Poštnima plačana ▼ gotovini.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1937.
XVII. leto.
Štev. 10.
r
itlufi i
M
In
^TWefon št 30-40
UOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRAUEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
Umrl je mož —
kje tak je še med nami
kot on, ki spi zdaj v groba jami
posut z venci šopki rož ...
Po smrti velikega kralja in junaka blaženopočivajočega kralja Aleksandra je odšel v večna prostranstva mož, grandiozen pojav iz svetovne vojne, iz katere je vznikla osvoboditev Slovanov, ustvaritelj in prvi predsednik Čehoslovaške republike, dr. Tomaž Masaryk. Iz sredine čehoslo-vaškega naroda je ugrabila smrt tvorca njegove svobode, osvobodilen, kate-vega ime in nauk bo stal vedno z zlatimi črkami zapisan v straneh zgodo-nar6*!	Masaryk je bil borec za narodno svobodo Slovenov izpod tujega
moffntn sc.v fvoji rani mladosti, pred vojno, v času vladavine Habsburških ™hrwl«V«wJecar^ev	narodov, bil je najvztrajnejši pionir za narodno
sednik republike ^ d^lp ln^ vojno in odličen graditelj domovine kot pred-
Iz današnje razburkane, raztrgane in nesrečne Evrope, kjer kaos praznuje svoj praznik in piruje, je odšel za vedno redki državnik, veliki mislec m iskreni borec za mir, slavni Tomaž Masaryk. V času, ko so civilizaciji potrebni državniki njegovega kova, je odšel. Zapustil je velika dela, ki bodo vodila čehoslovaški narod in tudi nas Jugoslovene, da izmaknemo iz kaotičnega pira sedanjosti v človekoljubno in demokratično delo človeštva.
Bratski čehoslovaški narod je zagrnjen v črno. Bol je neizmerna, žalost splošna, izguba težko nadomestljiva. Bil je iskreni sodelavec v ustvaritvi mlade jugoslovenske države. Pokojni Tomaž Masaryk bo živel tudi pri nas v hvaležnem spominu.
Eden iz redkih predvojnih filozofov je obogatil znanost s svojimi modro-slovskimi deli in mislimi. Narodni revolucionar v življenju, prežet s čistimi demokratičnimi pojmi, ožarjen z blagim srcem in umom, Tomaž Masaryk ni mogel imeti sovražnikov. Njegovo delo spoštuje napredno človeštvo kakor so ga spoštovali tudi njegovi politični nasprotniki. Skromnost mu je bila največja vrlina. Človek bi ne mogel reči, kdaj je bil večji, ali kot profesor, borec za narodno svobodo svojega naroda, državnik v ustvarjanju in izgradnji, ali kot prvi predsednik Čehoslovaške republike. Germanizem je imel v njem največjega nasprotnika v pogledu njegove prodornosti.
S predvojnim sokolstvom, katerega privrženec je bil s srcem in dušo, je sprovajal profesor Masaryk svoja stremljenja in vzgojeval čehoslovaške generacije za velike usodepolne dogodke, da jih tako pripravljen čehoslovaški narod dostojno sprejme. In ni se prevaril. Nam, še živim udeležencem velike vojne, je to najbolje znano. V okupirani Srbiji, v suženjstvu, v Rusiji, na Solunskem frontu, v Ženevi in v Londonu — povsod in na vsakem mestu smo čutili Masarykov vpliv, čutili smo čisto slovensko dušo njegovih učencev. Med vojno, na samem Dunaju, kjer je lahkoi vsak trenutek odletela glava z ramen, so Čehi postavili vedno svojega moža, vodeni s čistim slovenskim čustvom bratstva in ljubezni. Kragujevac in čudoviti punt čeških vojakov, ki so smelo delo plačali s svojim življenjem, slikajo najbolje sokolstvo čehoslovaškega naroda in njihovega učitelja in profesorja dr. Tomaža Masaryka.
Silne čehoslovaške legije iz Dobrudže, kjer so z našimi junaki-dobro-voljci: Slovenci, Hrvati in Srbi umirali za svobodo slovenstva, silne čehoslovaške legije iz Rusije, vse so bile navdahnjene z duhom in junaštvom svojega velikega narodnega sina, Tomaža Masaryka. Ves čehoslovaški narod je odtis duha, volje in viteštva svojega osvobodilca Masaryka. Čehoslovaška država je samo eden duh in eden človek: Masaryk. In zgodovina mu je že odredila častno mesto poleg junaških prednikov Husa in drugih narodnih velikanov.
^ Dokaz temu so milijoni ljudstva, ki so prišli, da ga spremijo k zadnjemu počitku — a prišel bi ves narod, vse ljudstvo, če bi fizična mogočnost to dopuščala. To, kar je maršal Pilsudski za poljski narod, kar je Stambolijski za bolgarski narod, kar je Karadjordje za srbski narod, kar je Fran Šupilo, Dalmatinec, za hrvaški narod, to je Tomaž Masaryk za čehoslovaški narod. Slovanski velikani se bodo znašli zdaj v večnem prostranstvu zadovoljni, da so svojim narodom služili s svojim življenjem do konca.
Slava Tomaža Masaryka, grandiozna osebnost, ki je briljirala s svojim umom desetletja, bo ostala vekomaj nezatemnjena, njegovo ime svetlo in veliko. Mesto svetih podob po stanovanjih bo čehoslovaški narod razobešal podobo Tomaža Masaryka. In v težkih časih narodnih preizkušenj se bodo pred njim jeklenih značaji in se oborožali s hrabrostjo in vztrajnostjo za dobro države in naroda. Globoka bolečina po izgubi se bo spremenila v čvrsto voljo, da mu sledijo k vzvišenim idealom človečanstva in njegove kulture. Duh Masarykov se bo vsadil v srce vsakega in to bo ustvarilo, zjeklenilo narod v velikega in spoštovanega.
Mi, vojni invalidi, vojne žrtve, ki globoko sožalju jemo zgubo, ki je zadela čehoslovaški narod in človečanstvo, in smo v boli skupni z bratskim čehoslovaškim narodom, se bomo radovali njegove zjeklenelosti, demokra-cije in človečanstva.
Slava velikemu Slovenu, dr. Tomažu Masaryku!
Postavite spomenik živim žrtvam svetovne vojne!
(Beseda k blagoslovitvi temeljnega kamna padlim žrtvam svetovne vojne)
Znameniti francoski pisatelj in mislec Maeterlinck v svojih spisih in trditvah dokazuje, da umrli prijatelj, tovariš, zaživi zopet, ko se spomnimo nanj, ko govorimo o njem ali mislimo o njem. In dokler govorimo in mislimo o njem, živi. T svoji znameniti igri »Modri ptici» je nazorno pokazal, kako dva otroka, dve siroti, katerima sta umrla mati in oče, pri razgovoru in pri spominu na nju, vedno zopet oživita, lSe z otrokoma pogovarjata in ju bodrUa. In tako je vedno z vsakim umrlim, da zaživi v naših mislih in naših besedah.
Slovenski bojevniki iz Lsvetovne vojne so tak dan spominov klican ie v zopetno življenje svojih, na bojiščih padlih tovarišev, v lazaretih bolnišnicah Mi vsled izčrpanosti in na posledicah zadobljenih ran in bolezni, umrlih, c oločili vsako leto eno iz nedelj meseca julija ali avgusta. Določili so tudi za tak kraj spominov lepo Gorenjsko stran, božjo pot pri Mariji Pomagaj
na Brezjah. Vsako leto so se zbirali tam, pomolili, se porazgovarjali in živeli v spominu s tovariši, padlimi na bojiščih in umrlimi. Leta 1924 jih je bilo na Brezjah nad 10.000. In tisoče in tisoče padlih in mrtvih slovenskih vojnih žrtev, je takrat zaživelo v njihovem spominu. Vzrastel je takrat sklep, da se naj dvigne spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne.
Živeče vojne žrtve iz svetovnega klanja, pohabljeni bojevniki — vojni invalidi, vojne vdove, objokajoče svoje padle može, vojne sirote, katerih očeti so zakopani kdo ve kje, smo sestanke tovarišev bojevnikov, ki so srečnejši od nas in se vrnili zdravi z bojišč, spremljali s simpatijo, prepričani, da je hrepenenje, postaviti spomenik vojnim žrtvam ob enem hrepenenje, postaviti spomenik še živečim vojnim žrtvam in jim pomagati, da se posuše solze, in da ne bo grenkobe v srcu.
