvena in socialna politika ni preprosta Da bi bila dobra, mora k njenemu oblikovanju in izvajanju prispevati svoj delež občan naše samoupravne družbe v svojih različnih vlogah: tako tedaj, ko sklepa, koliko naj delovna organizacija odšteje od svojega dohodka za kolektivno socialno zdravstveno varstvo, ali ko kot strokovnjak pripravlja in Izvaja program tega varstva pa do situacije, ko kot posameznik išče zdravstveno pomoč, stopa v pokoj ipd. Medsebojno prepletanje — da, tudi križanje! — ožjih in šarših interesov, današnjih in jutrišnjih posledic — nas ne sme begati. Vemo, da Je znotraj splošnih spoznanj in obvez množica posameznih vprašanj. Kdor nima kompasa, mu ni težko izgubiti orientacije v gozdu protislovnih argumentov, opozoril, detajlov. Morali si bo- mo medsebojno pomagati, da se bomo znašli med številkami o stroških in dohodkih, o naraščanju in upadanju obolevnosti, o razmerjih med pokojninama in življenjskimi stroški in vsem drugim, o čemer bomo v prihodnjih letih razpravljati In sklepali. Bili so že in še bodo trenutki, ko je treba sprejeti odgovornost za odločitev, ki je relativno najboljša. Pri tem pa je zelo važno, da tudi pri delnih ali kratkoročnih sklepih ne izgubimo izpred oči cilja, h kateremu mora voditi vsak korak: ker smo sd izbrali samoupravno pot oblikovanja naših družbenih razmer, se moramo potruditi, da bo vsak sklep — pa najsi ga sprejme delavski svet, občinska ali zvezna skupščina — pomenil korak v sprejeti smeri. • Živa Beltram je bila rojena 1921. leta. Član ZK je od 1943. leta. Končala je gimnazijo in Študirala medicino. Med vojno je bila aktivistka OF. Okupatorji so jo kasneje aretirali in zaprli. l'o osvoboditvi je bila sekretar mestnega komiteja KP v Gorici, načelnik za prosveto okrajnega ljudskega odbora v Kopru in aktivistka v množičnih organizacijah. Bila je direktorica zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, potlej pa politična delavka pri glavnem odboru &ZDL Slovenije. Dr. MAJDA STROBL organizacijsko-politični zbro zvezne skupščine: Neposredne naloge vseh in vsakogar, torej tudi Zvezne skupščine, so tiste, ki pomenijo uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Na področju družbeno političnega sistema je neposredna naloga stabilizacija družbenih odnosov, kar pomeni hkrati utrditev pravic, prav ne varnosti občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij in pa ječanje ustanovnosti in zakonitosti. V izvrševanju te naloge bo morala tudi Zvezna skupščina stremeti za tem, da bodo zakoni, s katerimi se regulirajo družbeni odnosi in določajo pravice in dolžnosti občanov, dobro pretehtani, premišljeni in v naprej pred videne vse neposredne in posredne posledice, K temu bo lahko mnogo pripomoglo predvideno sodelovanje republik, pa tudi drugih skupnosti in občanov. Da bi lahko prišlo do izraza sodeloval je teh, je izredno pomembna tudi povezanost zveznih poslancev s svojimi volivci ter z oibčinsikiinii skupščinami, v katerih so bili izvoljeni. Spoznavanje stanja in problemov »na terenu«, na posameznih področjih, ki naj bi se uredili z novimi predpisi, zlasti zakoni, naj omogoči poslancem, da bodo lahko pri svojem sodelovanju v skupščini Izražali In se zavzemali za težnje, hotenja in potrebe tistih, katerim Je zakon namenjen, to je tistih, katerim bo zakon določil nove pravice ali pa obveznosti. Taka povezanost poslancev z volivci pa bo imela tudi druge ugodne posledice, med temi zlasti večje zaupanje volivcev nasproti svojim predstavnikom in predstav- Dr. MAJDA STROBL niškim telesom in boljše razumevanje potreb, zaradi katerih so bili izdani posamezni zakoni ali sprejeti določeni ukrepi. To pa je tudi naj-globji smisel našega socialističnega samoupravnega sistema, v katerem še niso dozoreli pOgojli, da bi lahko vsi občani sami neposredno odločali o vseh zadevah, ki so za njih skupnega pomena. • Dr. Majda Strobl je bila rojena 1922. leta. Članica Zveze komunistov je od 1957. leta. Diplomirala je na pravni fakulteti in kasneje doktorirala. Med vojno je bila aktivistka OF. V SKOJ je bila sprejeta 1941. leta. Po vojni je bila asistentka in docentka na univerzi, opravljala je različne družbeno-politične funkcije in ves čas aktivno delovala na strokovnem in znanstvenem področju, zbor Dr. DUŠAN MIS socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine: Delo v socialno zdravstvenem zboru bom pričel v silno razgibanem času. Nadaljevati bo treba z dosedanjimi napori, da bi se celoten si- vo. Ta sistem naj bi omogočil, da dobijo pravo obliko in vsebino družbeni dogovori o medsebojni neodvisnosti prispevkov zavarovanca in njegovih zagotovljenih in programsko usmerjenih pravic. Samoupravni dogovori naj bi vzpostavili pravilne odnose med občani, združenimi v komuni, zavarovanci, povezanimi v primerni skupnosti zavarovanja in zdravstvenimi delavci, organiziranimi v povezani in uskladenj zdravstveni službi. Tako bomo napravili nov korak na razvojni poti organiziranega zdravstvenega varstva, ki ni bila sicer še nikdar le premočrtna. Tudi ta korak naj bi nas približal visokemu cilju, ki ga lahko označimo z geslom »zdrav človek v zdravem okolju«. Osnove naše družbene ureditve naj zagotavljajo tako usmeritev • Dr. Dušan Mis je