“Seffiri’g&ppf1 Cena 150 lir	Leto XXXI. St. '4 (9006)	:	TRST, nedelja, 5. januarja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKONODAJO USKLADITI Z USTAVNIMI NAČELI!
S petkovo svečanostjo v raz- | litičnih sil, da so se s tako za
košnem okviru palače Braschi v Rimu se je formalno začelo sodno leto 1975. Po slavnostni seji na sedežu kasacijskega sodišča se bodo v prihodnjih dneh vrstile po vsej Italiji podobne svečanosti, ki $o že nekaj let predmet ostrih polemik, bodisi zaradi pompoznosti teh obredov, katerih blesk po mnenju mnogih ni v skladu s težavnostjo gospodarskega in političnega položaja, bodisi zaradi. vsebine otvoritvenih govorov, ki gredo pogo-Etoma mimo. resničnih vzrokov sedanje krize sodstva ter se omejujejo zgolj na suhoparno naštevanje zločinov in - raz-, sodb.
Generalni pravdnik kasacijskega sodišča Giovanni Colli, ki je predvčerajšnjim odprl novo sodno leto,' pa se je tokrat dotaknil ključnih problemov ne samo italijanskega sodstva, ampak vse italijanske družbe.
«Trideset let po koncu režima, ki je bil nasprotje sedanjega — je dejal generalni Pravdnik — imamo še vedno zakonike, sodne pravilnike in zakone o javni varnosti preteklega režima; popravki, katerim so bili ti teksti podvrženi, da bi jih uskladili z novo realnostjo, niso uspeli ustvariti organske, skladne in jasne zakonodaje». V nadaljevanju svojega govora pa je dr. Colli Se dodal: «Zakonodajna oblast bi morala nuditi sodnikom prvenstveni instrument za njihovo delo, se pravi organsko in moderno pravno ureditev, ki bi bila v skladu z ustavo.» Najvišji predstavnik sodstva je torej jasno klical na odgovor-bost parlament in predvsem politično oblast, ker v tridesetih letih ni znala (ali ni hotela) ustvariti takega pravnega sistema, ki bi bil vreden demokratične in modeme države.
Ugotovitev nikakor ni nova, Saj demokratične in napredne sile v državi to ponavljalo že od nekdai. Dejstvo pa, da taka ugotovitev prihaja tokrat iz naj višjega sodnega foruma, ji daje novo avtoriteto
Treba je, v bistvu, uresničiti Ostavo na vseh ravneh. Absurd-bo m sramotno je, da so še <tanes v veljavi zakoni, katerih bamen je zatreti tiste oblike demokratične svobode, ki jih Predvideva ustava. Toda ne bioremo soglašati z generalnim Pravdnikom, ko zvrača krivdo zb, tako stanje samo na zakonodajno (beri politično oblast). Tudi sodstvo nosi svoj del odgovornosti. sat nihče ne more Prisiliti sodnika, da aplicira bormo. ki je v nasprotju s črko ali z duhom ustave. Vendar pa so sodniki to delali in še vedno delajo, od oretoriev do kasacijskega sodišča, skli-^j-oč se na stroso podvrženost sodnika obstoječim normam, kar pa je p o goltoma samo alidi za neimoinievanie ustavnih določb. (Mimogrede bi lahko ^udi ugotovili, da gre za dokaj tostransko «podvrženost», saj sodniki ne kažejo iste vneme, ko gre za aoliciranje zakona Scelba o zatiranju fašistične dejavnosti, ki pa je prav tako kot zakoniki izpred tridesetih ■*et «obstoječi zakon», poleg te-t pa še povsem v skladu z Ustavo.)
