459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
JUBILEJI
Prof. dr. Walter Lukan – {estdesetletnik
Med koro{kimi slovenskimi intelektualci je glede
na njihovo relativno {ibkost, {tevilo zgodovinarjev in
tudi {tevilo tistih, ki so se uveljavili na historiograf-
skem podro~ju kar veliko. Od starej{e generacije sta
slovensko zgodovinopisje pa~ najbolj zaznamovala
profesorja Fran Zwitter in Bogo Grafenauer, med da-
na{njo (recimo ji tako) zrelo generacijo pa naj poleg
prezgodaj umrlega profesorja celov{ke univerze An-
dreasa Moritscha omenim Feliksa J. Bistra, Avgu-
{tina Malleja in Walterja Lukana, ki je letos 18. marca
dopolnil {estdeset let. Tu naj omenim {e jubilantovega
brata, tudi ‘al ‘e pokojnega Josefa Lukana, ki je na
dunajski univerzi doktoriral z biografijo o Francu Gra-
fenauerju. [ir{emu krogu bralcev Zgodovinskega ~aso-
pisa je Walter Lukan manj znan, morda se pa tudi
motim, saj ga dobro pozna mlaj{a generacija {tudentov, ki jim predava od leta 1995, od leta
2000 tudi kot redni univerzitetni u~itelj na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Uni-
verze v Ljubljani.
Jubilant je bil rojen 18. marca 1943 v Beljaku v {tevilni dru‘ini {estih otrok o~etu iz Rovt
pri Logatcu in materi iz Zgornjih Jezerc pri Kostanjah na Koro{kem, kjer je do mature tudi
‘ivel. Osnovno {olo je obiskoval v Vrbi (Velden), {olanje pa je nadaljeval na u~itelji{~u v
Celovcu in z maturo 1964 je bil usposobljen za osnovno{olskega u~itelja na dvojezi~nih
{olah na Koro{kem. U~il pa je samo v {olskem letu 1964/65 in to v Kazazah in Lo~ah ob
Ba{kem jezeru, ‘e jeseni 1965 pa se je inskribiral na univerzi na Dunaju in za~el {tudirati
zgodovino in germanistiko. Po absolutoriju 1970 se je aprila 1971 zaposlil na Österreichi-
sches Ost-und Südosteuropa Institutu na Dunaju ter hitro postal vodja biblioteke in doku-
mentacije. Takoj je za~el tudi neumorno znanstveno delati in svoje zanimanje usmeril predv-
sem na prou~evanje slovenske in ju‘noslovanske zgodovine. Pokojni profesor Richard Ge-
org Plaschka pa mu je bil mentor pri doktorski disertaciji, ki jo je pod naslovom »Zur Bio-
graphie von Janez E. Krek« obranil na Dunaju 10. julija 1984. Izbrana tema disertacije ga je
usmerila v prou~evanje tiste zgodovine, kjer se je razvil v velikega strokovnjaka, to je ob-
dobje slovenske zgodovine 19. stoletja in ~asa do konca prve svetovne vojne, pa delovanja
Jerneja Kopitarja, slovensko-avstrijskih povezav, zlasti kulturnih, prou~evanju politi~nega
katolicizma, nacionalnih stereotipov, {tevilnih vpra{anj prve svetovne vojne in tudi zgodovi-
ni razglednic.
Kmalu po prihodu na in{titut so se za Lukana za~ele vse ve~je obveznosti in naloge. @e
leta 1981 je postal glavni urednik in{titutove revije »Österreichische Osthefte«, ki je ena
najuglednej{ih evropskih revij za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope in glavni ured-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)460
nik je tudi {e danes. Jeseni 1990 je kot honorarni predavatelj za~el na dunajski univerzi s
predavanji, seminarji in proseminarji in to opravljal vse do leta 2000. Jeseni 1995 je ‘e prvi~
postal gostujo~i profesor na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in ta ho-
norarna predavanja je nadaljeval vse do marca 2000, ko je na tem oddelku postal docent za
ob~o zgodovino 19. stol. Leta 1997 je bil izvoljen za docenta in ~ez pet let za izrednega
profesorja. Vmes je bil v {olskem letu 1997/98 honorarni predavatelj na oddelku za zgodovi-
no Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru.
Kot referent se je slovenskim zgodovinarjem prvi~ predstavil na simpoziju v Ljubljani, ki
ga je organiziral tedanji In{titut za zgodovino delavskega gibanja o narodni in socialni poli-
tiki in na katerem je Lukan predstavil poglede Janeza E. Kreka na nacionalno vpra{anje.