bil rojen 1926. leta. Zaposlen je kot direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Sc kot študent medicine je sodeloval pri delu sani tar-no-cpidemiološke postaje MIAJ Ljubljana, ki se je kasneje razvila v zavod, kjer je zdaj zaposlen. Delal jc v organizacijah Rdečega križa in mnogih strokovnih in družbenih forumih. Dr. MUŠAN MIS stem socialne varnosti razvijal v skladu s splošno družbe-no-gospodarsko usmeritvijo po reformi. Za obdobje, ki je pred nami, bo značilno aktivno prilagajanje novim sorazmerjem v delitvi narodnega dohodka na vseh področjih, ki sodijo v delokrog zbora. Obenem pa bo treba iskati v deloma že začrtanih smereh sistemske rešitve ali izpopolnitve za pokojninsko — invalidsko zavarovanje, otroško in socialno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje. Na mojem ožjem delovnem torišču, ki obsega zdravstveno varstvo, pa organizacijo in finansiranje zdravstvene službe, bo moral zbor usmerjati in spremljati organizacijske spremembe v zdravstveni službi, Id se je doslej v celoti razvijala premalo uskladeno; prilagajata jo bo treba bolezenskim dogajanjem oziroma zdravstvenemu stanju prebivalstva, njegovim objektiviziranim potrebam bolj kot željam, zlasti pa možnostim in pripravljenosti za ustvarjanje primerne materialne osnove. To naj bi zagotavljal novi sistem zdravstvenega zavarovanja, čigar obrisi so po dolgotrajnem in napornem delu mnogih že začrtani v tezah, tol prihajajo v javno razpra- JANEZ VINKLER organizacijsko-politični zbor republiške skupščine; Nekaj let dela v občinski skupščini stalno odpira nova, nerešena vprašar nja, ki jih občinska skupščina s svojimi pristojnostmi ni bila v stanju rešiti. Te izkušnje bo treba porabiti pri delu organizacij sko-političnega zbora republiške skupščine. Uspešno delo poslanca je izključno tesno pove. JANEZ VINKLER zano z delom občinske skupščine in s tistimi Inštitucijami v občini, ki obravnavajo podobno problematiko kot organizacijsko-politični zbor. želim, da bi dobre odnose gojili tudi v naprej. • Janež Vinkler je bil rojen 192«. leta. Član ZK je od 1947. leta. Med vojno je sodeloval v NOB. Diplomiral je na pravni fakulteti, zdaj pa Je načelnik uprave u notranje zadeve v Ljubljani. Sodeloval je v raznih odborih družbe no-polt Učnih organizacij. 1962. leta Je bil Izvoljen za podpredsednika In kasneje za predsednika občinske skupščine Bežigrad. Volitve v nedeljo 23. aprila SEST NOVIH POSLANCEV Koliko otrok bo šlo na počitnice? Bežigrajski otroci bodo letos letovali v Umagu in na Vranskem. Opustili bodo kolonije v Žirovnici in Novigradu, kjer so otroci doslej gostovali v tamkajšnjih šolah. Žirovnico bo nadomestila baza na Vranskem, namesto v Novigradu pa bodo otroci letovali v Umagu, kjer bodo dom razširili. V Umagu bodo maja in junija tri izmene »šole v naravi«: 330 šolarjev naj bi se v izmenah po 10 dni preselilo na morje. Od začetka maja do začetka oktobra pa bo v Umagu prostora za 1100 otrok. Izmene bodo trajale po 18 dni. Na Vranskem bo od začetka junija do srede septembra lahko letovalo 231 otrok. Predvidevajo, da bo oskrbni dan na letovanjih (brez amortizacije) veljal 1800 starih dinarjev v Umagu, na Vranskem pa bo nekoliko ceneje zaradi manjših stroškov za prevoz. Starši bodo za otroka plačali od 100 dinarjev pa do 1800 starih dinarjev za oskrbni dan. Polno ceno bodo plačald tisti starši, kjer je dohodek na družinskega člana večji kot 50.000 starih dinarjev na mesec. Organizatorji letovanj se trudijo, da bi poiskali vse notranje rezerve. »Lahko pa bi nam pomagali še drugi,« je dejala Francka Dolenc, referent za socialne zadeve občinske skupščine, »če bi delovne organizacije prispevale iz svojih skladov le majhne zneske za letovanja otrok, bi to za nas veliko pomenilo.« Lani je bilo v zdravstvenih kolonijah 906 mladih Bežigrajčanov, 50 otrok pa je bilo v okrevališčih. Za letovanja je prispevala lani občina 60 odst. denarja, 40 odst. pa starši. Težko se je odločiti za povečan delež staršev, zlasti še, ker za precej otrok starši zdaj ne bodo več dobivali otroškega dodatka. Druga možnost je še, da bi šlo na letovanja manj otrok kot lani, kar pa ni v skladu s potrebami, ki so mnogo večje. Ker letos ne bo več popustov pri vožnjah, bo treba odšteti samo za prevoze otrok na letovanja kar dva milijona starih dinarjev več kot lani. Vse to pa so že problemi, ki jih zgolj občina ne more reševati. Nadaljevanje s 1. strani je dobil 35 glasov, inž. Pavel Štular 20 in Franc Bemot 7 glasov. Ker je Lev Modic dobil tudi večino glasov v drugih občinskih skupščinah je bil izvoljen za poslanca prosvet-no-kultumega zbora zvezne skupščine. B Za socialno-zdiravstveni zbor je kadidirala Živa Beltram. Dotoila je 56 glasov bežigrajskih odbornikov. Živa Beltram je dobila večino glasov tudi v drugih občinskih skupščinah in bila tako izvoljena za poslanko v socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine. B Za organizacijsko-politič-ni zbor je kandidirala dr. Majda StroM. Dobila je 60 glasov bežigrajskih odbornikov. Ker je dr.Majda S trohi dobila večino glasov tudi v drugih občinskih skupščinah Za Sosesko 7 izbran projekt »Tabor« Občinska skupščina je na Mii zadnjih sej glasovala o izbiri projekta, po katerem