Naj. navedemo samo en primer, ki je za nas Slovence v Italiji še posebno pereč: vpra-šanie uporabe slovenščine na sodiščih. Trideset let po padcu fašizma je še vedno v veljavi določilo člena 137 zakonika o kazenskem postopku, ki prepo-vodujg, cia bi se na sodiščih posluževali jezika, ki ni itali j an-skà. šele pred kratkim je poslanska zbornica sklenila (na Pobudo tržaškega slovenskega Poslanca), da je treba v no-^em zakoniku sprejeti načelo,
da
una pripadnik manjšine
Pravico govoriti svoj materin lezik tudi na sodišču, kljub te-tu sklepu pa bo treba še ve-ko časa, preden bo to načelo veljavljeno v operativnem za-onu. Zato je torej nedvomna odgovornost parlamenta in po-
mudo lotile reševanja tega vprašanja, ki nikakor ni postranskega pomena, saj zadeva bistvo načela o enakopravnosti, vsebovanega, v členih 3 in 6 italijanske ustave.
■ Toda pri tem se. sprašujemo, ali so res odgovorni samo politiki. Ali ni prav tako absurdno, da se sodniki še vedno krčevito držijo' prepovedi iz člena 137 zakonika o kazenskem postopku in da se ni v tridesetih letih našel niti en sodnik, ki bi sprožil pri ustavnem sodišču, kot je v njegovi moči, če ne celo njegova dolžnost?
1 Skratka, nesmiselno je, da se razni organi oblasti med sabo obtožujejo zaradi ogromnih zamud v demokratičnem razvoju vsega italijanskega, tako pravnega kot političnega sistema. Raje nai vsakdo opravi resno avtakritiko, nato pa naj se vsi skupaj lotijo ogromnega dela, ki jih še čaka na tem področju. Od' uspešnosti in učinkovitosti tega dela bo odvisno, ali bo Italiia znala najti pot iz hude politične in moralne krize, ki jo pretresa, ali se1 bo znala postaviti na raven demokratične in moderne države.
TOM MARC
NOVEMBRSKI PRIMANJKLJAJ MANJŠI KOT V OSTALIH MESECIH
Izboljšan položaj obračuna zunanje trgovine ob koncu leta
Guverner «Banca d' Italia» Carli opozarja na skorajšnje nevarne posledice zmanjšanja proizvodnje in dohodka za italijanske družine
RIM, 4. — Proti koncu leta se je položaj italijanske zunanjetrgovinske in plačilne bilance nekoliko izboljšal. To potrjujejo zlasti podatki o italijanskem uvozu in izvozu v mesecu novembru lanskega leta. Po uradnih podatkih je zunanjetrgovinski obračun izkazoval 372 milijard lir primanjkljaja. Če to primerjamo z ostalimi meseci, se je položaj znatno izboljšal. Naj omenimo samo, da je primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance v februarju, marcu in aprilu znašal poprečno več kot 750 milijard mesečno, v ostalih mesecih se je gibal med 500 in 600 milijardami lir.
Če pa odštejemo primanjkljaj, ki ga povzroča uvoz nafte, potem beleži zunanjetrgovinski obračun za november 34 milijard pribitka.
V letošnjih prvih enajstih mesecih pa je zunanjetrgovinski primanjkljaj dosegel 6.525 milijard od katerih odpade 4.646 milijard na uvoz nafte in naftnih derivatov. Ostalo blago pa je breme-
Ker se stavkovno gibanje tiskarjev dnevnikov še vedno nadaljuje, ima današnji Primorski dnevnik namesto osem običajnih le šest strani z u-sfrezno skrčeno tržaško, gori-ško in mednarodno kroniko. Naročnike in čitatelje prosimo, da to blagohotno upoštevajo.
............................................
200.000 GRADBINCEV BREZPOSELNIH
Sindikati zahtevajo hitre vladne nbrepe za gradbeno indnstrijo
RIM, 4. — V prihodnjem tednu bo sindikalna dejavnost zelo razgibana. Danes je sindikalna federacija skupno s federacijo gradbenih delavcev zahtevala čimprejšnji sestanek z vlado, da preučijo resen položaj zaposlitve in dela, v gradbeništvu, kjer je že. 200.000 delavcev brezposelnih. Sindikati zahtevajo izredni sestanek z vlado predvsem zato, da se takoj določijo ukrepi na gradbenem področju, še posebno pa, da se začenja stvarno izvajati stanovanjski zakon in da se pospešijo ostale javne gradnje. Sindikati se pripravljajo, da bodo v nasprotnem primeru pritisnili na vlado z izredno močno sindikalno akcijo.