Ali razmere, ki so sledile letu 1924, so stopnjevale v svoji negativnosti
napram živim vojnim žrtvam, ki še s svojo pohabljenostjo, s svojim gospodarskim zlomom neprestano plačujejo krvni davek do onemoglosti. In te razmere so nehote oglušile klic padlih, da se naj ne pozabi preostalih pohabljenih tovarišev, in zdravi ter preskrbljeni bojevniki niso v teh razmerah mogli doumeti klica, vstajajočega vecjno pri oživljanju spominov pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Slišali so se klici »slava«, a ostankom, ki so živeli in žive v skrajni bedi, se ni darovalo in povečalo dovolj spomina.
Še živeče vojne žrtve so se združile v svojo organizacijo. V pravo bojevniško organizacijo — preostankov iz bojišč — v Udruženje vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot. In če je tudi po smrti še bolečina in življenje, bojni tovariši naši, ki leže v grobovih, videč vse to, trpe. In da bi vsaj nekoliko zmanjšali to trpljenje nas samih in trpljenje v naših spominih živečih padlih, zahtevamo priznanje, da bi vsaj nekoliko zmanjšali nastajajoči srd v dušah mladine, ki to vidi in razume, zahtevamo, da se postavi spomenik še živečim vojnim žrtvam, na katerem bode emblem Priznanja, Človekoljubja' in Ljubezni kot viden znak, ogrevajoč in bolečine lajšajoč.
Ljudje, ki so dobre volje, so nam že pomagali postavljati tak spomenik. V prvih dnevih vstajenja Jugoslavije — je javnost zbirala zbirko pod geslom in imenom: »Zbirka za preskrbo z bojišč se vračajočih onemoglih bojevnikov«. In iz te zbirke je bil kupljen Golnik kot zdravilišče za tuberkulozne bojevnike, bila je kupljena v Celju Shemal-vojašnica za Invalidski dom, v katerem so bili preskrbljeni bojevniki-invalidi hiralci, ki si niso mogli sami pomagati z ničemur, dobili smo Invalidski dom v Ljubljani, kjer so prenočevali po poslih v Ljubljano ali preko Ljubljane prihajajoči bojevniki-vojne žrtve in je bila v njem šola, kjer so se bojevniki-invalidi učili razne obrti, v Rogaški Slatini je stal Invalidski dom, da so se mogli bojevniki-invalidi zdraviti in oddihati —- zidali smo iz tega denarja na Mirju zgradbo — ortopedski ambulatorij, da bi se »popravljali« pohabljeni udi... lep temeljni kamen je bil to za topel, človekoljubje in ljubezen žareči spomenik preostankom z bojišč, pohabljenim bojevnikom-invalidom, vdovam in sirotam.
Ali leta so tekla. Klesalci našega spomenika so nekam izginili. Razmere so pa začele brezobzirno rušiti te osnovne zgradbe spomenika — in v grobovih so se zganili bojevniki, padli na bojiščih in umrli vsled vojnih grozot, žive vojne žrtve pa so onemele.
Odvzeli so nam Golnik. Kdor ima denar, se lahko zdravi v tem lepem zdravilišču. Nimaš denarja... pojdi in Bog s teboj! Invalidski dom v Rogaški Slatini so vzeli. Hotel za tiste, ki imajo denar, je zdaj, kajti... pohabljen človek je nelep v zdravilišču in škoduje gospodarstvu zdravilišča in ugledu njegovemu, in še danes, 1. 1937, se motivira odklonitev prošnje bojev-nika-invalida, če zaprosi zdravljenja v Rogaški Slatini ali Dobrni med glavno sezono, akoravno invalidski zakon to določa — s tako motivacijo. Kajti med gospodo in ratne zabušante ne spadajo ostanki, razvaline z bojišč.
Invalidski dom v Ljubljani je postal Vajeniški dom, letos celo kasarna za stražnike. In vojna žrtev, če pride v Ljubljano popravljat umetno nogo »bergljo« ali k zdravniku, ali kakorkoli, nima kam bi položila svojo glavo — ker kaj bi z ostanki z bojišč, z bojevniki-invalidi, ki so se, v nadlego gospode, drznili vrniti iz bojnih poljan, mesto da bi tam obležali.
Invalidski dom v Celju je bil odvzet -— a invalidi, ki niso mogli ne sedeti in ne hoditi in ne stati, so bili, kakor blago, odpeljani nekam ,v Moslavino v tamošnji Invalidski dom v Slavoniji.
Prišlo je leto 1929 — in novi, sedaj še gospodujoči invalidski zakon, je pod geslom »štedenja« tako rekoč z eno potezo peresa oropal priznanje v vsej državi okoli 300.000 vojnim žrtvam, v Sloveniji pa nad 10.000.
Bojevniki, živi in zdravi so zborovali vsako leto na Brezjah pri Mariji Pomagaj in v njihovih spominih so živele padle žrtve svetovne vojne, ki so jokale nad groznim razdejanjem, ki je doletelo še žive žrtve svetovne vojne. In z besedo »tovariš« je bilo kakor s 6. prošnjo »Očenaša«, ki je izgovorjena, ne pa izvajana.
Ne vzbujamo radi teh spominov, ne kličemo jih radi v življenje, ali molčati ne smemo več in ne bomo. Že radi padlih tovarišev bojevnikov, njih otrok, radi nas še živečih bojevnikov-vojnih žrtev, radi naših otrok, ne smemo molčati. In četudi resnica oči kolje, moramo reči: Ni dovolj klicati »Slava« in govoriti mladini o ljubezni do domovine, dejansko treba pokazati to »slavo« in to »ljubezen«, da jo bo čutila in videla.
Tovariši bojevniki! Spregovorite enkrat odločno, bojevniško: Živečim vojnim žrtvam spomenik! Priznanje, ljubezen, človekoljubje — ne prezir!,
*
29. avgusta 1937 je bil dan zbiranja bojevnikov pri Devici Mariji Pomagaj na Brezjah in ob enem 15 letnica tega zbiranja in vzbujanja spominov, pogovarjanja s padlimi žrtvami svetovne vojne. Otožno-svečan dan kakor nalašč, raztrgani oblaki, malo sonca ... Prostor pred cerkvijo poln Ijudi-nebojevnikov in tudi bojevnikov, mladine, žensk.
Oltar z Marijino podobo je bil lepo ovenčan. Sveče so gorele. Škof ljubljanski dr. Rožman je govoril. Pomembne so bile njegove besede, tople, tudi ostre, dotikajoče se svetovnega klanja, klanja človeka s človekom ... Sveta maša, celebrirana od beograjskega nadškofa, polna skrivnostne lepote in pobožnosti ... Godba je igrala, pevci so peli... Pele so se vigilije v spomin padlim in »Oče naš ...« je odmeval po trgu kakor odločna zahteva po miru in pravici... Blagoslovitev temeljnega kamna — svečan prizor ... pesem zbora »Oj Doberdob ...«
V mislih vseh navzočih so živeli bojevniki in bili z nami. —
Zborovanje ...
Poleg tribune zastopnik kralja in kneza namestnika podpolkovnik Pavlič, nadškof beograjski dr. Ujčič, škof ljubljanski dr. Rožman, ban dravske banovine dr. Natlačen, zastopnik mariborskega škofa, celjski opat Jurak, okrajni načelnik dr. Vrečar, zastopnik ljubljanskega župana dr. Kamušič, celjski župan Mihelčič, ptujski župan dr. Remec, arhidiakon Tovornik... na tribuni pa bivši vojni kurat katehet iz Trbovelj, Ratej. Po trgu pa mnc-žica, da bi glas te množice in dostojanstvenikov — ako bi kriknil po zaščiti, po spomeniku ljubezni in človečanstva živečim vojnim žrtvam — oril po svetu in odločujoči državniki bi prisluhnili.
Simbol miru in sprave
(Govor bana dr. Marka Natlačena pri svečanosti blagoslavljanja temelja za spomenik slovenskim vojnim žrtvam na Brezjah.)
Z današnjim dnem stopamo tudi mi Slovenci v vrsto teh narodov. Pravkar je bil blagoslovljen temeljni kamen spomeniku, ki naj na dostojen način izpričuje hvaležnost desettisočem slovenskih fantov in mož, ki so na različnih bojiščih močno krvaveli in umirali in s svojimi žrtvami, s svojo krvjo in s svojim življenjem odkupili osvobojenje našemu narodu.
Lepa in posrečena je misel Zveze bojevnikov, da postavi ta spomenik slovenskemu vojaku ravno na tem posvečenem
mestu ob Marijinem svetišču, kamor prihajajo leto za letom stotisoči revnih Slovencev, da se tu v molitvi združujejo z Bogom in prosijo svojo nebeško Mater pomoči in varstva v vseh svojih težavah in tegobah.