naj bi gradili novo Sosesko 7 na Ježici (med Titovo cesto za Ruskim carjem in kamniško progo). Odborniki so se odločili za projekt »Tabor«. Za ta projekt je glasovalo 26 odbornikov, 13 se jih je odločilo za projekt »Lu-men«, 11 odbornikov pa se je glasovanja vzdržalo. O projektu bo odločal še mestni svet. V Soseski 7 bo več kot 3.000 stanovanj za 10.000 novih prebivalcev. Graditi naj bi jih začeli že letos jeseni. V „Kristalu" se jasni V eni letošnjih številk »Zbora občanov« smo napisali, da v »Kristalu« ni vse kristalno. In direktor »Kristala« je tožil našega novinarja Jožeta Vetrovca zaradi obrekovanja in žaljenja časti. Medtem ko je bil novinar zaslišan zaradi obtožbe, direktorja ni več. Delavski svet v podjetju »Kristal« Je sklenil, da s takšnim direktorjem, kot je Janko Mokorel, nima kaj početi in so mu zato odpovedali delovno razmerje oziroma sklenili, da ga ne potrebujejo. Medtem je prišlo že budi do komičnih situacij. Direktor je namreč prihajal na delo, kadar se je njemu zdelo. Enkrat ob osmih, drugič ob dvanajstih. Delavcem pa se Je zdelo, da bi moral prihajati na delo tako kot vsi drugi. Zato so nekega dne, ko ga Proračun sprejet Nadalj. s 1. strani za gradnjo planinskega doma na Mali planini. Povečan je še znesek za vzdrževanje cest, denar pa je namenjen za porušitev hiše pred gostilno »Angelca« na Ježici, da bi nekoliko u-reddli ozko grlo na Titovi cesti. Proračunska rezerva bo znašala 91 milijonov sit. dinarjev. spet ni bilo zjutraj v službo, zaklenili vrata pisarne in obdržali ključ v delavnici. Hoteli so, da direktor pride po ključ v delavnico, da bi mu lahko tam povedali, kar so nameravali. No, direktor je poklical milico, ta, pa seveda zaradi enega ključa, ki ga ni bilo v vratih, ni posredovala. To je bila le ena zadnjih epizod med dolgotrajnimi nesoglasji v »Kristalu«. Potlej, ko so direktorja odslovili, se je le ta pritožil na bežigrajski občinski skupščini, tam pa so njegovo pritožbo odbili kot neutemeljeno in moral se je dokončno posloviti od »Kristala«. V »Kristalu« je sedaj novi, v. d. direktor. Kaže, da se stvari počasi obračajo na bolje, čeprav še ne bo vse mirno. Nekatere stvari kažejo, da še ni vse urejeno in da so nekateri vodilni uslužbenci soodgovorni za nepravilnosti. Ob vseh težavah, notranjih nasprotovanjih, spreminjanju pravilnikov in pričevanju na sodišču, pa podjetje ni v denarnih težavah. Odpuščeni direktor je obtožen zlorabe uradnega položaja in nezakonite uporabe denarja, v podjetju pa bodo Imeli od prvega maja menda nekoliko večje osebne dohodke. je bila dokončno izvoljena za poslanko organizacijsko-poli-tičnega zbora zvezne skupščine. Volitve republiških poslancev V bežigrajski občini volijo letos poslanca republiškega zbora ter socialno-adravstve-nega in organizacijsko političnega zbora republiške skupščine. • Za republiški zbor so bili predlagani štirje kandi-daiti: Vinko Vrbec, Ivan Ri-tonja, inž. Miloš Polič in Janez Dremelj. Pri volitvah v občinski skupščini je dobil Vinko Vrbec 32 glasov, Ivan Kitom j a 20, inž. Miloš Polič 32 in Janez Dremelj 39 glasov. Slovo odbornikov Zadnja seja občinske skupščine je bila tudi slovo petintridesetih odbornikov, ki jim je potekla štiriletna mandatna doba. Za odbornike so priredili majhno svečanost. Predsednik občinske skupščine se jim je zahvalil za sodelovanje in jdh obdaril s knjigami. Zahvalil se Je tudi uslužbencem občinske uprave. Vroče pesti Bežigrajski miličniki so lani 162-lcrat posredovali, ko so se kresale vroče pesti In prijeli 134 pretepačev, doma iz bežigrajske občine. Ugotavljajo, da Je največ pretepov ob vinskem sejmu na Gospodarskem razstavišču, precej pa še v rekreacijskem centru, v delavskih naseljih in v gostilnah. Miličniki so zalotili tudi 143 hazarderjev in prijeli 99 oseb, ki so se drzno in nedostojno vedli v javnosti. (Odborniki ne glasujejo za enega kandidata, temveč imajo pravico oddati toliko glasov, kolikor je kandidatov). Potrebno večino glasov so dobili Vinko Vrbec, inž. Miloš Polič In Janez Dremelj in le-ti bodo kandidati na volitvah 23. aprila. BKandidati za poslance so-ci alno -zdravs tvenega zbora republiške skupščine ' so bili Majda Gaspari, dr. Dušan Mis in Ančka Čerin. Majda Gaspari je dobila 23 glasov, dr. Dušan Mis 27 in Ančka Čerin 12 glasov odbornikov. Ker je dr. Dušan Mis dobil največ glasov je bil dokončno izvoljen za poslanca socialno-zdravstvenega zbora republiške skupščine. BI Za organizacijskodpolitdč- ni zbor je kandidiral Janez Vtokler. Dobil je 53 glasov odbornikov in s tein je bil Janez Vinkler dokončno ‘z' voljen za poslanca organi*#-cijsko-političnega zbora re-publiške skupščine. Obiščite sejemske prireditve na Gospodarskem razstavišču DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV 6. mednarodni sejem »ALPE-ADRIA« od 13. do 21. maja 1967 mednarodni VINSKI SEJEM 2. specializirani sejem gostinske in turistične opreme od 1. do 10. septembra 1967 14. mednarodna razstava »SODOBNA ELEKTRONIKA« od 10. do 15. oktobra 1967 SALON POHIŠTVA z mednarodno udeležbo od 4. do 12. novembra 1967 13. sejem »MODA 1968« z mednarodno udeležbo od 13. 1. do 21. 1. 