Grob Kristusa živega. Besede, ki srco jih zapisali kot naslov, so vzeta lz cerkvene pesmi, ki je stara kakšnih 900 let in ki se čita ali poje kot liturgična pesem sv. maše na velikonočni praznik. Te besede kratko in določno izražajo skrivnost, pomen in važnost Velike nofil. Grob Kristusa živega! Grobovi sprejemajo mrtve Ijudi ter zadržujejo njihov prah, dokler jih ne odpre tromba poslednjega dneva, pozivajoča vae ljudl k vesoljni sodbi. Kristusov grob je tudi sprejel v svoj mirni objem Zveličarja, urarlega na križu, pa ga nl nnogel zadržati v svojem hladnem oklepu. Oživljen je Kristus tretji dan zmagoslavno vstal iz groba, Zato je Kristusov grob oznanitelj Zveličarjeve ljubezni. Iz neizmerne ljubeznl do nas se ja Sin božji včlovečil, da bi naa s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. S svojim križem, na katerem je v težkih mukah prelil svojo kri, je odvzel ¦ človeštva strašno težo greha in krivde. Obenem nam s svojim križem olajšuje težavno breme življenjskega križa. Kristusov grob pa hkrati vaemu svetu oznanja vsemogočnost Zveličarja kot pravega Sinu božjega. Velika je moč groba in strašen je njegov ledeni objem: noben člov&k, naj si je v življenju razpolagal 9 toliko oblastjo in močjo, se ga ne more obraniti. Kristusov grob pa je moral tretji dan odpreti svoj zapah, in Gospod se je kot zmagovalec smrti, zlobe in trohnobe dvignil iz groba, Grob Kristusa živega, all je vsepovsod v čislih, kakor bl moral biti? Kjer je brezboštvo doma, tam 88 Kristusu čast ne da. Ruski boljševiki kot bogotajci odklan]a]o Kristuaa-Zveličarja ter so odpravill njegove praznike. O največjih njegovih praznJkih, o Božiču in Vellki noči, mu skazujejo največjo nečast. Ko se bo povsod po krščanskem svetu praznoval Velikl teden In Velika noč, bodo boljševiki po mestih Rusfj« uprizarjali najpodlejSe sramotltve Boga, vere in cerkve ter vršili najbolf podivjane bogoskrunske izgrede protl Kristusu. Veliki petek, dan Kristusovega trpljenja ln njegove smrti, se zasmehuje z gledališko igro, kl jo Ja Izdal boljševlški Ijudski komisarijat za prosveto (proavetno ministrstvo) in ki jo morajo igrati ne samo odrasii, marveC tudi šolski otroci. V tej Igri se Easmehujejo čudežf, ki so se dogodili ob Gospodov! smrti. Ropofejo stroji, tako ]e zapisano v lgri, na- enkrat pa se dogodi čudei: motorji se ustavijo, vsl stroji obmolknejo, 4800 kg težko kladivo, ki je lete^ lo od zgoraj, s« j« nenadoma sredi pota kakor ob^ nemoglo ustavilo. Čudež, čudež: vzklikajo delavd ia delavke. Kaj se je zgodilo? Umrl je naš voditelj, veliki Ljenin j« umrll Ali ni to najdrznejše bogokletno zasramovanje Velikega petka, dneva zveličavne Gospodove smrti?! Na sličen satanski način zasmehujejo boljševiki dogodek v Kristusovem grobu na veiikonedeljsko jutro. To so sadovi brezboštva, zasajenega in gojenega v zapadni kulturni Evropi. Boljševiški marksistl v Rusiji so to brezboštvo razvili do vrhunca sovraštva do boga in Zveličarja. Krščanstvu grob: to ja njihovo geslo. In to geslo se razširja povsod, kjer so pristašl nekrščanskega marksizma. Bila bi velika samoprevara, ako bi mislili, da je materijalistični socializem po svojem prepričanju v tem oziru kaj boljši. Dunajeki nadškof kardinal dr. Piffl je t svoji pridigi, kl jo je imel o priliki protesta zoper preganjanje krščanstva na Ruskem, odkritosrčno lzjavll, da bi materijallstični komunisti in socialisti na Dunaju takoj uprizorili ruske razmere, ako bi dobili oblast v evoje roke. Značilno je ter se mora kot tako ugotoviti, da slovenski socialistični listi nimajo nobene grajalne besede za bogoskrunsko dlvJanje ruskih boljševikov, marveč da zahtevajo svobodo in pravlco tudf za brezboštvo. Tako je »Delavska politika« v Mariboru v članku 26. marca tega leta zapisala t« besede: »S stališča versk« svobod« lma tudl atelzem (brezboštvo) pravico do svobode.« Ta izjava jasno kaže, da se tajne želje ne dajo zakritl. Brežboštvo hoč« kršCanstvu izkopati grob. Svobodomlselstvo mu povsod pomaga z vsemi sredstvl. Kristjani pa bl ravno te dni morali priti do globlje zavestf svoje dolžnostl do Krist'jsovega križa, do orodja trpljenja In zveličanja. Straža ob Gospodovem križu, obramba naukov in zapovedi Križanega je naSa naloga. All hočemo biti takSni stražarjl vst in vsakteri Izmed nas? Od tega je odvisen naš uspeh v javnem ilvljenju. Zavedajmo se svo.ie dolžnosti ln okrepimo 86 z zaupanjem za njeno izvrševan.1«, ko bomo te dni klefali pred grobom na križu umrle* ga ln 6ez tri dnl od smrtl vstalega Zveličarjal .