LETO I. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 6 Tednik «Novi Toti« izhaja redno vsako soboto. Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 13.325. List naročajte pri: Upravi «Novega Totega«, Maribor, Aleksandrova c. 30. Izdaja konzorcij. Odgovoren: Gerželj Ivan, v Mariboru. Rokopise, ki jib i ne vračamo, pošiljajte na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova c. 30. Telefonska številka naše pisarne je: 26-3'J. Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru. Naročniki! Na kratko povedano: dobili ste položnice. Lepo in prav bi bilo, če bi mi prejeli čimrovj denar. Uprava. Iz dnevnega iasoplsfa ... Za te dni je 1>ii napovedan nov polet v stratosfero. Seveda pa ne v Evropi, kajti je veliko vprašanje, če bi se balon aeroplanom mogel izmuzniti. V Argentini ji je še to možno. Srečni Argentinci! V Evropi si marsikdo želi, da bi se mogel umakniti v stratosfero, čeprav brez padala, ki baje Argentincem omogoča srečen pristanek... ... Prevladovalo je mnenje, do so Francozi prvi v oliki. V Večemiku pa beremo, da jih Španci prekašajo, ker vikajo celo pse in mačke, da so jim v tem nekatere naše dame precej slične (v tem namreč, kar se tiče psičkov in rnujcik), pač pa ne vemo, če velja isto za njihovo občevanje s človekom •.. ... V domači vojni statistiki je zopet prevzel glavno vlogo stari junak Hace. Ko so sestavljali njegovo obtožnico, je grozila nevarnost, da bo v Mariboru izbruhnilo pomanikanje papirja... V časnikih najdemo celo njegov življenjepis s seznamom njegovih zaslug na kriminalnem polu. Baje je njegova pojava prešla že v ustno izročilo; matere svarijo neubogljivo deco, češ: »Če ne boš tiho, bo Hace prišel.« BO ŽE. »Jo), kdo ti je pa oko razbil?« »Moj mož.« »In ga ne boš naznanila policiji?« »Ga bom že, ko bo prišel iz bolnice.« BOGINJA OSVETE »Gospodična, vi plešete čisto tako. kot boginja osvete.« »Kako to?« »Ce tni pa neprestano hodite po nogah.« DVA EKSARJA Stojadin: »A kako ti?« Dragiša: »Po prilici — kao ti!« SRCE NA NEPRAVEM MESTU ima 0,2% Evropejcev, kakor poročajo časniki. Pri tem so upoštevali samo one, ki imajo srce na desni strani. Odstotek bi bil gotovo mnogo večji, če bi se ozirali tudi na srca, ki so padla v — hlače. V DOBI PODPISOV A.: »... in tu-le podpišite, prosim.« B.: »Saj veste kako! Vam ni znano, kako gre tistim, ki dandanes kaj podpišejo?« Ponnrelevolec petstoloko« b »... predrznost! Pa mi naj še kdo govori o svobodi tiska...« D. Goilja: Krušna karta Ko človek se rodi, le kaj dandanes ga najprej pričakuje? — Krušna karta! Neso čimprej ga h krstu, ker zahteva natančne zanj podatke — krušna karta. Momljaje revček črk še ne izgovarja, že pravi »klusna kolta« — krušna karta. Ko v šoli med odmorom lačen strašno bi jedel, sluga de mu: »Krušna karta?!« Ko rase ko konoplja, je za tri kar, da mnogo mu premalo — krušna karta. Kdor samec je boječ, takoj veljavo pri ženskah pridobi mu — krušna karta. A kdor oženjen je, mu ne zadaje skrbi ne žena, deca, — krušna . karta! > * Če — čudež božji! — kje doma ne manjka niti denar, pa manjka — krušna karta. > Tja pod jesen življenja bolje voziš, ker manj poješ, kot dd ti — krušna karta. Ker če brezzob otepaš kakšno kašo, brez haska ti zares je — krušna karta. In če tedaj pri hiši ravno nisi potreben ti, je tvoja — krušna karta! Ker, ko zasanjaš večni sen, nastane vrzel za tabo, ugasne — krušna karta!... ZIMA »Gospod Kejžar, povejte nam torej potek zadeve.« »Predvsem moram povdarili, gjjp-jJ sodnik, da trpim na ozeblinah, da dobim od pritiska zimske suknje bolečine v ramenih in da moj vsakoleten nahod nastopi točno v novembru in «Izv eni počasi v maju. Tisti dan pa je začelo takole: Moj sin ie zahteval, naj mu pomagam pri nalogi »Zakaj ljubimo zimo?