Odtlej je bil velikokrat referent na simpozijih, okroglih mizah, zborovanjih slovenskih zgo-
dovinarjev. Posebej je treba omeniti Lukanove prispevke na takoimenovanih vsakoletnih rim-
skih simpozijih, ki jih od 1982 organizira Slovenska teolo{ka akademija v Rimu in na katerih
je Lukan imel referate o Mahni~u, Jegli~u, Kreku, Karlinu, Hrenu, Napotniku, Einspielerju,
Gnidovcu. Nekatere teh simpozijev je tudi pomagal organizirati. V njegovih referatih pa je
bil poudarek vedno na gradivu v dunajskih arhivih, s katerim vse te osebnosti {e niso bile
predstavljene. Zelo odmevna je bila njegova monografija »Jernej Kopitar in evropska zna-
nost v zrcalu njegove zasebne knji‘nice«, ki je dvojezi~na iz{la leta 2000. Predvsem na te-
melju gradiva v dunajskih knji‘nicah in arhivih je Lukan napisal {e vrsto {tudij tudi o drugih
osebnostih slovenskega politi~nega, verskega, kulturnega in znanstvenega ‘ivljenja: Franu
Miklo{i~u, Antonu Koro{cu, Franu Simoni~u in nenazadnje naj omenim zelo obse‘no oceno,
ki je iz{la ob nem{kem prevodu Kardeljevega Razvoja slovenskega narodnega vpra{anja. @e
dve izdaji je do‘ivelo zelo uporabno in potrebno delo o zbirkah za zgodovino vzhodne in
jugovzhodne Evrope v avstrijskih knji‘nicah, arhivih, muzejih in in{titutih, ki je v sodelo-
vanju z M. D. Peyfussom iz{la 1982, mo~no raz{irjena pa 1990 pod naslovom »Ost-und
Südosteuropa-Sammlungen in Österreich«.
Pozabiti ne smemo tudi Lukanove udele‘be na znanstvenih sre~anjih in vabljenih preda-
vanj v Avstriji, Nem~iji, Italiji, na ^e{kem in Slova{kem tako, da je {tevilo njegovih aktivnih
udele‘b ‘e preseglo {tevilo 70.
Po {tevilnih nastopih in objavah o delovanju Janeza E. Kreka je bilo kmalu jasno in razvid-
no, da je Lukan najve~ji poznavalec ‘ivljenja in dela tega pomembnega slovenskega politika.
@e dolgo pa ~akamo na obljubljeno monografsko obdelavo. Marsikdo bi jo ‘e izdal, vendar
pa izjemna skrbnost in akribija Lukanu nekako ne pustita, da bi se odlo~il za natis, ampak
tekst {e kar dopolnjuje in dopolnjuje, ker mu gre mnogo bolj za kvaliteto teksta kot za te‘o in
{tevilo enot potiskane celuloze. Verjamem pa le, da bomo v doglednem ~asu to monografijo
le lahko vzeli v roke.
Izpustiti ne smemo Lukanove uredni{ke dejavnosti. Omenjeno je ‘e bilo, da je dobrih
dvajset let urednik Osthefte in skrbi, da je ves prostor vzhodne in jugovzhodne Evrope ~im
bolj uravnote‘eno pokrit in je revija odprta tudi slovenskim zgodovinarjem in ne tako malo
jih je, ki so se ‘e pojavili na njenih straneh. Poleg tega je bil Lukan urednik ali sourednik {e
nekaterih posebnih publikacij, ki so iz{le pri Südosteuropa Institutu. Posebej naj omenim
zbornike o Miklo{i~u, Karad‘i}u, Kopitarju, zbornika ob 70-letnici direktorja R. G. Pla-
schke. Od leta 1995 pa so iz{li tudi trije zajetni zvezki, ki predstavljajo Hrva{ko, Ukrajino in
Makedonijo in morda bo v tej seriji iz{el tudi zvezek o Sloveniji.
Ker pa se Lukan zanima za marsikaj in ima {tevilne hobije, je tudi iz tega zanimanja
nastalo nekaj zanimivih publikacij. @e leta 1983 je skupaj z. M. D. Peyfussom in H. Weiglom
izdal knjigo o literarni in grafi~ni vojni propagandi v Nem~iji in Avstriji od 1914 do 1918 pod
naslovom »Jeder Schuss ein Russ, jeder Stoss ein Franzos«. Leta 1989 je izdal knjigo »Stu-
461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
dien und Dokumente zur österreichisch-ungarischen Feldpost im Ersten Weltkrieg«. Lukan
je velik zbiralec in zbira vse mogo~e, dve podro~ji pa naj posebej omenim: razglednice in
po{tne ‘ige avstrijske armade. Njegova zbirka razglednic je prav impresivna in tudi denarno
veliko vredna. Zbira slovenske, dunajske, koro{ke, razglednice z vojnimi motivi, za vse niti
ne vem. Zbirka voja{kih po{tnih ‘igov pa je menda sploh najbolj popolna v vsej Avstriji. Z
razglednicami in pisanjem o njih je sodeloval tudi v izdaji »Pozdravi iz na{ih krajev«, njegov
izbor in tekst za dunajska okraja Floridsdorf in Donaustadt pa je iz{el ‘e v {estih izdajah.
To pa {e ni vse. Lukan se zanima tudi za {ah in ga je v {tudentskih letih kar aktivno tudi
igral, bil koro{ki prvak in dosegel mo~ mojstra. Vodil je pevski zbor, {e vedno je vnet plani-
nec in ve~ino po~itnic prebije v gorah, {e vedno dobro igra tenis. Pozabiti pa ne smemo
njegove osebne knji‘nice, saj se je ne bi sramoval noben oddelek za zgodovino, za podro~ja
s katerimi se podrobneje ukvarja pa je sploh te‘ko najti knjigo, ki je nima.
Profesura na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je bila zanj nov izziv,
ki ga v zadovoljstvo {tudentov tudi rad opravlja in jubilantu ‘elimo, da bi {e naprej tako
uspe{no opravljal delo profesorja v Ljubljani in glavnega urednika in nekak{nega ambasa-
dorja znanosti na Dunaju ter obogatil na{o historiografijo {e z mnogimi novimi prispevki.
Franc Rozman