V torek pa se bodo začele prve razčlenjene 4-ume stavke v okviru stavke, ki je bila proglašena za vse delavske kategorije in ki se bo zaključila z vsedržavno splošno 4-urno stavko 23. januarja. Sindikati so napovedali stavko, da prisilijo zasebne in državne delodajalce na čimprejšnja pogajanja za ovrednotenje točke draginj-ske doklade, za povišanje pokoj-
nin in za zajamčeno plačo. Odprt je še vedno sindikalni spor med tiskarji in založniki dnevnikov ter med časnikarji in založniki dnevnikov v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Za torek je bil sklican sestanek vsedržavnega odbora tiskarjev, ki bo odločal o oblikah nadaljnjega sindikalnega boja. časnikarji pa pričakujejo, da bodo imeli v kratkem novo srečanje z vlado v zvezi s svojimi vprašanji.
Po drugi strani pa se železničarji pripravljajo, da bodo med 21. uro 11. in 21. uro 12. t.m. stavkali po psi ure na vlakih, tako da bodo povzročili po pol ure zamude na vseh progah. Če vlada ne bo čim-prèj uredila vprašanje obdavčenja raznih doklad, ki jih dobivajo železničarji, bodo ti v najkrajšem času proglasili vsedržavno 24-urno stavko.
Zelo važen bo tudi sestanek, ki bo v petek na ministrstvu za delo, kjer bodo obravnavali preureditev največje letalske družbe «Alitaiia» in njeno krizo.
nilo primanjkljaj za 1.879 milijard lir.
Zmanjšanje primanjkljaja proti koncu leta je povzročil manjši u-voz zlasti nekaterih živil in surovin. Kljub temu pa živila močno vplivajo na zunanjetrgovinski primanjkljaj, saj so jih v prvih enajstih mesecih v lanskem letu uvozili toliko, da bremenijo primanjkljaj za 1.633 milijard lir. Uvoz goveda se je zmanjšal v zadnjih mesecih za 29 odstotkov, meso pa za 6 odstotkov. Zelo negativna je postavka uvoza prašičev, ki se je povečal v lanskem letu do konca novembra, v primerjavi z lanskim letom, kar za 19 odstotkov, živilski primanjkljaj povzroča tudi velik uvoz žitaric in mlinskih izdelkov, semenskega olja, maščob in sladkorja. V lanskem letu se je zmanjšal samo uvoz vina.
Zelo pozitivno pa se je razvijala trgovina tekstila in obleke, ki je od januarja do novembra izkazala 1.908 milijard 900 milijonov lir pribitka. Visoko aktivo so zabeležili tudi v trgovini z izdelki strojne industrije in prometnih sredstev.
Gospodarstveniki ugotavljajo, da če se bo položaj zunanjetrgovinske in plačilne bilance tako hitro izboljševal, kot v zadnjih mesecih v letu 1974, bo treba v najkrajšem času sprejeti ukrepe za poživitev notranjega trga, se pravi, da bo morala vlada že sedaj nekoliko pregledati svoj napovedani gospodarski načrt, ki predvideva nadaljnjo omejitev notranje potrošnje. Po nekaterih podatkih, se je notranja potrošnja proti koncu lanskega leta zmanjšala že za toliko, da bi vsako nadaljnje zmanjšanje lahko usodno vplivalo na proizvodnjo in spravilo gospodarstvo v recesijo z množičnimi odpusti z dela.