Stotisoči slovenskih romarjev, ki bodo prihajali in iskali pri Mariji Pomagaj utehe in tolažbe, se bodo ob pogledu na ta spomenik v bridki hvaležnosti spomnili tistih, ki so žrtvovali svoje življenje, da so s tem nam odkupili najdragocenejše dobro, svobodo. Z molitvijo za pokoj njihovim dušam se bo slovenski romar lepo oddolžil njihovim žrtvam. Tako bo ta spomenik predvsem priča hvaležnosti slovenskega naroda napram žrtvam, ki jih je vojna od nas zahtevala.
Govor bana dr. Natlačena je bil močan, lep, bojevit s prekrasnim geslom simbola miru in sprave (njegov govor prinašamo v podlistku). Ozmačil je spomenik, katerega temelj je bil blagoslovljen, za simbol tovarištva, ki naj budi v nas in v prihajajoči generaciji neusahljiv ogenj ljubezni do naše zemlje in do naše države...
Vrstili so se govori, spomini na dogodke, na padle, na prestano trpljenje, junaštvo, na samozatajevanje... Govoril je zastopnik dobrovoljcev, ki so krvaveli v Dobrudži in s srbskimi junaki zavzemali Kajmakčalan in bili odločni zidarji Jugoslavije, primarij dr. Meršol... in padle vojne žrtve so živele v teh spominih. Poslušale so te padle žrtve, ali se izreče beseda tudi o še živečih vojnih žrtvah? Več je bilo teh še živečih vojnih žrtev-bojevni-kov med množico z lesenimi nogami, z enim očesom, z mahajočimi rokavi mesto rok ...
Na tribuno je stopil zastopnik organiziranih vojnih žrtev - bojevnikov, predsednik Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot, bojevnik-invalid Štefe.
Kratke so bile njegove besede in listi so drugi dan zapisali med drugim: »Pretresljiv govor je imel predsednik invalidske organizacije g. Štefe, ki je množico močno ganil...«
*
»Govor g. Štefeta je ganljivo legal v srca zborovalcev, ki so pač morali pritrjevati besedam, ki dovolj zgovorno pričajo, da niti po petnajstih letih ni čisto rešeno vprašanje naših vojnih invalidov. Postavljamo križe in spomenike mrtvim, kamen za kamenom, živim vojnim žrtvam pa ne damo niti toliko kruha, da bi mirno mogli preživljati svoje zadnje dni...«
*
»Zlasti globoko so zadele v srca zborovalcev besede predsednika invalidov ...«
*
Predsednik invalidov, Matevž Štefe, je govoril:
»Veliki zbor!
Temeljni kamen za spomenik padlim slovenskim bojevnikom v svetovni vojni je vzidan in blagoslovljen. Želja pred 15. leti nad 10.000 tukaj zbranih naših tovarišev, bo uresničena. Visok bodi ta spomenik, v spomin onim, ki so se s svojim življenjem med bliski in grmenjem žrtvovali za vstajenje slovenskega naroda, onim, ki šo s svojo srčno krvjo pomagali betonirati temelje Jugoslavije, dokaz moči in žrtev, priča velikih dni, znak priznanja in spoštovanja borcem-junakom, žrtvam za svobodo.
Padlim slovenskim žrtvam svetovne vojne čast in slava!
Petnajst let je tega, ko smo se bojevniki prvič zbrali na tem svetem mestu. Bilo je takrat, ko se je tudi za žive žrtve svetovne vojne postavljal in klesal spomenik, viden, tolažbo vzbujajoči, ki naj bi pričaral vsaj nekoliko smehljaja na usta še živečim pohabljenim in bolnim bojevnikom, nedolžnim sirotam brez očeta, onemoglim staršem brez sina, zapuščenim vdovam.
Spomenika še ni! Klesarji so odšli! Temelji njegovi razpadajo!
Vidim le grobove z lesenimi križi tovarišev-bojevnikov širom Jugoslavije. Letošnji kongres Udruženja vojnih žrtev v Beogradu je predsednica Jugoslo-venske ženske zveze pred našimi in tujimi dostojanstveniki pozdravila tako-le: „Če pogledam neštete križe na neštetih grobiščih padlih in vsled vojnih grozot umrlih, se mi zdi kakor strašne sanje, da Vas vojne žrtve gledam žive pribite na križ, mimo Vas, križanih, pa se krohoče množica.“ Redki so, ki se pomude pri teh živih križih. Teh križanih je v Sloveniji še več tisoč, v Jugoslaviji pa nad 100 tisoč.
Njihove oči so vlažne od solz za izgubljenimi, zgubana so njih lica od skrbi in pomanjkanja, hodijo s protezami, z bergljami, brez rok, z obrazi razbrazdanimi od granat, in leže na kupih slame v nadlogo samemu sebi in okolici — samo zato — ker so žrtve.
Mar naj še živečim vojnim žrtvam v Jugoslaviji blagoslovimo in postavimo spomenik res šele po smrti?
Zabobneli bodo grobovi, zamajali se križi...
Tovariši-bojevniki! — Pozdravljeni!«
Molk je objel množico. Tu in tam se je zaslišalo ploskanje, a je mahoma utihnilo, kakor bi se ustrašilo grozot izrečenih besed in obtožb, krika, ki je zamajal ozračje.
In v spominu vseh navzočih so živeli padli bojevniki, padle žrtve svetovne vojne kakor od mrtvih vstale. Pogledale so vsem v oči in bilo nam je vsem, kakor bi govorile:
Naj bo ta spomenik, ki nam ga postavljate in katerega temelj danes blagoslavljate tudi ob enem glas in dejanje za spomenik našim, še živečim tovarišem, našim ženam, našim staršem in otrokom, da za-sine vsaj zadnje dni njihovega življenja nekaj sonca, da se jim oči zasvetijo v zadovoljstvu in zavesti, da niso pozabljeni. Naj bo ta spomenik res simbol bojevniškega tovarištva, ki bo še živim vojnim žrtvam pokazal, da je še v ljudeh čut človečanstva in ljubezni. Naj bo ta spomenik skrb in nehanje Vaše, bojevniki, ki ste srečni in zadovoljni, za vse tiste, ki jih stiska beda in pomanjkanje. Kajti naša mladina gleda vse to in zaman ji kličete, naj ljubi svojo domovino, če pa domovina tistih, ki so za njo vse žrtvovali, ne priznava njih žrtev.
Tovariši naši, bojevniki! Zastavite vse svoje moči in Vaši prijatelji naj bodo z Vami, da se dvigne tudi spomenik še živečim vojnim žrtvam.
Poskrbite, da bo na tem spomeniku vse, kar jim je bilo odvzeto in kar je bilo opuščeno — in naj bo še dodano, da bo država, za katero so trpeli, s častnimi črkami zapisana v zgodovini in da bodo naši in njihovi otroci z veseljem, z ljubeznijo peli:
Lepa naša domovina dobra majka nama svima...
Mesec dni je od tega ...
Tovariši-bojevniki! Dvignite sedaj Vaš glas in čuje naj se tudi glas Vaših prijateljev TAM, kjer se odloča o usodi Vaših tovarišev z bojišč!
Tisoči in desettisoči slovenskih fantov in mož so v svetovni vojni izgubili svoje življenje, tisoči in desettisoči so se^ vrnili iz svetovne vojne pohabljeni, izčrpani. Nepregledne so človeške žrtve, ki jih je svetovna vojna zahtevala. Nešteto je mater, ki so izgubile svoje sinove,^nepregledna je vrsta žena in otrok, ki jim je vojna vihra ugrabila moža in očeta. Kakor da je človeštvo prišlo ob pamet, je prevzelo divje sovraštvo in mržnja narode; kakor da je Odrešenikova zapoved: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«, popolnoma izgubila svojo veljavo, so se človeške množice klale in uničevale med seboj v divji borbi, ki se je zdelo, da ji ne bo konca. Na te strašne nepojmljive strahote naj spominja spomenik, ki se bo dvignil na tem mestu in naj živo in pre-
pričevalno opominja vse:. »Molimo za zdravo pamet!« Tako naj bi postal ta spomenik obenem simbol miru in spra-v e ; mir in sprave med narodi, miru in sprave tudi med nami doma! Oh pogledu nanj naj bi se v nas rodilo spoznanje, kako škodljivi in odvratni so vsi prepiri, ki jih imamo nied seboj, kako obsodbe vredno je sovraštvo, ki ga gojimo do svojega bližnjega! Pogled na ta spomenik naj napolnjuje^ nas vse z duhom miroljubnosti, pravičnosti in ljubezni do bližnjega!
Zveza bojevnikov je zasnovala misel, da postavi, spomenik slovenskemu vo jaku, svojim vojnim tovarišem, ki so padli na bojnih poljanah. Ta spomenik bo^ zato tudi priča in simbol tovarištva.
Nove železniške legitimacije
(K članku »Važna navodila» v septembrski številki »Voj. Invalida«.)
Rok za izdajanje novih železniških legitimacij je podaljšan še za 2 meseca in jih bo direkcija državnih železnic v Ljubljani izdajala počenši od 22. oktobra 1937.