1968 DVORANI IN PRED NJO — Seje občinske skupščine so ponavadi v dvorani krajevne skupnosti Savsko naselje ali »Boris Kidrič«. samo v dvorani. Na sliki: poslopje krajevne skupnosti »Boris Kidrič«. Foto: L- GNEČA Korak naprej Ob občnem zboru občinske zveze za telesno kulturo ^ februarju in marcu so e vrstili občni zbori društev •n klubov za telesno kulturo P° vsej naši občini. Vodstva ■n čianstvo so kritično oce njevali svoje enoletno delo, ^polnitev programa, napre-m porast članstva. Z Vpeljem moramo ugotoviti, .smo "a skoraj vseh “otmh zborih slišaJi iz po-m v razpravi, da' je bil lit "c” v preteklem letu ve korak naprej, da so se vr-_ aktivnih športnikov za ^igradom povečale, da so Posamezniki in ekipe dosegli tort1 epih uspehov. To je ■ .holj razveseljivo, ker Ho vse to doseženo z raz-,J-ua skromnimi sredstvi, no *• *! ^‘hko več požrtvoval-u in resnosti, ker so vse ni.he dosegli doma vzgoje-m fa«Uje in dekleta. žaLD<>lu 80 SP®1 dobili dr-Prvaka; čeprav še OKvr.r?60 SIavko Promože Vak Ju naslov državnega pr-u. . v biatlon v članski urcmci. Mladinska štale-, J? bila četrta, brata Slav-hi,.™ Tone Premože pa sta , to sezono v državni smu-"sm reprezentanci. Odboj-Ji Črnuč uspešno nasto-^ v 1 rePUbli6ki ligi. Bad-numonarji Ježice so bili v eklem letu vsekakor po avaJite« najuspešnejši: j. na^vec je dosegel na med-prvenstvu v Linzu r*®d«n uspeh, ko se je v naJboljših ev- PSkih igralcev uvrstil na 3. mesto, pa tudi sicer se Ježi-čanl ponašajo z naslovi mladinskih prvakov Slovenije in so druga najmočnejša ekipa pri članih. Pri košarkarjih Partizana Ježica uspešno nastopa v raznih ligah kar pet moštev; člani so se prav letos uvrstili v II. republiško ligo. Košarkarski klub Stadion nastopa drugo leto v II. republiški ligi, medtem ko poleg prvega moštva tekmujejo v medobčinskih ligah še 3 moštva. TVD Partizan Bežigrad je tudi v preteklem letu vzgojil nekaj odličnih mladih telovadcev in z njimi dokaj uspešno nastopal na STRELJANJE »Zlata puščica« spet za Janeza Bohinca Janez Bohinc, član sirelske družine »Tabor« z Ježice, je spet zmagal na tekmovanju za »zlato puščico« v bežigrajski občini. Zbral je 544 krogov Tekmovalo je 27 strelcev iz Ježice, Cmuč in SD »Pro-tiavlonac«. : Rezultati: 1. Bohinc (»Ta- bor« Ježica) 544 krogov, 2. H. Dovč (»Tabor«) 507, 3. Jeftič (»Profiavionac«) 497, 4. Se-delišek (Heroj Vitez »Črnuče«) 497, 5. Svetek (»Tabor«) 494 in tako dalje. Denarja bo tJ2a /,e(a na2al Je bilo ^lm^hk?nJe dcnaTia e™ teiav in tudi vzr0' Sz„ ’ da telesna kultura ni *ru&ihkTak 2 razvoiem dejavnosti. Funkci- . h posameznih osnov-ran r9anteacij so se mo-'petkrat ukvarjati z Zltn*1 dcnaTTO. le so vadi!!' da so i!ani bihko lahke L” na&toP^>. da so Plačeval1*0”01’ opremo in Proste ‘ Mjcmnino za Z teT /0 * Privedlo dobri Ld0 so se številni naveiuZ *>reda?i ljudje Pustili !> te°a dela in 20 Pri „ društva in klube. ie in^0 Beiioradom se dišalo nTie bistveno telH se r^ovorni čini- le°ua LTdeli- da te- na debrih1^’ 6e ^ grajena Potrebna Imetjih, nujno ho j5e in poseb- Kn1ti rnlnJ?^Vn ljudem. Pekie snreti^Je morajo lesne ,,p.. f0*} svoje te- B PramtHrnU Hh ne bodo ^ dmajp lih b?dn mestu. n nepravem t>^^ota0thJe7nu m ske evez* ČUmov obtHn-turo tp* za telesne kul-Prosveto £„? M io'stvo, n° šnifur ,tur° in teles-dnejši uqo- k PPtinltm* "tudciH. hnia Ci* skneš/Hnn odo- ,l dtnŽZ m5 r’1"™1 ™ »i potrebe te- vec lesne kulture v naši občini. Od te vsote je bilo nekaj denarja že vnaprej razdeljenega in sicer: za akcijo »naučite se plavati« 1,500.000 st. din, za gradnjo planinske postojanke na Mali planini 2,000.000 st. dinarjev, za gradnjo Športnega igrišča pri Centru strokovnih šol in osnovni šoli »Mirana Jarca« 1,000.000 st. dinarjev, za igrišče ob Glavarjevi ulici 1,000.000 st. din, za ureditev odbojkarskega igrišča in garderobe na Črnučah 900 000 st. din, za ureditev razsvetljave na košarkarskem igrišču KK »Stadiona« 990.000 st. din, za popravilo smučarske koče v Dolu 400.000 st. din, m za ureditev igrišča Partizana Ježica 300.000 st. din. Za dejavnost osnovnih organizacij, za operativne in funkcionalne izdatke občinske zveze za telesno kulturo ter, za občinska tekmovanja, vzgojo strokovnega kadra ter za nagrade trenerjem in vodnikom, je namenjenih 29 milijonov st. dinarjev. Ta denar bo zadostoval, da bodo osnovne organizacije in občinska zveza izpolnite svoje programe »pomnožile vrsto svojih članov in vsaj za silo uredile svoje skromne objekte, ki so dos'ej nekaj let propadali. J. P. dvobojih in prvenstvih. Atleti Olimpije so si ustvarili zelo široko bazo odličnih mladih tekmovalcev, ki že danes dosegajo lepe uspehe, imajo pa v svojih vrstah tudi nekaj izrednih posameznikov, ki so že zreli za velike rezultate. Partizan Savsko naselje je z novo šolsko telovadnico šele dobro zaživel, zato o njegovem delu in rezultatih letos še ni moči govoriti. Balinarski klub Zarja je v svoji aktivnosti nekoliko popustil in ne dosega več takšnih rezultatov kot pred leti, čeravno so balinišča vedno polna starejših in milajših balinarjev. Oba taborniška odreda, posebno »Savski odred« sta zelo aktivna In sta v preteklem letu dosegla zavidanja vredne rezultate. Savski odred tabornikov je bil proglašen za »Partizanski odred«, v kratkem pa bo dobil tudi svoj prapor. Planinci iz Cmuč so tudi preteklo leto posvetili