Na to nevarnost opozarja tudi guverner «Banca d’Italia» Carli v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Espresso». V zvezi z italijanskim gospodarstvom ugotavlja, da so začeli izginjati nekateri okoreli negativni pojavi, ki so prišli na dan zlasti v drugem polletju leta 1973 in predvsem v letu 1974. Gledano iz tega zornega kota, pravi Carli, ni nobenega dvoma, da se gospodarski položaj v Italiji izboljšuje. «Imamo pa tudi drugo plat medalje, ki je zmanjšanje proizvodnje in dohodka. Za sedaj — opozarja Carli — je ta pojav
ga še ne Posledice
SESTANEK MED PREDSTAVNIKI EGIPTA, SIRIJE, JORDANIJE IH PLO
Na dnevnem redu kairske konference spor med Jordanijo in Palestinci
samo čuten, ki pa se popolnoma zavedamo, za družine bodo prišle v letošnjem prvem trimesečju in se bojim, da bodo zelo hude. Zgodilo se bo, da bodo Italijani čutili učinke krize na svoji koži prav v trenutku, ko se zdi, da bo kriza kmalu premo-ščena. To bo lahko izredno zaostrilo socialne spore. Vlada se mora vsega tega dobro zavedati, če hoče preprečiti zelo resne posledice.»
To lahko tolmačimo kot opozorilo vladi, naj preveč ne omejuje zasebnih dohodkov in naj bo bolj elastična, zlasti sedaj, ko so se začeli med vlado in sindikati pogajati za zvišanje pokojnin in za o-vrednotenje draginjske doklade.
Obstaja nevarnost, da italijanska industrija ne bo uspela, tudi če bo dobila nove kredite za uvoz, izvoziti toliko potresnega blaga, ki ga proizvaja, kolikor ga ne bo prodala na domačem trgu zaradi stalnega zmanjšanja vrednosti kupne moči delavskih plač in pokojnin. To bi znalo povzročiti krizo proizvodnje in večjo brezposelnost, tudi če bi se računi s tujino u-ravnovesili.
iimiiimiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiHiiimiiinuiimiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODMEVI NA INTERVJU AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Umirjene reaktije arabskih držav na Kissingerjeve grozilne izjave
Bumedien: Rešitev vprašanja petroleja je možna samo z dialogom
WASHINGTON, 4. - Uradni glasnik Bele hiše je danes u-radno potrdil, da predsednik Ford popolnoma soglaša z izjavami, ki jih je zunanji minister Kissinger dal v intervjuju nekemu tedniku. Kot je izrecno dejal glasnik Ron Messen, predsednik Ford soglaša tudi s tistim delom intervjuja, v katerem Kissinger pravi, da bi ZDA vzele v poštev možnost vojaškega posega proti državam proizvajalkam petroleja, ko bi te skušale «zadaviti industrializirani svet».
Pa tudi sam Kissinger je danes ponovno potrdil svoje izjave ter na ta način demantiral komentatorje, ki so menili, da je tednik izkrivil Kissingerjevo misel. Sicer pa je ameriški zunanji minister pojasnil, da ne misli, da bo prišlo do vojaške intervencije, ter dodal, da so ZDA za dialog med državami proizvajalkami in državami uvoznicami petroleja ter da menijo, da bo prevladalo načelo sodelovanja.

Zaostritev bojev v Vietnamu
Podatki o obračunu italijanske zunanjetrgovinske izmenjave za mesec november so zelo pozitivni. Primanjkljaj znaša 372 milijard lir. To je v primerjavi z ostalimi meseci v letu zelo malo, zlasti če upoštevamo, da se je tudi v decembru položaj nadalje izboljševal. To seveda prispeva k izboljšanju plačilne bilance, ki je hudo pasivna. Manjšanje primanjkljaja ob koncu leta je posledica manjše porabe in s tem tudi manjšega uvoza goveda in nekaterih živil ter surovin in polizdelkov za nekatere industrije, ki so zašle v krizo. Na nevarnost hudih posledic zmanjšanja proizvodnje in dohodka opozarja guverner Banca d'Italia Carli, ki pravi, da bodo italijanske družino šele v prihodnjih treh mesecih najbolj občutile krizo. Zato priporoča vladi, naj sprejme ustrezne ukrepe.