Kuponov za stare legitimacije ne bo izdajala. To do konca tega leta še dela vedno Ministrstvo socialne politike v Beogradu.
Krajevni odbori naj že zdaj za vse, ki hočejo imeti železniške legitimaci-ze, narede spiske, slike — kar je pač potrebno (glej »Važna navodila« v septemberski številki) ter jih naj oddajo sreskim načelstvom. Direkcija državnih železnic jih bo kar v naprej za leto 1938 izdala, da ne bo treba čakati.
Če hoče pa kdo novo žel. legitimacijo za leto 1937, torej za mesec november in december, jo tudi dobi, samo mora izrecno zapisati zraven, da je za leto 1937. Za leto 1938 jo mora pa s 1. januarjem 1938 obnoviti.
V naših navodilih preteklega meseca smo rekli, da je treba poleg objav za brezplačna potovanja imeti tudi osebne železniške legitimacije, ki veljajo invalidom za polovično vožnjo. Kdor pa te legitimacije nima (posebno vdove in sirote), mora dobiti posebno legitimacijo s fotografijo od političnega oblastva I. stopnje. Za te legitimacije smo rekli, da jih bodo izdajala sreska načelstva.
Kakor pa smo opazili že iz dosedanjega postopanja, so take legitimacije o identiteti izdajale občine, zato naj jih izdajajo ?e za naprej.
To ne nasprotuje čl. 3 pravilnika, ker so občine prav za prav tudi politične oblasti.
Občina popiše prinositelja objave, nalepi na popis njegovo sliko in potrdi identiteto. S takimi legitimacijami se poleg objav vozijo dotični, ki nimajo železniških legitimacij.
Naše gibanje
Slovenska Bistrica. Sporočamo članom-invalidom, ki bodo reflektirali na polovično vožnjo v 1. 1938., da naj se do 10. nov. t. 1. oglasijo pri tajništvu. Predložiti morajo svojo sliko v velikosti 6X9 cm (še ne rabljeno in nežigosano), overovljen prepis rešenja Višjega invalidskega sodišča iz Beograda, zadnji odrezek od prejema pokojnine in 20 Din v gotovini.
Ostala navodila so itak objavljena v septemberski številki lista Vojni invalid pod naslovom »Važna navodila za invalidske polovične in proste vošnje«, kar si naj vsak prej prečita.
Invalidska dobrodelna tombola v Mariboru. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru sporoča celokupni javnosti in članom mariborskega okrožja, da priredi Krajevni odbor mariborski v nedeljo, dne 3. oktobra ob 14. uri, na Trgu Svobode, veliko javno dobrodelno tombolo, katere dobiček je namenjen v korist in podporo najrevnejšim članom za božičnico.
Pri tej priliki prosimo članstvo, da to prireditev vsestransko podpre, zlasti da pri svojih znancih in prijateljih agitira za čimvečjo udeležbo.
Posebno poudarjamo, da bodo tombol-shi dobitki pravo presenečenje vsem onim, hi jim ]j0 sreča mila, kar bo torej vsem v vsestransko zadovoljnost, v materialnem in financielnem pa mnogo pomagano.
Glavni dobitki so: Prva tombola 2000 dinarjev v gotovini; druga 1000 Din v gotovini; tretja žensko kolo; četrta moško kolo; peta 500 Din v gotovini; šesta fino blago iz svile za žensko obleko; sedma dve fini odeji; osma voz premoga; deveta vreča fine moke; deseta cela boks-koža. Razen tega bo izžrebanih še mnogo dobitkov, med temi: 200 amb, 100 tern, 25 četrtink, 20 petink in 12 desetink.
Pripomnimo, da si je odbor pridržal pravico, da bo lahko število tombol in dobitkov povečal ali spremenil, zato naj nihče ne zamudi in se sigurno udeleži prirejene tombole. Kljub zgoraj navedenim lepim in bogatim dobitkom pa bo srečka stala samo 2 Din, zato priporočamo vsem, da si karte ali srečke pravočas-no preskrbi, ki bodo na razpolago v vseh tob.ačnih trafikah mesta Maribora in v in-
Mte toref tarnr ^0t0V^ki V' ^ KT'
hr» t i J n Pr'dite vsi v nedeljo 3. okto-vremena
17. oktobra 19?i7.	0,a vrsl,a Y nedelJ°>
„ SelllCrn% ^ K; ie priredil dne
5.	septembra t. 1. tombolo in bo čisti ri« biček iste razdelil revnim člamV in hovim šoloobveznim otrokom v gotovini in v oblekah, čevljih ter nakaznicah in za brezplačno nabavo mesa za Božič. V to svrho rabi podatke glede šoloobveznih otrok. Naj se torej javijo tisti člani, ki mislijo, da pridejo v poštev, tekom tega meseca pri tajništvu. K temu pripomnimo, da podporo iz dobička prireditve ne more dobiti noben član ali njegovi otroci, če nima članarine in naročnine lista do konca leta poravnane. Je namreč veliko število tistih, ki so v zaostanku. Poravnajte cimprej!
Naj bi torej ta spomenik postal oznanjevalec pravega tovarištva, ki ne prenese medsebojnih prepirov, sovraštva, mržnje, hi more uspevati samo tam, kjer vlada složnost, zvestoba, medsebojno zaupanje, iskrenost, pripravljenost, deliti medsebojno dobro in hudo, kjer vlada medsebojno spoštovanje, obzirnost, prizanesljivost, ljubezen. V tem smislu naj bo torej ta spomenik simbol pravega tovarištva, .ki naj veže ves naš narod v vseh njegovih bor-nah za obstanek in v vseh stremljenjih za napredek in rast.
. Iz strašne vojne vihre, polne trpljenja m grozot, je vstala naša jugoslovanska orzava in smo prišli Slovenci — žalibog ne vsi! — do svoje narodne svobode. Za »o našo svobodo so žrtvovali naši sloven-
Člani, ki želite dobiti kupon k železniški legitimaciji še za 6 letošnjih voženj, se javite in prinesite vsak 2 Din za nove legitimacije — prihodnje leto si moramo vsi nove nabaviti, pa še sedaj pripravite vse potrebno: sliko, 20 Din in drugo. (Čitajte zadnjo, številko »Voj. invalida«, stran 2). Zaprosili bomo namreč za nove že pred novim letom, da jih ne dobimo potem zopet šele sredi prihodnjega poletja.
Tisti, ki ste letos prosili za nove legitimacije, pa jih niste dobili — ministrstvo jih kljub urgencam ne pošlje —, vedite, da bomo zahtevali denar nazaj, ki ste ga dali za legitimacije.
Novi člani,. ki ste letos bili včlanjeni, pa še niste prinesli slike za članske knjižice, storite to takoj. Čemu to zavlačujete?
Sevnica-Planina. K. O. Sevnica je v ne-deljo, t2. septembra, imel zborovanje vojnih žrtev na Planini. Je to zapuščen gorski kraj in je zato tudi zaostalost vojnih žrtev občutna. V stiski so, slabo jim gre, zaščite ni — a kljub temu se ne zavedajo, da bi morali biti organizirani. Govorili so kakor vsak nezaveden: »Če bi kaj dobil, bi bil že pri organizaciji.« Vendar smo postavili poverjeništvo in se je vpisalo 8 članov. Poverjenik na Planini je tov. Anton Praskar, občinski uslužbenec na Planini, fudi župana na Planini smo naprosili, da bo poučil vojne žrtve, da treba biti organiziran! Šlo bo!
Krajevni odbor U. V. I. v Tršiču. Dne
4.	oktobra je bil pogreb SCP/o bolezenskega invalida Franca Grašiča v Spodnjih Dupljah, ki je umrl na posledicah iz bojnih poljan. Bil je član kr. odb. Tržič. Bolehal je vsa povojna leta. Zadnji 2 leti je skoro izključno bil v postelji. Lansko leto je bil nekaj dni v bolnišnici v Ljubljani. Prosil je, da bi mu bolnišnica odpisala račun, ker je imel brezplačno zdravljenje po za-honu, pa mu je par dni pred smrtjo bolnišnica odklonila prošnjo, češ, da ni bolezen v zvezi z vojno hibo. Tako se ga je usmilila smrt in ga rešila trpljenja. Njegovega pogreba se je udeležilo precej vojnih tovarišev invalidov-bojevnikov iz okolice. Pokojni je bil pošten možakar in skrben družinski oče. Težko je pričakoval zboljšanja zakona. Bodi ti, tovariš z bojnih poljan, invalid-bojevnik, zemljica lahka! Svojcem pa naše sožalje.