« Nato sem čital v časopisju — medtem mi je tekla voda iz nosa — da se blesti drevje v belem sijaju in .ia je snežna odeja, v kateri obtičijo konji in avtomobili, hermelinski iplašč, ki odeva naše mesto. Me ja žena, ki vedno zadene žebelj na najoo-čutljivejšem mestu glave, je rekla: »Poglej vendar te lepe ledene cvetlice na bati hudega. Zlasti zaljubljencem bo dal mir. V -poklicih se ni več bati prvoaprilskih potegavščin z zvišanjem plač. — Zdravje odlično, v kolikor ni kdo podvržen obolenju. Paziti se je treba samo pred steklimi psi. V znamenju srčkanih Dvojčkov rojeni (21. V. —20. VI.): Vsestranska sreča! Dvojčki poskrbe za dvojno plačo in dvojne obresti. Za kupčije kaže nad vse dobro, prav tako za zaroke, ki nimajo trajnega pomena, trajne veljave. V kolikor ‘kdo naleti na težko-če, jih premaga z navadnimi dozirni optimizma. V znamenja nerodnega Rak« rojeni (21. VI. —20. VII.): Pri kupčijah in »ploh v poklicih im tam, kjer gre na zaslužek, se bodo najbolje obnesli tisti, ki se drže pregovora: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Za obolele ni smrtnih nevarnosti, le za zaljubljence je nerodno: ljubezen jim gre lahko rakovo pot, to se pravi, da jim bo oživela katera starih, poza bij enih ljubezni. V znamenju usodna Tehtnice rojani (21. IX.—20. X.): Usoda vseh niha med dobrim in slabim, med srečo in nesrečo, med uspehi in polomi. Nekaterim zaniha v diobro. drugim v slabo, ostalim ostane neodločeno. — Zato ipesimizem ai opravičljiv. V znamenju strupenega Škorpijona rojeni (21. X.—20. XI.): Brez poguma in vere v uspeh se ne smete lotiti prav nobene stvari, niti pranja plenic. V znamenju ostrega Strelca rojeni (21. XI. do 20. XII.): Kljub Strelcu ni nobene nevarnosti za strelo. Namreč za naravno strelo. Za druge strele je pa usoda muhasta in nagajive, zato se je treba izogibati prepirov in pretepu. Mnogi bodo deležni neuspehov v svojih podvigih. Tudi zaljubljenci. Zanje je tolažilo, da jim bodo prinesli otreznjenje in jih tako redili bodočih zaročnih in pp-ročmh komplikacij. Zato: ne obupatil V znamenju mokrega Vodnarja rojeni (20. I.—20. D.): Izpostavljeni prehladu na eni strani in žepni sodi na drugi. Alkoholiki so pred pogubnim vplivom Vodnarja najbolje zavarovani, ker z vodo ne prideio drugače v dotik kakor v slučaju dežja in ie lo le v slučaju, če imajo luknje v čevljih. Za nealkoholike priporočljiva previdnosti V znamenju na trnku visečih Rib roje*' (21. D.—20. ID.): Brez nevarnosti je ribolov z ribičko legitimacijo v žepu. V kočljivih zadevah je treba pokazati pogum in iznajdljivost. KRONIKA — Poslednji čas je prisijalo k nam toplo sonce. Da§i ga nekateri zanikajo, bo vendarle v doglednem času končno premagalo prejšnje mrzlo ozračje... — Širitelji alarmantnih vesti so spet z vso ljubeznijo pri delu. Vsekakor bi že bil skrajni čas. da bi jih spravili pod ključ. Seveda bi se potem naša naselja skoro vsa — izpraznila ... — Nekateri Mariborčani so bojda poslednji čas drugim pore&ali nosove. Pa dotični breznosniki kljub temu — vohajo razne zadevščine ... — Dokaj pijanih ljudi je bilo neki dan videti po mariborskih ulicah. Sicer pa: kdaj se pa naj ljudje napijejo, če je policijska ura že ob 20. uri zvečer? — Konjunktura je bila nekaj dni za vse torbarje in sploh trgovce z kovčegi. Skoro povsod je človek lahko videl po izložbah kovčege z napisom: »Za potovanje«. — „ Naravnost obupno nedopustna je zbeganost nekaterih ljudi. V času, ko trezni ljudje še otrokom vlivajo poguma in jih priklepajo na dom, so nekateri že spravljali na »varno« — kanarčke in pse... — V vinski objestnosti je nekdo na svojem pohodu iz gostilne domov preluknjal z revolverskimi streli vse žarnice ob poti. To je vmešavanje v delovanje oblasti, ker odreja zatemnitev po svoji volji edino le — oblast... — Teh resnih časov so veseli edino le nekateri otroci, ker so jim vzeli nekatere profesorje in začasno ukinili pouk ... — Neki drobnopisec je svojo veščino dognal tako daleč, da je stlačil besedilo treh očenašev na koruzno zrno. Torej: tri očenaše »na« koruzno zrno. Včasi je bilo tako: tri očenaše »za« koruzno zrno.,. — Tudi humorja še ne primanjkuje: nekdo, ki se boji zobozdravnika ko hudič križa, se je pred plombiranjem ravno toliko napil, da ga je po opravljeni ordinaciji gnalo še do na-daljnega »lajšanja bolečin«. Njegov prijatelj, ki je za to vedel, je omenil: »Viž jo barko! Plombirano vozilo, ki se vozi skozi Maribor!