Jamarski klub Železničar
Raziskovanje jamskega sveta v občini Grosuplje
Če teče beseda o kraških jamah pri Grosupljem, potem je ponavadi omenjena Tabor-ska jama. Res je eden biserov podzemlja, vendar tokrat ne bo govor o njej, temveč o ostalih šesttisočih (6000) ja-mah, doslej registriranih v Sloveniji. Med njimi je tudi Viršnica ali ponor Šice pri Račni. Naj jamo na kratko opišem. Dolžina vseh rovov je malodane 2 kilometra. Vhodi v jamo so trije, ki se kmalu zatem združijo v glav-nem rovu. Dimenzije tega rova so kar velike, saj se gib-lje tako širina kot tudi višina med 3 in 10 metrov, ponekod pa tudi do 15 metrov. Po rovu teče Šica, kilometer od vhoda pa pridemo do sifon-skega jezera, velikega kak-šnih 15 metrov, katerega gla-dina in s tem velikost niha glede na vodostaj. Skozi to sifonsko jezero del vode ver-jetno odteka v izvire Krke. Na nekaterih mestih v jami so na ogled dosežki civilizacije atomske dobe - konzerve (prazne), plastični odpadki različnega izvora, škatle ozi-roma doze, na katerih je moč razbrati nedolžne napise, kot so: detergent, herbicid, fungi-cid, strup... V nekaterih manjših rovih ječutiti vonj, ki je vse prej kot prijeten. Drugače pa je Viršnica kar čista jama. Kako tudi ne, saj voda Sice, ki je v deževnem času kar izdatna, odnese vso nesnago s seboj. Ostane le nekaj malega. prej omenjene-ga. Voda je tudi sicer največja ovira pri raziskovanju Viršni-ce. Jama je kot odtočni kanal Šice, ki se zopet pojavi v izvirih Krke, v celoti do-stopna le v sušnih obdobjih, sicer pa je, razen vhodnih delov, zalita. Vodo in vse, kar le-ta prinese s seboj, kar dobro požira - zaenkrat, kako pa bo čez nekaj let, lahko le ugibamo. Stopnja onesnaženosti ali pa neone-snaženosti bo v veliki meri odvisna tudi od okoliških pre-bivalcev.    Jamski    svet    ni
vedno najbolj primeren za od-padno deponijo. Vendar po-nekod ne mislijo tako. To se, lepo vidi v prenekateri jami. Imel sem priložnost videti ogromen vhod v brezno ne-znane globine; na robu pre-pada je bila betonska drsnica za smeti, ki jih sem dovažajo iz bližnjega mesta. Že deset-letja. Smeti nekje na dnu bre-zna ves čas tlijo in iz brezna se ves čas kadi. Nekaj sto metrov niže v dolihi je eden verjetno najlepših izvirov v Evropi, precej velik. a tudi nečist. Podobnih primerov je pri nas še precej, tako da namerava Jamarska zveza Slovenije urediti poseben ekološki kataster, ki bo zajel podatke o onesnaženih kra-ških jamah. V Vfršnici ozi-roma v okolici Grosuplja tak-šne točke na srečo ni (zna-ne?) in upam, da je še dolgo ne bo, ni pa odveč opozoriti. da je mogoče v kraške jame marsikaj odložiti, vendar se
posledice   pojavijo   pifej   alF slej, večinoma pa so zelo ne-prijetne.    -<\/ ,<•¦;;• > ¦,,l<.^.>
V Viršnici živi tudi simbol podzemskega sveta - PRO-TEUS ali CLOVEŠKA RI-BICA, ki sicer ni navdušen nad umazanimi vodami. Pu-stimo to bitje, ki nam je lahko v ponos, pri življenju.
Jamarji JK Železničar so v preteklem letu našli v Viršnici skoraj 100 metrov novih ro-vov. Najpomembnejši so novi rovi za sifonskim jezerom, skozi katere so se poskušali prebiti v zaledje sifona, ven-dar jim to še ni uspelo. Na dveh mestih so naleteli na vodo verjetno istega sifona, vendar še niso obupali. Ko se bodo vodne razmere uredile, bodo z raziskavami v Viršnici nadaljevali. Medtem bodo raziskovali še v drugih jamah, saj sedaj delajo še v jamah na Nanpsu, nad izvirom Belice pri Cabru in v Klevevški jami pri Šmarjeti, kjer so v jatni
naleteli-tudf tja^tfefJiTalifo' ftf- -' do. Pripravljajo še razisko-¦valne ¦ 'eksktifzije • v nekatera druga področja, sicer pa se radi odzovejo vsaki novi in-formaciji o jamah. Prav tako so veseli vsakega novega čla-na, zato sedaj organizirajo JAMARSKI TEČAJ, na ka-terega vabijo vse, ki jih za-nima karkoli v zvezi z jamar-stvom oziroma speleologijo. Na tečaju se bodo vsi zainte-resirani lahko naučili jamar-ske tehnike raziskovanja in pristopa k jamarstvu nasploh. V okviru tečaja bo organizi-ran obisk več zelo lepih in zanimivih kraških jam - Mač-kovice in Logarčka, Križne jame, Predjame, Lipiške jame in še nekaterih manj znanih, a zato nič manj zanimivih kra-ških jam, med njimi tudi Virš-nice, kolikor bodo vodne raz-mere to dovoljevale. To je priložnost tudi za tiste, ki jih jamarstvo sicer ne zanima, vendar bi si vseeno radi ogle-dali te prelepe, sicer neturi-stične, a zato tudi neokrnjene bisere narave.
Na klubu bodo v času JA-MARSKEGA TEČAJA po-tekala tudi predavanja na raz-lične teme, kot so geologija in speleologija, jamarstvo in tehnika raziskovanja, merje-nje v jamah ter predstavitev jamskega potapljanja. Preda-vanja bodo popestrena z zani-mivimi diapozitivi, kakršnih ne vidimo vsak dan in si jih zato velja ogledati.
Jamarski tečaj se začne v četrtek, 16. (23.) februarja ob 19.30 v prostorih JK Žele-zničar v stolpnici HRVAT-SKl TRG 2 pri Kliničnenr centru v Ljubljani, zamudniki pa se lahko brez težav priklju-čijo tečaju vsak naslednji če-trtek na sestankih jamarjev ob istem času v klubskih pro-storih.
Informacije tel. 331-846.
Vabljeni!
Prihodnjič: več o Viršnici in bližnjih jamah.
Tomaž Hočevar