Krajevni odbor v Celju priredi 10. oktobra 1937 veliko tombolo pred Narodnim domom ob 14. uri in vabi vse svoje člane, da se iste udeleže in svojce ter znance povabijo k udeležbi. — Cisti dohodek tombole služi za izdrževanje pisarne ter za božične in velikonočne podpore. V interesu vsakega posameznega člana je obilna udeležba pri tomboli.
Vojni invalid Jerala Franc iz Sevnice prosi tovariše, ako bi kdo vedel za kako mesto za mojo 14 letno hčer, da se izuči obrti za šiviljo ali kaj sličnega. Nastopi lahko takoj.

sju tantje ir možje, Ki jim veljaj t mcnik, svoje -.ajdragocenejše, kar si li, svoje živ(!enje. Spomenik, ki postavljen s!-, venskemu vojaku, na živo spominja in opominja, da so in desettisoči slovenskih fantov ir žrtvovali »oje življenje, da smo n segli svoje nsvobojenje. Nič ni na
hrJdnf M 'I,'- dragocenejšega, kakor j imdaj Bedimo torej tistim, ki se jin
ležnii (NSVOJ-° sv°hodo zahvaliti, res
slovenskemu vojakf^Sj’ Jf nas cisti in neusahljivi ogenj
Načrt novega invalidskega zakona
Državni komisiji, ki je določena, da izdela novi invalid-sik zakon, je Udruženje vojnih žrtev potom svojega Središnjega odbora predložilo načrt, ki ga objavljamo.
Ta načrt je plod temeljitega proučavanja in dolgoletnih izkušenj vsega Udruženja. On je podlaga za ustvaritev resničnega in socialnega sodobnega invalidskega zakona.
Žrtve vojne in njihove pravice.
Kralj in domovina izrekata v znak hvaležnosti javno narodovo priznanje vsem žrtvam vojn za osvoboditev iz leta 1912—1918, kakor tudi vsem tistim, ki so poprej ali pozneje za osvoboditev in združitev narodov Jugoslavije trpeli in se žrtvovali. Poleg tega daje vsem žrtvam vojne, ki so v istem razdobju nastale:
a)	materielno nadoknado — invalidnino in
b)	razne vrste pomoči.
Poglavje I.
Osnovne odredbe.
§ 1. Narodni invalidski fond. Vso oskrbo o žrtvah vojne ima narodna ustanova »Narodni invalidski fond«, ki je pod najvišjo zaščito Njegovega Veličanstva kralja Jugoslavije.-
§ 2. Komu gredo invalidske pravice? Razlog in pravno podlago za invalidske pravice in za socialno pomoč ima:
a)	vsakdo, ki je izgubil življenje ali zdravje ter sposobnost za osebno pridobivanje in brez svoje krivde postal žrtev v obrambi domovine bodisi slučajno ali radi nečloveškega postopanja sovražnika;
b)	član hišne zadruge ali rodbinski člani prve stopnje, po predpisih tega zakona in
c)	dejstvo, ali še vedno dejanja dobrote, izkazane žrtvam vojne, ki so zaščitene s tem zakonom.
§ 3. Invalid. Invalid v smislu tega zakona je vsaka tista oseba, ne glede na spol ali starost, ki radi poškodbe ali bolezni ali radi poslabšanja iste — iz razlogov, katere ta zakon priznava — izgubi delovno pridobitno sposobnost, soglasno Pravilnika o določanju invalidnosti prizadet žrtve vojne, vsaj za 20°/o.
§ 4. Pogrešani. Umrla žrtva v smislu tega zakona se smatra tista oseba, ki je v vojni pogrešana in ni o nji leto dni po izvršeni demobilizaciji nobenih vesti, ki bi vzbujale upanje, da še ta oseba živi.
Da bi njegovi priznani nasledniki dobili invalidske pravice in pomoč po odredbah tega zakona, ni potrebno, da bi sodišče takšno pogrešano osebo proglasilo za mrtvo.
§ 5. Vrste žrtev. Žrtve, v smislu tega zakona, se dele na neposredne in posredne, vojne in civilne (mirnodobske) in to: vojne, vojnim podobne in civilne žrtve.
§ 6. Vojne in civilne (mirnodobske) žrtve. Za vojne žrtve se smatrajo vse tiste osebe, ki so postale žrtev v času, ko je bilo gibanje odrejeno, od mobilizacije vojaštva in pa do preteka šestih mesecev; ko so se vrnile iz vojne v civilni položaj — in če so nastopile posledice vojne tudi mnogo pozneje, ali če se njihov pravi vir še vedno lahko dokaže.
Ako vojna ni bila objavljena z običajno napovedjo vojne, se smatra kot vojna žrtev tudi tista oseba, ki je trpela v dobi šestih mesecev prej ali po vojaških operacijah ali sovražnostih. Isto velja to za akcije četnikov in ustašev, katere priznava naša oblast.
Vse ostale žrtve so civilne (mirnodobske).
§ 7. Vojne žrtve. Kot vojna žrtev se smatra oseba, ki je primorana, ali prosto-voljno, aktivno, v rezervi ali v pokoju, služiti v vojski, žandarmeriji, obmejni straži ali v kakšnem drugem oboroženem oddelku državne službe in postala žrtev v smislu tega zakona.
§ 8. Žrtve, vojnim podobne so:
a)	_ četniki in četaši obeh spolov pod poveljništvom, ki ga priznava naša oblast, in
b)	državljani obeh spolov, ki po naročilu ali odobritvi oblasti:
1- v času vojne postanejo žrtve, ker so delali za vojsko (n. pr. pri zidanju cest, rovov, okopov itd., ali delali muni-cijp jn vse, kar je vojski potrebno, prinašajoč hrano, negujoč ranjene in bolne vojake itd), ali
2.	ki v mirnem času pretrpi nesrečo pri delu v vojaških delavnicah in zavodih, ali pri pogonu za zločinci in tihotapci.
bežni do naše zemlje in do n_aše države! Ob pogledu na spomenik slovenskemu vojaku naj v nas zraste spoznanje, da bo naše življenje toliko vredno, kolikor bomo storili dobrega in koristnega za svoj narod in za svojo domovino, da bomo samo z velikimi žrtvami mogli kaj velikega doseči. Bolj ko bo naša ljubezen do naše domovine velika, bolj ko bo požrtvovalna, bolj ko bo dejanska, tembolj bo napredovala naša domovina, bolj bo varna, bolj jo bodo spoštovali in upoštevali naši sosedje. Tako naj torej postane spomenik slovenskemu vojaku ognjišče, ob katerem se bo ves naš narod in zlasti vsa naša mladina ogrevala v topli in neusahljivi ljubezni do svojega naroda in do svoje domovine! (Iz »Slovenca.«)
§ 9. Civilne žrtve. Za civilne žrtve se smatrajo osebe obeh spolov, ne glede na starost, ki se ponesrečijo:
a)	v času vojne slučajno, brez svoje krivde, ob priliki vojnih operacij, od eksplozij, od strupenih plinov itd.,
b)	radi sovražnikovega nečloveškega postopanja (streljanja, ubijanja, vešanja, sežiganja, mučenja, gladovanja in odrekanja zdravniške pomoči v času okupacije, interniranja, vjetništva in prisilnega dela za sovražnikovo korist);
c)	ki jih v mirni dobi radi njihovega narodnega prepričanja in dela sovražna oblast obsodi, zapre ali na kakšen drugi način muči in
d)	v slučajih vpada na mejah, preganjanja ali reševanja ljudstva pri poplavah, požarih, potresih ali pri sličnih nesrečah.
§ 10. Nepsoredne in posredne žrtve.
Neposredne invalidske pravice uživa umrla ali še živa žrtev, ki je bila osebno ponesrečena, a posredno invalidsko pravico uživajo njihove zadruge, občine in dobrotniki.
§ it. Rodbina in zadruga. K rodbini
umrle ali še žive žrtve se v smislu tega zakona štejejo:
1.	žrtev sama,
2.	njegovi starši, dedi in babice,
3.	njegova žena ali vdova,
4.	njegovi otroci: zakonski, nezakonski in priznani, ne glede ali so priznani ali osvojeni šele po zadobljeni invalidnosti;
5.	vnuki, če jim je umrl oče.
6.	Od pobočnih sorodnikov po krvi in svaštvu kakor tudi od nesorodnikov tisti moški ali ženski otroci, mladoletni in polnoletni, za katere je ta žrtev skrbela, ali še skrbi, ali so ti otroci za njo ali za njegove trpeli ali še trpijo.
K rodbini se šteje tudi tisti otrok ženskega spola, ki se je poročil izven rodbine, pa se je pozneje, vendar brez svoje krivde, vrnil v očetovo hišo.
K rodbini se šteje tudi tista oseba, ki se s pristankom rodbinskega glavarja uči, ki služi ali dela izven območja rodbine.