« DEMANTI Prav zares ni čisto rde res, da bi bil kdaj član kegljaškega kluba, ker sem se vedno zanimal samo za balinanje in je torej vsako podtikanje krivično ter bom vsakogar, ki bi trdil, da je res, kar ni res in kar morda niti ni bilo res, prijel za jezik. M. Švigašvaga. BOGATA KARUERA Časnikar premišlja: »Nudi se mi prilika, da na kaj lahek način napravim karijerc, ki mi bo v nekaj dneh prinesla premoženje. Začel bom izdajati dnevnik na štirih straneh. Na dveh bom prinašal samo vojna in politična poročila, ki jih sestavljajo Mariborčani, na drugih dveh straneh pa bom objavljal same demantije, kakor na pr.: Podpisani N. N. izjavljam, da nisem bil, nisem in ne bom z vso svojo familijo in drugimi premičninami član tega ali onega društva itd.... Prepričan sem, da mi bo posel nad vse uspeval... AGENCIJA MARIBOR SPOROČA ...da je v živčni vojni zadnjih dni marsikateri radio, ki je do nedavnega še prekomerno in z nedovoljeno jakostjo zavijal skozi odprta okna nekatemikov, nenadoma čez noč dobil hripo in popolnoma zgubil glas. Zabeležiti moramo posebno zadovoljstvo sostanovalcev. Obenem sporočamo, da moderna radio-zna-nost ne pozna proti takim obolelostim nobenega leka... ...da so zasedli vso Afriko — nekateri Mariborčani... < Med mariborčani A. : »Vse kaže, da bo Maribor v nekaj dnevih popolnoma prazen.« B. : »Kaj bo morda evakuacija?« A.: »To ne, pač pa bodo baje zaprli vsakogar, ki bo razširjal alarmantne vesti.« CESAR JANEZ V MARIBORU Ni to kakšna stara slika, ki jo Baš v muzeju hrani, to je naš slovenski Janez, ki igra v ljubljanski Drami. POŠTENJAK Sluga je nastopi! novo službo. Gospodar mu je naredil primerno pridigo: »Tvojega predhodnika sem pognal, ker mi je kradel cigarete. Upam, da ne boš počel tudi ti kaj podobnega!« »Bodite brez skrbi, gospod, imam še od prejšnjega gospodarja precejšnjo zalogo.« Zanimivo izložbeno okno Ne mislite, da je to kaka raca! Na Dvorakovi cesti v Mariboru si vsakdo lahko ogleda to zanimivo kombinacijo ondulacije in inštalacije 7) Ko se je José Perez poslovil od svojih tovarišev, se je pogreznil v svoje misli. Imel pa je nenavadne in visokoleteče misli. Njegovi tovariši niti slutili niso, kaj vse se dogaja v Indijančevi glavi. Njegov molk in njegovo opreznost so si razlagali kot indijansko zahrbtnost in s tem so se tudi zadovoljili. »Ti stari Pablo«, je José zadovoljno mrmral, »če je vse to res, kar si mi zadnjič pripovedoval in če se mi vse posreči, te kraljevsko nagradim.« Odlomil si je šibo in z njo veselo švrkal po kaktusih ob poti. »Hej, če je to res, potem se bodo uresničile moje sanje. Postavil si bom majhen laboratorij in v njem bom sam svoj gospod in bom po svoji volji študiral in raziskoval...« Te misli so ga tako navdušile, da je pričel prepevati neko čudno in za ta kraj kaj nenavadno pesem, ki jo je tako rad prepeval njegov pokojni oče. Ta pesem, ki jo je José pel v pristni goreniščini, se je dokaj čudno prilegala tej tropski pokrajini. Dva sama verza je poznal José, toda prepeval ju je z nezmanjšanim navdušenjem in ta dva verza sta se glasila: »Mi smo lantje kršenduš, kdor ne verje, naj poskus'...« Da se bralec ne bo preveč čudil temu dejstvu, smo prisiljeni, da predčasno odgrnemo tančico Joséjeve preteklosti- Njegov oče, Jurij Pirc, je bil doma nekje na Gorenjskem. Bil je vesele in nemirne narave. Imenitno je igral harmoniko in ni 'bilo žegnanja in ne poroke brez niega. Doma mu ni huda predla, saj je bil iz gruntarske družine, vendar pa njegov nemirni duh ni vzdržal na rodni zemlji. Zapustil je lepo Gorenjsko in se s harmoniko potikal po svetu. Tako ga je usoda zanesla v Ameriko. Ko ga je minila mladostna razposajenost, se je ustavil v Columbiji, si s skromnimi prihranki kupil košček zemlje in jo pričel obdelovati. V njem se je prebudil slovenski kmet in pričel je vztrajno in marljivo delati. Kmalu se je iz kranjskega Pirca razvil šnnuski Perez. Na njegovi farmi je delalo med drugimi tudi neko brhko indijansko dekle in ker mu je bila všeč njena zagorela fletkanost, kakor je sam večkrat dejal, in ker je kot slovenski kmet cenil njeno — zvesto srce in delavno ročico — jo je, neglede na španske predsodke, poročil in tako se je iz tega zakona rodil naš José. Mladost mu je tekla