največ skrbi in truda uresničitvi svoje dolgoletne želje, dograditvi doma na Mali planini. Videti je, da jim bo to končno letos uspelo, kajti občinska skupščina in obč. zveza za tel. kulturo jim bosta priskočila na pomoč. Tudi gluhi športniki, združeni v športnem društvu »Komet«, so bili preteklo sezono zelo aktivni, saj so imeli številna tekmovanja doma in na tujem, precej pa so nastopali tudi v občinskem in medobčinskem tekmovanju. Udeležili so se tudi olimpijade gluhih, vendar zaradi slabe pri-prarijenosti tam niso dosegli vidnejših rezultatov. Tudi na občnem zboru obč. zveze za tel. kulturo je bilo iz poročil in razprave raz-b ra til, da je bil v preteklern letu dosežen lep napredek v telesni kulturi in telesni vzgoji, posebno v naših šolah. Šolska vodstva so z razumevanjem gledala na šolsko telesno vzgojo, tako da je za Bežigradom postala šolska telesna vzgoja povsem enakovreden predmet. Ker je svetu za šolstvo, kulturo in telesno kulturo uspelo zagotoviti denar še za telovadnico v Dolu, bo občina Bežigrad v prihodnjem letu ena redkih občin, kjer bodo vse popolne osnovne šole imele tudi telovadnice. Treba bo najti le še letne vadbene prostore za vadbo šolske In ostale mladine v poletnem času. Za svoj strokovni kader je obč. zveza za tel. kulturo skrbela na ta načon, da je financirala dopisno šolanje za sedem kandidatov, prirejala razgovore, predavanja in predvaianje strokovnih filmov, občasno pa je tudi nagrajevala trenerje in vaditelje. Denar, čeravno precej skromen, je zadostoval, da so osnovne organizacije in sama zveza ob skrbnem var-čevnnlu v celoti izpolnili svoje nrograme. Zahvaljujoč razumevanju občinske skupščine in njenih odbornikov, bo letos za telesno kulturo več denarja kot v preteklih letih. Obeta se nam torej Se bolj pestro, delovno in upajmo tudi uspešnejše leto. J. P Nagradi za Partizan Ježica in Savski odred tabornikov Na občnem zboru občinske zveze za telesno kulturo so tudi letos nagradili najboljše organizacije za uspešno delo v preteklem letu. Že drugič zapored je dobil najvišje priznanje Partizan Ježica, zraven pa še Savski odred tabornikov, ki je lani zelo uspešno deloval v Savskem naselju. USPEŠNO LETO Občnega zbora Partizana Ježica se je udeležilo 88 članov. Ko so pregledali uspehe v preteklem letu, ni bilo težko ugotoviti, da je bila to ena najuspešnejših sezon. Košarkarji in košarkarice so odigrali 112 tekem, igralci badmintona so sodelovali na vseh pomembnejših tekmovanjih. Na Ježici so organizirali 4 košarkarske turnirje in 4 turnirje v badmintonu, taborjenje na morju, izlet in več družabnih prireditev. Prvenstvo v krosu Na občinskem prvenstvu v krosu za osnovne in srednje šole, ki ga je organizirala občinska zveza za telesno kulturo, je sodelovalo 259 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili; učenke nižjih razredov; Pirnar (Osn. šola V Kraigherja), ekipno osn. šola V. Kraigherja; učenke višjih razredov: Vajevec (O. š. Mirana Jarca), ekipno o. š. B. Kidriča; učenci nižjih razredov: Repar (o. š. B. Kidriča), ekipno osn. š. B. Kidriča; učenci višjih razredov: Saje (o. š. V. Kraigherja), ekipno o. š. B. Kidriča; dijakinje nižjih razredov: Orešar (Center strokovnih šol), ekipno šola Iskra; dijakinje višjih razr.: Slapar (Iskra), ekipno Center strokovnih šol; dijaki nižjih razredov: Mele (I. gimnazija), ekipno I. gimnazija; dijaki višjih razredov: Majerič (Iskra), ekipno Gradbeni šolski center. J. P Planinci letos pod svojo streho Cmušk. planinci so na zad- - nji seji upravnega odbora, ki je bUa prejšnji teden, izvodili nov gradbeni odbor. Dobil je nalogo, da novogradnjo na Mali planini letos do jeseni spravi pod streho. Črnuški planinski dom bo torej dobil rojstno letnico 1967. Denar za nadaljevanje gradnje Je zagotovljen, dobršen del ali 4 milijone S din je za letos prispevala bežigrajska občinska skupščina, 2 milijona občinska zveza za telesno kulturo, 1 milijon lahko planinci pričakujejo še iz občinskega rebalansa, 1 milijon od delovnih organizacij, pet milijonov pa imajo še od lani. Denar torej je. Treba bo samo še veliko dobre volje, ki pa jo črnuškim planincem nikdar ni primanjkovalo. Hkrati so planinci nepričakovano dobili 70 železnih postelj iz počitniške baze v Žirovnici, ki je bila doslej v tamkajšnji šoli, s posteljami vred pa tudi žimnice in kuhinjsko opremo. Odslej bodo otroci lahko preživljali počitnice v planinskem domu na Mali planini in jim ne bo treba več gostovati po šolah in tujih domovih. Upravni odbor planinskega društva Črnuče, je obenem določil termine za večje letošnje izlete in prireditve. Za občinski praznik bodo organizirali prijateljsko srečanje, združeno z delovno akcijo na Mali planini. Tega srečanja naj bi se udeležili vsi bežigrajski Sporčki, od planincev do tabornikov, smučarjev m drugih ljubiteljev planin. 