Hišna skupnost je zadruga, če živi v nji in dela pod enim starešinom nerazdeljeno v smislu prvega odstavka tega člena, in ki so medsebojno povezani s krvnim sorodstvom, ali z osvojitvijo v zadrugo.
§ 12. Prenehanje zadruge in rodbine. Invalidske pravice pripadajo tudi tisti zadrugi, v kateri so bile žrtve, čeprav je zadruga z razdelitvijo prenehala. In to seveda le, če se_ je izvršila razdružitev v dobi, v kateri bi ji drugače pripadale invalidske pravice. Te pravice pripadajo tudi rodbini, kateri so izumrle vse osebe, ki bi imele v nji neposredne pravice do narodovega priznanja in do invalidnine.
V prednjih slučajih uživajo invalidske pravice tiste osebe, odnosno občine, ki jih odreja § 26. tega zakona.
S? 13. Invalidski dobrotniki. Naslov invalidski dobrotnik pripade vsaki naši in tuji osebi, misiji, ustanovi, občini, zbornici, vojni edinici, uradu, podjetju, delavnici, skupini, društvu, zvezi, klubu, udruženju, zadrugi, organizaciji itd., ki s svojim delom koristijo ali darujejo v naravi, v denarju, nepremičnini in premičnini, darila, ali jih testamentirajo Narodnemu invalidskemu fondu za oskrbo vojnih žrtev.
Narodni invalidski fond se zahvali pismeno vsakemu dobrotniku za njegovo dobroto in objavi dar v svojem glasilu, v listu »Ratni invalid«. Invalidski dobrotniki imajo pravico na invalidsko povelje — pohvalnico, na invalidsko zvezdo, na aktivno sodelovanje na zborih Narodnega invalidskega fonda, kakor tudi na druga priznanja in na pomoč v slučaju obubo-žanja.
Narodni invalidski fond vodi »Zlato knjigo«, v katero vpisuje imena, prispev-ke in dobrote svojih bivših, sedanjih in bodočih dobrotnikov.
§. I'k Naše in tuje žrtve. Invalidske pravice in pomoč pripadajo:
a)	našim sedanjim državljanom brez °.z^ravna ^°> kakšno državljanstvo so imeli v času, ko so postali žrtve:
b)	emigrantom-Slovenom, ki stalno živijo in delajo v naši državi in želijo postati naši državljani, in
c)	tujcem, ki stalno živijo in delajo pri nas in so se bojevali v srbski, črnogorski ali kakšni drugi naši zavezniški vojski, ako od svoje države ne uživajo invalidnine.
Za ostale tuje državljane - vojne žrtve, ako se začasno ali stalno zadržujejo v naši državi, skrbi Narodni invalidski fond soglasno obstoječih mednarodnih dogovorov in običajev.
§ 15. Spol, čin, položaj, premoženje in davki. Spol, čin v vojski, položaj v službi alW družbi, premoženje ali davki ne vplivajo na priznanje za invalidnino. Pač pa vplivajo na predpise, ki jih ta zakon predpisuje glede raznih socialnih pomoči.
§ 16. Invalidske pravice ne zastarajo. Pravica na priznanje, na invalidnino in na socialno pomoč ne zastara. Te pravice tečejo od dogodka, ki je vzrok nesreče in razlog za invalidske pravice. Le tistim, ki bi se prijavili šele po treh letih, se bodo invalidske pravice priznale le od dneva prijave.
Osebam, katerim so invalidske pravice odvzete z obsodbo sodišča, se vračajo brez ponovne rešitve, ko izteče rok, izrečen v obsodbi, ali ko prenehajo posledice izrečene kazni.
S 17. Pridobljene pravice in reparacije. Osebam, katerim so pristojne oblasti po prejšnjih invalidskih zakonih priznale neko invalidsko pravico, pa jim je isto ta ali Oni invalidski zakon odvzel ali zmanjšal, se jim bodo iste vrnile. Preiskalo se bo, zakaj so bile te pravice odvzete ali zmanjšane. Vrnjene bodo za dobo, za katero bi bile v veljavi, če bi jih prejšnji zakon priznal, najdalje pa do uveljavljenja tega zakona.
Osebam, ki so se že prijavile za kakšno invalidsko pravico po dosedanjih invalidskih zakonih, pa jim te prijave niso bile rešene, se bodo te prijave in zahteve priznale, če izpolnjujejo pogoje in so za preteklo dobo pa do najdalje, ko stopi ta zakon v veljavo. In to v smislu prejšnjega zakona, po njegovi spremembi ali dopolnilu, ali uredbi, kaj ho pač za prosilce bolje ugodno.
Vojnim in civilnim žrtvam iz svetovne vojne, ki so bili državljani prejšnjih kraljevin Srbije in Črne gore, se naj izplača ostanek osebnih reparacij, ki jih je država za nje sprejela v letih 1921—1932 na podlagi mirovne pogodbe in drugih sporazumov, sklenjenih po svetovni vojni.
Vsi zaostanki iz 1., 2. in 3. odstavka tega paragrafa so v invalidskih obvezah, v teku petih let, soglasno odredbi, ki jo izda Ministrski svet najpozneje v enem letu od dneva, ko postane ta zakon pol-nomočen, izplačati.
Invalidske pravice in pomoči po tem zakonu se lahko spremene, izpopolnijo ali obrazložijo z zakonom, uredbo ali s pravilnikom ie po predhodnem sporazumu z upravo Narodnega invalidskega fonda.
§ 18. Dedovanje invalidskih pravic in pomoči. Izvzemši invalidnino, ki traja, kakor predpisuje § 34, je narodovo priznanje dedno tudi v zadrugi, ali rodbini in prehaja s pokolenja na pokolenje.
Enaka pomoč, prvenstvo in ugodnosti iz poglavja IV. tega zakona, pripadajo rodbinam po tem zakonu priznanim žrtvam, ne glede na stopnjo in pokolenje sorodstva.
§ 15. Kdo je siromašen? Za siromašno se v smislu tega zakona smatra tista zadruga ali rodbina, v kateri v slučaju razdelitve na vsakega njenega člana odpade manje od 500 dinarjev davka na zemlja-rino, zgradarino, pridobnino ali usluŽ-benski davek.
Poglavje II.
Narodovo priznanje.
8 20. Vrste priznanja. Žrtvam, v smislu tega zakona, se daje vidno narodovo priznanje:
1.	da se vpiše njihova imena in dela V »Invalidski arhiv«;
2.	da se jih spominja pri zadušnicah in na predavanjih;
3.	v spominskih knjigah;
4.	z invalidskim poveljem — zahvalnico;
5.	z invalidsko specijalno karto z oznaki pravic in ugodnosti;
6.	s spoštovanjem v življenju in
7.	s častnimi pogrebi.
8 21. Invalidski arhiv. V Domu vojnih invalidov v Beogradu se ustanovi oddelek Narodnega invalidskega fonda z imenom »Invalidski arhiv«. V »Invalidskem arhivu« se bodo zbirala in čuvala imena in dela vseh žrtev, po tem zakonu priznanih, s čim bolj natančnimi podatki in če le mogoče, z njihovimi fotografijami.
Invalidski arhiv podaja oblastvom in zainteresiranim vsa poročila in izdaje tudi potrebna potrdila na podlagi zbranih dokumentov.
Vse civilne, upravne, vojaške in sodne oblasti predajo Invalidskemu arhivu vsa akte, ki se nanašajo na žrtve po tem* zakonu. V kolikor bi se to ne moglo zgoditi v izvirniku, se izroče v legaliziranem prepisu. Za vse ostale žrtve, za katere ti uradi ne bi mogli dati podatkov, zbere iste Invalidski arhiv.
S 22. Grobovi, zadušnice in predavanja. Narodni invalidski fond skrbi za grobove, pokopališča in za spomenike vojnih žrtev v državi in v inozemstvu ter pomaga sorodnikom, če hočejo prenesti njihove kosti iz inozemstva v domovino.
Na dan 1. decembra vsakega leta so v vseh cerkvah in molilnicah svečane zadušnice z vigilijami za umrlimi in padlimi vojnimi žrtvami. V vsaki občini se vrše javna predavanja o zaslugah in delovanju tvorcev in žrtev naše osvoboditve in združitve.
8 23. Spominske knjige. Vsako leto ob
1.	decembru izda Narodni invalidski fond spominsko knjigo, v kateri bodo na kratko opisana delovanja in zasluge naših vojnih žrtev. Na koncu knjige bo tabelarni pregled (za vsak srez posebej) imen vseh žrtev, ki so v tistem srezu.
Te spominske knjige se bodo delile brezplačno zadrugam in rodbinam vojnih žrtev, vsem šolam, odborom Udruženja vojnih invalidov in invalidskim Ifobrot-nikom. Ostalim organizacijam, društvom, zadrugam in ljudstvu se bodo prodajale po skromni ceni.