pol po kranjsko, pol po indijansko. Do svojega osmega leta je stikal po gozdu in se vadil v indijanskih spretnostih, ki mu jih je pokazala njegova mati. Tako j e na primer z roko lovil kače-strupe-niače, znal imenitno jahati, bil izvrsten strelec z lokom, spreten letalec lasa in še marsikaj drugega je premogla njegova indijanska vzgoja. Ko je dorasel, je pomagal očetu pri delu na polju in tako se je utrdil za borbo z življenjem. Ko mu je bilo dvanajst let, mu je umrl oče in ostala sta z materjo sama na posestvu. Mladi José ji ni dal miru in morala ga je pustiti v mesto v šolo. Njegova nenavadna nadarjenost in čudoviti dar opazovanja, sta mu priskrbela naklonjenost učiteljev. Pa tudi učenci so ga radi imeli, ker jim je pokazal toliko novih umetnij. Ko mu ie bilo oetnaist let. mu ie umrla še mati in tako je ostal sirota-Da bi nadaljeval svoje študije, je prodal očetovo posestvo in se naselil v columbijskem glavnem mestu Bogota, kjer je tudi maturiral in prišel na univerzo . Tam se je z vso vnemo vrgel na kemijo. Pripravljal se je na doktorat iz svoje stroke in je upal, da bo prihodnje leto že končal. Profesorji so mu obljubili stolico na univerzi, toda njega je bolj vleklo k samostojnemu in nemotenemu raziskovanju, ker se je dobro zavedal, da zna še vse premalo in 'da bo lahko po doktoratu šele začel študirati. Vsake počitnice ga je prineslo na staro očetovo posestvo v bližini Ca-maronesa, ker so ga stari znanci radi sprejeli in pogostili. In tako se lahko spet vrnemo k našemu junaku. Mladi José stopa po obmorski poti, se igra s šibo in s svojimi mislimi. Nenadoma se ustavi, si položi desnico nad oči in gleda po morju, nato položi dlani ob usta in zavpije: »Oho, Pablo, oho!« Od morja sem je prišlo kakor odmev: »Oho, José, oho!« Joséju je radovoljen nasmeh obkrožil ustnice in mrmraje ie zapel: Najprej sta molče nadaljevala vožnjo, potem ... »Mi smo fantje kršenduš, kdor ne vrje, naj poskus'.. c Pablo, stari ribič, je okrenil jadrnico proti bregu in kmalu pristal. Stara znanca sta se prisrčno pozdravila in odtegnila od kraja. Najprej sta molče nadaljevala vožnjo, nato pa je José spregovoril: (V prihodnji itcrilki José izpregovori). RESNIČEN RAZGOVOR V VLAKR Potnica iz Prekmurja: »Mariborčani pravijo, ka nega kritja.« Potnica iz Maribora: »Veste, mamo kruh na karte.« Potnica iz Prekmurja: »Vej san že dugo pravila, ka Mariborčanom sfa-Uj kriij, ka tak vozke ogone majo. Samo brazda pri brazdi, pa kriij nemre zrasti. Poglednite, kak so pri nas ogoni šiirki (široki) v Prekmurji, zato pa kritja ne sfalij. Nasedanja Študent je vprašan pred tablo. Ce- Erav je pripravljen, vendar .posluša, aj meni razred o vprašanjih, njemu zadanih, oziroma o odgovorih, ki bi jih naj on dal. V razburjenosti je vjel lažno vest iz prve klopi, nekoliko jo predelal po svoie in serviral profesorju. Dobil je cvek, češ, kaj pa razširja lažne vesti... Po božiču si je branjevec nakupil večjo zalogo jajc po dva dinarja. Danes jih mora prodajati po mnogo nižji ceni. V čem tiči vzrok njegove izgube? — Verjel je, da se bo cena jaj-ceiA še dvignila — ta vest pa je bila lažna... 1 Magnatu se je pokvarila večja količina moke. Slišal je, da bo moke zmanjkalo, pa si je je preveč nabavil pod roko. Slišal pa je tudi nekaj o kontroli in jo je shranil na neprimernem mestu. Vzrok njegove škode? Nasedel je lažni vesti -.. Jaka je zaupal »verodostojnemu« viru in mu verjel senzacionalno »resnično« vest. Verjel pa mu jo je tako vemo, da jo je celo dalje »strogo zaupno« zaupal — a je pri tem tako nasedel, da bo za nekaj tednov obsedel, ker ie bila »resnica« lažna vest... LAHKO DELO. »Zakaj pa imaš vse prste obvezane?« »Žena ne zna krompirja lupiti, pa sem ji pokazal, kako lahko delo je to.« DOBER SPOMIN. »Ho, dober dan gospod Pečuh! Kaj me ne poznate več? Vi sigurno nimate dobrega spomina na obraze.« »0, obraze si jaz že dobro zapomnim, toda nisem Pečuh.