LETNIK XXII OKTOBER-NOVEMBER-DECEMBER 1983 smučina EZ.A/V GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM NAGRADA AVNOJA nas še bolj obvezuje Odbor za nagrado AVNOJA je 22. novembra 1983 to najvišje državno priznanje dodelil Elanu, tovarni športnega orodja Begunje. Svečana vročitev diplome in plakete je bila sredi meseca decembra v Beogradu. Osnovna utemeljitev upravičenosti dodelitve Elanu je sledeča: Elan je ime, ki ga danes pozna velika večina športnikov na svetu. Njegove izdelke iz kvalitetnega in atraktivnega programa uporabljajo rekreativci in vrhunski tekmovalci z vseh kontinentov pa naj se ukvarjajo z letnimi ali zimskimi športi. Zametek Elana — Partizanska smučarska delavnica v Cerknem, ki je oskrbovala enote IX. korpusa borcev NOB — je že določil njegovo temeljno dejavnost — proizvodnjo smuči, ki še danes tvori polovico njegove realizacije. Od ustanovitve leta 1945 do sedaj je Elan ostal zvest svoji osnovni poslovni usmeritvi, to je izdelovanju športnih izdelkov za široko potrošnjo, čeprav je uporabil svoje izsledke in delovno sposobnost tudi za izdelavo tržno propulzivnih izdelkov. Sorazmerna majhnost jugoslovanskega tržišča za optimalne proizvodne serije in pa potreba po uvozu kvalitetnih reprodukcijskih materialov sta Elan že zelo zgodaj silili v izvozno orientirano in mednarodno konkurenco. Na tej razvojni poti je Elan uspešno prebrodil vse faze izvoznih načinov, karakterističnih za prodor jugoslovanskih proizvajalcev na svetovno tržišče, zlasti še široke potrošnje. Anonimni proizvajalec, proizvajalec pod tujim imenom, proizvajalec s svojim imenom, vendar brez označke domicila, izvoznik preko inozemskih firm, izvoznik preko domačih firm, samostojni izvoznik lastnega imena z označbo provenience, to je razvojna pot Elana na svetovnem tržišču od prvega izvoza leta 1950 do danes. Velika, včasih neenakopravna konkurenca s proizvajalci iz drugih držav, je iz Čestitamo k DNEVU REPUBLIKE majhnega kolektiva izsilila v poslovnem smislu gledano organizacijo strokovno solidnih sodelavcev, prekaljenih in izobraženih v nenehnem prilagajanju posameznim tržiščem in končnim potrošnikom. Zato sta ob solidni zasedbi danes za Elan karakteristični sorazmerno velika sposobnost tržne prilagoditve in močna razvojna dejavnost tako, da je možno z vsemi Elanovimi izdelki dokaj uspešno konkurirati. Te karakteristike so se izkazale zlasti v sedanjem rece- sivnem obdobju svetovnega gospodarstva, ko je drastično zmanjšano povpraševanje po športnih izdelkih, zaradi česar so nekateri proizvajalci morali proizvodnjo prepoloviti, mnogo pa jih je šlo tudi v stečaj. Težka Elanova leta, ko je baziral celotno proizvodnjo do sedaj vedno izključno na lastnem razvoju — razen jadralnega letala, ki pomeni razvojno kooperacijo — prinašajo šele v poslednjem času zadoščenje in dokaz v (Nadaljevanje na 2. strani) Temeljni kazalci razvoja DO Elan KAZALEC KOLIČINSKI OBSEG LETNA VREDNOST (83) 1. Smuči (Elan-Brnca-LIK) 700.000 parov; 85 % izvoza 2. Plovni objekti (4,5—8 m) 4.000 kos; 40 % izvoza 3. Jadralna letala 80—100 kos; 90 % izvoza 4. Deli za avtomob. ind. 7.000 kos; 100 % izvoza 5. Lestve 20.000 kos; 30 % izvoza 6. Oprema telovadnic 120 gar; VREDNOSTI 7. Celotni prihodek 4 milijarde N din 8. Eksterna realiz. (77 %GP) 3 milijarde N din; 48 % izvoza 9. Izvoz v $ 12.720.000 $; 85 % konvert. 10. Uvoz v $ 5.400.000 $ 11. Zaposlenost v SFRJ 1.200 štev. 12. Izvoz na zaposlenega 10.600 $ 13. Povpr. mes. neto OD na zap. 18.000 din SREČNO 1984 NAGRADA AVNOJA (Nadaljevanje s 1. strani) pravilnost usmeritve. Tako je Elan tudi eden prvih, ki ima samostojno razvojno raziskovalno enoto Inštitut. To in delovni elan vseh zaposlenih ter dragocene izkušnje v mednarodnem poslovanju daje rezultate, na katere je lahko ponosen Elan in tudi vsa širša družbena skupnost. Za pripadnost k delovnemu kolektivu in za visoko stopnjo poslovnosti pa je imelo pomembno vlogo tudi nenehno razvijanje sistema samoupravljanja, kar je vplivalo na krepitev družbene zavesti vseh zaposlenih. S tem je podana osnova za dobro delo tudi v prihodnosti, ko bodo naše delovne organizacije, še posebej industrija za prosti čas, na velikih poslovnih preizkušnjah. Potrdilo dobrega dosedanjega dela so številna jugoslovanska in mednarodna priznanja ter prisotnost na mnogih velikih športnih prireditvah, kakor tudi izjemni rezultati, doseženi na tekmovanjih v svetovnem merilu z Elanovimi proizvodi. Zaradi mednarodne poslovne usmeritve ima danes Elan delni ali popolni vpliv na poslovno politiko nekaterih firm v tujini, ki Elan zastopajo (v ZDA, Kanadi, na Švedskem, v Avstriji), razen tega ima kooperacijsko mešano podjetje v Avstriji. Večji mednarodni projekti, ki jih danes Elan izvaja, so možni le na osnovi dobrega sodelovanja z drugimi ju- Ob prejemu nagrade Avnoja, smo prejeli mnogo čestitk, za katere se iskreno zahvaljujemo. (Vse naslove smo objavili v »Internih informacijah). Čestitke so prispele od najvišjih osebnosti in institucij SRS, športnih organizacij, bank, združenj, šol, občine, sosednjih podjetij, krajevne skupnosti in drugih. Zelo veliko jih je med njimi od delovnih kolektivov iz Slovenije in iz drugih republik, kar nas najbolj prijetno preseneča. Nemogoče se je vsem in vsakomur posebej zahvaliti, zato naj to javno zahvalo prejmejo z našim tovarniškim glasilom »Smučina«. V nadaljevanju objavljamo kot primer le dve zahvali iz različnih virov. K. S. goslovanskimi organizacijami. Zato poteka intenzivno povezovanje tudi na tem področju, za kar je bil Elan številni pobudnik. Med največje takšne akcije v Jugoslaviji spadajo sodelovanje z Ener-goinvestom, z UNIS Sarajevo, LIK Kočevje, Alpina Žiri, Jassa, Plastika Priština. Svoj prispevek je Elan dal tudi k narodnostni in ekonomski utrditvi slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, saj intenzivno sodeluje s firmo Bene-co v Italiji in ima svojo enoto v Brnci na Koroškem. Sedanji mednarodni in jugoslovanski gospodarski položaj ne dovoljuje mirovanja, temveč nalaga nove nalog in zadolžitve. Zato z doseženimi rezultati tudi v prihodnje ne bo mirovanja, da bi obdržali pridobljeno visoko mesto v tej vrsti plasma-na proizvodnje. Iz obeh razlogov, to je pripadnosti k naši družbeni skupnosti in Jugoslaviji kot večnarodno-stni tvorbi, kot tudi iz poslovnih razlogov, je Elan močno angažiran pri izvedbi olimpijskih iger, saj bo potrebno sodelovanje vseh in še posebej tistih, ki imajo na tem področju čim več izkušenj. Popularnost Elana v svetu, saj so o njem pisali in razpravljali mnogi pomembni in ugledni časnikarji in časopisi, kaže tudi na Elanovo poslanstvo v svetu in doma, kjer ni utrjeval samo lastnega imena in ugleda, temveč je v veliki meri ponesel po svetu tudi ime Jugoslavije. SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET PREDSEDNIK Ljubljana, dne 5.12.1983 6' XII. ELAN, Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Ob podelitvi najvišjega družbenega priznanja, nagrade AVNOJ, vam v imenu Izvršnega sveta Skupščine SRS in svojem iskreno čestitam. Pri vašem nadaljnjem razvoju, zasnovanem na lastnih tehnično-tehnoloških rešitvah in izvozni usmeritvi, naj vam bo to odličje spodbuda za doseganje novih uspehov pri proizvodnji smuči, športne in navtične opreme. Janes^ ^mljarič / '}l f- atlas art agency sebastlan dubrovnlk aa> tel. 28326 tlx atlas 27515 dubrovnlk l.dec 1983. Drug Dolfe ^diskjdipl.o&c. glavni* direktdr ELAN-tovarna športnega orodja 64275 Begunje Poštovani druže Voisk, Izuzetno mi Je drago što je vredno priznanje, nagrada AVNOJ-a ovog puta dodeljena onima koji su je nedvojbeno i zaslužili,tvornici Elan i njenim radnim ljudima. Zaposlenima u tvornici i Vama lično,od srca čestitam nagradu sa željom da takvi kakvi ste i dalje drugima budete primer // Bojana Ijcmadina,urednik dizajn progJSHa Novice Od 1,6 milijona parov smuči Rossignol grupe, je bilo izven Francije narejeno 450.000 parov — 220.000 v Španiji, 100.000 v Italiji, 70.000 v Kanadi in 60.000 v Švici. Celotna letna kapaciteta znaša sedaj 2,2 Mio letno, od tega 57 % v Franciji. Nemška izdelava športnih potrebščin je stagnirala. V približno enakih korakih po 200 Mio DM letno se je povečevala izdelava športnih potrebščin v Nemčiji v letih 1979 do 1982. Leta 1979 je bila vrednost vseh proizvodov 4 milijarde DM, potem pa 4,2 oz. 4,4 do končno 4,58 milijarde DM leta 1982. (Procen-tualno pa se povečanje zmanjšuje od 5 % na 4 % letno). Stare Tone Ob ogledu ELANA »Stabilizacijska« .. . Vodič: Vidite, tukaj melje-mo odpadke lesa s katerimi ogrevamo. Z energijo smo pričeli varčevati že 15 let pred energetsko krizo ... in stabiliziramo se že zelo dolgo ... Obiskovalka: »Se vidi, da ste Gorenjci«. Boljši izgubili HOKEJ BLED : ELAN 9:7 (1:3 - 2:3 - 6:1) Prvi letošnji poraz ELANA s turističnimi delavci Bleda. Poleg težav s postavo naše ekipe, nam tudi sodnik ni bil naklonjen. Rezultat po prikazani igri ni realen. Cerar Jani Elan in olimpijske igre v Sarajevu Še dva meseca nas loči od pričetka olimpijskih iger v Sarajevu. To je verjetno tudi vzrok za vse pogostejša vprašanja, ki jih naslavljajo razni domači in tuji časopisi, novinarji ter poročevalci na Elan. Javnost vse bolj zanimajo Elanove aktivnosti, predvidene za Sarajevo, prav posebno pa kaj bo olimpiada v Jugoslaviji doprinesla Elanu. Elanove koristi v svetovnem merilu povezane z olimpiado v Sarajevu je danes zelo težko prognozirati. Mnogo tega je odvisno od nas samih, še več pa od drugih okoliščin. Če bo olimpiada organizacijsko in v vsem ostalem dobro uspela, se bo to gotovo ugodno odražalo tudi za Elan kot jugoslovansko podjetje in seveda obratno. Kaže, da bo sarajevska olimpiada pod zelo močnim drobnogledom, posebno tistih, ki mislijo da so v svetovnem merilu edini upravičeni in sposobni speljati takšne prireditve. Svet je v glavnem naklonjen Sarajevu, moramo pa računati tudi s tistimi, ki bodo samo čakali na kakšen spodrsljaj, brez katerega nobena takšna prireditev ne mine, ter ga poizkušali napihniti v razne tendenciozne oblike. Pri tem imam v mislih tudi našo konkurenco, posebno nekaj proizvajalcev iz sosednje Avstrije, ki se v bojazni pred našimi uspehi poslužujejo tudi najbolj nizkotnih prijemov, da bi nas onemogočili na svetovnem tržišču. Olimpijske igre kot take, ne gle'de na kraj dogajanja, so za proizvajalca smuči zelo drag in obenem neugoden reklamni medij, saj olimpijska pravila ne dopuščajo nobenih neposrednih aktivnosti na samih tekmovalnih prizoriščih. Proizvajalci opreme smo pravzaprav odrinjeni od tekmovalnega dogajanja v bližnje kulturno središče, kjer se ob znatno večjih finančnih vložkih vsak po svojih močeh in sposobnostih, poizkušamo predstaviti tamkajšnji javnosti in svetu. Tovariši v Organizacijskem komiteju zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu so se že od samega začetka zavedali, da mimo edinega in obenem svetovno re-nomiranega proizvajalca smuči v Jugoslaviji, olim- piada ne sme. Zato so nam kot prvemu ponudili možnost uradnega sponzorja za smuči. Enako prepričanje je prevladovalo tudi pri nas v Elanu in so zato samoupravni organi sprejeli sklep o prevzemu sponzorstva. Tako je Elanova smučka postala uradna smučka zimskih olimpijskih iger 1984, kar s pridom izkoriščamo v reklamne svrhe v svetovnem merilu. Ne smemo pa prezreti, da pri tem ne gre le za gole materialne koristi na obeh straneh, ampak tudi za patriotizem, ki nas povezuje v dobro sodelovanje. Elan ocenjujejo danes v svetovnem merilu kot smučko visoko kvalitetnega razreda. Ta renome smo si pridobili z uspehi v vrhunskem tekmovalnem športu od In-gemarja Stenmarka, preko odličnih domačih tekmovalcev do vrhunskih uspehov v smuku v pretekli sezoni. Kljub temu pa Jugoslavija v svetu ni poznana kot smučarska dežela. Tuji, posebno bolj oddaljeni turist, vedno pomisli le na toplo sonce in lepi Jadran. Zato je zelo dolgo prevladovalo mnenje, da smuči iz Jugoslavije ne morejo biti dobre, ker tam ni smučarske tradicije in masovnega smučanja. Izdatna podpora naše konkurence v tej smeri je še pripomogla k oblikovanju takšnega mnenja v tujini. Nasprotno smo pokazali s prireditvami za svetovni pokal v Kranjski gori in na Pohorju. Mislim pa, da bo Sarajevo največji dokaz, da se lahko Jugoslovani prištevamo med smučarske nacije in da ima Jugoslavija velike in lepe možnosti za razvoj zimskega turizma. Ob tem naj bi pa povsem odpadli še redki pomisleki tudi o Elanu v svetu, češ smuči ne izhajajo iz »tistih alpskih dežel« kjer znajo smučati. Po mojem mnenju je v tem tudi bistveni pomen olimpijskih iger v Sarajevu za renome Elana v svetu. Uspehi naših tekmovalcev, predvsem domačih, bi bili ponovna potrditev naših izdelkov za svetovno javnost in upam da brez uspeha ne bo, saj bomo v vseh disciplinah smučanja, razen tekov, po moči tekmovalcev dobro zastopani. Škoda je le, da In-gemar zaradi svojega polprofesionalnega statusa ne bo smel nastopiti. ^Sarajevo '84 J V Elanu imamo poseben organizacijski štab za pripravo naših aktivnosti v Sarajevu. Nosilec elaborata in organizator v Sarajevu je naš zastopnik tov. Gašič Dejan, po reklamnih vprašanjih pa tov. Vane Brajnik. Delavci prodajnega oddelka TOZD Smuči z referentom za tekmovalno dejavnost in tehničnim servisom pa sodelujejo po potrebi. Zaradi delitve stroškov in boljše organizacije, v večini aktivnosti sodelujemo z Alpino iz Ži-rov, ki je tudi sponzor za smučarske čevlje. V Sarajevu pripravljajo naslednje: 1. S pomočjo obveznic Elana in Alpine je v zaključni fazi obnavljanje hotela Turist na Palah pri Sarajevu. Hotel bo z vsemi kapacitetami na razpolago Elanu in Alpini. Ima 50 postelj z mož nostjo dodatnih ležišč. Hotel je namenjen našim in Alpi-ninim kupcem iz inozemstva in je za ves čas olimpia-de že razprodan. Hotelske stroške nosijo kupci sami. Hotel Turist bo obenem tudi neke vrste center Elana in Alpine, kjer se bodo odvijale vse komercialne in kurtoa-zne dejavnosti. Imeli bomo občasne razstave znanih slikarjev iz Slovenije in BiH, ter folklorne prireditve za naše kupce. 2. V okviru UNIS-turista, v centru Sarajeva, bo posebni informacijski center za Elan in Alpino. Vsi kontakti z zainteresiranimi bodo posredovani našim predstavnikom iz tega centra, prav tako pa bodo tam na razpolago vse informacije za javnost. Tam bosta v ta namen dve hostesi z znanjem tujih jezikov. 3. Najeli smo hišo našega predstavnika tov. Gašiča na Palah, v kateri bodo nadaljnje nočitvene kapacitete za naše predstavnike in servis smuči. Poleg servisa bo ta čas pri Gašiču tudi izposoje- valnica smuči in čevljev za tuje in domače novinarje, za naše kupce in za druge akreditirane osebnosti na olim-piadi, ki bi želele testirati smuči Elan in čevlje Alpina. Izposojevalnica bo brezplačna. Predvidevamo 120 parov smuči in čevljev, vezi da firma Marker brezplačno, ki ostanejo Elanu. 4. Na Jahorini imamo v najemu manjšo vikend hišico, ki bo v prvi vrsti služila kot rezerva za nočitvene kapacitete ter za dnevno oskrbo naših kupcev v času tekmovanj in za testiranje smuči. 5. V okviru centra YU-Ski Poola bomo imeli poseben razstavni prostor za smuči in prostore za razgovore z novinarji. 6. 16 izložb v raznih trgovskih organizacijah v centru Sarajeva bo opremljenih v znamenju Elana, Alpine in Markerja. 7. 