13. avgust je praznik PD Črnuče. Tega dne se bodo planinci s treh smeri podali proti Korošici, kjer bo spominska slovesnost ob plošči ponesrečenega črnuškega planinca tov. Merčuna. Otvoritev novega planinskega doma na Mali planini bo predvidoma konec jeseni. Datum bo določen kasneje. Začetek gradbenih in obrtniških del pa bo določen takoj, ko bo skopnel sneg na planini. NL NAROČITE ZBOR OBČANOV! Živahna športna dejavnost na gimnaziji Športniki bežigrajske gimnazije so imel letos dolgo vrsto nastopov. Dekleta in fantje so tekmovali v različnih panogah in dosegli tudi nekaj lepih uspehov. Na republiškem srednješolskem prvenstvu v smučanju so se Beži-grajčani uvrstila med ekipami na 2. mesto. V košarki imajo šolsko ligo, kjer je nastopilo 224 igralcev, dekleta pa še niso končala tekmovanje. Srečali so se tudi z reprezentancami drugih šol in ekipo JLA, dekleta pa so zmagala na občinskem prvenstvu, novoletnem turnirju in tekmovanju za Drnovškov memorial. V šolski ligi v malem nogometu je nastopilo 320 dijakov; pomerili so se tudi z ekipo JLa. Dijaki in dijakinje gimnazije so tekmovali še na občinskem atletskem prvenstvu, večkrat pa so se pomerili tudi v šahu. Košarkarji pred prvenstvom V letošnji sezoni bodo tri košarkarske ekipe iz naše občane tekmovale v republiških ligah: ženska ekipa Partizana Ježice nastopa v republiški ligi, članski ekipi »Stadiona« in Partizana Ježica pa v zahodni skupini II. republiške lige. Razen tega bo v ljubljanskih medobčinskih li-gah sodelovalo še 12 ekip iz štirih bežigrajskih klubov. Tekmovanje se bo pričelo 7. maja. Spored tekem v republiških ligah je takšenle: 7. maja: člamice-Ježica: ŽKK Maribor, člani: Vrhnika : Stadion in Ježica: Moste; 14. maja: članice-Jesenice : Ježica, člani-Suha : Ježica in Stadion : Triglav; 21. maja: članice-Ježaoa: Ilirija, člani-Ježica: Stadion; 28. maja: članice-Slo-van : Ježica, : člani-Stadion Moste in Tolmin : Ježica; 4. junija: članice-Ježica: Mari- bor 66, člani-Suha: Stadion in Ježica: Vrhnika; II. junija: članice-Triglav : Ježica, član — Nanos: Stadion in Triglav : Ježica; 18. junija: člani — Stadion : Tolmin in Ježica: Nanos. J. PL. Pripraviti je treba kosilo. — Z lanskega tabora »Savske ga odreda« v Ribnem. Molči, če nočeš še kaj doživeti! Ko so v naši občini anketirali 300 delavcev iz 20 delovnih organizacij in jih med drugim tudi vprašali, katere kršitve pra. vic iz delovnega razmerja so naj pogostejše, so takole odgovorili: pri osebnih dohodkih in nadomestilih (26,3 % anketiranih), pri namestitvah ali premestitvah (17,3 %), ob dopustih (14,7%), trajanju in razporeditvi delovnega časa (9,3 %), bolniškim staležem (9 %), pri odpustih in odpovedih (6,3%) itd. Ta razvrstitev pa je le delno v skladu z razvrstitvijo kršitev po podatkih službe pravne pomoči. Preseneča, da so v anketi kršitve ob odpovedih šele na sedmem mestu, medtem ko so med nasveti službe pravne pomoči te zadeve na prvem mestu. »Bolje, da se ne pritožim!« Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje: »Ali ste se zaradi kršitve vaših pravic že kdaj pismeno pritožili na upravni odlbor ali delavski svet podjetja?« Velika večina tistih, ki so dejali, da so bile njihove pravice že kršene, je odgovorila, da še — nikoli! Le 9,7% anketiranih je odgovorilo, da so se že enkrat ali dvakrat pismeno pritožili. Po takšnih odgovorih lahko domnevamo, da večino kršitev (vsaj po mnenju delavcev!) upravni odbori ali delavski sveti sploh ne obravnavajo. Anketa je tudi pokaza. la, da delavci ne želijo poslabšati svojih odnosov z ”0-dilnimi, kar bi se zgodilo, če bi se formalno pritožili. Največkrat tudi nimajo upanja, da bodo s pritožbo kaj dosegli; pač zaradi tega, ker niso vešči pisanja in ker ne poznajo množice zakonov in prepisov Navajeni so, da v takšnih sporih »potegnejo krajši konec« in se zato nočejo izpostavljati s pritoževanjem. Ne bo odveč, če še zapišemo podatek, do katerega so prišli, ko so prebrali zapisnike š sej delavskih svetov: pritožb in prošenj je bilo 184 in veliko večino so — zavrnili! Delavci so se največkrat pritoževali zaradi prenehanja delovnega razmerja in zaradi ošabnih dohodkov. Malo je tudi primerov, da bd se delavci pritožih na kakšen drug organ v podjetju, na pri. mer na sekretariat osnovne organizacije ZK (le 0,7°.» anketiranih), odbor sindikata (2,3%) itd. Največ je odgovorov »nisem se pritožil«. To pa kaže na »zastajanje voda« na neformalni ravni. Malo večji je odstotek tistih, ki so iskali nasvet. Največ pa jih je odgovorilo, da niso pri nikomer iskali nasveta. To pomeni, da se sploh niso poizkusili zavzeti za svoje pravice. »Tožil bom, toda šele potem ...« Število tistih, ki so iskali zaščito na sodišču, je zelo majhno. Vendar je treba po. vedati, da je vprašanje veljalo za podjetje, v katerem sedaj delajo. Odgovori potrjujejo ugotovitve službe pravne pomoči pri republiškem svetu sindikatov, da delavci ne tožijo podjetja, v katerem delajo, ampak da često vložijo tožbo šele potem, ko so pretrgali delovno razmerje s podjetjem, ki ga tožijo. Zamisliti pa se velja ob dejstvu, da je četrtina anketiranih odgovorila: »V takšnem primeru je najbolje, da si tiho!« Ali ne kažejo takšni KAJ JE POKAZALA ANKETA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ? _ '^lllllllll!l]lillll!!lllt!l!illllllllllll!!lllflllllll!tllllll!ltNlllltl!llll!lltlllllll!(llllllltt!lllj|[!llilllllllllllillllllllllllltlllHIIIIIIII!ll[llllll!llll!lflllllll!llllllflllllllllll!!l!lii]i odgovori na to, da sta samovolja vodilnih in »klikarstvo« PONEKOD tako zasidrana, da sta privedla do popolne resignacije in do popolnega nezaupanja delavcev do vodilnih in do tovarišev, ki so člani samoupravnih organov? Med anketiranci je tudi naj_ več takih, ki so odgovorili: »V primeru, če bi bile kršene moje pravice, bi skušal spor urediti mimo In brez formalnih pritožb.