8 24. Invalidske pohvalnice — povelja. Invalidske pohvalnice — povelja se da vsaki zadrugi ali rodbini, ki je dala vsaj eno žrtev v vojni.
Občinam se bo dalo posebno povelje, v katerem bo označeno število umrlih in živih žrtev, ki so v dotični občini.
Invalidska povelja se bodo dajala invalidskim dobrotnikom, v katerih bo označena dobrota, ki so jo naredili ali prispevek, ki so ga dali.
Invalidsko povelje — pohvalnica se predaja vsako leto na dan 1. decembra pri svečanem predavanju po zaupnikih
»Narodnega invalidskega fonda« v posameznih občinah.
§ 25. Invalidska zvezda. 1. Upelje se novo odlikovanje »Invalidska zvezda« in to v treh veličinah: v srebru in v zlatu. Velika, zlata »Invalidska zvezda« (velikost kovanih 50 dinarjev) se bo dajala zadrugam, rodbinam ali občinam, ki so dale več žrtev umrlih v času tekom 6 mesecev po ukazu o demobilizaciji, ali dobrotnikom Narodnega invalidskega fonda, ki so mu, ali mu bodo dali najmanje 500.000 dinarjev.
2.	Velika srebrna invalidska zvezda (iste veličine kakor zlata) se bo dajala zadrugam, rodbinam ali občinam, ki so dale več živih vojnih žrtev ali takšnih, ki so umrle po preteku 6 mesecev po ukazu o demobilizaciji, ali dobrotnikom Narodnega invalidskega fonda, ki so mu, ali mu bodo poklonili več kakor 300.000 din.
3.	Srednja zlata invalidska zvezda (v velikosti 20 dinarjev) se bo dajala zadrugi ali družini za vsako umrlo žrtvo, ali dobrotniku, ki je daroval ali bo daroval Narodnemu invalidskemu fondu najmanj 100.000 dinarjev.
4.	Srednja srebrna invalidska zvezda (iste velikosti kakor zlata) se bo darovala zadrugi ali rodbinam, ki je dala vsaj enega invalida, ali dobrotniku, ki je dal ali bo dal Narodnemu invalidskemu fondu vsaj 50.000 dinarjev.
Invalidi, dokler žive, imajo pravico nositi to zvezdo na prsih, kjer se nosi tudi vsako drugo bojno odlikovanje, ker ima rang istega odlikovanja.
5.	Mala zlata invalidska zvezda (velikost 10 dinarjev) se daje vsakemu članu zadruge ali rodbine, ki je stekel svoje pravice od umrle žrtve, ali dobrotniku Narodnega invalidskega fonda, ki mu je, ali mu bo daroval najmanj 20.000 din.
6.	Mala srebrna invalidska zvezda (v velikosti zlate) se bo dajala vsakemu članu zadruge še živega invalida, ali dobrotniku Narodnega invalidskega fonda, ki mu je, ali mu bo daroval najmanj 1000 din.
Invalidska zvezda je dedna v zadrugi ali družini in se ne more odtujiti ali založiti ali rubiti. Odvzame se lahko le, ako bi nosilec ali dedič bil obsojen za težke sramotne zločine, kakor to predpisuje zakon.
§ 26. Odlikovanja zadrug in rodbin, ki so prenehale.
Ako se zadruga, kateri pripada zlata ali srebrna invalidska zvezda, po vojni porazdeli, razdruži, tedaj zvezdo nosi predvsem oče ali mati, ki sta dala največ žrtev. In če njih ni, jo nosi zadnji starešina prenehavše zadruge, odnosno, ako je on umrl, najstarejši živi zadrugar.
Ako je rodbina, kateri pripada srednja zlata ali srebrna invalidska zvezda, prestala in ni nikogar od bližnjih krvnih sorodnikov, se odlikovanje predaje občini, v kateri je žrtev imela svoje poslednje stalno pribežališče.
Občinam se bo predala invalidska zvezda tistega lastnika, ki bi ne zapustil nobenega dediča.
§ 27. Oblika, trak, izročitev in obnovitev invalidske zvezde. Vsaka invalidska zvezda ima v sredini polja državno trobojnico, na kateri je urezana mrtvaška lobanja. Pod njo se križata dve kosti.
Invalidska zvezda visi na traku in to:
a)	nosilci zlatih invalidskih zvezd iz zadrug ali rodbin jih nosijo na črnem traku;
b)	nosilci srebrnih invalidskih zvezd iz zadrug in rodbin na rdečem traku;
c)	invalidski dobrotniki nosijo zlate in srebrne invalidske zvezde na traku z mavričnimi barvami.
Predaja invalidskih zvezd se vrši vsako leto na dan 1. decembra.
Invalidski dobrotniki, ki po prejemu prve invalidske zvezde še bodo darovali Narodnemu invalidskemu fondu, bodo vsako leto na dan 1. decembra odlikovani z zlato ali srebrno invalidsko zvezdo, na kateri bo gravirana dotična letnica. Ponovno odlikovani imajo pravico, da minijaturne odgovarjajoče zvezde odtisnejo na traku prvega odlikovanja kot dokaz ponovnega odlikovanja in hvaležnosti. Na na isti način nosijo nova odlikovanja vojne žrtve-dobrotniki na svojih črnih in rdečih trakih.
§ 28. Spoštovanje v času življenja. Narodni invalidski fond se spominja vseh dobrotnikov ob svečanih dnevih, ki so kakor dnevi slave, goda, poroke, proslave jubileja, rojstnega dne, velikih praznikov, kakor tudi v dnevih žalosti (smrti, zadušnica). Pri teh svečanostih se bo poudarjalo poleg sožalja tudi izguba za domovino in družbo, kakor tudi njihova dobra dela in zasluge v življenju.
Na vse javne dvorske, državne, narodne in družabne svečanosti se morajo vabiti tudi zastopniki Narodnega invalidskega fonda in Udruženja vojnih invalidov, kakor tudi nosilci velikih zlatih in srebrnih zvezd.
Pri vseh javnih svečanostih se mora nosilcem invalidskih zvezd rezervirati vidno častno mesto.
Javni uslužbenci, bilo to v uniformi ali v civilni obleki, in vojaki, brez ozira na čin, morajo na ulici in na javnih mestih pozdraviti nosilce velikih zlatih in srebrnih invalidskih zvezd in jim izkazati spoštovanje.
Nosilci invalidskih zvezd imajo prvenstveno pravico za sprejem pri vseh javnih uradih, zavodih, podjetjih in ustanovah.
Nosilci invalidskih zvezd sodelujejo na zborih sreskih poverjenikov Narodnega invalidskega fonda in na njih volijo delegata za glavni zbor tega fonda.
§ 29. Pogrebne časti. Pri pogrebu nosilca invalidske zvezde morajo biti navzoči zastopniik občine. Narodnega invalid-
skega fonda, Udruženja vojnih invalidov in krajevne državne oblasti, upravne in vojaške ustanove, če se v tistem kraju nahajajo.
Ako je pogreb nosilca velike zlate ali srebrne invalidske zvezde osebni invalid in je v tistem kraju vojaška posadka, mora ona po svojih zastopnikih prisostvovati pogrebu in umrlemu izkazati vojaške posmrtne časti.
Poglavje III.
§ 30. Invalidnine za umrle žrtve v vojnem času.
Zadruga ali rodbina, v kateri je, iz razlogov, ki jih priznava ta zakon, v vojnem času umrla oseba ali bila pogrešena, sprejema za vsako tako osebo mesečno 240 dinarjev.
§ 31. Invalidnina za živečega invalida:
Zadruga ali rodbina sprejema mesečno za vsakega živega invalida:
L za	20%	nesposobnosti	Din	120.—
II. »	30%	>	»	180.—
III. »	40%			240,—
IV. »	50%	»	>	300.—
V. »	60%			360,—
VL »	70%	»		420.—
VIL »	80%	>	>	480.—
VIII. »	90%			540,—
IX. »	100%	»		600.—
X. čez 100%			»	900.—
To zdravilno akcijo bo izvajal Narodni invalidski fond v sporazumu z Ministrstvom socialne politike in narodnega zdravja s svojimi uradi ali preko centralnega higijenskega zavoda, preko zvez zdravstvenih zadrug, preko središnjega urada za zavarovanje delavcev, britanske blagajne in njej sličnih ustanov, zveze zdravniških zbornic, zdraviliških občin in raznih združenj za ohranitev narodnega zdravja.
V	tej akciji bo v prvi vrsti šlo za to, da se zboljšajo splošne higijenske razmere v stanovanjih tistih žrtev, ki jih ščiti ta zakon, skrbelo se bo za snago, za dovolj svetlobe, za potrebno število postelj, perila, obleke, obutve, kuriva, zdrave hrane itd.