5 avtomobilov bo skrbelo za prevoze naših in alpi-ninih gostov. Poleg navedenega so v pripravi razni tiskani propagandni materiali, značke, informacijske mape za novinarje, reklamne kape za novinarje, Elan dežniki in drugo reklamno blago. Zanimivo je, da nam je japonsko elektronsko podjetje Hitachi ponudilo sodelovanje v reklamnem smislu. V Sarajevu bomo z njihovo ekipo snemali razne za Elan in Alpino pomembne dogodke in jih v večernih urah preko televizijskih ekranov v informacijskem centru predvajali za javnost. Hita-chijeve usluge so brezplačne. Pri tem ne bi želel prezreti potrebne Elanove ekipe, ki bo navzoča v Sarajevu. Računamo da bo stalno navzočih 22 ljudi in sicer: predstavniki DO, organizatorji reklame, tehnični servis in izposojevalnica, serviserji za tekmovalne ekipe, predstavniki prodaje in nekaj hostes ter šoferji iz Sarajeva. Elanova ekipa bo enotno oblečena s tem, da efektivne stroške oblačil nosijo udeleženci sami. Interes naših kupcev je izredno velik, posebno v drugi polovici olimpiade, ko bodo na sporedu najzanimivejše smučarske discipline. Štiri dni po končani olimpiadi prične sejem ISPO v Miinch-nu. Večina gostov bo medtem še obiskala Elan, kar pomeni, da v februarju za nekaj delavcev v TOZD smuči ne bo počitka. Računamo, da bo Sarajevo stalo Elan preko 20 milijonov din, skoro polovico tega je medtem že plačano ali poravnano z materialom. Vinko Bogataj Ob uradni otvoritvi obrata plastike Na delovno soboto, 15. 10. 1983, smo s kratko slovesnostjo uradno izročili novo proizvodno halo Plastike svojemu namenu. Na to otvoritev smo povabili predstavnike občine Radovljica, izvajalce del, sovlagatelje, predstavnike bank in letalskih organizacij ter novinarje. Ti so se zbrali v avli upravne stavbe, od koder smo jih ob 12. uri peljali na ogled prostorov in proizvodnje prvih v Jugoslaviji leta 1958, prvi plastični čoln_ pa je bil izdelan leta 1963. Že naslednje leto smo izvozili 70 čolnov na Švedsko. Od takrat do letos se je zmogljivost dvignila na 4000 plovil letno, seveda odvisno od velikosti enot, ki smo jih vsako leto delali. Do sedaj smo izdelali 35840 čolnov, pretežno za veslanje ter motorni pogon, v zadnjem času pa tudi 2900 jadrnic. Skupno smo predelali 5500 ton poliestra. skih nihanj, da bi povečali udeležbo proizvodov iz plastike v celotnem iztržku Elana in končno da bi zagotovili prodajo in delovna mesta zaposlenim ob grožnji, da se bo zmanjšalo povpraševanje po plovilih, smo pričeli v letu 1982 izdelovati strehe in sedaj tudi druge dele za avtomobile. Vse te naloge so bile preobširne za dosedanje prostorske in proizvodne zmogljivosti. Zaradi tega smo iskali sovlagatelje pri ideji modernejše opremljene hale, ki bi jo zgradili s trojnim namenom: — povečanje kapacitet in možnost izdelave avtomobilskih delov, — dograditev s preureditvijo za možnost izdelave plovil s sedanjih osem na dvanajst metrov dolžine, — preselitev in ureditev proizvodnje letal iz začasnih zasilnih prostorov, za katere novembru 1982 in prevzemom hale koncem meseca septembra letos s tem, da smo pričeli s postopno selitvijo v nove prostore. Danes vam bodo delavci plastike že pokazali skoraj v celoti končno ureditev in faze proizvodnje. Odslej bo proizvodnja plovil vsebovala polovico iztržka, drugo polovico pa si bosta z enakimi deleži delili proizvodnji letal in avtomobilskih delov. Nove proizvodne zmogljivosti so v celoti stale 222 mi-lionov novih din, za kar seveda Elan sam ni imel dovolj lastnih sredstev. Pomagali so nam Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj, Letališče Brnik in Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Sami boste lahko presodi- li, kakšen trud in znanje ter kakšen material so nam vložili izvajalci. Želimo se jim Direktorjev govor ob otvoritvi smuči, čolnov, streh in jadralnih letal. Ob 13. uri so tudi vsi delavci prenehali z delom in se zbrali z gosti vred pred novo halo obrata plastike, kjer je glavni direktor Dolfe Vojsk v kratkem nagovoru, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti, orisal razvoj izdelkov, čolnov, avtomobilskih delov ■in jadralnih letal. Posebej se je dotaknil same investicije in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pohvalil izvajalce del in naše delavce iz Inštituta in Vzdrževanja, ki so pripomogli da investicija ni bila prekoračena. Dragi gostje, sodelavke in sodelavci! Zbrali smo se, da odpremo nove prostore TOZD Plastike. S tem pričenjamo novo razvojno etapo tega TOZD-a in Elana v celoti. V Elanu s tem spreminjamo deleže prispevkov posameznih dejavnosti. Z novimi 4450 m* pokritimi površinami in gasilskim orodjem, bomo v naslednjem letu vrednostno povečali proizvodnjo plastike za 60 %, pretežno iztrženih z izvozom. Elan je pričel s predelavo ojačanih poliestrov kot eden Pri iskanju plemenitih izdelkov, ki jih ni sposoben izdelovati vsakdo, temveč samo pridne in tradicionalno vešče roke, smo se odločili za jadralna letala in v začetku februarja 1979 leta je poletelo naše prvo letalo z imenom Vesna. Od takrat do danes smo proizvodnjo stopnjevali na 4 letala mesečno, obenem pa po programu skrbeli tudi zato, da bi se bili sposobni osamosvojiti tudi v konstrukciji in snovanju tehnologije te proizvodnje. V želji, da bi dobili enakomernejšo prodajo skozi vse leto in bi s tem bili manj obremenjeni zaradi sezon- Nizek polet našega jadralnega letala nad prizoriščem proslave Pri tem ne smemo pozabiti na precejšnje napore Ela-novcev samih, zlasti v Inštitutu in v TOZD-u Vzdrževanje, ki so doprinesli s svojim trudom in skrbjo k uspešni izvedbi objekta. Veseli in ponosni moramo biti, da imamo tako lepo novo možnost svojega uveljavljanja z delom. V njem bo poleg že dosedanjih 88 zaposlenih v TOZD-u Plastika Dovoz »rampa« k prostoru za izdelavo jadralnih letal nismo imeli več obratovalnega dovoljenja. Vse to je bilo zamišljeno in končno izvedeno v sorazmerno zelo kratkem času s pričetkom gradnje v mesecu to pot še enkrat prisrčno zahvaliti za opravljeno delo. Izvajalci so bili: — SGP Grosuplje — IMP Ljubljana s tremi TOZD-i — SOP Krško — FILBO Bohinjska Bistrica — Cestno podjetje Kranj — Mostovna Ljubljana — Elektro Žirovnica — Metalprim Maribor. Novi prostori za izdelavo jadralnih letal dobilo še 42 ljudi zaposlitev. V tej dejavnosti sami, od njenih ljudi je v precejšnji meri odvisna usoda tega, ali bomo lahko ponosni tudi čez nekaj časa na to, kar se bo v teh prostorih dogajalo. Mislim, da ne izražam samo svojega prepričanja, ampak tudi ostalih sodelavcev, da so zaposleni v plastiki z dosedanjim delom dokazali upravičenost zaupanja vanje in da bo njihovo samozaupanje ter čut dolžnosti tudi v prihodnosti zagotavljal težko zaslužen — pa vendar — dober zaslužek vsem delavolj-nim in vestnim zaposlenim. Dovolite mi, da v imenu celotne delovne organizacije Elan čestitam zaposlenim v TOZD Plastika in prosim tov. Mileno Lukežič, ki je že od vsega začetka v proizvodnji plastike, da uradno odpre halo in jo preda njenemu namenu. Dolfe Vojsk Alpski letalski center iz Lesc je obogatil to slovesnost s kratkim letalskim mitingom, dvema jadralcema, ki sta z našimi letali nizko preletela prireditveni prostor in dvema padalcema, ki E/. A/V sta doskočila med zbrane udeležence. Po proslavi je bila napovedana za novinarje tiskovna konferenca, delavci FAana pa so se zbrali ob vhodu, kjer je delavka Milena Lukežič prerezala trak in s tem formalno odprla nov obrat. Člani kolektiva so si v nadaljevanju ogledali prostore in proizvodnjo čolnov, streh in letal. K. S. Holandski kupci z zanimanjem ogledujejo proizvodnjo plastičnih streh za avtomobile (Portorož) s predstavitve Elanovih gliserjev tujim kupcem Prva posadka plastike leta 1963 (20 let) na Fortuni. Razen treh še vedno vsi delajo v TOZD Plastika Že tretje leto zapored so nas obiskali italijanski kupci čolnov Predstavitev naše nove družinske jadrnice Elan 31 predstavnikom marin, hotelskih in turističnih organizacij, ki se ukvarjajo s čartersko dejavnostjo — izposojo jadrnic. Elan se je predstavil Beogradu Zdaj, ko je predstavitev mimo in ko so se odmevi že polegli, lahko z ugotovitvijo zatrdimo da je akcija v popolnosti uspela. KJE SMO RAZSTAVLJALI? »Pred desetimi leti je potniška agencija ATLAS osnovala svojo galerijo SEBASTIJAN v Dubrovniku. Daje to bila odlična poslovna poteza je pokazal čas. Medtem se je galerija ustalila tudi v Varaždinu in Beogradu in želje kulturnih poslancev SEBASTIJANA so postale stvarnost. Samostojne razstave jugoslovanskih in svetovnih avtorjev, založnikov, industrijskih dizajnarjev, so praksa v galeriji, kjer je moč videti in kupiti uporabne predmete iz lesa, stekla, tkanin, keramike in papirja. Naš cilj je, da tukaj v Beogradu prikažemo da ne obstajajo predmeti, ki se v Jugoslaviji ne dajo napraviti. Ta zgradba je bila predvidena za rušenje, a ji je SEBASTIJAN podaljšal vek in ponudil možnosti smiselne revitalizacije. In posebej nas veseli, da skoro ni Beograjčana ali priložnostnega gosta, da ne prestopi praga v Knez Mihajlovi 29 a. Vstop je brezplačen, nagrada pa število obiskovalcev in kateri od kupcev, ki doprinesejo k temu, da smo edina galerija pri nas brez dotacij. V letu dni je imel SEBASTIJAN deset razstav a zadnja je dokaz kako kultura pomaga gospodarstvu in obratno. »V goste smo povabili ELAN. Cenimo dizajn in uporabne predmete te tovarne, ki bi po našem mišljenju morali najti mesto v vsakem gospodinjstvu. Razstavili smo »TRIMLET« — orodje za domače vežbanje in ostale eksponate te svetovno poznane tovarne« pravi Ljubi- ca Tomovič, vodja beograjskega SABISTIJANA v intervjuju za revijo »PRAKTIČNA ŽENA« 29. oktobra 1983. KAKŠNI SO BILI ODMEVI? »Na otvoritvi je bilo pestro. Največje zanimanje je vzbudila demonstracija aerobike. Pa vendar so se športniki najbolj zanimali za trimlet, kar je tudi normalno, saj bo to orodje vsekakor postalo »mit« piše beograjski »ŠPORT« 12. 10. 83 in objavlja tudi fotografijo pred trimleti postavljenih Rada-koviča — Elanovega predstavnika za Srbijo, zveznega rokometnega trenerja dr. Pokrajca, bivšega evropskega rekorderja Nenada Stekiča, amaterskega nogometnega reprezentanta Ka-hroviča in avtorja. »ILUSTROVANA POLITIKA« 25. 10. 83 je na naslovnici predstavila vodilno beograjsko demonstratorko aerobike dr. Liljano Ostojič v pozi na »trimletu« in v vodilni temi s številnimi fotografijami vabi k ogledu razstave. Vsekakor pa je k največji odmevnosti prispevala beograjska televizija, ki enkrat mesečno v oddajah »PETKOM U 22« obravnava kulturne dogodke glavnega mesta. Oddaja, ki je bila na letošnjih tednih televizije v Zagrebu nagrajena, je minila v znaku ELANA. Podrejeni so nam bili mnogi kulturni dogodki tega meseca, kar še posebej kaže na pozornost, ki jo je glavno mesto izkazalo ELANU. Otvoritev je bila v znaku demonstracij vaj aerobike in uporabe »trimleta« in je v popolnosti zasenčila za eno uro zamaknjeno otvoritev razstave črnobelih fotografij svetovno znanega Američana Kleina. In ker je galerija v peš coni mesta in je bil večer prijeten, je bil naval z ulice neverjetno velik. Človek je dobil občutek, da se vse mesto zgrinja v Knez Mihajlovo. Prisotnost številnih pomembnih oseb in televizijskih kamer ter studia »B«, je vsemu dajalo poseben mik. In če prištejemo še tiskovno konferenco, ki jo je naše predstavništvo organiziralo v svojih prostorih na Novem Beogradu dopoldne na dan otvoritve, in nekajkratna oglašanja v najbolj poslušani beograjski radijski program študija B ter ob intervjujih za tisk, je ELAN bil tema dneva. REZIME: Akcija »DNEVI ELANA V BEOGRADU« je po odmevu vsekakor presegla vsa pričakovanja. Ko smo jo pred pol leta začeli snovati, nas je vse bolj kot z zaupanjem navdajala s strahom. Zdaj ko je mimo, smo lahko povsem zadovoljni tudi s finančnim učinkom, čeprav ga oboji nismo postavljali v prvi plan. Oboji smo bogatejši za spoznanja — naša so predvsem v smeri korajžnega prikaza našega dizajna tako letal, smuči, kreacij tekstila in novih izdelkov. Sicer pa kultura, ki se izraža v duhovnih vrednotah ni tako zelo oddaljena od telesne kulture, katere potre- Otvoritvi je prisostvoval tudi generalni direktor Dolfe Vojsk, ki je bil tudi sam presenečen spričo pozornosti, ki so jo ELANU nudili Beograjčani Telovadba ob glasbi — aerobika — tokrat že v naših dresih Prva tiskovna konferenca Elana v Avstriji Križaj in Stenmark s prijateljico so morali dalj časa pozirati novinarjem Predstavnik Elana, Herman Zauner pripravlja kolekcijo za novinarsko konferenco z Ingemarjem in Bojanom ELfKN bam pa v veliki meri že strežemo in na katero se bomo morali vse bolj navezovati ob rastočih številkah tistih, ki svoj prosti čas namenjajo športu in rekreaciji. Zato sodelovanje Elana z galerijo velja gledati ne zgolj kot slučaj, temveč predvsem z vidika približanja človekovih potreb, ki jih navadno nevede izrazimo sami s stavkom: Zdrav duh v zdravem telesu. Janez Urbanc Naši udeleženci na tiskovni konferenci so bili: G. Zauner, B. Križaj, T. Vogrinec, I. Stenmark, D. Vojsk Vodja prodaje Elan — Avstrija g. Zauner je zelo uspešno organiziral na Dunaju prvo tiskovno konferenco Elana za novinarje gospodarskih in športnih redakcij avstrijskih časopisov, radia in televizije. Udeležencev je bilo kar 35 s tremi specialnimi fotoreporterji. Program je bil izveden tako, da je tov. Vogrinec poročal o trenutnem stanju priprav za Olimpiado v Sarajevu, D. Vojsk je predstavil internacionalni Elan in njegovo delovanje ter namere, g. Zauner je predstavil kolekcijo smuči v njeni osno- vni filozofiji, izvedbi ter možnosti Elan pri tem. Konferenca je izpadla zelo dobro. Proti pričakovanju so se novinarji predvsem zanimali za gospodarsko struktu- ro Elana, v podrobnostih za vozne lastnosti in strukturalno sestavo smuči, o raznih detajlih v zvezi z Olimpiado ter šele na koncu razne »trače« v zvezi s Stenmarkom, Križajem ipd. Odgovori vseh navzočih so bili ustrezni in tako smo lahko s konferenco po njeni vsebini in vzdušju zadovoljni, prav tako pa tudi novinarji, kar so nekateri tudi izrazili. Dolfe Vojsk Elan prvič v Šport Schecku 1. oktobra je največja športna hiša v ZRN Šport Scheck v Miinchnu uradno začela zimsko sezono. Otvoritev sezone je bila v znamenju Elana s sodelovanjem Toneta Vogrinca, Filipa Gartnerja, Bojana Križaja in Jožeta Kuralta ter ansambla Gorenjci. Po večletnem prizadevanju je tudi Elan dobil prostor v tej eminentni trgovini, po kateri se ravna v asortimanu in cenah vsa zah. Nemčija. Prireditev je bila predvidena na Zugspitze (nad Gar- mischem) kjer naj bi poleg ostalega nastopila jugoslovanska moška ekipa v paralelnem slalomu proti ekipi ZRN. Zaradi izredno slabih snežnih razmer so morali predvideni program na Zugspitze odpovedati in vključiti rezervnega v Miinchnu, ki se je odvijal na odprtem razstavnem prostoru firme Šport Scheck. Iz reklamnega razloga bi Zugspitze prav gotovo bolj ustrezal, toda tudi program v Miinchnu je uspel v splošno zadovoljstvo. D. V. Lastnika firme Šport Scheck — z leve na desno: g. Klaus in Robert Scheck z našimi predstavniki Ansambel Gorenjci je popestril prireditev z gorenjskimi vižami Obiskovalci prireditve so kazali veliko zanimanje za Elanove smuči SMUČINA 7 Elanov izvoz za zahodne trge dvakrat večji od uvoza Kljub recesiji in splošnemu znižanju kupne moči v svetu, ki je močno vplivalo na povpraševanje po artiklih za prosti čas, naša delovna organizacija v letu 1983 dosega zelo ugodne prodajne rezultate na konvertibilnih trgih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo — računano v realnih cenah v ame- riških dolarjih — v zahodne dežele izvozili kar za 34,5 % več kot v enakem obdobju leta 1982. Ker se je v istem obdobju uvoz realno znižal za 28,9 %, smo dosegli zavidljivo pokritost konvertibilnega izvoza z uvozom (177,8:100). Z drugimi besedami povedano, za vsak uvoženi dolar surovin in repromateriala izvozimo za 1,8 dolarja smuči, čolnov, letal, itd. Glede na to, da celotna delovna organizacija več kot polovico prodaje realizira na tujih tržiščih, kjer prodajne cene, preračunane v dinarje, vztrajno naraščajo, bo omenjeni odstotek do konca leta 1983 še večji. Zastopanost Elana na svetovnih trgih pa vsaj za tretjino poveča še delež smuči, ki jih proizvedejo v