« (34% vseh anketiranih!) če prištejemo k temu še tiste, ki so odgovorili, da se ne bi pritoževali in nikomur pravili, tiste, ki bi povedali le svojim prijateljem in domačim, ter tiste, ki bi se pritožili samo ustno, bi lahko spet ugotovili, da je odpor proti pismenemu pritoževanju. Kdo se v podjetju zavzema za pravice delavcev? Največ jih je odgovorilo, da vodja delovne enote ,38,3%). Toda, visok je tudi odstotek tistih, ki so odgovorili, da nihče in da se mora vsak sam zavzemati za svoje pravice. Tudi ta odgovor odseva nezaupanje, predvsem do samoupravnih organov in organizacij v podjetju, ki hi se morali zavzemati za zakonitost v delovnih organizacijah. Premestitve so reden pojav, saj je večina anketiranih delavcev že bila premeščena na drugo delovno mesto, odkar je v podjetju. To seveda še ne pove, koliko premestitev ni bilo zakonitih. Med tistimi, ki so že bili premeščeni, je polovica — ravnodušna. Niso jih premestili po njihovi želji, a tudi ne proti njihovi volji. Dobra desetina anketiranih meni, da so jim s tem, ko -so jih premestili, storili krivico, 9 odstotkov pa jih ne ve, ali so jim storila krivico ali ne. Več anketiranih (7%) tudi meni, da so se jih skušali vsaj v enem podjetju znebiti, tako da so ukinili njihovo delovno mesto. Še enkrat toliko jih meni, da jim v podjetju ne izplačajo osebnega dohodka vedno tako, kot jim pripada po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kar 24% jih je odgovorilo, da jim ne plačajo vedno dela, ki ga opravijo izven delovnega časa. — 6% odgovarja, da jih ne puste v bolniški stalež vedno, kadar so zares bolni. — 9% meni, da jim ne priznavajo vedno toliko dopusta, kot jim gre. Približno 6% jih trdi, da so jih že kaznovali, čeprav niso bili krivi. In tako dalje. Mesto ukinejo, nato pa spet - ustanovijo! O rezultatih ankete je razpravljal tudi plenum občinskega sindikalnega sveta. Julka Zibert, tajnik nekdanjega občinskega sindikalnega sveta za Bežigradom, je med drugim dejala: »Marsikomu so odpovedali, ne da bi o tem sklepali sa- MK — tovarna knjig Grafični gigant za Bežigradom Irmi sij začeli v novi zgradbi »Mladinske knjige« za Bežigradom, brneti tiskarski, knjigoveški in stavni stroji. Reprodukcijski fotografi so začeli bolj natančno zreti skozi objektive, v svetu pa se je pojavljalo vse več knjig, ki so imele na enem prvih listov v knjigi natisnjeno »Printed in Vugoslavija by Mladinska knjiga«. Preden je imela »Mladinska knjiga« svojo novo veliko proizvodno zgradbo, so bili njeni obrati raztreseni po vsej Ljubljani. Nekaj so delali v Zavodu za litografijo, nekaj v kartonu in nekaj drugod. Leta 1959 so se te samostojne delovne organizacije združile v MK, vendar so še vedno delali v starih proizvodnih prostorih. Zato je Mio seveda delo neorganizirano. Iz enega obrata so prevažali polizdelke v drugega, od tu spet v tretji obrat Vse to je povzročalo tudi precejšne stroške. V starih obratih se kljub prizadevanju ni dalo pomagata. Upravni organi so se dolgo ukvarjali z natančnimi analizami in šele po temeljitem raziskovanju tržišča in položaja grafične industrije, so se odločili za novo zgradbo za Bežigradom in za ofset postopek tiskanja. Seveda pa s starimi stroji ni šlo vse najboljše, zato so kupili povsem nove tiskarske stroje. Da se jim ne bt zataknilo v knjigoveznici, so tudi knjigoveški oddelek opremili povsem na novo z najsodobnelšo opremo., ___ Prva knjiga, ki so jo tiskali povsem »industrijsko«, je bila »Mladi vedež« To je bila prva zahtevna knjiga, razen publikaoij, kot je na pri- mer »Ciciban«. In že s prvo knjigo so dokaj uspeli. Razen novih strojev so imela v »Mladinski knjigi« tudi ljudi, ki so znali delati. Zato so lahko z njimi in seveda najmodernejšo tiskarsko in knjigoveško tehniko, uspeli na tujem trgu. V »Mladinski knjigi« so bili ob prvem večjem naročilu iz tujine skeptični, skeptičen Je bdi tudi naročnik. Razen z dogovorjenim rokom je šlo vse po sreči in zato so hitro dobili nova naročila. V zadnjem času so tiskali precej enciklopedij za Anglijo In romane za nemško tržišče. Vse te knjige imajo seveda zahtevne barvne risbe in fotografije ter grafikone. In vsaka izmed teh knjig je bila natisnjena v najmanj 10.000 Izvodih. Pri vsem tam so dosegli na tujem trgu tako ugodne pogoje, da so celo ceno, ki so jim jo predlagali tuji partnerji, samoiniciativno znižali. »Pri nas se ne moremo pritoževati, da ne bi mogli delati najbolj zahtevnih publikacij, ki se tiskajo ofsetno,« pripovedujejo v »Mladinski knjigi« in ponosno zatrjujejo, da so na Balkanu prav gotovo najbolje opremljena in najbolj specializirana tiskarna za ofsetni tisk. »Imamo najmodernejše stroje za šti-ribarvni tisk, dobimo stroj, ki bo tiskal na dveh straneh hkrati, imamo monotjrp, ki postavlja črke direktno na film in sploh ni potreben niti gram svinca. Zato lahko pre-- vzamemo tudi najbolj zahtevna dela. Spoznali pa smo že tudi. da pri sodelovanju na tujem trgu ni vse odvisno samo od cene in kvalitete; tu je še en važen faktor, ki smo ga sprva premalo upoštevali, to je čas. če se ne držimo roka, potlej je posel slab ali pa so vsaj zmanjšane možnosti za nova naročila. Zato smo h kvaliteti in zmerni ceni dodali kot stalno spremljajočo postavko tudi roke, ki se jih do potankosti držimo .. .