Drnžba sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) Govoreč o svojih knjigab ne smemo zamolčati neljube zadeve, ki jo je nevednost ali pa zlobnost podtaknila naši družbi. V uradnib odlokih viaokih c. kr. deželnih šolakib avetov ae namreč nahaja kot od vis. c. kr. ministeratva za uk prepovedana knjižica, ki ae naj izloči iz aolskih knjižnic, tudi ,,Tisočletnica Metodova" kot izdana po naši družbi. Sam Bog ai ga vedi, kako je to nastalo, ker brošura ima na svojem ('•elu naznanjeno, kdo jo je spisal in kdo jo izdal — izšla pa je še, predno je bila ustanovIjena naša družba. Istotako pa je tudi vis. c. kr. deželni šolaki avet koroški prepovedal aplob vae spise, ki jih izdaja naša družba, torej tudi ,,Životopiaa Nj. Veličanstva presvetlega cesarja ia njegovega praočeta Rudolfa Hababurškega". V očigled temu je moralo vodstvo v spoštljivi spomenici vao zadevo pojasniti Nj. prevzvišenoati g. ministru za uk iu bogočaatje, katero je oaebno blagovolil izročiti državni poalanec kanonik K. Klun. Slavna akupščina, lahko si mislite, odkod vae to izvira in s kakimi težkočami ae ima boriti vod^tvo, da družba ne pride v zadrege. — Kdor take spise, kakoršne je vodatvo izdalo, smatra za nevarne alovenski mladini — on, če sicer razume slovensko — čitajoe noče razumevati slovenakih teženj, in če je rojen Slovenec — smelo trdimo — da ni več pravi Slovenec. Mnogo podružnic je že več let zaporedoma prosilo podobe družbinib zavetnikov sv. Cirila  in Metoda, katere bi se delile d zborovanjib  družbenikov in o raznih šolakih avečanoatib  mladini. Druge zopet so proaile primernih vspre-  jemnic za avoje člane, na katerib je razvidno, kedaj je kdo pristopil in kake vrste član da je. V začetku smo kupovali nekake podobice, srednje umetniške cene, ter jih poailjali dotič- nim podružnicam, ker lastne bi dokaj stale. A slednjič se je vodstvo odločilo za vae družbe- nike napraviti podobice-vsprejemnice, tako, da je na prvi atrani alika av. bratov, na drugib pa molitev k našima apostoloma, izvleček pra- vil in prostor za vpis dotičnega člana. V teh. dneh bi morale biti gotove pri ('eški tvrdki A. L. Koppe v Pragi. Teb vsprejemnic poslalo se bode podružnicam toliko, kolikor imajo članov, in kolikor jih bodo še potlej želele. Upati je, da se na ta način poapeši priatop novih članov in povišajo družbinaki prispevki. Neizproana amrt zaaekava britke rane, kakor slovenatvu sploh, tako posebej tudi naši družbi. Podpredaednika naše Žužemberške podružnice, župnika lgn. Vrančiča je pokoaila amrt komaj da se je preselil na svoj novi dom v Kolovrat. Tajnika braslovške podružnice, Ivana Gabračaka, iztrgala je prezgodaj iz srede delavnib rodoljubov. Občeč-ialani Štefan Lapajne, podružnični prvomeatnik in mestni žnpan v Idriji, čegar občina kot edina ae nabaja med pokrovitelji naše družbe, preselil ae je v večnost. V časih še le amrt odkrije, kako gorko da je kdo ljubil avoj narod, akopram ni stal iz raznib vzrokov kot burni bojevnik v prvi vrati odličnib. mož. Tak je bil dr. Lovro Čuček, c. in kr. polkovni zdravnik v pokoji, ki je prerninol v Selnici ob Muri ob rneji alovenske zemlje. V svoji oporoki je volil — proti izplačilu nekaterib legatov vso zapuščino družbi sv. Oirila in Metoda, kar je pa alavno c. kr. okrajno aodišče v Mariboru na levem Dr. br. naznanilo vodstyu z dopiaom dd. 14. junija 1890. štv. 8449. Da ae čem prej dožene vaa obravnava, pooblastilo je vodstvo kot družbinega zastopnika notarja dr. Frana Radaja v Mariboru in kot nadzornika pobištva ter poaeatva župnika Matija Kelemina v Št. Ilju. Obravnava ae ni končana, torej ne moremo obvestiti slavno skupščino o konečnem reaultatu. Istotako je meataodeleg. sodišče v Gradcu dne 10. junija 1890, at. 14.560, javilo, da je družbi zapustil kapelan Ivan Tikvie v Wundachuhu 100 gld. Pokrovitelj Fran Kotnik, velepoaeataik z Vrda pri Vrbniki, spomnil ae je šo v smrtni bolezni nase družbe ter jej, kakor je c. kr. deželno sodišče Ljubljansko dne 30. avgusta 1890, štv. 6614, javilo, volil 500 gld. — Prvomeatnik Konjiške podružnice dr. Dragotin Prus, preminol je v najlepših letib. Da ae kot kriatjani oddolžimo tem in drugim nenaštetim že zararlim rodoljubom, aklenilo je vodstvo, naj ae ob veliki skupščini opravi presveta daritev za-nje, kakor tudi za vae žive člane, ki se kot velika —• na tisoče broječa družina — zbirajo okrog svojih zavetnikov, blagovestnikov našib. sv. Cirila in Metoda. Vodstvo s tem daje migljaj, da tudi alavna načelništva vseh podružnic po naši zemlji posnemajo to ataro slovenako navado v svesti, da nam z oltarjev roei božji blagoslov. (Dalje prih.)