naši tovar- ni v Brnci. Za del te proizvodnje polizdelke proizvedemo v Begunjah, V Brnci pa jih dodelajo; z oznako »Made in YUGOSLAVIJA« se smuči malo prodajo izključno na zahodni trg. Če se bo dinamika izvoza na konvertibilne trge do konca letošnjega leta nadaljevala v enakem obsegu, lahko pričakujemo, da bo Elanov ekspanzivni plan prodaje za trdne valute v letu 1983 presežen. Ker pa bo dejanski uvoz manjši, pričakujemo, da bo izvoz na konvertibilno področje skoraj dvakrat večji od uvoza. Tone Jeglič Ispo 83 Mednarodni sejem učil in šolske opreme v Beogradu Kot običajno, je bil zadnje dni oktobra v Beogradu sejem učil in druge šolske opreme, ki je obiskovalcem prikazal nove dosežke na tem področju. Vzporedno sta na sejmišču tekli še dve prireditvi: sejem knjig in foto razstava. Naš razstavni prostor je bil kot že nekaj let v hali III med razstavljalci šolskega pohištva. Predstavili smo se samo z novimi izdelki za potrebe šol in športnih objektov (sklopljivi koš za košarko, odskočna deska, rokometna vrata, elastan, igralo »A«) in rekvizite za domači trim (trimlet univerzal, univerzalna klop za dviganje in ročke s plastičnimi ploščami), novo kolekcijo smuči ter program konfekcije (trenirke, drese, športne copate). Razstavni prostor smo popestrili s prikazovanjem video kaset o smučanju, gimnastiki, dviganju uteži in aerobike. Naš razstavni prostor je predstavljal v hali pravo poživitev in je pritegnil številne obiskovalce. Zanimali so se za vse razstavljene izdelke, največ pa za trimlete in smuči. Precej obiskovalcev je bilo tudi iz šol, ki so se zanimali predvsem za dopolnitve opreme obstoječih telovadnic, nekaj pa tudi za opremo novih telovadnic v gradnji. Sejem je za prikaz investicijske opreme za šole še vedno osrednja sejemska prireditev v Jugoslaviji in bo zato naša prisotnost potrebna tudi v bodoče. Hribar Janez Pomlad — poletje 84 To je bil moj prvi ogled sejma športnega tipa, zato je toliko teže v parih besedah povedati vse, kar je bilo predstavljeno na tem sejmu. Sam sejemski prostor zajema 24 hal. V njih predstavljajo svoje športne artikle različni športni proizvajalci. Močan vtis na obiskovalca narede barve, materiali in izdelava predstavljenih artiklov. Skratka vse se povezuje in dopolnjuje, domiselnost v oblikovanju igra tu eno od vodilnih vlog. Ogledala sem si predvsem konfekcijske artikle, ki so za nas in za naslednjo sezono najbolj interesantni ter jih tu pa tam primerjala z našo, za sedaj še dokaj skromno kolekcijo. Za sezono pomlad — poletje 84 pa je najbolj aktualna asimetrija, nikakor pa ne gre tu brez treh linij vertikale, horizontale in diagonale, ki se nenehno prepletajo in ponavljajo na različne načine v tisku in v oblikovanju krojev športne konfekcije. Lahko trdim da se športna konfekcija za športnike razlikuje od športne konfekcije za prosti čas le v namembnosti in funkcionalnosti v kreativnosti pa nič ne zaostaja za ostalimi. Pestrost in izbira materialov je v tujini veliko večja kot pri nas. Veliko je kombinacij različnih materialov, vendar pa je barvno vse skupaj zelo lepo vsklajeno. Joging in aerobika pa sta povsem preplavila tudi ISPO in zagotovo lahko trdim, da to področje odpira še in še možnosti na oblikovnem področju, zato mislim da bom te sejemske vtise veliko laže in bolje prenesla v svoje delo kot pa sem vam jih posredovala v tem kratkem in skopem članku. Zinka Dobrila-Vidmar Strokovni obisk prodajalcev od firme SPOET SCHECK, Miinchen v Elanu mmm- Elan na Beograjskem sejmu medi murska trikotaža -Čakovec Radnički savjet Radne organizacije, u povodu 60~godišnjice osnutka i rada dod}el}u|e Švicarski general s sodelavci si je v proizvodnih obratih ogledal pripravljenost in akcijo Narodne zaščite Ob obisku načelnika švicarskega general štaba Kot gost JLA je bil 6. oktobra v Elanu načelnik švicarskega general štaba, s še štirimi visokimi oficirji švicarske vojske. Na obisku so se gostje zanimali za gospodarjenje, pred vsem pa za organizacijo SLO in Narodno zaščito v praksi. Gostom je bil prirejen skromen, pa vendar lep sprejem, ki je vseboval predstavitev delovne organizacije Elan in organizacijsko strukturo SLO in narodno zaščito. V drugem delu obiska pa so si gostje ogledali proizvodnjo smuči in kratko vajo pripadnikov narodne zaščite med delom. Na zaključku obiska sta v končni delavnici smuči delavec in delavka izročila gostu in njegovi soprogi šopek rož in tekaške smuči. General se je v imenu svoje delegacije zahvalil za gostoljuben sprejem in poučen obisk in si je s spremstvom ogledal še našo trgovino. Knafelj S. po® radnom kolektivu za dugogodišnju uspješnu poslovnu suradnju i doprinos razvoju Radne organizacije Čakovec, »7. VI 198». Direktor RO: Josip Hošn)ak,dipl.oec. 'T A t Predsjednik RS ROi Nada Mikola) SLOVENIJALES LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE PRIZNANJE ELANU »Les spremlja človeka od njegovega rojstva do smrti; Lesena je zibelka ob njegovem rojstvu; Lesena je bila miza javorova, na kateri je slonel očetov komolec, kadar je delil nauke svoji družini. Lesena je rakev ob človekovi smrti. Lesena je bila ladja, s katero je Krištof Kolumb odkril Ameriko; Lesene so bile Stradivarje-ve gosli, iz katerih mojster izvabi najlepše melodije, ki jih je kdaj slišalo človeško uho; Lesena je oljčna vejica, ki že od nekdaj pomeni človeku simbol miru.« LESENO JE PRIZNANJE ELANU BEGUNJE, ZA DOLGOLETNO SODELOVANJE IN DOSEŽENE USPEHE! Kočevje, oktober 1983 Direktor d. o. Bill Keenan (svetovni prvak v prostem smučanju na grbinah za leto 1983/84 Canada) v razgovoru z ing. Robičem Predstavniki koroške smučarske zveze na razgovoru o bodočem sodelovanju v sezoni 1983/84 Obisk novinarjev iz vseh večjih novinarskih hiš Jugoslavije v Elanu SMUČINA 9 Naši jubilanti Jubilanti za 10, 20 in 30 let DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Bleje Ivanka 2. Podobnik Anton 3. Ravnik Janez 4. Šlibar Slavko 5. Urh Vinko 6. Horič Slavica Za 30 let TOZD SMUČI 1. Bijol Stanislav 2. Jakše Marija 3. Janša Stanislav TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Dolar Filip 2. Kosmač Milan 3. Štritof Franjo st. 4. Triplat Vinko TOZD PLASTIKA 1. Papler Valentin TOZD INŠTITUT 1. Berce Jože 2. Bohinc Janez TOZD VZDRŽEVANJE 1. Verhunc Anton DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Debelak Herman 2. Sinobad Ivanka 3. Weithauser Avgust ČESTITAMO! Cokan Zala Naši tridesetletniki: Z leve: Dolar Filip, Weithauser Avgust, Jakše Marija, Sinobad Ivanka, Bohinjc Janez, Verhunc Anton, Triplat Vinko, Kosmač Milan, Debeljak Herman, Bijol Stanislav, Janša Stanko. Na sliki ni: Štritof Franjo, Papler Valentin in Berce Jože Končno boljši izkoristek lesa Kot vsako leto za praznik republike, tako je bila tudi letos 25. novembra v sejni dvorani kratka slovesnost za jubilante — delavce, ki so dopolnili 10, 20 in 30 let delovne dobe. Slavljencem je spregovoril glavni direktor Dolfe Vojsk. Ob skromni pogostitvi pa so prejeli tudi jubilejne nagrade sledeči: DELAVCI, KI SO DOPOLNILI V LETU 1983, 10, 20 in 30 LET DELOVNE DOBE Za 10 let TOZD SMUČI 1. Čančar Ivan 2. Čehajič Nusreta 3. Šenanovič Fatima 4. Jovana Persa 5. Kočet Vera 6. Kozjek Jelka 7. Malič Radojka 8. Otovič Miljka 9. Palovšnik Lidija 10. Parežanin Slavica 11. Pogačnik Stanislava 12. Repinc Marija 13. Rode Sonja 14. Sedlarevič Milena 15. Smogavec Valentina 16. Todorovič Drago 17. Todorovič Velka 18. Trdina Srečko 19. Zupančič Franc 20. Todorovič Vida TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Alagič Zilha 2. Čufer Silva 3. Kovačevič Alija 4. Matarugič Mira 5. Rozman Janez 6. Pogačar Franc 7. Pavlenč Marko TOZD PLASTIKA 1. Lazarevič Radivoje 2. Torkar Milan TOZD TRGOVINA 1. Cerar Janez 2. Jovanovič Danica 3. Lečič Bojo TOZD INŠTITUT 1. Mulej Ladislav TOZD VZDRŽEVANJE 1. Krivic Janez DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Božič Franc 2. Brejc Ana 3. Brejc Marko 4. Hrovat Sonja 5. Žvan Darinka Za 20 let TOZD SMUČI 1. Avsenek Anica 2. Bešter Marija 3. Čajkovac Marica 4. Grčar Helena 5. Kralj Edvard 6. Globevnik Darko 7. Lavrič Ivanka 8. Lunar Zofija 9. Mance Sonja 10. Markovčič Mihaela 11. Potočnik Olga 12. Pravdič Lojzka 13. Repe Vera 14. Resman Milena 15. Robič Helena 16. Šinkovec Jožica 17. Tavčar Marija 18. Vavpotič Marjeta TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Hrovat Anton TOZD PLASTIKA 1. Kržišnik Ladislav 2. Mulej Janez 3. Potočnik Pavel 4. Trlej Jože TOZD TRGOVINA 1. Stošič Vladimir TOZD INŠTITUT 1. Lebar Cvetka 2. Polončič Vincenc TOZD VZDRŽEVANJE 1. Primožič Jože 2. Resman Franc 3. Avsenek Janez V zadnjih 15 letih smo nekajkrat poizkušali s spajanjem polovičk sredic na dolžino po postopku rogljičenja s ciljem boljšega izkoriščanja lesa. Žal nam vsled pomanjkljive opreme in drugih faktorjev ni uspelo. Šele zadnji poizkusi v proizvodnji pred ca. pol leta so nam prinesli zadovoljive rezultate. Od takrat je postopek dolžinskega spajanja jesenovih in kombiniranih sredic (jesen, topola) vpeljan v redno proizvodnjo, kljub nekaterim še nerešenim problemom. Dodatno k preizkusom v preteklosti smo začeli pri navedenem spajanju uporabljati vijugavi rez, kar prinese dodatne prihranke pri vloženem času. Z upoštevanjem 10 % iz- meta glede na dejstvo, da se pri postopku pojavljajo še določeni nerešeni problemi, je poraba blokov za par, manjša za ca. 20 % (to pa niha z ozirom na različne dolžine smuči). Ob upoštevanju trenutnih nabavnih cen jesenovih desk in trenutni proizvodnji alpskih smuči, je dnevni prihranek 29.500.— din. Dodatni stroški, kateri nastajajo pri tem, so predvsem stroški materiala (lepilo), energija in de- lo. Dnevno ti stroški znašajo ca. 6.000.— din, tako da je čisti prihranek dnevno 23.500.— din, kar bo pod obstoječimi pogoji zneslo ob letu ca. 500 starih milijonov dinarjev. Jerala Vinko Že nekaj let organiziramo »DAN ELANA«, na prvo delovno soboto v mesecu oktobru, ko odpremo tovarniška vrata širši javnosti za ogled prostorov in proizvodnje. Letos smo ta rok premaknili za mesec dni, ker smo želeli pokazati tudi nov obrat plastike in proizvodnjo jadralnih letal. Ta obrat pa je bil odprt sredi oktobra. upokojenci, učenci osnovnih šol, sindikalne skupine in posamezniki, ki jih zanimajo posamezne zvrsti proizvodnje, bodisi športnega orodja, smuči, čolnov ali jadralnih letal. Kot že omenjeno je bilo na ogledu nekaj organiziranih skupin iz: — Tovarne meril Slovenj Gradec Trojčki Cvek iz Bistrice pri Tržiču so bili med najmlajšimi obiskovalci, vendar med najprisrčnejšimi Ena izmed mnogih skupin obiskovalcev v Elanu pri ogledu proizvodnje Na ta obisk pa smo se tudi dobro pripravili. Določili smo pot ogleda najvažnejših proizvodnih dejavnosti in sestavili strokovni team za vodenje skupin. Izdali smo tudi krajšo informacijo z osnovnimi podatki o Elanu, katero so gostje dobili pred ogledom. Po pričakovanju je bil letos obisk večji kot prejšnja leta, saj je obiskovalce posebej pritegnila proizvodnja jadralnih letal, kljub temu, da je bil ta dan delovna sobota delovnih organizacij in kljub temu, da je bil v šolah pouk. Obiskovalci so bili iz bližnje in daljne okolice, domačini, svojci zaposlenih, naši — Termo elektrarne Šoštanj — Savinje — Celje — Osnovna šola Begunje, Žirovnica in Kamna gorica — Tehnološka skupina iz Verige Lesce Večina udeležencev je bila po njihovih izjavah z ogledom zadovoljna, to so povedali novinarji, ki so bili prisotni ves čas ogleda. Posebno pozornost so vzbudili triletni trojčki Cvek iz Bistrice pri Tržiču, ki jih je oče pripeljal s seboj na ogled. Gotovo še niso popolnoma dojeli za kaj gre, pa so že krčevito stiskali v rokah konice tekaških smuči, kate- re jim je podaril »stric Janez«. Na zaključku še ugotovitev, kaj smo v Elanu s tem številnim obiskom dosegli. Prav gotovo smo izkazali odprtost tovarne vsakomur, ki ima za to interes. Prezen-tirali smo dosežke našega dela, ki niso bili majhni. Prikazali smo stopnjo razsežnosti in organiziranost tehnolo- ških postopkov. Pokazali smo napredek in razvoj naših dejavnosti. Tak množični obisk ni le reklamnega značaja, temveč je tudi vzpodbuda mladini, da se bo v kasnejših letih priključila ne le v vrste perspektivnih kupcev in porabnikov, temveč tudi delavcev, proizvajalcev v Elanu. Knafelj Slavko Pri ogledu Elana so posebno pozorno spremljali našo proizvodnjo šolski otroci Priklopnik s kontejnarjem pri nakladanju športnega orodja ukradli samo eno mizo in štiri stole. Glede teh je komisija za družbeni standard že podv-zela določene ukrepe. Upamo, da se v bodoče taki primeri ne bodo več ponavljali. Vse letovalce, ki bodo naše enote še uporabljali pa pozivamo na bolj odgovoren odnos do družbene (NAŠE) lastnine. Ob koncu tega članka, pa bi vam radi predstavili še nudistični kamp v Baški. V zadnjih letih se namreč za nudistične kampe odloča vse več letovalcev, predvsem zaradi izredne urejenosti in ze- Ob zaključku letovanja Stari kombi od komunale je dobro prestal preizkušnjo na poti od I akostan do avtokampa Straško na Pagu V mesecu septembru je ekipa naših delavcev, tako kot vsako leto, zapirala počitniške enote, ki jih imamo ob jadranski obali, na otokih in v Čateških toplicah. Le teh je sedaj 49 v 12 različnih krajih. V vseh teh enotah smo v letošnjem letu zabeležili 3011 nočitev, oziroma je v njih letovalo 342 družin naših delavcev ali 1178 oseb (lani 1069), kar kaže na to, da se zanimanje za letovanje v naših enotah povečuje, po vsej verjetnosti zaradi zelo ugodnih pogojev. Še več nočitev pa bi gotovo zabeležili, če ne bi bilo kolektivnega dopusta, ki predstavlja določen problem, predvsem pri mlajših delavcih, ki imajo manj dopusta. Počitniške enote so bile zasedene povprečno 69,60 dni, vrstni red zasedenosti pa je naslednji: 1. Červar 83,5 dni 2. Čateške toplice 82 dni 3. Baška 74,33 dni 4. Martinščica 69 dni 5. Mali Lošinj 69 dni 6. Ulika 63 dni 7. Lanterna 61,66 dni 8. Punat 58,5 dni 9. Fažana 58,2 dni 10. Vrsar 53,5 dni 11. Selce 49,75 dni 12. Pakoštane 43,2 dni Ker je zanimanje za letovanje v Pakoštanih v lan- skem letu, še posebej pa v letošnjem, kar je razvidno iz gornjega vrstnega reda, zelo padlo, je komisija za družbeni standard sklenila, da se dve prikolici iz Pakoštan premakne v kakšen drug, bližji kraj. Prikolici sta bili prestavljeni v avtokamp Straško na otoku Pagu, ki je 100 km bliže, tako da smo našo »turistično ponudbo« razširili na 13 različnih krajev. Ob prebiranju knjig vtisov in pripomb, ki so namenjene za vpise o vtisih, željah in pripombah, lahko ugotovimo, da je bila večina letovalcev zadovoljnih, se pa seveda najde tudi nekaj takih, ki ne znajo ceniti tistega, kar jim nudi delovna organizacija. Če smo prej govorili o zadovoljstvu letovalcev, pa ne morejo biti zadovoljni tisti delavci, ki so enote zapirali. Kljub jasnim opozorilom in navodilom, ki so jih prejeli vsi letovalci, je bilo veliko takih, ki se jim ga ni ljubilo prebrati. Ob zapiranju je bilo namreč ugotovljeno, da je dve tretjini letovalcev več predmetov (hladilniki, mize, stoli in drug inventar) pustilo v predprostorih prikolic in tako pustilo »na razpolago« morebitnim »uporabnikom« in le sreči se imamo zahvaliti, da so nam ti »uporabniki« 'laKoie nam jo je Durja zagodla v avtokampu v Baški. Trije uničeni baldahini Predstavniki YU-Ski Poola so redni obiskovalci TOZD-a Smuči lo dobre preskrbe. V kolikor bodo v prihodnjem letu na razpolago določena sredstva, in če bo dovolj zanimanja, bomo kakšno prikolico postavili tudi v ta kamp, ki je v prekrasnem zalivu, samo 1 km oddaljen od Baške in ima površino 43.000 m2, namenjeni pa je samo za nudiste. Kamp je nov in ima lastno recepcijo, sanitarije, samopostrežno trgovino, restavracijo in veliko športnih objektov (namizni tenis, odbojka, mini golf). Posebnosti kampa pa so še naravna peščena plaža, čisto morje, ugoden naravni ambient in dobro rešena prometna komponenta, ki na obiskovalca napravijo nepozaben vtis. V. Z. !s| i®:?;!' Peščena plaža v Baški — nudistični kamp »BUNCULUKA« Pogled na zaliv avtokampa »BUNCULUKA« v Baški 0 S L A I R M A P J I E A V D 0 A 1984 <3K URNIK TEKMOVANJ TOREK 7. 