« Vneti bralec „Novega totega“ Iz pisma samomorilnega kandidata: *Res je hudo na svetu in zato, dragi prijatelj, sem se odločil, da se poslovim iz te solzne doline solz. Vse je prišlo nadme: izgubil sem redno službo in imam samo še neredne izdatke. Zapustila me je ljubica in še kup drugih nesreč me je doletelo. Zares sem si mislil prerezati žile. Ampak imel sem skrhan nož, ki je bil preslab, da bi zapečatil moje skrhano življenje. Med tem, ko sem iskal drugo prometno sredstvo za odhod v večnost, sem naletel na toliko sodobnih zanimivosti in na toliko zapletenih vprašanj, da sem postal sila radoveden, kako se bodo vsi ti vozli razvozljali. In glej, spoznal sem, da se že iz same radovednosti splača živeti. Zdaj živim in bom živel do svoje naravne smrti.« LUNO JE NAGNIL jeseniški astronom Ivan Hafnar in sicer kar v Slovenskem Narodu. Vsekakor mu je treba čestitati, kajti s tem je mož dokazal, da našega planeta luna ni pustila na cedi-ul in ga zvesto «premija. Ker se svet ziblje sem in tja, naj ima tudi luna svoje veselje. Obenem je pa naš astronom ’'okazal, da Jeseničani nismo zgubili živcev, ker se v-tegnemo pečati z fcrno. IZ OTROŠKIH UST Sinko: »Papa, kako dolgo si že poročen z mamo?« Papa: »Sest let!« Sinko: »In kako dolgo boš moral biti še?« NEMOGOČE! cela gospodična! Natančno se še spomi-n]am, kako majhna si bila, ko si prišla na svet. Bilo je točno na ponedeljek. Gospodična: »Nemogoče. Ob ponedeljkih hodim redno k ritmičnim vajam.« ZAKONSKE ŽRTVE On: »Pomisli, ljuba moja, zakonsko življenje terja same žrtve; na primer: vsak dan mi boš morala kuhati.« Ona: »Seveda, dragi, toda ti boš moral vse, kar bom skuhala, pojesti.« KLOBUKI, KLOBUKI! Ada: »Je bil tvoj mož kaj navdušen nad tvojim novim klobukom?« Nada: »Ne vem. Odkar sem mu ga pokazala se še ni zavedel.« DOSTOJEN ČLOVEK - Kaj vas je le premotilo, da ste ukradli obleko? — Da bi prišel pred slavno sodnijo dostojno oblečen. PRI VEČERJI Natakar: »Ali želi gospod doktor še kaj telečjega jezika?« Gost: »Ne, hvala-, sem ga že sit, mi že pri ustih ven maha.« ZGODBA O DEVICAH Profesorica: »No, kaj nas uči zgodba o modrih in nespametnih devicah?« Dijakinja: »Da moramo vsako uro čakati na ženina.« ŽIVLJENJE NI PRAZNIK! OS1Y8 »... če sem zadovoljen s tem mestom, ki sem ga včeraj nastopil? Dragi prijatelj! Tri mesece sem bil brez dela!« PRAVILO DESNE ROKE... (Poglavje iz lizike) Vzrok; Tok Ljubezen Špekulant Mož s fajfo Pijan šofer Zaljubljena kuharica Sovražna podmornica Zaloga Poroka Posredovalec: Magnetno polje Pisemce Policija Zena z jezikom Avto Kuhanje Torpedo Trgovec Denar Učinek: Gibanje Rendez-vous Zximehurjenje Družinska »zabava« Karambol Prismojeno kosilo Brodolom Špekulacija Dosmrtna robija LJUBLJANSKE NOVICE V Drami sta nam dala dva dobrodošla gosta več izvrstnih predstav »Brez tretjega« — m a če sta že tudi nekoliko pozabila slovenščino. Sod pred pošto, ki je bil postavljen za stražnika, služi samo še v dekorativne svrhe. Dela pri novih tržnicah naglo napredujejo. Sicer pa nagla rast tržnic ni nič izrednega, saj tudi cene na trgu hitro rasejo. Pri nas imamo na sporedu »Štiri stare škatle«. — »Tri« v opereti, ena pa nastopa samostojno v baru v nebotičniku. Jasen dokaz, da v Ljubljani trgovina lepo cvete je to, da je bila v Prešernovi ulici odprta nova trgovina s cvetjem. < V Tivoliju se je pričel z lepim vremenom kongres dojenčkov, ki se bo zavlekel tja do nastopa zime. Odrasle naprošamo, da tc vpoštevajo in prepuste ves Tivoli od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer na razpolago malim kričačem. Vsake kvatre enkrat, ll!ll!llll>lllll!llll!lll!llll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll||||||l!ll||||||llt|ll!i to se pravi Štirikrat na leto. pride na svi-tlo v beli — včasi malce megleni — Ljubljani ,Kronika slovenskih mest“. Ta kronika ¡e kronična, ker redno izha-ia in tudi vseslovenska je, saj ¡o urejuje možganski trust iz vseh naših mest. Univerza je dala v ta namen doktorja Steleta in ljubljansko mesto še Joža Gregoriča, ki se je s peresom v roki sprehodil po slovenskih mestih in trgih. V redakciji pač ne sme manjkati neizogibnega arhivarja Baša iz Maribora. Toda če je on notri, naj bo še prof. Orožen iz Celja. Pa dr. Remec iz Ptuja in dr. Žont ar iz Kranja in še prof. Jarc iz Novega mesta. Človek bi menil, da bodo gospodje zgodovinarji starinsko