V	koliko je kakšna oseba po tem zakonu zaščitena tudi za slučaj bolezni ali nezgode (Okrožni urad, Merkur etc.) lahko invalidski fond plača svoj del, če se dotična socialna ustanova obveže, da bo taki osebi nudila vso zdravstveno pomoč prvenstveno, pred vsemi drugimi, katerim ne bi bila taka pomoč nujno potrebna.
Lastniki hotelov in penzijonov po kopališčih, letoviščih in zdraviliščih, morajo vso sezono po znižani ceni sprejemati na zdravljenje ali oddih gotovo število oseb, ki so zaščitene po tem zakonu, vendar največ do 3°/o vseh letnih gostov — če bo to zahteval Narodni invalidski fond.
Za 100% nesposobne se smatrajo inva- ; lidi, ki so slepi na obe očesi ali nimajo i obeh nog ali obeh rok, ali nimajo ene no- ; ge in ene roke, ali kateri so radi ran ali i bolezni (posebno radi tuberkuloze) tako ; neokretni in privezani na posteljo, da jim ; je potrebna stalna tuja pomoč.
§ 32. Invalidnina za umrlega invalida ! in žrtev, umrlo v mirnem času.
Po smrti invalida se njegova invalid-.n in a brez ponovne prijave in sodbe izplačuje njegovi zadrugi ali rodbini.
Ako je žrtev umrla po preteku »vojnega« stanja ali v mirnem času, a ji ni določen odstotek invalidnosti, zadruga ali rodbina prejema invalidnino invalida II. kategorije po § 31. tega zakona.
§ 33. Več Invalidnin. Invalidnina, odrejena po §§ 30 in 21 tega zakona, pripada zadrugi ali rodbini in to za vsako umrlo ali še živo vojno žrtev.
§ 34. Trajnost invalidnine. Zadruga ali rodbina uživa invalidnino dotlej, dokler živi:
a)	invalid v smislu tega zakona;
b)	ded ali babica, oče ali mati, ali vdova žrtve v smislu tega zakona, in
c)	otrok ali kakšna druga oseba, za katero je skrbela umrla žrtev, ali če je ta oseba skrbela za umrlega ali za njegovo rodbino.
Če se ženska poroči, izgubi pravico na invalidnino, oziroma na del invalidnine, pač pa ima pravico iz §§ 42, 43 in 44 v
koliko je to mogoče.
§ 35. Dodatki:
Invalidi čez 100% invalidnosti dobivajo dodatek 600 Din.
2.	Invalidi, nosilci Karadjordjeve zvezde z meči, dobe t20 dinarjev. Odlikovani z zlato kolajno »Obilic za hrabrost«, 60 dinarjev, s srebrno 30 dinarjev mesečno. Istotako zadruge oziroma rodbine umrlih, ki so nosili ta odlikovanja.
3.	Osebe, starejše od 70 let, pa tudi mlajše, ki so popolnoma nesposobne za delo in siromašne, dobe mesečno dodatek 120 dinarjev.
4.	Siromašni rodbini pripade za vsakega člana, ki nima nobenega postranskega zaslužka, honorarja ali pokojnine, mesečno 60 dinarjev.
§ 36. Invalidski domovi in azili. V vsaki banovini bo postavil Narodni invalidski fond invalidski dom, v katerem se bo brezplačno vzdrževalo invalide in tudi druge ostarele osebe, kakor tudi za delo nesposobne, če so siromašne in pripadajo zadrugam ali rodbinam zaslužne vojne žrtve.
Ko se kaka oseba nahaja v invalidskem domu, ji ne pripada noben dodatek razen za hrabrost, a od invalidnine ena tretjina.
Pri invalidskih domovih bo po možnosti poljedelstvo, na katerem se bo učila kmečka moška in dekliška mladež poljedelstva, a pridelki se bodo pred vsem izkoriščali za preživljanje v domu.
V vsakem banovinskem ali drugem invalidskem centru se bo odprl azil za invalide, ki prihajajo tja po svojih poslih, ter bodo imeli brezplačno prenočišče, seveda za omejeni čas.
§ 37. Zdravljene in proteze. Ena izmed najbolj važnih obvez Narodnega invalidskega fonda je zdravljenje bolnikov in okrepitev zdravja rodbin in oseb, zaščitenih pod tem zakonom.
Narodni invalidski fond bo dajal na svoj račun proteze (umetne dele telesa) in druge ortopedske potrebščine, zavoje, vozičke, čevlje, palice itd.:
a)	vsem invalidom po tem zakonu;
b)	vsem ostalim siromašnim ubožcem, pred vsem otrokom, katere ščiti ta zakon, posebno pa tedaj, če so v nevarnosti, da bi radi pohabljenosti ali bolezni ali radi poslabšanja istih izgubili vso ali trajno sposobnost za delo.
Ravnotako ima invalid pravico na brezplačno bolniško ali ambulantno zdravljenje za vse bolezni, radi katerih je bil spoznan za invalida, kakor tudi za vsa njegova poznejša poslabšanja.
Za odbrano in za krepčitev zdravja in za zdravljenje vseh drugih bolezni in za potrebno rekonvalescenco (popravljanje) članov zadruge in rodbine, katere ščiti ta zakon in so siromašni, izda Narodni invalidski fond povprečno letno po 100 dinarjev za eno rodbino.
Osebe, zaščitene po tem zakonu, katere odpravi Narodni invalidski fond na zdravljenje ali na oddih v kakšno zdravilišče, kopališče, so oproščene od vseh zdraviliških taks in taks za prenočevanje.
V nujnih slučajih vsaki zdravnik brez razlike mora brez honorarja izkazati pomoč osebi, ki jo ščiti ta zakon. Njegovo zdravniško uslugo bo nagradil Narodni invalidski fond.
(Dalje prihodnjič.)
Opomba uredništva: Dobro bi bilo, da razgovarjate o tem načrtu, se posvetujete in Oblastnemu odboru sporočate svoje misli, mnenja in predloge. Tako bomo vsi — vse Udruženje — aktivno sodelovali pri novem zakonu.
Naprodaj je posestvo, obstoječe iz male hiše v dobrem stanju, njive in vrta, na katerem je okoli 70—75 sadnih dreves, ki dobro rode. Zemljišče je v nekoliko bregovitem kraju. Cena 15.000 Din. Ponudbe pošljite tov. Sto-pinšku Ivanu, Lahov graben št. 82, pošta Jurklošter.
KNJIGA, KI JO JE VREDNO KUPITI IN CITATI
Junaki v dneh vihre, groma, bliska in strel, ki so v besnosti človeških strasti in človeškega zverinstva zidali svobodno hišo Slovencev, Hrvatov in Srbov — vojni dobrovoljci, so napisali svoje spomine iz tistih dni žrtvovanja in jih izdali v knjigi: »Dobrovoljci, kla-divarji Jugoslavije«. Dobila je tudi najvišje priznanje! Čujte!...
Po d v. dami gospe Franji Tavčarjevi je bila izročena Nj. Vel. kraljici Mariji knjiga »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Z zahvalo za knjigo z najvišjega mesta je bila sreska organizacija vojnih do-brovoljcev v Ljubljani obveščena, da je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila odrediti, da se 10 knjig razdeli med višje razrede ljubljanskih srednjih šol. Razdelitev bo izvršil prosvetni oddelek banske uprave. Poleg že številnih najlepših ocen in pohval doma in na tujem so dobili vojni dobrovoljci za svoje krasno, znamenito in res monumentalno delo lepo priznanje z najvišjega mesta.
Vesti vojnih dobrovolj. cev. Društvena pisarna sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki je v Frančiškanski ulici št. 10, posluje od septembra dalje vsak dan razen nedelj in praznikov od 18. do 19. ure. Dne 3. oktobra odkrijemo vojni dobrovoljci svojemu pokojn. tov. dobrovoljcu-heroju inž. Ivanu Gosarju na njegovi rojstni hiši spom. ploščo v Stari Loki. Opozarjamo že sedaj vse vojne dobrovoljce in našo javnost na to spominsko prireditev. Pokojni Gosar je bil med dobrovoljci in vsemi Slovenci, ki so pomagali ustvariti Jugoslavijo, eden največjih herojev.
Znamenita knjiga: »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije« — beograjsko »Vreme« jo naziva v svoji oceni: »Kapitalno delo na slove-načkom jeziku«, se naroča pri sre-ski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani in se lahko osebno dvigne v društveni pisarni v zgoraj naznačenem času. Oni, ki so knjigo že dobili, pa je niso plačali, se vljudno naprošajo, da to store čim prej.
! Izdaja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovorni ; urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta št. 13 i Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, (pred-1	stavnik Albert Kolman).