2. 1984 HOKEJ 13.30, 17.00,20.30 ZETRA HOKEJ 13.00, 16.30, 20.00 SKENDERIJA 1 SREDA 8. 2. 1984 OTVORITEV 14.30-16.00 STADION KOŠEVO ČETRTEK 9. 2. 1984 TEK NA SMUČEH - Ž (10 km) 09.00-10.00 VELIKO POLJE—IGMAN SMUK - M 12.00-14.00 BJELAŠNICA SANKANJE 1 - M, Ž 14.00-16.00 TREBEVIČ HITR. DRSANJE - Ž (1500 m) 09.30-11.30 ZETRA HOKEJ 13.30, 17.00, 20.30 ZETRA HOKEJ 13.00, 16.30, 20.00 SKENDERIJA 1 PETEK 10. 2. 1984 TEK NA SMUČEH - M (30 km) 09.00—11.30 VELIKO POLJE-IGMAN SANKANJE 2 - M, Ž 09.00-11.00 TREBEVIČ BOB 13.30-16.00 TREBEVIČ HITR. DRSANJE - M, Ž (500 m) 09.30-12.00 ZETRA DRSANJE pari, posamezno 13.00-18.00 ZETRA DRSANJE posamezno, pari 20.00-23.00 ZETRA SOBOTA 11. 2. 1984 NORDIJ. KOMB. (70 m) 12.30-14.30 MALO IN VELIKO POLJE - IGMAN BIATLON (20 km) 09.00-12.00 VELIKO POLJE-IGMAN SMUK - Z 10.30-12.30 JAHORINA SANKANJE 3 - M, Ž 09.00-11.00 TREBEVIČ BOB 13.30-16.00 TREBEVIČ HOKEJ 13.30, 17.00, 20.30 ZETRA HOKEJ 13.00, 16.30, 20.00 SKENDERIJA 1 NEDELJA 12. 2. 1984 SMUČ. SKOKI (70 m) 13.00-15.00 MALO POLJE-IGMAN NORDIJ. KOMB. (15 km) 12.00-14.00 MALO IN VELIKO POLJE-IGMAN TEK NA SMUČEH - Ž (5 km) 09.00—09.40 VELIKO POLJE-IGMAN SANKANJE - M, Ž 14.00—16.00 TREBEVIČ HITR. DRSANJE - M (5000 m) 09.30-12.30 ZETRA UMET. DRSANJE 15.00-18.00 ZETRA UMET. DRSANJE 19.30-23.00 ZETRA PONEDELJEK 13. 2. 1984 TEK NA SMUČEH - M (15 km) 09.00—10.40 VELIKO POLJE-IGMAN VELESLALOM - Ž 12.00-13.30 JAHORINA HITR. DRSANJE - Ž (1000 m) 09.30—11.00 ZETRA UMET. DRSANJE - M 07.00-15.00 SKENDERIJA 2 HOKEJ 13.30, 17.00, 20.30 ZETRA HOKEJ 13.00, 16.30,20.00 SKENDERIJA 1 TOREK 14. 2. 1984 BIATLON, 10 km 09.00—12.00 VELIKO POLJE-IGMAN VELESLALOM - Ž 12.00-13.30 JAHORINA HITR. DRSANJE - M(1000 m) 09.30—11.30 ZETRA UMET. DRSANJE - M 15.30-18.30 ZETRA UMET. DRSANJE 19.30—23.00 ZETRA SREDA 15. 2. 1984 ŠTAFET. TEK/SMUČ. - Ž. 09.00—10.30 VELIKO POLJE-IGMAN VELESLALOM - M 12.00-13.00 BJELAŠNICA SANKANJE 10.00-12.00 TREBEVIČ HITR. DRSANJE - Ž (3000 m) 09.30-11.30 ZETRA UMETN. DRSANJE - Ž 07.00-16.00 SKENDERIJA 2 HOKEJ 13.30, 17.00, 20.30 ZETRA HOKEJ 13.00, 16.30,20.00 SKENDERIJA 1 Četrtek 16.2.1984 ŠTAFET. TEK/SMUČ. M 09.00-11.20 VELIKO POLJE-IGMAN VELESLALOM - M 12.00—13.30 BJELAŠNICA HITR. DRSANJE - M (1500 m) 09.30—12.00 ZETRA UMET. DRSANJE - Ž 14.00-18.30 ZETRA UMET. DRSANJE - M 19.30-23.00 ZETRA PETEK 17. 2. 1984 BIATLON — štafeta 4 x 7,5 km 09.00—12.00 VELIKO POLJE-IGMAN SLALOM - Ž 11.30-13.30 JAHORINA BOB 13.30-16.00 TREBEVIČ HOKEJ 13.30, 17.00,20.30 ZETRA SOBOTA 18. 2. 1984 SMUC. SKOKI (90 m) 12.30—15.00 MALO POLJE-IGMAN SMUČ. TEKI - Ž (20 km) 09.00-12.00 VELIKO POLJE-IGMAN BOB 13.30-16.00 TREBEVIČ HITR. DRSANJE - M (10 km) 09.00-13.00 ZETRA UMET. DRSANJE - Ž. 19.00-23.00 ZETRA NEDELJA 19. 2. 1984 SMUC. TEKI - M (50 km) 08.00-11.30 VELIKO POLJE-IGMAN SLALOM - M 10.30—12.30 BJELAŠNICA DRSANJE (nastop) 18.00-20.00 ZETRA HOKEJ 10.00-13.30 ZETRA SVEČAN ZAKLJUČEK 20.00-21.00 ZETRA Programi svetovnih pokalov v sezoni 1983/84 ALPSKI SVETOVNI POKAL (moški in ženske) Moški: 1983 02. 12. Kranjska gora, YU SL 04. 12. Schladming, AUT S 09,—10. 12. Val d’Isere, FRA S, Super VSL, K 12. 12. Les Diablerets, SUI VSL 13. 12. Courmayeur, ITA SL 18. 12. Val Gardena, ITA S 20.-21. 12. Madonna di Camp., ITA SL, Super VSL, K 1984 06.-07.01. Morzine, FRA S, SL 10.01. Adelboden, SUI VSL 14.-15.01. Wengen, SUI S, SL, K 21.-22.01. Kitzbiihel, AUT S, SL, K 24.01. Kirchberg, AUT VSL 28.-29.01. Garmisch-Part., BRD S, Super VSL, K 02. 02. Cortina, ITA S 04.-05. 02. Borovetz, BUL SL, VSL 03.-04.03. Aspen, USA S, VSL 06.-07.03. Vail, USA SL, VSL 11.03. CAN S 18.-19.03. Are, SWE SL, VSL 23.-25. 03. Oslo (finale), NOR SL+P, VSL Ženske: 1983 01. 12. Kranjska gora, YU SL 07.—08. 12. Val d’Isere, FRA S, VSL, K 12.—14. 12. Sestriere, ITA S, SL, K 17. 12. Piancavallo, ITA SL 21,—22. 12. Haus, (AUT) S, VSL 1984 07.-08.01. Pfronten, BRD S, Super VSL 13.—14. 01. Badgastein, AUT S, SL, K 15.01. Maribor, YU SL 20,—21.01. Verbier, SUI S, SL, K 23.01. Limone Piemonte, ITA SL 27.-28.01. Megeve, FRA S, VSL, K 03.-04.03. Mt. St. Anne, CAN S, Super VSL 08. 03. Lake Placid, USA VSL - 10.-11.03. Waterville Valley, USA SL, VSL 17.-18.03. Jasna, TCH SL, VSL 20,—21.03. Zvviesel, (BRD) SL, VSL 23.-24. 03. Oslo (finale), NOR SL + P SKAKALNI SVETOVNI POKAL 1983 10. 12. Thunder Bay, CAN 70 m 11. 12. Thunder Bay, CAN 90 m 17. 12. Lake Placid, USA 70 m 18. 12. Lake Placid, USA 90 m 30. 12. Oberstdorf, BRD 90 m Intersport turnej« 1984 16. 01.01. Garmisch Part., BRD 85 m 04. 01. Innsbruck, AUT 86 m 06.01. Bischofshofen, AUT 90 m 11. 01. Cortina, 1TA 72 m 14.01. Harrachov, TCH 90 m 15.01. Liberec, TCH 90 m 21.01. Sapporo, JPN 70 m 22.01. Sapporo, JPN 90 m 12. 02. Sarajevo, YU 70 m 19. 02. Sarajevo, YU 90 m 02. 03. Lahti, FIN 70 m 04. 03. Lahti, FIN 90 m 06. 03. Falun, SWE 70 m 09. 03. Lillehammer, NOR 90 m 11.03. Oslo, NOR 86 m -18.03. Oberstdorf, BRD 120 m 24. 03. Planica, YU 70 m 25. 03. Planica, YU 90 m Intersport turneja Intersport turneja Intersport turneja Zimske olimp. igre Zimske olimp. igre Smučarski poleti Finale SP Finale SP TEKAŠKI SVETOVNI POKAL (moški, ženske) Moški: 1983 10.—11. 12. Reit im Winkl, BRD 15 km 17, —18. 12. Castelrotto, ITA 30 km 1984 07.-19. 02. 24.-26. 02. 03.-04. 03. 08.-11. 03. 17.-18. 03. 24.-25.03. Ženske: 1983 10.—11. 12. 17.-18. 12. 1984 07.-19.02. 24,—26. 02. 02.-04.03. 08.-11.03. 17.-18.03. 24.-25. 03. Sarajevo, OI YU Falun, SWE Lahti, FIN Oslo, NOR Waterville V ? USA Reit im Winkl, BRD La Bresse, FRA Sarajevo OI, YU Falun, SWE Lahti, FIN Oslo NOR Strbske Plešo, TCH Murmansk, SOV 30 km 15 km 50 km 15 km 30 km 5 km 10 km 10 km 5 km 20 km 5 km 10 km V NORDIJSKI KOMBINACIJI 1983 17.-18. 12. 29.-30. 12. 1984 07.-08. 01. 14.-15.01. 11.-12.02. 25,—26. 02. 03.-04.03. 10.-11.03. 17,—18. 03. 24.-25. 03. Seefeld, AUT Obervviesenthal, DDR Schonach, BRD Nesselvvang, BRD Sarajevo, YU Falun, SWE Lahti, FIN 10.-11. 03 Rovaniemi, FIN Strbske Plešo, TCH Oslo, NOR (finale nord. komb.) V AKROBATSKEM SMUČANJU 1984 Quebec, CAN Breckenridge, Colorado, USA Ravascletto, ITA Courchevel, FRA 13.-15.01. 20.-22. 01. 27.-29.01. 31. 01.-02. 02. 24.-26.02. 02.-04.03. 21,—23. 03. 29.-31.03. Gostling-Hochkar, AUT Oberjoch, BRD Saulen, SWE Luc de Tignes, FRA Tekaški maratoni 1983/84 Spored tekaških maratonov 1983/84 (World Loppet) 22.01. 1984 Dolomitenlauf, AUT 60 km 29.01. 1984 Marcialonga, ITA 70 km 05. 02. 1984 Konig Ludwig-Lauf, BRD 65 km 18. 02. 1984 19. 02. 1984 19. 02. 1984 Transjurasienne, FRA 76 km 25. 02. 1984 American Birkebeiner, USA 55 km 26. 02. 1984 Finlandia Hiihto, FIN 75 km 04. 03. 1984 Vasaloppet, SWE 89 km 11. 03. 1984 Engadin Skimarathon, SUI 42 km 18. 03. 1984 Birkebeiner rennvvet, NOR 55 km Svetovni pokal v biatlonu: 05.-08.01. 1984 Falun, SWE 12.-15.01. 1984 Pontresina, SUI 18.-22.01. 1984 Ruhpolding, BRD 27.01.-04.03. 1984 Chamonix, FRA (ženske in mladinci) 01.-04.03. 1984 Oberhof, ZRN 07.-09. 03. 1984 Holmenkollen, NOR Spored tekmovanj v profesionalnem smučanju 1983/84: 10.—11. 12. 1983 Filzmoos, AUT 17.-18. 12. 1983 Felberg, BRD 07.-08.01. 1984 Hunter, N. Y., USA 21.-22.01. 1984 Echo Summit, Calif., USA 28,—29. 01. 1984 Mt. Bachelor, Ore., USA 03,—05. 02. 1984 Winter Park, Colo., USA 03.-05. 03. 1984 Maunakea, Havvaii, USA 17.-18. 03. 1984 Soell, AUT 24.-25. 03. 1984 Sierra Blanca, N. M., USA Koledar množičnih prireditev 1983-84 egljanje TEKI, TEKI NA SMUČEH, KOLESARSTVO, POHODI 1983-84 DKCEMBKR 1983 17. 12. Pokljuka 17. 12. Varaždin 18. 12. Logarsko dolina 25. 12. Bohinj 31. 12. Varaždin JANUAR 1984 3. 1. 7. 1. 7. 1. 8. 1. 8. 1. 14. 1. 15. 1. 22. 1. 22. 1. 28. 1. 28.1. 29. 1. 29. 1. 29. 1. Logatec Jeperca Pasja Ravan 'Osankarica Predmeja Hrastje Cerklje Žirovnica Duplje Kočevje Lokve nad N. Gorico Ravne na Kor. Hotedršica Lesce FEBRUAR 1984 4.2. Mislinja 5. 2. Nova vas 12. 2. Črni vrh 18. 2. S. Dobrava Tek zmage »Mrtvega bataljona« Tek Varaždin — Ivanec 5. Smuč. tek po Logarski 1. Množični Bohinjski tek 7. Novoletni tek 3. Novoletni tek 1. Zbiljski teki Nočni pohod v Dražgoše Po poteh pohorskega bataljona 4. Po partizanski Predmeji 3. Štucinov kronometer smučarjev 5. Po poteh gorenjskega odreda XIX. Zimski pohod na Stol 1. Po poteh Kokrftkega odreda 2. Po poteh poslancev Kočev. zbora 5. Lokvarski tek 10. Po poteh štirinajste 5. tek po lovskih smučinah 1. Po poteh kulturne dediščine 3. Po poteh partizanskih domačij 10. Bloški teki 10. Trnovski maraton 4. Patruljni tek S. Žagarja (trojke) ST 6, 12 x SK GORJE T 21 xxx AK SLOBODA ST 10 x 21 xxx Org. odbor ST 8, 15 xx SK BOHINJ T 2, 3, 6 x AK SLOBODA ST 6 x 20 xx SK LOGATEC ST 6 x 12 xx SK OLIMPIJA — Zimski pohod PD ŠK. LOKA ST 6, 12 xx Org. odbor ST 6, 16 xx SK PREDMEJA ST 4 x ŠD J. ŠTUCIN ST 10x25 xx K&K ŠD KRVAVEC — zimski pohod Org. odbor ST 10, 15 x 30 xxx Org. odbor ST 10x30 xx K & K SK KOČEVJE ST 8, 16 xxx SK LOKVE ST 8 xx 25 xxx ZTKO Ravne na Kor ST 8, 15 x LD Hotederšica ST 10, 20 x Elan, KS Žirovnica ST 10, 20 xxx SK MISLINJE ST7, 15x, 30xxx K&K Org. odbor ST8, 21 x, 42xxxx K&K Org. odbor ST 8, 15 xxx Org. odbor 19. 2. Rezervni termin za prireditve: TRNOVSKI MARATON, BLOŠKI TEKI, TEK V DUPLJAH ali TEK V CERKLJAH (po vrstnem re-du) ________________________________________________________________________________________________________________________________ 25.2. Jezersko 25.2. Mrkopalj 26. 2. Kranjska gora MA RFC 1984 3.3. Rateče 2. državno prvenstvo veteranov v smučar, tekih po — 10, 15 xx starostnih kategorijah Memorial 26 zmrznjenih partizanov 4. tek treh dežel SK OLIMPIJA ST 21 xx 42 xxxxx Org. odbor ST28xxxxx K& K (m.ž.) Org. odbor 10. 3. 11.3. 11.3. 11. 3. 18. 3. 25.3. 25.3. 31. 3. Predmeja Pokljuka Ilirska Bistrica Cerkno Rogla Logarska dolina Cerkno Platak Tekašške prireditve Nedeljskega za družine, kolesarje in direktorje 3. Vojkov memorijal 6. YASSA maraton 10. zimski pohod na Snežnik Partizanske smučine 1945 3. Pomladanski tek smučarjev po Rogli Rezervni termin in če bi odpadel tek 18. 12. 1983 Zimski pohod na Porezen Kvarnerski mali maraton ST 6 x ST 6, 12 xx ST 10x21 xxx 42xxxxx — zimski pohod — 10 x ST 12 xx 20 xxx ST - ST zimski pohod ST 10, 21 xx Nedeljski dnevnik SK PREDMEJA SK SNEŽINKA PD Ilir. Bistrica OZD ETA OZD UNIOR, Zreče Org. odbor PD CERKNO SK RIJEKA 9. tek na Vršič 1. tek dvojic po Veliki in Mali Planini ST 10 xxxxx ST 15 xxx TD Kranjska gora SK KAMNIK APRIL 1984 1.4. Kranjska nora 7. 4. Velika Planina LEGENDA: T — tek, ST — smučarski tek, K — kolesarjenje, R — tek z rolkami K & K - velja za akcijo, RTV — brazde vzdržljivosti, x — lažja, xx — manj zahtevna, xxx — zahtevna, xxxx — težka, xxxxx — zelo težka preizkušnja. Dosedanji uspehi Elan mesta: smuči ALPINCI: Svetovni pokal: Svetovna prvenstva: Olimpijske igre: SKAKALCI: Svetovni pokal: uvrstitev: medalje: uvrstitev: uvrstitev: 78 17 5 2 41 10 2 0 30 2 2 1 uvrstitev: medalje: uvrstitev: uvrstitev: Svetovno prvenstvo: Olimpijske igre: NORDIJCI - SVETOVNO PRVENSTVO uvrstitev: TEKAČI - MARATONCI: Worldloppet uvrstitev: TEKI - SVETOVNI POKAL: uvrstitev: medalje: medalje: medalje: medalje: medalje: medalje: 4 12 6 1 1 1 - - 1 - 1 - FREESTYLE - SVETOVNI POKAL: Moški/Prosti slog: Zenske/Prosti slog: Ženske/Balet: Ženske/Skoki: Ženske/Kombinacija: Stare Tone ELAN prvi v občini Matevž Peinkiher občinski sindikalni prvak za leto 1983. V novembru je bilo občinsko sindikalno prvenstvo, katerega so se udeležili tudi naši delavci. Tekmovanje je bilo na Bledu, na kegljišču hotela Jelovica. Samo tekmovanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju. Naši kegljači so dosegli zelo lepe uspehe. Moška ekipa si je priborila 1. mesto, ženska ekipa pa odlično 2. mesto. Tako je bil skupni seštevek zopet prvo mesto. V Elanovo moško ekipo pa so se uvrstili naslednji: Peinkiher Matevž 231; postal je obč. prvak za leto 1983, Praprotnik Filip 213 in je bil v tekmovalnem razredu odlični tretji, Vovk Janez 213, Babič Peter 207, Vidic Matevž 203, Hrovat Anton 201. V ženski ekipi pa so bile naslednje kegljačice: Bec Marija 183, kar pomeni tretje mesto posameznic, Mihelič Lidija 183, Gosak Darinka 175, tretje mesto v tekmovalnem razredu in pa Klužar Anita 172. V imenu sekcije vsem še enkrat čestitamo za dosežene uspehe! Za konec pa še to. Vsakp leto je prijav za občinsko prvenstvo manj, zato vas športno pozivamo na čim večjo udeležbo v letu 1984 in če se prijavite, se tudi udeležite tekmovanja. Za to sindikalno prvenstvo je bilo prijavljenih 81 tekmovalcev, udeležilo pa se jih je samo 61. Upajmo, da bo naslednje leto boljše. Športni pozdrav! Za kegljaško sekcijo — Kocjančič Jaka - 2 Odmev Noč se spušča tiho na moje oko. V senci dežja koraka nekdo. Solzne oči sledijo temu lahnemu koraku v deževnem mraku, ki se zgublja v senci dežja. Toda prišel bom spet na sončni svet. Srečko Možina Aktivnosti VSK Elan V drugem delu sezone vodnega smučanja sta bili za tekmovalce in druge člane našega kluba dve najpomembnejši tekmovanji - BALKANSKO PRVENSTVO in KRITERIJ MEDITERANA. Na Balkanskem prvenstvu v Grčiji sta za našo reprezentanco nastopala tekmovalca Debeljak Lojze in Pleško Mark. Najpomembnejše rezultate je dosegel Debeljak Lojze v kombinaciji, kjer je osvojil srebrno medaljo. V skokih in figurah pa je bil tretji. Glede na velik napredek smučanja na vodi v Grčiji in Bolgariji, kjer dajejo velik poudarek razvoju in napredku mlajših kategorij, ti rezultati kažejo dober napredek tega mladega tekmovalca, ki letos prvič nastopa v mladinski konkurenci. Pleško Mark je v sezoni zaradi študijskih obveznosti zamudil veliko treningov, tako da letos ni segal po kolajnah. Zasedel je solidno peto mesto v figurah in skokih. Veliko večje angažiranje tekmovalcev in drugih članov kluba pa je pomenilo organiziranje Mediteranskega kriterija v smučanju na vodi. To tradicionalno tekmovanje petčlanskih reprezentanc evropskih držav, ki mejijo na Sredozemsko morje, je bilo do sedaj najmočnejše tekmovanje v tem športu, ki je bilo organizirano na našem jezeru v Mostah. Reprezentanci Italije in Francije sodita v vrh evropskega smučanja na vodi. Žal se tekmovanja niso udeležili tudi Španci, ki prav tako sodijo med zelo dobre reprezentance. Glede na to, da je vrstni red organizacije prišel na Jugoslavijo, smo supaj z VSK Olimpija prevzeli organizacijo tega tekmovanja. Poleg dobre organizacije je velik delež k dobremu počutju tekmovalcev in funkcionarjev prispevalo tudi lepo vreme, ki je omogočilo dva dni lepih bojev. Da pa vseeno tujci in drugi ne bi dobili preveč idealne slike pogojev, ki jih imamo na jezeru v Mostah, je zadnji dan le malo ovirala tekmovanje plavajoča žlindra, ki jo v jezero spušča Železarna. Ta žlindra nam skupaj z lesom in drugo nesnago, ki je največkrat posledica človeške nemarnosti, povzroča obilico težav pri našem treningu ter je tudi vzrok pogostnih okvar našega čolna. Sodelovanje pri organizaciji z VSK Olimpija se je dobro obneslo. Vsekakor je pri organiziranju večjih tekmovanj mednarodnega pomena organizacijski kader našega kluba prešibak. Navkljub temu, da je klub vzgojil že veliko tekmovalcev in da je v njem delovalo že mnogo funkcionarjev, jih večina gleda naše delovanje precej od daleč. Tako žal nismo sposobni večkrat organizirati takih tekmovanj mednarodnega pomena, kar bi vsekakor prispevalo k večji afirmaciji našega športa, ki žal zaradi svojih specifičnosti ne more nikoli postati masovni, pa vendar