« Seveda pa v »Mladinski knjigi« ne tiskajo le za tuji trg, marveč so na to najbolj ponosni, saj ni lahko konkurirati na tako razvitih trži- ščih kot je nemško in angleško. Seveda pa so to šele začetki velike industrijske proizvodnje. Zato so tudi že sedaj začeli temeljito pripravljati nov tiskarski kader, ki bo zmožen z modernimi stroji tudi upravljati. Letos imajo 30 vajencev, ki jih bodo zaposlili čez nekaj let pri novih strojih, nekaj pa jih bo nadomestilo delavce, ki bodo šli v pokoj. J. V. Ipg? moupravni organi, brez odločbe, prizadetega niso povabili na sejo samoupravnega organa itd. Delavcu odpovedo, ko je v bolniškem stale-žu ali kadar ga ni. Tudi sporazumno prenehanje ni vedno sporazum, kar potrjuje dejstvo, da delavci pridejo po nasvet v pravno posvetovalnico in zatrjujejo, da niso vedeli, kaj so podpisali, da so jih prevarili... Veliko je ukinitev delovnih mest... Toda, marsikdaj je to le formalnost, da se koga znebijo (n. pr.: delovnega mesta niso Ukinili, ampak samo preimenovali, delovno mesto so ukinili in ga potem, ko je delavec odšel, spet ustanovili). Vse to kaže, da gre za nezakonite ukrepe ...« Plenum ni ovrgel ugotovitev v anketi, ampak jih je še okrepil z drugimi podatki in ugotovitvami. »Tako? Kje to piše?« Ko pišemo o podatkih ankete, se zavedamo, da delavca vedno ne morejo vedeti, kdaj gre za kršitev pravic. Preprosto zato ne, ker ne poznajo vseh zakonov in predpisov, ne poznajo (vsaj mnogo izmed njih ne) pa tudi zakonodaje podjetja, kjer delajo. Vendar ne moremo mimo vprašanja: kaj smo v podjetjih naredili, da bd seznanili delavce s statutom in drugimi notranjimi akti od takrat, ko »smo« jih sprejeli? Da bi jih vsaj seznanili, če že niso dejansko, ne samo formalno sodelovali pri sprejemanju! Zato se nikakor ne moremo pomiriti z izjavami: »Delavci ne poznajo predpisov, zato mislijo, da se jim godi krivica! Sicer pa je vse v redu!« No, da ni vse v najlepšem redu, ni treba posebej omenjati. Zadošča, da pogledamo v kroniko naših sodišč. Koliko nepravilnosti po je »zatu-šanih«. pa nihče natanko ne ve. Res je, da ne kaže takšnih primerov posploševati in od rekati priznanje Ustim kolektivom, ki so veliko naredili, da bi bili odnosi zakoniti. Res pa je tudi, da ob tem razveseljivem dejstvu prepuščamo marsikoga samemu sebi, češ, saj bodo zadeve uredili tako, kot je prav. Morda nas bodo odgovori delavcev le spodbudili, da bomo sistematično začeli spremljati razvoj notranje zakonodaje in kako izvajamo predpise. Naj ob tem omenim kaj mi je povedal odvetnik, ki je delal v pravni posvetovalnici pri občinskem sindikalnem svetu za Bežigradom: »Marsikateri spor smo uredili tako, da sem pristojnemu tovarišu v podjetju po- vedal, kje piše, da ni pra« ukrepal! A tako, je dejal oni na drugi strani žice. Če to tako piše, bomo takoj uredili!« In spora ni bilo več. Prepisovanje, ki se maščuje Lahko verjamemo, da je precej strokovnjakov sodelovalo, ko so sprejemali temeljni zakon o delovnih razmerjih. Kljub temu je »doživel« že nekaj sprememb in dopolnil. Kaj lahko pričakujemo potem od delovnih organizacij, saj ta zakon zahteva, da delovne organizacije z notranjo zakonodajo uredijo zade-de, ki jih zakonodajalec ni uredil, ker jih tudi ni mogel urediti V delovnih organizacijah, kjer imajo vsaj enega pravnika, so to vsaj za silo uredili. Mnogo težje pa je bilo v manjših delovnih organizacijah, kjer nimajo pravnika Kdo naj izdela osnutke za notranjo zakonodajo? Pot i* zadrege so našli tako, da so statut in druge notranje akte — preprosto prepisovali. V vsaki delovni organizaciji pa so drugačne razmere Zato se jim sedaj, ko se pojavljajo razni konflikti, prepisovanje še kako maščuje-Zakaj interna zakonodaja mora biti v skladu s cilji de lovne organizacije, z njenim utripom, ne pa kup, od dni; god prepisanega papirja, ki je ponekod dopolnjen le toliko, da odseva ozko osebne interese nekaterih posameznikov. Ko so sprejemali in Popravljali notranjo zakonoda jo, delavci v »učenih« razpravah niso mogli — in če smo iskreni — tudi niso hoteli kdo ve kako sodelovati Pač zato, ker so mislili, da gre za formalnost, za mrtve črke na papirju, ki ne bodo nikomur škodile, koristile P* tudi ne. Sedaj, ko vidijo, da prav te »mrtve črke« marsikdaj in marsikje odločajo 0 njihovih pomembnih vprašanjih, bodo bržkone raje sodelovali pri sprejemanju odločitev in zahtevali, da bodo vsi stavki preprosti, jasni to razumljivi. Takšni, kot j111 zahteva pravo. Zahtevali h0; do bržkone, da bodo črtali zapletene formulacije, ki ji*1 marsikdaj no razume niti ti sti, ki jih je napisal. In pra« zaradi tega lahko razlaga to formulacije nekdo tako, kot mu ustreza. Marsikje že dopolnjujejo, pa tudd spreminjajo notranjo zakonodajo. Marsikje }°. še bodo. Zato, ker predpis* ne smejo ovirati samoupra«" Ijanja, ampak ga morajo P0-speševati. VOJKO CERNEl^ ' ....|,|,mmniii-|-T_____’? ,,tV,___________,, ' i'» t- ,5. J j ,*■ . - * v'- ! ir",; Obrat »Mladinske knjige«