arhivarski, pa so docela modemi. Na večino naših mest so gledali iz zraka. Na Novo mesto in na Kostanjevico, pa tudi na Staro Ljubljano. Človek bi menil, da smo imeli avijone pred vsemi drugimi narodi, toda v Kroniki je Stara Ljubljana tisti venec hiš okoli ljubljanskega gradu. Le Višnje gore niso upali fotografirati iz zraka, najbrže zato, ker višnjcgorskemu polžu niso hoteli vzeti rekorda ali ge pa celo plašiti z nerodnim ropotanjem. Zato so pa poleteli s kamero na tuje in posneli: Bern. Bologno, Lucco in Beduvais. Naši uredniki so pa poleg tega izvlekli iz arhivov vse polno starih tlorisov naših mest od Tržiča do Črnomlja. Ker so moderni, so tudi mladostno razpoloženi. Zato so dali prostora L. Košičku. ki je na ves glas razložil, kako so se sedanji častitljivi meščani ljubljanski igrali svoje dni na Sancah ravbarje in žandarje. Ljubljanski arhivar Fabjančič je pa pokazal ljubljanske Frankoviče v 16. In 17. stoletju z dolgo verigo sorodstva in druge ropotije. Urednik dr. Stele bolj koraka s časom, ker je obravnaval Ljubljano v letih 1935—tO. Poleg tramvaja in hišnih načrtov so v duhu časa slike tržnice in tržiščnega mostu. Ljubljana bi pa ne bila Ljubljana, če bi ne imela preljube Zelene jame, ki jo je obhodil Kragl Viktor. Škerlja so zanimali šolski uspehi in rodbine, a dr. Mifdia vitalno-statistični zavod. Mož je znan po-bijač alkoholizma, morda so zato izvesili v Kroniki simbol vseh dobrih kapljic. R. Andrejka se je trudil s Hudovernikovimi iz Blatne vasi. Hudovernikovi so se Izognili vsega hudega, ker so že dolgo pokojni. ZA ŽIVČNO VOJNO v beli Ljubljani še vedno skrbi Hace. Vsaj prve dni tedna je skrbel zanjo. Da pa ne bo sam v tem poslu, se je našel spretnež, ki je pogledal v neki avtomobil, če ima zadosti bencina in je pri tem uzrl kovčeg. Vprašal je, čigav je, a ker se lastnik ni prav takoj zglasil, je hotel pogledati v kovčeg, da bi morda v njem iztaknil naslov. Ker ga pa ni mogel takoj odpreti, ga je odnesel s seboj in se šele na samem prepričal, da je s kovčegom dobil važno matematično nalogo. Zračunati je moral, koliko je 100 X 1000. Izračunal je, da je ravno stotisoč. Ker je pa bila nagrada za rešitev tega računa razpisana samo v višini 20.000 din, se ni potegoval zanjo. Se je raje vsemu odtegnil, zlasti pa nagradi v — ričetu. -- HM t USLUGA. Neka gospa vpraša dečka na ulici, kje stanuje gospa Sinič. Deček jo pelje po mnogih ulicah do petnadstropne hiše v peto nadstropje, potem ji pa reče: »Če pa hočete sedaj z njo govoriti, morate k njej v park,-. OJ, TAM POD TIVOLI... Metka: »Prkleš tudi j’utri?« Peterček: »Točno ob treta. Ampak, če ne boš točna te sploh več ne pogledam!« MNo¥i Toti** \r ¥SaKo hišo! Celjski obrazi Marsik’teri romar gre v Rim, v Kompostelje, vsak svoje zbira, ljubi pač svetišče, za dušo al’ telo vsak hrano išče. — Lete na Jadran Robinzonov želje. Čim kapitan zatrobi nam povelje, morjč in sonce naše je osišče, je ljubša riba nam kot vsako pišče; pozdravljen paradižnik, zbogom zelje! Mi Robinzoni smo drugače zmerni, se z barko ribiš&o zadovoljimo. A letos bomo malo bolj moderni: Na mino si kosti natovorimo. Če v zrak sfrčimo, konec je takoj, ni treba stroškov za pogreb. A hoj! Mikula LetK. Sesalci in človek (Primerjava,) Šolska naloga. Danilo Goilja Če motrimo na eni strani sesalce, na drugi pa ¿tov ek e, opažamo mnoge sličnosti, iz katerih lahko točno definiziramo, da spada človek med Sesalce, kar je tudi delaktično res. Oziroma bi lahko rekli, da je fsaki človek Sesalec. Ni pa isaki sesalec človek. F prirodopisu smo se učili, da imajo fsi sesalci somerno zgrajene telesne dele, prevladujočo količino možganof, stalno toplo kri in isi kotijo žive Mladiče, ki jih doje s mlekom. Že tu je jasno vun razvito, da to lahko velja tudi za človečki zarod. Namenoma povdarjam: »lahko« velja, ker so tudi slučaji pri človekib, kjer tisto o »prevladujoči količini možganof« ne velja. Tako se lahko zgodi, da kakčen osel ima prevladujočo Količino Možganof, kakčen človek je pa nima. Z temi nikakor nočem prevladovanje in sploh uporabljanje Možganof spravljati v zvezo s ©slovstvom, čepraf je f današnjem Razdobju