prispeva svoj delež k vzgoji mladih ljudi v športnem duhu. Čeprav vremenski pogoji ne omogočajo treninga v Mostah, Katastrofalni požari in ogromna požarna škoda narekujejo, da moramo osveščanju človeka in njegovi vzgoji za požarno varnostno kulturo posvetiti večjo pozornost kot doslej. Ni dovolj, da samo ugotavljamo vzroke požarov in poiščemo povzročitelje potem pa se zadovoljimo z ugotovitvami. V preteklih letih je bilo na področju vzgojno preventivnih dejavnosti v naši delovni organizaciji veliko narejenega. Vsako leto je poučevanje vseh članov delovne organizacije s praktičnimi prikazi gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, preventivno vzgojo in ukrepi v slučaju požara ali elementarnih nesreč. Za novo sprejete člane organiziramo uvajalne seminarje. Vsako leto se izvede požarnovarnostni pregled celotnega podjetja in večje število internih pregledov po obratih. Občasni pregledi so tudi s strani občinske, medobčinske ali republiške požarne inšpekcije ter organov TNZ. Ob pregledih se naredijo zapisniki o pomanjkljivostih in določijo ukrepi o odpravi. V večina primerih se pomanjkljivosti kmalu odpravijo, toda kaj kmalu se stanje zopet poslabša. Mnogi odgovorni tudi v naši delovni organizaciji mislijo, da je z enkratno odpravo pomanjkljivosti že vse urejeno in da jim požarna varnost ni več potrebna. Če samo pogledamo vzroke požarov v zadnjih letih v Sloveniji, je bil kar v 80 % kriv človek. Tudi začetni požari, ki so bili v naši delovni organizaciji v zadnjih dveh letih potrjujejo gornjo ugotovitev, saj so bili vzroki zgolj človeška malomarnost, neredno čiščenje stroja, odvržen ogorek, samovžigi odpadkov itd. Naša delovna organizacije je investirala velika finančna sredstva za pridobitev požarno varnostnih naprav in izgradnjo gasilskega orodišča. V TOZD Plastika so bile nameščene štiri naprave za avtomatsko gašenje na COz, podobne naprave za gašenje so bile nameščene tudi v lakirnici 1 in 2. Z obnovitvijo zapornice na požarnem bazenu se je povečala dejavnost kluba v jeseni nadaljujemo z vikend treningi boljših tekmovalcev na morju ter vadbo v telovadnici preko zime. Primož Finžgar tudi akumulacija vode. V objektu hladilne tehnološke vode je bazen s 50 m’ vode in stabilna elektro in bencinska 1200 1 črpalka. Poleg teh naprav je bilo nabavljeno večje število ročnih in prevoznih gasilnih aparatov. Da bi v bodoče zagotovili uspešno zaščito naše delovne or- Slab začetek Na prvi dan svetovnega pokala sta v Kranjski gori padla Stenmark in Križaj, v ganizacije pred požarom, moramo upoštevati sledeče: 1. Sleherni član kolektiva mora biti seznanjen z nevarnostmi na delovnem mestu, znati mora ravnati z ročnimi gasilnimi aparati in ostalimi sredstvi za gašenje, ter poznati ukrepe v slučaju požara. 2. Vsak neposredni vodja je dolžan skrbeti, da ima na svojem območju urejene delovne pogoje, proste prehode, dostope do požarno-varnostnih naprav, elektro omaric, da ima na delovnem mestu samo toliko nevarnih snovi, kolikor mu to dovoljujejo predpisi. 3. Požarno-varnostna služba mora še bolj poostriti nadzor nad izvajanjem požarno-varnostnih ukrepov in v slučaju neizvajanja teh tudi predlagati odgovorne za disciplinski postopek. 4. Člani IGD Elan in enote CZ pa so dolžni, da se nenehno strokovno izpopolnjujejo, da bi lahko v slučaju požara ali elementarne nesreče uspešno posredovali. Če nam bo vse to uspelo realizirati, bomo vsi skupaj prispevali svoj delež k uspešnemu zavarovanju naše delovne organizacije pred požarom in s tem tudi obvarovali svoja delovna mesta. Naj nam bo vodilo pri našem vsakdanjem delu geslo »vse za požarno varnost«! Resman Andrej Elanu pa streha s plastike in frizi. K sreči imamo streho zavarovano! Veter je zagospodaril na skladišču frizov mmffi m mm mi : w —m*■■—« »mr Streha novega obrata plastike je ob navalu vetra vzcvetela Ob mesecu požarne varnosti -------------------------- Iz naše občine \_________________________y Brošura in prospekt o Triglavskem narodnem parku Novice — novice — novice — novice Jeseni je Triglavski narodni park dobil nov prospekt in opis svojih enkratnih posebnosti v brošuri, ki jo je izdal Zavod Triglavski narodni park z Bleda. Zavod kot založnik je s finančnim deležem Kulturne skupnosti Radovljica izdal 50.000 izvodov prospekta in 10.000 izvodov brošur. V prospektu so glavni podatki in posnetki najpomembnejših značilnosti parka, brošura pa prinaša 20 strani izredno Delavci SGP Gorenje iz Radovljice so v avgustu zaključili z gradbenimi deli na prizidku doma dr. Janka Benedika v Radovljici. Svečano so ga odprli 9. oktobra. V njem je poleg sedanjih 126, v prizidku še 80 novih ležišč za starostnike. To je narekovala potreba, saj se vse več starostnikov iz občine pa tudi od drugod odloča za prebivanje in oskrbo v tem domu. V Šport hotelu na Pokljuki so v soboto, 29. oktobra in v nedeljo, 30. oktobra, organizirali vsakoletni seminar za vodstva OK in osnovnih organizacij ZSMS radovljiške občine, ki se ga je udeležilo nad sto mladih. Sočasno so po zaključku seminarja izvedli tudi volilno programsko sejo OK ZSMS Radovljica, na lepih posnetkov v barvah naravnih, kulturnih in drugih posebnosti ter zgoščen opis s podatki o parku v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Brošure so namenjene potovalnim agencijam, hotelom, šolam in organizacijam, ki organizirajo izlete, prospekt pa bo služil za množično informacijo turistov in izletnikov. Dobi se v vseh domačih turističnih poslovalnicah. Naložba je po predračunu ocenjena nad 106 milijonov dinarjev. Denar so zagotovili iz sklada za gradnjo domov republiške skupnosti socialnega varstva in s solidarnostnim deležem sosednih občin iz katerih je tudi nekaj oskrbovancev. R. J. kateri so za novega predsednika izvolili Ljuba Burazina iz Radovljice, za podpredsednico Evo Štravs z Bleda, za sekretarico pa Elzo Šekli z Bleda. Razen tega so izvolili tudi člane sekretariata in predsedstev OK ZSMS in druge organe za naslednje mandatno obdobje. - FIS točke »ELANOV-CEV« Moški: SMUK 14. Kernen B. 3,62 15. MeliS. 4,75 SLALOM 1. Stenmarki. 0,00 6. Križaj B. 2,77 21. Kuralt J. 16,74 VELESLALOM 2. Stenmark I. 0,29 9. Franko J. 6,21 11. Strel B. 6,89 23. Križaj B. 10,59 28. WallnerJ. 12,49 29. Kuralt J. 12,70 Ženske: SLALOM 27. Valešova I. 23,74 29. Zavadlav A. 24,21 * * * — Letos je bilo prijavljenih že 23 inovacij v Elanu,kar je za 6 več kot lani ob istem času. # * * — 1981. leta je bilo v Sloveniji kar 2190 osnovnih organizacij telesne kulture s 331.000 člani. * * * — Stenmark je v SP dosegel 72 zmag (34 v SL in 38 v VSL), tekem pa je dosedaj bilo 450 (šteta kombinac.) in je torej na 16 % vseh tekem zmagal. Skupaj je bilo dosedaj na tekmah za SP 94 zmagovalcev. Stenmark je na 1. mestu po številu osvojenih točk in sicer jih ima 2905, P. Mahre je 2. s 1810 točkami, G. Thoni je 3. s 1732 toč. Križaj pa je 7. s 753 točkami (podatki so iz italijanske revije NEVE-SPORT št. 14/83). * * « — ELAN je v prvih 8 mesecih letoš. leta po izvozu na 32. mestu slovenskih izvoznikov v razvite države (lani na 37. mestu). # * * — Prisotnost na tržišču posameznih izdelovalcev smuči se da oceniti s pomočjo prisotnosti v vprašalnikih za ocenjevanje smuči. V listi so le tiste znamke, ki se pojavijo na 1/2 vprašalnikov od 33. 1. Volki 5,03 (33) 2. Kastle 4,90 (31) 3. Blizzard 4,34 (32) 4. Olin 4,33 (24) 5. Rossignol 4,30 (33) 6. Dynastar 4,25 (24) 7. Dynamic 4,17 (24) 8. K 2 4,03 (30) 9. Sohler 4,00 (22) 10. Atomic 3,97 (31) 11. Head 3,87 (31) Fischer 3,87 (31) 13. Kneissl 3,54 (26) 14. Erbacher 3,38 (29) 15. ELAN 3,17 (17) 16. Hagan 3,05 (20) Sundei 3,05 (22) 18. Pilz 2,33 (18) Da se dobi oceno, se sešte- je posamezne ocene in se jih deli s številom ocen. (velja za ZRN). Stare Tone Zahvale — Medobčinski svet zveze sindikatov Ljubljanske regije se zahvaljuje Elanu za sodelovanje pri obisku študijske delegacije IG CHE-MIE - PAPIER - KERAMIK iz Zvezne republike Nemčije. — Občinski štab civilne zaščite Radovljica se zahvaljuje za uspešno sodelovanje naše enote CZ v okviru združenega odreda CZ na skupni poučni, taktični vaji GOLOVEC - 83. — Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja se zahvaljuje za pomoč pri izvedbi študijskega obiska japonskega profesorja AKIHIRA ISHIKAVVA Visoko priznanje kampu Šobec Tudi po letošnji glavni turistični sezoni je ena največjih za-hodnonemških turistično potovalnih organizacij »PRAMO-CAMP«, ki se ukvarja z organiziranjem letovanj nemških turistov v kampih, ocenjevala 126 največjih jugoslovanskih turističnih šotorišč. Ocenjevali so vse zakupljene kampe od Rateč do Gevgelije in ob jadranski obali od Ankarana do Ulcinja. Večina ocene niso ravno spodbudne, zlasti ne v primerjavi z drugimi kampi ob Sredozemlju. Častna izjema je le naš Šobec, ki si je poleg istrske Koversade edini prislužil štiri zvezdice in s tem najvišjo možno oceno. Ta je sočasno tudi priporočilo za obisk nemških gostov. Treba je reči, da Šobec tudi sicer pobira najvišje ocene pri drugih domačih in evropskih turističnih organizacijah, s tem pa prevzema odgovornost in obvezo, da bo svoj zasluženi sloves obdržal v prihodnje. Tega se v polni meri zavedajo delavci TD Lesce, ki vzorno skrbijo za opremljenost, red in čistočo Šob-ca. R. J. Razširili zmogljivosti doma Dr. Janka Benedika Novo vodstvo ZSMS v radovljiški občini Član CK Partije Kube — naš gost Kronika o razvoju športne dejavnosti v Begunjah S t r u k t u r a V petem nadaljevanju v »Smučini« danes ne obravnavamo kronološko zgodovino te dejavnosti, kjer smo zadnjič nehali nekako pri lotu 1935. To bomo nadaljevali kasneje, ko bo zbranih več podatkov. Objavljali bomo po delih tisto gradivo, ki je dosti kompletno, v sami »Kroniki« pa bomo to kronološko uredili. Tako se v današnji številki posvečamo RAZVOJU SANKAŠKEGA ŠPORTA V BEGUNJAH, ki ga je v prvem delu pripravil Arh Julij, dokončal pa ga bo Lombar Marjan. Že pri naših prednikih so potrebe narekovale, da so raznih vrst sani uporabljali za prevoz tovorov in ljudi. V naših krajih so vozili z gora in gozdov drva, rudo, seno in les. Različne sani so vlekli samotež ali z volovsko in konjsko vprego. T D "Partizan" SankaSki klub Begunj e Predmet^Prijava za registracijo. Odsok za notranjo zudove Kranj Prodno naslov,da ro :ictriru nu3 klub kot samostojni klub,ki Je bil ustunovljen 12.1.1956 na občnem zboru TD "Partizan* Uo ^unJo.Tu zbor Jo bil oboncm tudi ustanovni obSni zbor naSega kluba. Klub re'iotrirajto pod naclovon "Sankaški klub Begunje". Z spodaj navedenimi podoioi doootih Slunov potrjujemo ustanovitov SankaSke^a kluba BoTunJo. 'ajnlk: /Bulovco iluOo/ iTodsodnik: Podpisi Slanov: lai'OVLt^rruo/:' /ilx- jfiUt/d A /:Jun3ič Juno2 or f.GZ/ /KtalJ Ruda/ Jc?cl & ____________ /Sodju Alojz/ /2yub Anton/ /ikha“ij ITruno/ I^M^OBkuhJ /i.Ukolj ::aterž/ /Arh Julij/ 18 SMUČINA ^•J^n Slavko/ /iColman ..ur Jan/ upravnega in nadzornega odbora Sanicaškeca kluba Begunje Upravni odbor sestavlja 5, nadzorni odbor pa 3 člani. Upravni odbor: Po znanih virih so nad Jesenicami iz Savskih jam — rudnikov s samotežnicami prevažali rudo na Jesenice, prav tako so prevažali rudo v Kropo. V-severnih krajih in krajih z večnim snegom in ledom, so uporabljali sanke raznih vrst, stare nekaj sto let, kot prevozno sredstvo, samotež ali s pasjo vprego. Prav gotovo je sankanje tradicija po nekaterih krajih Slovenije kot so: Bohinj, Tržič, Kropa, Jesenice, Idrija, Selca, Begunje in drugje, vendar to sankanje, oziroma raba sank z vprego ali samotež izumira, ker je konj vedno manj. Samotež le redko kdo še vozi. Vse je izpodrinila tehnika, traktor, avto, žičnice itd. Pred II. svetovno vojno so v Begunjščici, Dobrči in Stolu po pobočjih pokosili vse seno, napravili »kope« ali pa so ga spravili v svisli. Pozimi pa so seno zvezali v takozvana bremena, katere so potem s sanmi prepeljali v dolino. Po zadnji vojni pa se je to precej opustilo. Za čas dopustov takrat nismo šli na morje, marveč v planine kosit in pospravljat seno. Po zadnji vojni so kosili še naslednji krnele: Lebar, Fentč, Čut, Glažar, Slosar, Perko, Kolman Janez in drugi. Najbolj vztrajen je bil Glažar, ta je bil zadnji. Še pred II. svetovno vojno so tekmovali na razne načine: kdo bo pripeljal več drv, hlodov ali sena, kdo bo hitrejši itd. Ob le- Be£unJo,dne 14.VI.1956. 1. Predsednik 2. Tajnik 3. Blagajnik 4. Gospodar Zvab Anton Bulovec Rado Kolman Marjan Hrovat Franc 5. Tehnični vodja Arh Julij Nadzorni odbor: 1. Predsednik 2. Član 3. Ahačič Franc Gauperin Ivan Spelič Franc pih zimskih nedeljah se je zbralo tudi po 60 sankačev. Najbolj zagrizeni so bili: Mrkčov Ruda, bratje Bizjak — Tone, Franc, Jože, Trbov, Šmon, Gabre, Fentov Huda in Ivan, Glažar, Perko, Šlosar in drugi. SANKANJE - ZAČETEK ŠPORTNE DEJAVNOSTI Že pred II. svetovno vojno so organizirali iz Planince v Drago tekmovanje s samotežnimi sanmi, kasneje tudi z navadnimi otroškimi sanmi. Po II. svet. vojni pa je bilo prvo tekmovanje v zimi 1948/49, seveda ločeno s samotežnicami in navadnimi sanmi. Bilo je okoli 80 tekmovalcev. Nekateri so tekmovali z nemškimi vojnimi čeladami. Naslednje leto pa je bilo ponovno tekmovanje iz Planince. Nastopilo je zopet veliko tekmovalcev. Prva nagrada je bila 500 kosov opeke. Vedno več pristašev sankanja se je sestajalo in odločili so se, da bi organizirali meddruštveno sankaško tekmovanje za »ORLOV« pokal, ki se je imenoval po padlem borcu in športniku ŠE-BAT JANKU. Sankači smo poterp delali in tekmovali pod okriljem TVD PARTIZAN Begunje. Tako smo nekaj let uspešno tekmovali na raznih mednarodnih in republiških tekmovanjih. Vsako sezono smo organizirali meddruštveno tekmovanje za »ORLOV« pokal. USTANOVITEV SANKAŠKEGA KLUBA Prišlo pa je leto 1956. Dogovorili smo se, da se osamosvojimo. Na občnem zboru TVD PARTIZAN Begunje smo se pogovorili in dali so nam celo 7.000 starih dinarjev kapitala. To je bilo za začetek kar dovolj, saj smo bili skromni. 14. VI. 1956. leta smo ustanovili SANKAŠKI KLUB BEGUNJE. To je bil prvi samostojni sankaški klub v Sloveniji, na kar smo zelo ponosni. Za delo samostojnega kluba smo sestavili Pravilnik. Dela je bilo dovolj. Nabaviti je bilo treba tekmovalne sanke, čelade, enotne puloverje in drugo opremo. Poleti 1957 smo organizirali veliko vrtno veselico pri Jožov-cu, na kateri so igrali AVSENIKI. S to prireditvijo smo imeli čistega dobička čez 100.000 dinarjev, kar je bilo za tisti čas ogromno denarja. Glede na to, da so v tej zimi izvedli meddruštveno sankaško tekmovanje za Orlov pokal iz »GOZDCA« in ne več iz Planince, se nam je porodila misel, kaj če bi zgradili nekje na »Gojzdcu« sankaško zavetišče. Na seji odbora je bilo dosti govora o akciji. Po ogledu terena smo našli kot nalašč primeren prostor, seveda poraščen z grmovjem in drevjem. S sekiro smo začeli takoj sekati grmovje tako, da se je pokazalo malo razgleda in kocka je padla. Odločili smo se, da bo tu stala koča. Že v jeseni smo začeli s pripravljalnimi deli. Na srečo je bil ta prostor last SLP Doslovče. Zaprosili smo, da nam to zemljišče dajo v najem in naleteli na razumevanje. Kako naj bi izgle-dalo to zavetišče je Arh Julij pripravil skico, katero je odbor tudi odobril. Po odhodu predsednika Žvab Toneta iz Begunj, so člani izvolili Arh Julija za njegovega naslednika. Že to jesen smo začeli s planiranjem in izkopom terena za klet in temelje za zavetišče. Pomladi smo nabavili cement in pripravili ostali gradbeni mate- 3 p 1 ■ e k Slanov Sankafikega kluba Begunje 1. A r h Jule 1928 Begunje 1*2 2, Žvab Zone 1926 Lesce 15 T. Kalifi n ik Anton 193? Begunje 35 4. 1 1 k • 1 j Matevž 1989 Begunje 15 5. A r h Tone 193o Begunje lo2 6. C e r n e loae 1937 Begunje 121 7. I r a 1 J Huda 1951 Begunje 8. S B o J Prano 19*1 Lea c e 24 9. M o h o r 8 Jane* 1928 Begunje 77 lo. 2 i t n i k Daka 1924 Begun j a 11. Menoinger Hajda 1936 *goSa 12. A h a 8 i 5 Prano Begunje Si 13. A h a 8 1 6 Prano «1. Begunje 8S 14. Hrovat frano 1925 Begunje 9 15. * o 1 n a • Marjan 19|o Begunje 16. I u n 8 i 8 •'ane* 1927 *gofia 2 17. Bulovec Hado 1919 PoljBe 4 18. 8 n i a Valentin 1925 PoljSe 12 19. S e a m a n Valentin 1926 Begunje 65 2a. Smol e J Haoe 1971 Begunje 43 21. P e r J a a Slavko 193o PoljSe 16 22. 8 o d J a Aloj* 193o PoljSe 8 23. L a v r 1 8 Albin 1918 Begunje 9 24. Po g a 8 a r Vilko 1932 ®goSa 18 25. P a p 1 e r Valentin 193o Begunje 33 26. B u 1 o v e o Majda 1932 Begunje 13 2T, J i 1 o v i n 1 k Ignac 1929 Slatna 3 (Vpioanih 27 Slanov * dna lo.IX.1956.) v«- ^ tvoA i A/W. ^ 0 rial. Z mnogo truda, udarniškega dela, nošnjo in vožnjo materiala smo uspeli že koncem poletja zabetonirati ploščo nad kletjo. Takrat smo tudi sklenili da se imenuje koča »SANKASKI DOM«. Presrečni smo praznovali Silvestrovo za Novo leto 1958 kar v kleti pod betonsko ploščo. Poleg udarniškega dela, tekmovanj, treningov, pripravljanja prog, vzgoje mladih sankačev tekmovalcev, smo sodelovali tudi na drugih forumih, pri ustanovitvi sankaškega odbora pri Smučarski zvezi Slovenije in pri ustanavljanju samostojne SANKAŠKE ZVEZE SLOVENIJE, itd. V veliko pomoč nam je bila tu- ^UV''T di Gorjakova družina na Sv. Petru, kjer smo imeli skladišče materiala in orodja, še posebno nam je pomagala »Micka«. Glavno skladišče materiala pa je bilo v Tavčarjevi žagi v Krpinu, od koder smo nosili ali vozili material na gradbišče. Zelo agilna in delovna je bila Mikelj Micka, saj sta z možem Matevžem pripravila skoraj ves pesek udarniško za gradnjo koče. Bila je tudi odlična tekmovalka v sankanju. Tudi Kunčič Alenka je bila vedno pripravljena tekmovati in pomagati pri gradnji. Pri gradnji so pomagali tudi člani kluba in simpatizerji iz Rodin. Najagilnejši med njimi je bil Jauh Stanko. Prostovoljne ure pri izgradnji Sankaške koče do otvoritve: Mikelj Matevž 574 ur Arh Julij 551 ur Kunčič Janez 474 ur Ahačič Franc 455 ur Kališnik Tone 418 ur Zupan Janez 172 ur Resman Jože 151 ur Ahačič Alojz 145 ur Medved Jože 144 ur Papler Tine 142 ur Trlej Franc 106 ur Bulovec Rado 78 ur Kunčič Lenka 62 ur Arh Tone 60 ur Hrovat Franc 52 ur Mohorč Janez 43 ur Ferjan Slavko 32 ur Hočevar Tone 32 ur Mohorč Jože 32 ur Udarniško so delali tudi drugi. V glavnem je bil ves material za gradnjo koče znošen na plečih članov. Precej pa so ga zvozili kmetje iz Begunj, Podgore, Zapuž, Zgoše in Poljč. Prve deske in krajnike so znosili: Kališnik Tone, Kunčič Janez, Mikelj Matevž, Arh Julij in Triplat Viko. Največ naenkrat pa je nesel Mikelj Matevž — 2 vreči cementa (100 kg) od Tavčarjeve žage v Krpinu pa do eerkve na Sv. Petru. Ahačič Franc starejši, stara grča, jih je pri delu vedno ugnal, čeprav je bil 20 let starejši. Tudi na tekmovanjih se je vedno dobro izkazal. Zupan Joža-starejši, »GLAŽAR« star preko 80 let je še vedno živa zgodovina s sanmi »ne pusti se« c**** * Po prvem tekmovanju za »Orlov pokal«. Tekmovalci iz Žirovnice, Jesenic, Bohinja, Tržiča, Begunj, Kranja Bremena sena na Begunjščici Nošnja cementa: Mikelj, Arh, Ahačič in Smid Tekmovanje je bilo v soboto 27. 8. 1983 na nogometnem igrišču v Lescah. Ob odlični organizaciji turnirja nogometnega kluba Lesce, so bile tekme borbene in do zadnjega izenačene. Presenečenje prvenstva so naredili Smučarji z osvojenim prvim mestom pred favoritom Inštituta. Ob odsotnosti Trgovine zaradi pomanjkanja moških in malomarnosti Plastike, so nastopale samo tri ekipe. Rezultati: Smučarija: Remont 3:0 Šp. Orodje : Inštitut 0:5 Šp. Orodje : Smučarija 2:5 Inštitut: Remont 4:2 Smučarija : Inštitut 5:2 Remont: Šp. Orodje 1:2 Lestvica: 1. Smučarija 2. Inštitut 3. Šp. Orodje 4. Remont 3 3 0 0 13: 4 6 točk 3 2 0 1 11: 7 4 točke 3 1 0 2 4:11 2 točki 3 0 0 3 3: 9 0 točk Cerar Jani Kronika o razvoju športne dejavnosti v Begunjah Po betoniranju temeljev koče: Kaličnik Tone, Hrovat Franc, Bulo-vec Rado, Arh Julij, Resman Jože, Ahačič Alojz, Mikelj Mato, Zupan Janez, Kunčič Alenka, Ahačič Franc st. Mikelj Matevž je za Sankaško kočo, do cerkve na Sv. Petru prinesel na hrbtu dve vreči cementa (100 kg) Mladinci vozijo pesek za kočo Betoniranje plošče: Močnik Franc »Gorjak«, Kališnik Tone, I^avrič Albin, Kunčič Alenka, Mikelj Matevž, Kunčič Janez, Papler Tine, Resman Jože, Žvab Albin, Zidar, Smolej Ignac, Arh Julij, Ahačič Franc st. Srečni ob zaključku dela Nogomet Sindikalno prvenstvo Elana za leto 1983 Odlikovanja — kolajne po naročilu RAČUNALNIK V ŠPORTU: Elektronika odkriva vsako napako o poteku premikanja. Hitreje, višje, močneje — kar vaditelji od svojih športnikov ne morejo več doseči, upajo doseči z računalnikom, ki analizira potek premikanja in izračuna obremenitve sklepov, mišic in vezi. S tem pomagajo povečati dosežke manjšemu številu športnih zvezd. Biomehanika pomaga, oziroma ščiti normalnega državljana pred zdravstvenimi poškodbami. Disk je pristal pri 69,40 metrih — gledalci so bili navdušeni. Tekmovalec Al Oerter, 44 let star, je disk vrgel polnih 5 metrov dlje kot pri svoji olimpijski zmagi v Mexiki 1968. Ali je bil to srečni met? O vzrokih senzacionalnega meta po 13 letih, ko se je Al Oerter prenehal baviti z aktivnim športom, so se začeli strokovnjaki (experti) kregati. Za nekdanjega metalca krogle Gideon Ariela, ki je bil tudi olimpijski zmagovalec, je slučaj jasen. On (Ariel) trdi, da se Oerter lahko zahvali svojemu uspehu predpisanemu trenerskemu programu iz njegovega Arielove-ga računalnika. Od tedaj Ariel uspešno prodaja a Amurste (USA), kjer je ustanovljen center za računalniške osnove, biomehanične analize, to se pravi računski program za močne ženske in moške. S svojim pogledom, da bodo v bodoče odličja — kolajne prihajale iz računalnika, je Ariel precej osamljen. Vodja inštituta za biomehaniko nemške visoke šole za šport v Koelnu, profesor Wolfgang Bau-mann sicer priznava metodo, da lahko dosežek izboljša, ampak da bodo olimpijski zmagovalci v bodočnosti z računalnikom vzgojeni — trdi, da je to nemogoče, Tudi Hansruedi Kunz, ki kot trener švicarskih deseteroboj-cev že več let pritegne računalnik za pomoč oziroma nasvete, se bori proti Arielovi tehnični verjetnosti. Trdi, da je mogoče psihične dosežne meje športnikov izračunati preko računalnika. Zato bi morali vso njegovo zgradbo telesne konstrukcije zajeti in upoštevati tisoče merilnih podatkov. Po Kunzevem mnenju ni uspeh v vrhunskem športu odvisen le od tehnike same. Tudi psihološki faktorji igrajo pri tem veliko vlogo. Kljub protiv-nemu zadržanju in samodoločbi biomehanikov ne obstaja dvom, da se nekateri uspehi zadnjega časa opirajo delno na preiskovalno delo. Tako se zahvaljuje Nemec Peter Michael Kolbe za svoj svetovni rekord, oziroma dosežek v skul veslanju (1981) nenazadnje novi veslaški tehniki, katera je bila postavljena na podlagi računalniške analize. Dosedanji način veslanja je spremenjen. Namesto pomikajočega sedeža ima novi čoln zasidran sedež in premikajočo kombinacijo odporne deske itd. Elektronika je bila tudi pri povečanju zmogljivosti smučarskih, skakalcev na turneji na štirih skakalnicah 1982 prisotna. Iz merjenja časovnega poteka mišične kordinacije in premikanja, izračuna računalnik idealen kot med telesom in smučmi pri odskoku. Če smučar tekač samo za hip (moment) izgubi tempo koraka ali obstoji, že računalnik vsako napako registrira. Išče se najbolj idealno gibanje. Gibanja vrhunskih tekmovalcev — atletov so tako hitra, da oko istim težko sledi. Samo s časovnimi povečavalnimi stekli (lupami) vidimo kaj se godi. To vedo vaditelji (trenerji) že dolgo in analizirajo potek gibov svojih varovancev z video filmi. Vaditelji, ki hočejo čisto natančno vedeti potek gibanja, gredo še naprej. Filmajo svoje tekmovalce s specialnimi visoko-brzinskimi kamerami in prenašajo slike na računalnik glede na športno disciplino, to je 100 ali 1000 posnetkov na sekundo. Na računalniku in ekranu so prikazane vse faze gibov tekmovalcev. Računalnik neusmiljeno odkriva vsako tehnično napako, katero športnik naredi npr.: Metalec krogle prezgodaj isto spusti, oziroma vrže, smučarski tekač le za hip v koraku obstane ali ko je igralec tenisa ob udarcu z obema nogama v zraku. Istočasno računalnik meri in primerja relativno brzino in pospešek delov telesa in sklepov, porabo časa in moči ter prenos težavnostne stopnje. Na podlagi podanih podatkov telesa, izračuna program končno za vsakega posameznega tekmovalca, to je najbolj idealen potek njegovih gibov. ŠPIONAŽA NA ŠPORTNIH IGRIŠČIH: Z računalniškimi analizami pridemo do receptov uspehov konkurence. Ko je ameriška odbojkarska reprezentanca imela za seboj poln koš porazov, je bil Ariel od voditeljev ekipe pooblaščen, da uspešne Japonke elektronsko izšpionira. Rezultati te analize so služili vaditeljem kot podlaga za vaje. V kratkem času je prenehala serija porazov Američank. In tudi nasprotne ekipe so se poslužile na svoji strani kamer za snemanje, da so Američanke snemali. . . Računalniki, ki biomehanične podatke obdelajo — analizirajo in zagotavljajo ne samo povečanje zmogljivosti v vrhunskem športu, ampak tudi dajejo podatke za izboljšanje športnih orodij. Živahno je zanimanje tovarnarjev za te računalniške podatke, ki jih ni zanemariti. Kdor prodaja čevlje, ki ščitijo sklepe ali tenis loparje, katerih ročaj se prilega dlani, nima na svoji strani samo športnih zvezd, ampak tudi množico ta-kozvanih hobi športnikov. Računalnik se lahko uporabi tudi za ostale zvrsti športov. Prevedel iz NEUBURGER RUNDSCHAU 25. V. 1983 Kavčič Ivan Nogomet v letu 1983 7> ro Kot v vseh športih, v Elanu, tudi za nogomet ni več takega zanimanja kot pred leti. Če hočemo zastopati Elan kot svetovno znano športno tovarno, moramo narediti korak naprej vsi za rekreacijo. Jesenski del tekmovanja smo odigrali z sedmimi igralci od 20 nogometašov, ki delajo v Elanu. Čeprav so pri nas zaposleni, raje 18 nedelj igrajo nogomet za druge ekipe ali društva. Kot najstarejša ekipa v prvi ligi občine Radovljica, smo igrali dokaj dobro. Proti koncu tekem so nam pošle moči in rezultati so bili v prid nasprotniku. Največkrat smo igrali v postavi: KOKALJ R. FINŽGAR P., DEŽMAN J., RODMAN R„ CERAR J., MANDELJC T LEGAT B. REZULTATI JESENSKEGA DELA ELANOVE EKIPE V MALEM NOGOMETU STOL:ELAN ELAN:ZORA DONAT:ELAN ELAN:VRBNJE B. DUGME : ELAN ELAN : PLAMEN GRAD 1004 : ELAN ELAN : ELMONT MOŠNJE : ELAN LESTVICA I. lige v 3:2 (1:0) (Finžgar, Tonejc) 7:7 (3:2) (Cerar 3, Mišo 3, Rodman) 5:4 (2:2) (Mišo, Rodman, Cerar) 3:1 (2:0) (Legat, Finžgar, Cerar) 3:3 (0:2) (Mišo 2, Rodman) 2:1 (2:0) (Rodman, Mišo) 4:4 (3:2) (Mišo 2, Rodman, Cerar) 8:1 (5:0) (Rodman 3, Mišo 3, Finžgar, Cerar) 4:4 (2:2) (Cerar, Rodman, Finžgar, Mišo) radovljiški občini — mali nogomet 1. STOL 18 14 4 0 89:46 točke 32 2. ZORA 18 10 3 5 77:53 23 3. VRBNJE 18 10 2 6 68:56 22 4. ELAN 18 8 5 5 62:62 21 5. GRAD 1004 18 7 3 8 62:58 17 6. MOŠNJE 18 6 3 9 60:60 15 7. PLAMEN 18 7 1 10 54:61 15 8. BIJELO DUGME 18 5 2 11 48:65 12 9. DONAT 18 4 4 10 44:68 12 10. ELMONT 18 2 3, 13 35:80 7 CERAR JANEZ Peter Michael Kolbe je osvojil leta 1981 svetovni naslov v veslanju — zahvaljujoč ne nazadnje novi tehniki računalnika Kriza sodobnega vrhunskega športa ESsSE' Svet je podlegel malikovanju zmage in medalje, to pa poganja kolesje športa proti nesmislu — Potreba po počlovečenem športu V vseh analizah dosedanjih civilizacij so med njihovimi skupnimi značilnostmi športi, plesi, igra. Kot potreba je šport nesporno vsajen v človekovo eksistenco, je vsebina njegovega bivanja, bistvena potreba, neodtujljiva komunikacija, stvaritev posameznika in dosežek skupine. In od te pojavnosti športa kot avtentičnega doživljanja sebe, skupine in sveta, se v vsej zgodovini človeštva do današnjih vaških iger, spontanih plesov, različnih gibalno izraznih oblik športne vsebine ni spremenilo nič. ČLOVEK je umel in doumel poslanstvo športa kot vsebino, raznovrstnost, spontanost svojega ustvarjanja, igre, svobode in sreče. Tej ideji se potlej ni odrekel nikoli, pa čeprav se je število tistih, ki so jo lahko doživeli, vse bolj krčilo. Šport ali industrija zabave? Nobeni razredni ureditvi, vsem •procesom dehumanizacije navkljub, se ni posrečilo uničiti te osnovne ideje, čeprav se ji je posrečilo vse bolj množično »uničevati« ljudi. Toda vedno znova se je na pogorišču ljudskega skupaj z najnaprednejšim, kar je neka družba v svojih nedrjih razvijala, rojevala tudi ideja športa kot samouresniči-tve posameznika in skupine, kot del širšega pojmovanja kulture. V moderni meščanski družbi se »svobodnemu proletarcu«, »osvobojenega vsega«, da bi bil lažji plen kapitalističnega trga poceni delovne sile, ponudi prva možnost, da bi šport ne bil zgolj last elite in ostanek predzgodovinske ureditve in vse bolj redke vaške folklore. To je eden prvih rezultatov hitrega družbeno-go-spodarskega razvoja, predvsem pa posledica razrednega boja delavskega razreda samega. Poja- vi se »prosti čas«; je pred vrati revolucija!? Naj parafraziramo poetično ugotovitev nestorja jugoslovanske sociologije R. Sup-ka: Medtem ko so zvonovi katedral potrkavali: svoboda, enakost, bratstvo, se je od daleč slišalo zlovešče zavijanje: človek človeku volk. Zato je odgovor o revoluciji v telesni kulturi: DA in NE. Ko pritrjujemo, pomislimo, da prvi »prosti čas« in vsaj nekakšne materialne možnosti omogočajo, da šport postane vseljudska dobrina, ena od poti uresničitve in bogatitve človekovega vsakdanjika, nova razsežnost v možnostih izražanja osebnosti, pomislimo na delavska športna društva, ki so našla v športnih organizacijah prostor in možnosti za dejansko ilegalno politično združevanje in boj, ki pa jim pomeni šport ob tem vendarle nakakšno svobodo v nesvobodi, vsaj nekakšno srečo v nesreči. Ko zanikujemo, pomislimo, da se sočasno poraja INDUSTRIJA ZABAVE, ki terja svoj profit, katere INDOKTRINACIJA zamenja še zadnje ostanke avtentičnosti osebnosti, da se pojavi mednarodna POLI- TIKA, ki vidi v športu svoje možnosti propagande, merjenje moči, vitalnosti, rasne večvrednosti, nacionalnega prestiža, da vidi v športu »opij za narod«, sredstvo za zavajanje ljudi od resničnih družbenih problemov na obrobne. In če je Coubertinova misel o športu izražena v geslu »Važno je sodelovati« ostala le podago-ški optimizem, je maksima Vin-cea Lombardija: »Zmaga ni vse, zmaga je edino« postala resnica svojega časa. Gospodarske krize, popolno izkoriščanje človeka, ki ga bazična ekonomska odtujenost, odtujuje tudi na drugih področjih družbenega življenja, ko je človek vse manj svoj gospodar, da bi lažje z njim gospodarili drugi, vse to se da občasno skriti za bleščečo fasado športa. Celo vojne, zlasti če ne prizadevajo neposredno, ostajajo v senci športnega spopada, v katerem vladu-joči dajejo množicam možnost, da dožive katarzo, da se sprostijo družbenih napetosti v začrtanem rezervatu športnih štadionov, da zamenjajo resnico za neresnico, človečnost za nečlovečnost, svobodo za nesvobodo. Cena vstopnice je cena svobode govora, kričanja, pretepa, je neka »svoboda«. Svoboda štadionov. Reševanje ustvarjenega »športnega konflikta« je često nadomestek razreševanja resničnih družbenih konfiktov. Poja- vi se magična beseda ZMAGA. Pojavijo se IDOLI. Človek-ustvarjalec čedalje manj upoštevan Naravna potreba človeka po merjenju svojih moči in primerjanju s sočlovekom, je vse bolj povzdignjena na raven mita. Odvzeta je neposrednemu udeležencu in dana v manipulacijo oblastniški skupini, lokalnim interesom, veličastju države, rasam, ideologijam, dana je množicam, da se pod taktirko oblastnikov istijo z IDOLI in tako izgube še zadnje možnosti, da sprejmejo sebe kot samouravna-joče bitje, ki mora imeti svoj smisel eksistence. Zato je v vrhunskem spektakularnem športu vse manj uveljavljen človek, ustvarjalec. Proizvod — medalja se kaj hitro loči od resnične osebnosti ustvarjalca in pripiše »vsem zaslužnim«. Tudi športnik ima seveda svoje mesto, vendar ne več kot avtentičen ustvarjalec, pač pa kot »podoba Doriana Graya«, ki mora navzven manifestirati tisti vzorec vedenja, čustvovanja, vrednotenja, ki ga »protokol« za take priložnosti predpisuje. Kot IDOL ima natančno določene obveznosti do množic in javnih komunikacijskih sredstev, kot ima natančno določene dneve, ure, obremenitve treninga, prehrano, spanje, čustveno in spolno življenje. In namesto da bi takemu ČLOVEKU rekli NEČLOVEK, dobi često vzdevek SUPER MAN. Na malokaterem področju so si znanosti tako uspešno segle v roke kot na športnem. Zdi se, da ni nikjer take možnosti eksperimentiranja na ljudeh kot prav v športu, in še tako rekoč, brez vsake odgovornosti. Končno, za- kaj naj bi se trener pomišljal, ali naj postavi v ekipo igralca z visoko temperaturo, saj od uspeha živita oba, če pa so brezštevilni primeri, ko starši mladoletnih otrok — možnih prihodnjih šampionov — često skrivajo trenerjem bolezen, da ne bi kaj zamudili v treningu. »Mnogo je poklicanih, toda malo izvoljenih.