ignoracije in oslovstva uporabljanje Možganof res — oslovstvo ... Ali pa recimo: Srce in krvna obtočila so pri sesalcih enaka kakor pri človeku. Razlika je samo i tem, da je srce recimo p i Govedu na prodaj za denar šele po '■ srti, pri marsikaterem človeku, zlasti pri ; '.araikateri dami pa ie za časa življenja, 'tako vidimo, da je fčasih kakšno človeško srce slabše od živinskega. Sesalci hodijo po dveh ali pa po štirih, Tudi Človek, ki mu pravimo službeno »hc-mo zapijens«, hodi včasi po dveh, včasi pa po štirih, to zaviti pač od tega, koliko ga kdo prenese. Tisti, ki hodi po Štirih, je če le pravi »Homo zapijens«. >Homo«, to je »človek«, »zapijens« pa tisti, ki vts zapije. (Kako je latinščina slična slovenščini, { njej pa fseeno mladina .prideluje toliko cvekciij — Zabavno je tudi primerjati življenje Sesalcev s življenjem Človekof: Sesalci so u-smerjena bitja, ki se kretajo okorno, ki se naprezajo le, kadar morajo z trebuhom za kruhom. F mladosti jih ljubezen za nekaj razgiblje in pootroči, drugače pa se najbolje počutijo, če lahko v miru spijo ali pa ždijo. Prav isto velja tudi za človeški zarod, edino z razliko, da ga ne pootroči ljubezen samo v mladosti, temveč tudi v pozni starosti, ko nima več ne zob, ne las, ko je že gluh in slep, vendar ne toliko, da ne bi zijal za — ženskami. Velika večina Sesalcev zna plavati, o člo-vekih bi skoro lahko rekli isto. Razlika je samo v tem, da vsak obvodni sesalec brez izjeme zna plavati, dočim baš tisti človeki, ki prebivajo ob morju, če jih vržeš v vodo, večinoma — utonejo ... Egzistinirajo celo mornarji, ki ne znajo plavati To se v živalstvu ne more zgoditi. Še druge sličnosti opažamo. Mačke, kadar so zaljubljene, cvilijo, človeki in člove-kulje počenjajo isto: od ljubezni cvilijo. Tudi druge glasove, ki spadajo drugače v živalsko pevsko Literaturo, si prisvajajo nekateri zastopniki Človeškega zaroda. Tako imamo tudi med nami take, ki rigajo, lajajo, krulijo, godejo, rjovejo mekečejo in rezgečejo. Sesalci zelo ljubijo sladkobe: sladkor, strd, opojne pijače. Zlasti v tem pogledu je človek na prvem mestu med sesalci Sesalci jako zelo ljubijo godbo in sploh zvoke. Vendar ne prenašajo vsi vseh zvokov. Pes, na primer, prenese moški bas, ne prenese pa ženskega soprana. Tudi med človeki je dosti takih pesov, kar je jako zelo razumljivo, ker je ženski sopran simpa-tetičen le nekaj časa, če se pa udejstvuje od zore do mraka in še od mraka do dne, gre pa na živce in ni trebe zato, da je človek — pes. Nekateri sesalci menjajo svojo dlako, po potrebi, kakršna je peč atmosfera, ki jih obdaja. Večina človeškega zaroda dela isto zlasti poslednje čase. Razlika je le v tem, da vsaka žival ve, kakšno dlako bo imela recimo na jesen, človek pa ne ve, kakšne barve bo... V KAZNILNICI Zdravnik: »Vaša bolezen sicer ni huda, priporočal bi vam pa vsekakor, da ostanete neka] dni v sobi.« PREPOZNO, »Danes sem se spoznal z gospodično, ki še ni nikogar poljubila.« »Tako gospodično bi res rad videl.« »Je že prepozno.« Od tiga kugloberca,kir dosti hlapčičev onori nje nezastopne sturi inu nih tilu cilu sferderba. Ti stari latinarji so rekli: mens sana in oorpore sano inu taisti na-vus na krajnsko špraho pertulma-čen povej, de bodi zdrav duh v tim zdravim tilesu. Lipu, prov inu nucnu je misliti na tu naše tilu, kir onu je ta pehar, čeber inu sod naše duše, zakaj v per- glihi se govori, de je naša duša enu žmahtnu inu žlahtnu vinu. Koker ne 'bi rtroglu tu žlahtnu vinu, kir je notri v en star inu trohliv sod postavlenu dolgu sladku, friš-nu inu močnu ostati, taku se gvišnu naš duh v enim kruljevim inu švoh tilesu sferderba, pofedla inu cilu doli jemle. Inu koker tu vinu prež posode biti ne more, taku tudi ta naš duh prež tilesa hoditi, glejditi inu slišati ne more. Obtu je prov, nucnu inu zestop-nu, de vi, moji lubi kerščeniki, suje tilu perete inu glajštate, de onu ena čista inu skerbnu spucana posoda tiga vašiga duha postane inu ostane. Oli preradu se izide, de človik, kir masa oli mere ne zna, nepridnu dejla inu nega konec je huši koker začetik. Per sadašnim času se ludje dosti martrajo inu skerbe, de bi nih