« Za poražene, pravijo v raznih različicah, ni prostora. Zato tudi ni podatkov o tem, koliko je uničenih zdravij, zavoženih mladosti, razbitih iluzij, ki puščajo resne socialne posledice. Ostajajo živi ZMAGOVALCI pa še ti kot kreature, kot proizvodi, ki proizvajajo ZMAGE in so tudi samo toliko časa zanimivi. Pa vendar njihov sij zasenči vse, celo skrb staršev za zdravje otrok. Odtod tudi pogosto deviantno vedenje vrhunskih športnikov, skrb, da si v kratkem zagotovijo socialno varstvo za vse življenje, saj vedo,. da so tedaj ko so športno aktivni v popolni odvisnosti. Zavest o manipuliranju je namreč često obojestranska — manipulacije se zaveda tisti, ki jo izvaja, zaveda pa se je tudi tisti, na katerem jo izvajajo in nanjo pristaja. Kdo je potemtakem večji krivec? A so — žal — še tudi drugačni primeri. Na to so opozorili znanstveniki na različnih kongresih, zlasti tisti s področja genetike, biokemije, farmakologije, fiziologije, teorije treniranja ipd. Ni dvoma: človek se da preoblikovati v poljubnih smereh, vendar pa je vse bolj pogosto treba začeti že zelo zgodaj, pri majhnem otroku, katerega znanje je za samoodločanje nezadostno. Včasih je to s privolitvijo ali brez privolitve staršev. Rezultati kot posledica zgodnjega usmerjanja bodo jutri zagotovo boljši, kot so danes. Zaloga postopkov še ni izčrpana, na vidiku so še novi. Interdisciplinarnost se je bolj kot kjerkoli uveljavila v športu. SPECIALIZACIJA je vse večja, športnik je torej največkrat že kot otrok selekcioniran in programiran za vrhunski rezultat, še preden se prav zave kot človek. Tekmovalca šampiona je mogoče poljubno preoblikovati. Človek, »razstavljen« zaradi sposobnosti, lastnosti in značilnosti, vstaja iz retorte kot šampion. Marsikdo ni sicer potem nikoli več ČLOVEK, prav gotovo pa lahko prinaša medalje. In tako se nehote vsili primerjava s kapitalistično industrijsko revolucijo in prvobitno akumulacijo. »Ovce žro ljudi« so govorili v Angliji, ko je rasla njena slavna tekstilna industrija. Ali medalje žro ljudi? Takrat so govorili »čo-vek je privesek stroju«, govorili so o delu »brez duše in smisla«, govorili so, da je pohlepnost kapitalistične akumulacije skoraj odrezala vejo, na kateri je sedela, saj je uničevala množice proletarcev, svoje potencialne kupce in porabnike proizvodov. In taka, ne samo »industrijska revolucija« poteka marsikdaj pred našimi očmi v vrhunskem športu. Ne človek, rezultat ima veljavo. Blešče se medalje prestižev, rasizmov, nacionalizmov, ideologij. In tako, kot je bil človek v kapitalistični akumulaciji ponižan v slugo stroju, tako je danes marsikje in marsikdaj sluga veličastju tistih, ki jim hoče ali mora služiti. »Cilj opravičuje sredstvo« — geslo svete inkvizicije je bilo pred njo in po njej aktualno vedno in povsod, kjer je človek izgubil svoje DOSTOJANSTVO. ZMAGA,' ZMAGA, ZMAGA, ZMAGA zaradi ... O stimulativnih, seveda prepovedanih sredstvih, je bilo v zadnjem obdobju veliko povedanega. Avstrijski znanstvenik dr. Prokop meni, da jih jemlje več ko 70 odstotkov vseh vrhunskih športnikov. Pa beseda jemlje nemara ni prava. Otrokom jih dajejo! Dajejo jih nazadnje vsem, s katerimi v imenu boginje ZMAGE manipulirajo. Pa to je danes že tako pogosto, da morda kljub pretresljivosti ne pretrese. Zanimivost, ki v zadnjem času dobiva izjemne razsežnosti, je skrita za besedama revitalizacija in regeneracija. V modernih centrih Vzhoda in Zahoda jima strokovnjaki posvečajo praktično enako veljavo, kot procesom obremenitve. Za naivne: naposled humanost v ubijajočih treningih. Žal. Njihova definicija je jasna: odpočiti, da bi bila lahko obremenitev še večja kot dotlej. Ni milosti — ne v oboroževalni tekmi ne v športni tekmi, v slednji često manj, ker v njej tudi mali lahko konkurirajo velikim, le dovolj NEHUMANI morajo biti. Pa saj gre vendar za VIŠji INTERES. Danes o vseh teh problemih po svetu dosti razmišljajo. Žal narede malo ali nič. Potrošništvo, za katerega je bilo večkrat rečeno, da ni nikakršna ideologija, a najboljše zanikanje vsake ideologije, poganja kolesje komercializacije športa in precenjevanja ZMAG svojemu absurdu naproti. Politika, veliki prestiži, so logični dodatek. V takšni družbeni klimi se kaže NEMOČ kot edina oblika reakcije. Zakaj veliki NIČ, ki se dogaja na področju humanizacije telesne kulture je prav gotovo NIČ NEMOČI. Vendar se zdi, da je vedenje o tem že prvi korak uresničitve revolucije v telesni kulturi. Zakaj iz dna NEMOČI je vedno znova v zgodovini človeštva zrasla MOČ, ki je človeku v prometejskem boju omogočila, da je skušal napraviti svoje bivanje smiselnejše. Ta MOČ je v svetovnem proletariatu, ne glede na to, da če so nekateri njego- vi predstavniki v svetovni športni areni dandanes le drobni trgovci, ki se ne zavedajo svoje moči, bržčas zgolj zaradi tega, ker še niso povsem dorasli ponosu resničnih predstavnikov ljudstva, in jim je zato še vedno posebna čast sedeti poleg obubožanih lordov. Mnogo razmišljanja, a malo akcije Če je mlada sovjetska država vsaj deloma morala prevzeti model meščanskega vrhunskega športa, da je pokazala vitalnost razvijajočega se socializma tudi na športnih tekmovališčih, če je to eden možnih razlogov za zahodne vzorce športa v drugih socialističnih državah, pa tudi v naši, če je to nujnost držav v Smučanje v Boliviji Odprava radovljiških planincev v Ande ^ i razvoju, ki se v športu lažje (ali pa samo) lahko postavijo ob bok velikim, razvitim in bogatim, če so birokratizem, tehnokratizem in menežerstvo to »nujo« spremenili v »utemeljeno« stalno prakso, tako v državah »realnega socializma« kot v mnogih primerih tudi pri nas, pa le ne moremo mimo tega, da ima samoupravni, socialistični družbeni sistem, sistem vse večje demokracije in neposrednega odločanja večine delavskega razreda, zgodovinsko MOŽNOST, da izvede resnično revolucijo v športu, v telesni kulturi. Možnost, da vrne šport ČLOVEKU, da tudi s pomočjo športa človek postaja ČLOVEK, samouresničujoča se ustvarjalna osebnost, ki ji bo šport kot temelj ustvarjanja predvsem igra v najširšem pojmovanju igre v kulturi in telesni kulturi. V slovenske telesnokul-turne dokumente smo zapisali: »Nismo za vsako telesno kulturo, temveč za tako, ki jo bomo s pravico imenovali socialistično, samoupravno, humano.« Če je v preteklosti bilo potrebno z ZMAGAMI, REZULTATI uveljaviti mlado Jugoslavijo, je to vendarle bilo v času, ko za dosego tega, zaradi razvitosti športa nač, ni bilo treba žrtvovati »ČLOVEKA«, je dandanes to že potrebno, če se hočemo družiti z »volkovi« in z »njimi tuliti«. Imamo pa lahko telesno kulturo, ki bo — kot je samoupravni socialistični sistem — zgled lastne poti. Takšen šport, takšna telesna kultura je lahko samo posledica političnega sistema socialističnega samoupravljanja, zrasti mora kot avtohtona in avtentična. V njej mora biti tudi zagotovilo, da ne bomo pošiljali na mednarodna športna srečanja (ne na bojišča) razčlovečenih robotov, ki bodo zbirali medalje kot neodtujljivi del svojega poklica, temveč bomo pošiljali ustvarjalne svobodne osebnosti, katerih športni rezultati ne bodo derivat umetnih dodatkov kemičnim procesom v organizmu, pač pa dosežek humanih sredstev treningov, kjer bo dilema ZMAGA — ČLOVEK, ČLOVEK — ZMAGA le še poglavje v učbenikih zgodovine športa. Le tako se nemara lahko začne resnična revolucija v športu, ki bo v svojem procesu presegala skupaj s celotnim družbenim razvojem odtujitvene procese in postala sredstvo za izražanje svobodne osebnosti svobodnega ČLOVEKA, kot pogoj svobodnih ljudi. Smučanje v Boliviji, no še to se nam manjka, bo kdo rekel! Saj je Bolivija tropska fiežela malo pod ekvatorjem. Tudi to je res, vendar se tik nad glavnim mestom La Pazom od novembra do maja veselo smučajo, če pa so snežne razmere ugodne pa tudi v ostalih mesecih. Velik del Bolivije pokrivajo Andi, hrbtenica obeh Amerik. Med 10 in 20 stopinjo južne širine se gorovje razširi in oklepa visoko planoto Altiplano, pusto pokrajino, ki je nad 4000 metrov visoko. Tu se je rodilo nekaj starih kultur, od katerih sta najbolj znani tiwanaška in inkovska, ki so ju krvavo uničili z mečem in križem španski srednjeveški konkvistadorji. Ostanek teh ljudstev živi borno življenje v okolju, ki človeku ni naklonjeno. Vdani v usodo preživljajo svoje dneve in le pogosti udari, ki pa reliko novega ne prinesejo, vznemirijo njihov vsakdan. Sredi te planote se tik nad skrivnostnim jezerom Titicaca belijo vrhovi stopetdeset kilometrov dolge gorske verige Cordillere Real ali Kraljeve Kordiljere. Kraljeva Kordiljera je mlado nagubano gorstvo in zaradi bližine amazonskega porečja ima to področje veliko padavin, ki kot sneg dobro odebelijo ledni-ke. Meja večnega snega je okrog pettisoč metrov, ledeniki, ki zbirajo led izpod najvišjih vrhov, pa se izgubljajo v čelnih morenah še nekaj sto metrov nižje. Deževna doba je v južnoameriškem poletju, to je od novembra do aprila. Zima pa je suha in nebo je lahko tudi nekaj mesecev brez oblakov, žal mi take sreče nismo imeli. Nekaj vrhov je šesttisočakov, gorska veriga se vleče v smeri severozahod-ju-govzhod in na jugu se prvi vrho- vi v Quimzi Cruz, ki že krepko presegajo pettisoč metrov. V bližini La Paza je petglavi Illimani (6460 m), ki mu je najbližji sosed skoraj ravna Mururata. V skupini Huayna Potosi (6094 m) je nekaj lepih in lahko dostopnih vrhov, eden izmed njih je tudi Chacaltaya (5395 m), kjer je najvišje urejeno smučišče na svetu. Vrhunec so gorske skupine Chachacomani, Chearoco, mogočna Ancohuma (6427 m) in vitki Illampu. Predno se Andi znižajo v soparno nižino Amazonke in njenih pritokov, se vrhovi še enkrat poženejo kvišku v Apolo-bambi. Na meji s Čilom, v pušča- vi Atacama, so ugasli vulkanski stožci s Sajamo, najvišjim bolivijskim vrhom. Chacaltaya je lahko dostopna, še kar dobra cesta se vije do križišča za sedlo Zongo, zadnjih osem kilometrov pa se cesta v okljukah strmo vzpenja, vodi mimo stavb inštituta za kozmično fiziko in pri koči andinisti-čnega kluba doseže višino 5228 metrov. Skupaj je iz prestolnice do smučišča 34 kilometrov. Velik parkirni prostor in nova koča dajeta znak, da Bolivijci resno mislijo s smučarijo. Primitivna vlečnica je dolga nekaj sto metrov in premaga okrog 250 višinskih metrov, smučišče ima primeren naklon, v začetku je strmo, potem pa se položi v »campo di nieve por loc-cos«, ali po naše »troti« smučišče. Ledeniške razpoke so dobro vidne in se jim je lahko izogniti. Žičnica smučarje povleče do predvrha Chacaltaye, redek zrak seveda smučarje ovira, če niso aklimatizirani. Domačini se hihitajo belopoltim gringom, ki hlastajo za zrakom kot pravkar ujete ribe. Za marsikoga se izlet na goro hitro konča, neznosen na goro hitro konča, neznosen glavobol ga primora, da se takoj spusti v dolino, kjer »soroche« ali višinska bolezen kmalu poneha. V prostorih andinističnega kluba izposojajo predpotopne smuči in čevlje avstrijske proizvodnje, v sezoni pa vsako nedeljo vozi avtobus do smučišča, pa tudi taksi ni drag, saj liter bencina stane 6 dinarjev. Arhitekt Ronnie Ibatta, predsednik smu-čarsko-planinske organizacije je prijeten sogovornik, sprejel me je v udobnih prostorih projektivnega biroja v nebotičniku ob glavni prometni arteriji mesta. Za odpravo in trekking nam je dal uporabne informacije, kar sicer ni odlika Latinske Amerike. Na sarajevski olimpiadi bo vodil skromno zastopstvo alpskih smučarjev, ki so že tudi tekmovali v svetovnem pokalu. V ostalem delu bolivijskih Andov je možno turno smučanje, vendar so le redki alpinisti in smučarji urezali smučine na pobočjih Mururate, Illimanija in Huayne Potosi, možnosti pa so seveda velike, saj je ledenikov dovolj, pa še dostopi niso pretirano dolgi, saj je uporabnih kar nekaj rudarskih cest, ki te pripeljejo prav v osrčje Andov. Smučanje je boljše v deževni dobi in le redkokdaj v ostalem delu leta, saj se pogosto pokažejo ledene zaplate, ki smučanje otežujejo. Junija in julija letos smo bili šest tednov v Peruju in Boliviji. Člani odprave alpinističnih od- sekov iz Radovljice in Gorij so se povzpeli po novi smeri v zahodni steni Huayne Potosi in opravili prvi jugoslovanski vzpon na Ancohumo, planinci pa smo bili na Chacaltayi in Char-quiniju, spoznali smo Chacaco-mani in bili na vzhodnem vrhu Chachaniia v južnem Peruju. Z Markom Stendlerjem sva nameravala opraviti spuste z vrhov. V Elanovem inštitutu sva dobila na uporabo dva para smuči Tour Alpin, 180 cm dolgih. Sorazmerno lahke so, kar je zlasti pomembno pri nošnji, smučati sva nameravala s kombiniranimi čevlji San Marco in Hanvvag, vezi pa so bile Markerjeve. Žal so bile letos slabe snežne razmere, saj tudi v deževni dobi ni bilo kaj prida padavin. Na poljih je bila suša, gore in stene pa so kazale sivozelena ledena rebra, to ni obetalo dobro plezanje, še manj pa smučanje. 8. junija zjutraj nas je prišel pred hotel iskat mali avtobus, vsa potrebna in nepotrebna pota so za nami, končno gremo v hribe! Šofer je dobrodušen možic, med vožnjo poskakuje za volanom, previdno zvija v ovinke in zraven sope in se pači, kot bi gonil kolo navkreber. Hitro pridobivamo na višini in po dobri uri vožnje smo pri novi koči, tik ob smučišču. Žaobljeno smučišče se dviguje nad nami, žal pa ni urejeno, pa tudi led je trd. Ledenik se proti jugu nadaljuje in iz-gleda, da se bo tam dalo smučati, da se želja po dilcanju izpolni. Razmestimo se po obširni jedilnici, kuhamo, slikamo in lovimo sapo. Noč smo nekateri kar prebedeli, zato se nam zjutraj nič ne mudi. Sonce je že visoko na nebu, ko se po ledeniku vzpenjamo na najvišji vrh, razpok skoraj ni in vzpon je dober trening za ture, ki nas še čakajo. V dveh urah smo na vrhu, z Markom si natakneva smuči in v dolgih zavojih odsmučava navzdol, sneg je trd, moti le višina, da je sapa kratka. Ledena plošča me vrže iz ravnotežja, na hrapavem ledu robniki niso mogli prijeti in sanj o lepi smučariji je konec. V kratkih lokih, mimo dobro vidnih razpok se spustiva nižje od koče. Še nekaj posnetkov in treba je premagati razdaljo do koče. Kamenje, ki se melje in usipa izpod nog pije moči, za danes je vsega dovolj. Pospravimo našo kramo in čakamo na dogovorjeni avtobus. Zrem v rjavo pokrajino in čakam, kdaj se bo na serpentinah pokazal avtobus. Oskrbnik opazi mojo nestrpnost in prične govoriti o stavki voznikov avtobusov, ki je bojda v La Pazu. Preklinjam Bolivijce, režim, samega sebe in »vuelgo« — stavko, ki nas spremlja že od meje, ko so stavkali cariniki in nas bo še. Vendar je bila jeza preuranjena, naš možic je strumno pripeljal avtobus na ploščad. Vožnja navzdol hitro mine, avtobus se ziblje od ovinka do ovinka, na vsaki serpentini nos avtobusa pogleda čez rob. V teh trenutkih možic drži volan tako trdno, da se mu pobelijo členki in običajno veselost zamenja s sopihanjem, zavijanjem oči in potnim čelom. Odpeljemo se proti Zongu, novim goram .. . Janez Pretnar Radovljica Chachacomani (6074 m) in Guellnani (5960 m) W SS« : V šahu Elanovci na 14. del. prv. SRS za leto 1983 Tekmovanje je bilo v soboto in nedeljo 15. in 16. 10. 1983 v zdravilišču Rogaške Slatine, kateri je bil tudi pokrovitelj turnirja. Organizator ŠZS je sicer dobro pripravila turnir, vendar je ostal grenak priokus na tekmovalcih, katere se je po razpisu razdelilo v tri skupine in sicer: A skupina od 1. kategorije navzgor v B od II. kategorije navzdol kjer so igrali tudi naši igralci, in skupina C ženske. Po preverjanju kategorij se je ugotovilo, da je bilo v B skupini več dvajset igralcev s prvo kategorijo in da se niti ene pritožbe ni uspelo rešiti tako kot je treba. Seveda pa s tako igro ni bilo moč doseči prav velike rezultate, čeprav lahko trdim, da smo se mučili po vseh močeh. Skupno je torej nastopilo v A skupini 63 igralcev, v B 78 igralcev in v C 9 igralk. Igralo se je po splošnih pra-' vilih 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igre dvajset minut za enega igralca. Rezultati naših tekmovalcev: 35 do 40 mesto Maks Vrečko in Miian Dragan, 45 mesto Jože Valant in 55 do 60 mesto Bojan Zajc in Tone Benedičič. T Benedičič Elanovi šah. ekipi na festivalu v Kranju Iskra telematika Kranj je bila organizator sedmega šah. festivala v počastitev Dneva Republike. Turnir je bil v nedeljo 20. 11. 1983 v delavski rest. La-bore. Udeležilo se ga je 45 moških štiričlanskih ekip in 6 ženskih dvočlanskih ekip iz Slovenije in Avstrije. Ekipe so bile razdeljene v 5 kakovostnih skupin glede na igralno moč. Naši dve ekipi sta igrali v četrti in peti skupini. Rezultati: Četrta skupina: 1. mesto Tek-stilindus Kranj 21,5 točke, 4. mesto Elan Begunje I. 16 točk. Rezultati posameznikov po deskah od 7 možnih: Vrečko Maks 6 točk, Dragan Milan 4 točke, Jerala Vinko 3 točke in Potočnik Zvone 3 točke. Peta skupina: 1. mesto SK Fe-istreg Avs. 23,5 točke, 3. mesto Elan Begunje II. 16 točk. Rezultati posameznikov po deskah od 7 možnih: Resman Franc 1 točko, Benedičič Tone 4 točke, Blažič Franc 4,5 točk in kot gost v naši ekipi Kalan Karel 6,5 točke Tone Benedičič Pokal Verigi V začetku decembra je bilo v Lescah prvenstvo v šahu za delovne organizacije Gorenjske. Nastopilo je sedem ekip. Vrstni red: točk 1. Veriga Lesce 19 2. Železarna Jesenice 15 3. Sava Kranj 13 4. Elan Begunje 12 Vsa tri prvouvrščena moštva so prejela pokale, ostale pa diplome. Za Elan so igrali: Maks Vrečko 5 točk (6 možnih), ostale točke pa so prispevali Milan Dragan, Vinko Jerala in Tone Benedičič. Trgovina — maloprodaja Elan Begunje 3. decembra je bilo Elanovo sindikalno prvenstvo za posameznike. Udeležilo se ga je 13 članov. Vrstni red: točk 1. Maks Vrečko 12 2. Zvone Potočnik 10 3. Milan Dragan 8,5 4. Vinko Jerala 8 5. Jože Korošec 7 6. Tone Benedičič 6,5 7. Franc Blažič 6,5 8. Florjan Škofič 4,5 9. Alojz Knavs 4,5 10. Franc Resman 3,5 Sistem hladilne vode Tone Benedičič Vrečko Maks novi sindikalni šahovski prvak za leto 1983 Predstavniki švicarske letalske zveze pri ogledu proizvodnje jadralnih letal Miranu Vidicu v slovo Sodelavci Elana se poslavljamo od tebe, če ravno si letos v mesecu aprilu zamenjal zaposlitev v Interevropi na Jesenicah. Če kdo, potem mi lahko spregovorimo o tvojem življenjskem liku, saj smo dolgih 10 let delali skupaj. Ko si prišel s fakultete za naravoslovje in tehnologijo kemične smeri kot diplomirani inženir, si se zaposlil v svoji stroki v našem inštitutu, na področju izdelkov iz plastike, ki je bila šele v razvoju in je s tvojo pomočjo zrasla do današnjih razsežnosti. Mnogo si storil pri izboru primernih materialov, tehnologije in tudi sami investicijski izgradnji, Vsak čas si vsakomur našel rešitev. Bil si priden kot mravlja, miren in preudaren in zato pri delu uspešen. Kot človek si bil priljubljen, prijeten, razgledan. Poleg vseh poklicnih obremenitev si bil tudi vodilni družbenopolitični delavec, večletni sekretar osnovne organizacije ZK, v zadnjem času koordinator in član občinskega komiteja ZK. Vedno si uspešno reševal najtežje probleme tudi na tem področju. Bil si spoštovan in cenjen, skromen in delaven, lik pravega komunista. V svojem privatnem ži-- vljenju si bil vzoren mož in oče in si kljub rahlemu zdravju zgradil nov dom svoji družini. Odšel si za vedno ravno v trenutku, ko bi moral začeti uživati trud svojega trdega dela. Nam, tvojim sodelavcem je zelo hudo ob tvojem odhodu, kako zelo hudo je v tem trenutku šele tvojim najbližjim, ženi, tvojima mladoletnima sinovoma, mami in sorodnikom, ko so izgubili dobrega moža, očeta in sina, najdražje kar so imeli. Dragi Miran! V imenu Elana se ti zahvaljujemo za tvoj velik delež, ki si ga doprinesel podjetju. Počivaj v miru, s tvojimi domačimi pa globoko sočustvujemo. Sodelavci Elana 0 In memoriam Zahvale Že zopet je v sredo po praznikih žalostno zaplapolala črna zastava na tovarniškem drogu. Njeno oznanilo je bilo boleče in kratko: Umrl je Stevo, delavec in gasilec iz Elana. Blizu 10 let je od tega, ko si prestopil tovarniški prag in se zaposlil v razrezu lesa, kjer si delal do svoje prerane upokojitve, katere vzrok je bila tvoja zavratna, neozdravljiva bolezen modernega časa. V teh letih smo se dobro spoznali in se drug na drugega tudi navezali. Bil si pri- Stevu Petraču v slovo den in marljiv delavec in gasilec IGD Elan Begunje, nesebično si rad vsakomur pomagal tako ali drugače. To dejstvo te je pripeljalo v vrste aktivnih tovarniških gasilcev, prostovoljcev. Tudi kot človek, tovariš in prijatelj si bil priljubljen med svojimi sodelavci in gasilci. Žal ti nihče od nas ni mogel pomagati, moral si v najlepših moških letih oditi za vedno. DRAGI STEVO. Iskreno se ti zahvaljujemo za tvoj trud in delež, ki si ga doprinesel Elanu. Še dolgo nam boš ostal v lepem spominu. Ob tem težkem trenutku ločitve delimo mnenje s pesnikom ki pravi: »Kaj znancev že zasula je lopata, al’dneva ne pove nobena Pratka.« Počivaj v miru, s svojci pa globoko sočustvujemo Sodelavci in gasilci Elana Meglen deževen petek zjutraj nam je ob prihodu na delo naznanil tragično vest — da te ni več med nami. Črna zastava na tovarniškem drogu nas je globoko presunila v srcu. Kar verjeti nismo mogli in še zdaj ne, da je to res. V cvetu najlepših let si nas zapustila, zapustila sodelavke v lakirnici, kjer si bila zaposlena vseh 13 let kar si bila v Elanu. S solzami v očeh je ta dan mi- Silvi Kavčič na zadnjo pot nil pri tvojih najbližjih sodelavkah, saj si jih v tvoji kratki bolezni še nekaj dni preje obiskala v delavnici. Bila si pridna in vestna delavka in skrbna mati in žena. Kakšen udarec usode je ob tem zadel moža in dva nepreskrbljena otroka. Kdor to sam ne doživi, ta tega ne more občutiti. Mi vsi z njimi globoko sočustvujemo in kar bo v naših močeh, jim bomo skušali pomagati. Draga Silva! Nič več ne bomo pri delu skupaj delili dobro in slabo, nič več si ne bomo mogli med sabo izmenjavati mnenj in nasvetov. Odšla si. S tvojim odhodom pa je pri nas nastala globoka vrzel. Zelo te bomo pogreša- li. Počivaj v miru, svojcem pa naše globoko sožalje. Sodelavke in sodelavci Ob nenadni smrti dragega moža in očeta ANTONA KRALJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob teh težkih trenutkih pomagali in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem iz polizdelka, službe kakovosti, trgovine, sosedom in vsem ostalim za denarne prispevke namesto vencev. Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubeče mamice in žene SILVE KAVČIČ se iz srca zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v teh najtežjih dneh stali ob strani. Posebno zahvalo izrekam vsem sodelavkam in sodelavcem lakirnice in vzdrževanja za izraze sožalja in nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Tone z družino Ob težki izgubi dragega moža VLADA MATIČA se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja. Prav posebno pa sodelavcem iz priprave lesa in polizdelka — obeh izmen in iz drugih delavnic za denarno pomoč, namesto venca na grob. Žalujoča žena Dušanka Mitič Ob smrti našega dragega MIRANA VIDICA se lepo zahvaljujemo delavcem Elana za izrečena sožalja, cvetje, govor in spremstvo na njegovi zadnji poti. Bivšim ožjim sodelavcem pa še lepa hvala za denarno pomoč. Njegovi Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata ANDREJA KOŽELJA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti, posebno pa sodelavcem sitotiska in priprave elementov za cvetje in denarno pomoč. Žujoči: žena Zlata, otroka ter ostalo sorodstvo Ob smrti dragega STANETA LESKOVŠKA se najlepše zahvaljujem sodelavcem strojne delavnice za finančno pomoč in izrečena sožalja. Kati Hrovat z družino Ob težki izgubi drage mame GIGOVIČ STAJKE se lepo zahvaljujem sodelavcem lakirnice za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča hči Jovanka Šmitran Rudolfu Muleju v slovo Dotrpel si. Zadnjih 8 let službe si opravil v Elanu, ko si se leta 1965 iz zdravstvenih razlogov upokojil. Ves čas si opravljal ključna dela iz svojega področja kot lesni strokovnjak — vodja nabave lesa. To odgovorno delo si uspešno opravljal za Elan z mnogimi izkušnjami. Poleg tega si vzgojil do- bre — mlade kadre na tem področju dela. Imel si izreden občutek za tako odgovorno delo v tako specifični zvrsti proizvodnje, kot je Elan. Imel si vzoren odnos do sodelavcev. Čeprav že takrat rahlega zdravja, si bil vedno dobre volje in izredno prilagodljiv v vsakršni situaciji. Tudi vsakoletnih srečanj upokojencev v Elanu si se rad odzval, dokler ti je le zdravje dopuščalo. DRAGI RUDL. Radi smo te imeli in lepe spomine imamo nate. Počivaj v miru, svojcem pa izrekamo globoko sožalje. Sodelavci KEGLJANJE V kegljaški sekciji gre na bolje. Po spomladanskih tekmah, je v sekciji vse bolj živo. Veliko več je tekem in tudi boljše so. Zaradi boljšega dela so rezultati kar solidni. Pa poglejmo kaj se je dogajalo v nekaj mesecih. Na občinskih borbenih partijah smo skupno zasedli 1. mesto. Ženska prva ekipa je zasedla 2. mesto, druga pa prav tako dobro 11. mesto. Moški ekipi pa sta bili dokaj izenačeni: prva je zasedla 4., druga pa 6. mesto. Po občinskem prvenstvu so bili treningi še bolj obiskani. Na njih je bilo v povprečju do 15 kegljačev in ke-gljačic. 23. IV. 1983 je bila prijateljska tekma na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici med Verigo in Elanom. Po zelo uspešnem kegljanju smo priznali poraz za 63 kegljev. 25. IV. 1983 pa smo odšli na Bled. Tam smo imeli napovedano prijateljsko tekmo med Jelovico in Elanom. Za Škofjo Loko — Jelovico so igrali: Umnik 804, Miiler 792, Mrak 748, Hafner 848, Korun 821 in Kunstelj 806. Za Elan pa: Hrovat L. 758, Pein-kiher M. 386, Vidic M. 403, Kocjančič 828, Hanžič 769, Blažič L. 808, Praprotnik 793. Končni rezultat je bil 74 kegljev za Jelovico. 21. V. 1983 smo povabili KK Bled, da se srečamo na prijateljski tekmi na kegljišču Jelovice. Za Elan so nastopile: Klužar 282, Finžgar 256, Mihelič 336, Gosak 1223. Za KK Bled: Cerkovnik 284, Tonejc 295, Benedik 338, Ulčar 295. Zmagale so naša dekleta z razliko 11 kegljev. Po tekmi deklet smo se podali na steze še moški. Za KK Bled so kegljali: Zupanc 606, Fister 607, Jakhel 529, Larisi 529, Dolenc 582, Ulčar 567. Za Elan pa: Hanžič 540, Hro- UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Čučnik Milan, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija. Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72). vat 506, Vidic 533, Mulej 528, Kocjančič 514, Blažič 567. Zmaga KK Bled za razliko 232 kegljev. 24. V. 1983 smo se po končanem šihtu nabasali v tovarniški kombi ter se odpeljali v Škofjo Loko na povratno tekmo z Jelovico. Že ob 15.00 uri smo se podali na steze. Za Elan smo metali: Kocjančič 796, Blažič 834, Mulej 806, Vidic 743, Praprotnik 853, Hrovat 749. Za Jelovico pa: Korun 812, Munik 794, Fojkar 745, Rozman 848, Kokelj 807, Kunstelj 825. Tudi to pot so slavili Jelovčani, vendar z manjšo razliko 66 kegljev. 28. V. 1983 je bil na vrsti vsakoletni četveroboj med Elanom, Univerzal Jesenice, Hladna valjarna Bela in Postaja Milice Jesenice. To pot smo se kegljači in kegljačice zopet povzpeli na najvišjo stopnico, tako kot posamezno tudi ekipno. 26.VI. 1983 smo na Bledu gostili KK Bled. Vendar pa smo bili to pot boljši in smo zmagali tako v ženski kot v moški ekipi. Ženska ekipa z 69, moška pa z 126 keglji razlike. 9.VII. 1983 smo imeli v Radovljici povratno tekmo z Verigo. Ženska vrsta si je priborila 50 kegljev, moška pa 66 kegljev prednosti. Po spomladanskem delu je nastopila dvomesečna pavza. 4. X. 1983 je sekcija organizirala sindikalno prvenstvo posamezno in med TOZD-i v spomin Janeza Kolmana. Da bi bilo tekmovanje še bolj zanimivo smo iz nastopajočih potegnili finaliste v ženski in moški vrsti. Po TOZD-ih so bili najuspešnejši: TOZD Športna orodja z 911, drugi TOZD VZ 882, tretji TOZD SM 855, četrti TOZD PL 804, peti DSSS 664, šesti TOZD IE 375, podrtih kegljev. 16. X. 1983 je bilo na kegljišču hotela Jelovica na Bledu zopet živahno, kajti srečali so se finalisti pokala »Janeza Kolmana«. Končni vrstni red pa je bil: Ženske: Gosak 550, Bec 550, Mihelič Upokojila se je Pavla Debeljak iz Poljč 19, delavka na ročnih delih v smučarskem obratu. Želimo ji mnogo zdravja, da bi čim lepše in dolgo uživala zasluženi pokoj. 496, Klužar 483, Finžgar 482, Košir 479. Moški: Praprotnik 605, Blažič 603, Hanžič 589, Kocjančič 562, Vidic 558, Peinki-her 552, Mulej 530, Finžgar 523, Babič 520. 24. X. 1983 smo se zopet napotili v Škofjo Loko, kamor smo bili povabljeni na prijateljsko srečanje z Jelo- vico. Naša dekleta so ublažile z zmago moški poraz. ELAN ž. 1.461 : JELOVICA ž. 1.422 ' ELAN m. 2.287 : JELOVICA m. 2.451. Toliko o delu in rezultatih kegljaške sekcije v mesecih od aprila do novembra 1983. Kocjančič Jaka Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1983 V soboto 22. 10. 1983 je bilo v telovadnici Š. O. Radovljica občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu v uspešni organizaciji Š. D. »Partizan« Mošnje. Nastopilo je 16 tekmovalk ter 55 tekmovalcev iz 14 OOZS. Udeležba s strani Elana je bila skromna. Udeležilo se je 8 tekmovalcev, ki so dosegli dobre rezultate. Kot že nekaj let, tudi letos nismo imeli nobene tekmovalke, kar ima za posledico, da v skupni razvrstitvi nismo uvrščeni. Ob udeležbi ene tekmovalke ne glede na njeno uvrstitev bi v skupni uvrstitvi dosegli tretje mesto. Rezultati: I. Moški do 27 let: 1. Vida Srečo SGP Gorenje 20 točk 2. Gatej Tomaž Iskra Lipnica 16 točk 4. Zupan Valentin Elan 11 točk II. Moški od 27—40 let: 1. Vidmar Tomaž SGP Gorenje 20 točk 2. Praprotnik Filip Elan 16 točk 3. Burazin Tomo Iskra Otoče 13 točk 4. Potočnik Zvone Elan 11 točk 7. Urh Jože Elan 5 točk 26 Vrečko Maks Elan 1 točka III. Moški nad 40 let: 1. Vidic Miha Veriga 20 točk 2. Cilenšek Alojz Veriga 16 točk 3. Varl Jože Veriga 13 točk 4. Kozamernik Stane Elan 11 točk 12. Zajc Bojan Elan 1 točka 14. Resman Andrej Elan 1 točka MOŠKI EKIPNO: 1. Veriga Lesce 77 točk 11 tekmovalcev 2. Elan Begunje 57 točk 8 tekmovalcev 3.-4. Iskra Otoče 40 točk 11 tekmovalcev 3.-4. SGP Gorenje 40 točk 2 tekmovalca EKIPNO SKUPAJ: 1. Veriga Lesce 110 točk 14 tekmovalcev 2. Iskra Otoče 67 točk 14 tekmovalcev 3. PTT Radovljica 45 točk 7 tekmovalcev Potočnik Zvone Obdelava na stružnici v kovinskem oddelku