tilu frišnu inu močnu postalu, suseb s tim turnanem, s tejmi dilcami, kir se skuzi nje lejta inu skače inu s tejm kuglobercom. Kaj je ta kugloberc inu koku se špila? Ta kugloberc je ena jegra oli špil, kir so zapopadeni eni hlapčiči. dvej šrange, tudi vrata imenuvane inu ena kugla oli buča inu ta kugla je izzuua iz ledra iznotra pak iz gume inu tej gumi ti hlapčiči duša pravijo. Kedar en hlapčič, sodnik imenu-van, zeberlizga, taku se ti druži hlapčiči za to kuglo pode, drug dru-ziga sujejo, bercajo, doli na zemljo mečejo, se meju sabo štritajp, vri-ščejo, piščejo inu vsaketeri hoče to kuglo skuzi te šrange sujiga zuper-nika poslati. Inu kedar ta kugla skuzi šrange gre. taku t; hlapčiči pravijo, de so en gol zebili inu od vesejla nore inu ti kerščeniki, kiir takove norčije glej-dajo, en šunder sture, de bi človik mislil, de so vsi zludji iz pekl^ vun prišli inu taku se zdi, de je ta duša, kir je v ti buči iz ledra dina duša na tejm vusulnim plači. Inu jest sim eniga taciga hlapčiča znal, kir je za kuglo lejtal inu on je ene velike inu močne bodelne inu bedre imejl, ozgoraj pak nega ništer nej bilu. Inu taisti hlapčič je negrav-žnu stavšanu obličje inu pofedlan nos imejl inu sim jest per sebi mislil, de je buli en gmajn inu svoh človik biti koker ena takova spaka oli nakaza. Amen. Vaš Primož Truber. SENZACIJE... Senzacija senzaciji sledi, iz ene se jih ducat porodi, premnoga se kar v raco spremeni, po zraku nekaj časa se lovi, nato pa drugi prostor naredi. V ČASOPISNI REDAKCIJI Sel: »Kaj? Vi hočete biti naš reporter? Saj ne veste drugega, kot to, kar je res!« PRI NABORU »... če bi imeli toliko v višino, kot imate okrog trebuha, bi vas pa takoj vzeli.« Po gorenjskih kotih ZA 1. APRIL. je na Jesenicah najbolje preskrbel urednik Tov. Vestnika. Ker na njegov račun že dolgo nismo nič naipisali, nam je zdaj nehote sam ponudil nekaj snovi, in mi »o radi uporabimo. Gospod urednik spada med tiste ljudi' ki šalo razumejo in so ponosni, če jih Toti počasti. Mnogi drugi se pa po nepotrebnem jeze, kadar delamo reklamo zanje. Tovariški Vestnik je objavil Kondorjevi karikaturi dveh predsednikov. Eden je še predsednik, drugi pa ni več, le v Vestniku še paradira kot predsednik in sicer v številki, ki nosi datum prvega aprila. Ista številka ima tudi posrečeno uganko, ki ima naslov »Tašča piše« — v petih slikah. Pravilno bi pa bik) Sodelavci! Ali State »Ošišanega Ježa?« Kajti pismo v slikah »Tašča piie«, je prinesel Ošišani Jež, kar je pa originalni Vestnik zamolčal. KRANJSKO PRVENSTVO. Na Gorenjskem prav iz Kranja biciklisti poleteli bodo po široki cesti in sezono s tem začeli. NA GORENJSKEM je dosti kovačij in še več kovačev. Ampak ti kovači, pa najsi bodo v Kropi ali v Bohinju, na Jesenicah ali v Tržiču, eo doslej kovali jeklo in podkovali konje. Šele zadnji čas so začeli kovati tudi — kovače. Seveda, kar na svojo pest, zato jih pa bo najbrže oblast dobila v pest. Ti kovaški kovači so se prikazali na Jesenicah, in sicer še pred 1. aprilom. PRUATELJICL »Ali že veš, da poziram slikarju?« »Res! Kako se bo imenovala slika?« »Eva in kača.« »Kdo bo pa Eva?« MARS SE HUDUJE Štirje stezosledci kadarkoli pridem sem, ni nikO' Kar doma!« Neki večer je Smuk loščil bučnice pri županu, ki je bil znan kot nasilen in prepirljiv človek: Pogovor nanese tudi na smrt. »No, Smukec, kedaj se pa ti misliš pobrat s tega sveta?« ga j)e prekinil župan. »Najrajši bi takoj osa vami, gospod. Takrat bodo imeli vsi vragovi dovolj dela z vami in bom jaz še najlažje v nebesa smuknil.« XIV. Spanec ga vendar premaga, tam pri ognju krepko »žaga« kdor ima dovolj masti, kljub nevarnosti zaspi. XLVII. Medved sliši to smrčanje, misli, da je izzivanje in iz gozda prišvedrd, bojno pesem zamrmra. LJUBEZEN xlvii. Strašne sanje Jože sanja XLVIII. Jože pot pod noge vzame da ga huda zver preganja, ves potan se prebudi, medved pa pred njim stoji. in kričati strašno jame, tak vam tuli in kriči, da še medved se zgrozi. (Nadaljevanje sledi.) — »Ali niste vi nikoli ljubili?« — »O, pač! Dopisoval sem si z neko deklico celili pet let prav vsak dan. In ona se le srečno poročila — s pismonošo.«