V arabskih državah so zelo u-mirjeno reagirali na Kissingerjeve grožnje z vojaško intervencijo proti državam proizvajalkam petroleja, ko bi te skušale zadušiti kapitalistični svet. Prevladuje namreč mnenje, da je Kissinger hotel groziti ne samo arabskim državam, pač pa predvsem Franciji, Nemčiji in Japonski. Vsekakor je alžirski predsednik Bumedien pravilno poudaril, da bo vprašanje ,cene petroleja mogoče rešiti samo z dialogom, nikakor pa ne s silo.
Države proizvajalke petroleja pa so zelo medlo reagirale na Kissingerjeve grožnje. • Mnenje, ki prevladuje v teh državah, dobro izraža kuvajtski dnevnik «Al Qa-bas», po katerem so Kissingerjeve izjave «brez vsake logike in političnega smisla», predvsem pa so namenjene «notranji potrošnji v ZDA». List dodaja tudi, da bi vsakršna vojaška zasedba petrolejskih vrelcev povzročila proces vietnamizacije, predvsem pa poudarja, da bi bilo zgrešeno pripisati pretirano važnost Kissinger-jevim grožnjam, na katere sploh ni vredno odgovoriti. Po mnenju kuvajtskega dnevnika, niso Kissingerjeve izjave namenjene samo državam proizvajalkam petroleja, pač pa tudi, Franciji, Nemčiji in Japonski, ki ne soglašajo z ameriškimi načrti o energiji. «Al Qa-bas» nato omenja brezposelnost in gospodarsko krizo, ki pretresata ZDA. ter zaključuje, da so Kissingerjeve izjave namenjene notranji potrošnji. Z drugimi besedami; državni sekretar skuša hujskati ameriško javno mnenje proti arabskim državam, da bi ga odvrnil od hudih notranjih problemov.
S to oceno verjetno soglašajo tudi druge arabske države, kot priča na primer tudi komentar alžirskega predsednika Bumediena. Slednji je zelo umerjeno dejal, da države proizvajalke želijo samo, to, da bi za svoje surovine prejele pravično ceno. Resnična rešitev teh vprašanj, je še dejal Bumedien, je možna samo z dialogom.
Kissingerjeve grožnje je vzel nekoliko bolj zares iranski ministrski predsednik Hoveida, ki je opozoril, da bi uporaba vojaške sile s strani neke supersile proti državam proizvajalkam petroleja sprožila vojaško intervencijo tudi drugih su-persil in povzročila ogromno' katastrofo. Sicer pa Iran meni, da se to ne bo zgodilo ter da je vojaška zasedba petrolejskih vrelcev nemogoča. «Vsekakor pa si na tem svetu pričakujemo karkoli», je še pripomnil iranski' ministrski predsednik.
Južnem Vietnamu se nadaljuje ofenziva vojaških sil začasne revolucionarne vlade proti kolaboracio-
nistični vojski. Partizani so že v celoti osvobodili pokrajino Phuoc Binh, iz katere so se morali Thieu-jevi vojaki umakniti. Okrog Saigona so medtem okrepili vojaške postojanke v pričakovanju napada na glavno mesto. Na	salonski vojaki na straži nedaleč od glavnega mesta
Soarcs v Bukarešti
BUKAREŠTA, 4. — Romunski predsednik Ceausescu je danes sprejel portugalskega zunanjega ■ministra Saoresa, ki je prispel včeraj na uradni obisk v Romunijo. Razgovor je bil posvečen vprašanju dvostranskih odnosov in mednarodnim problemom skupnega interesa. Soares bo ostal v Bukarešti do ponedeljka, ko bo odpotoval na obisk v Jugoslavijo.
BRESCIA, 4. — V okviru preiskave o «črnih mrežah» v Brescii so karabinjerji aretirali šest oseb, med njimi tudi očeta voditelja desničarske polvojaške organizacije «MAR» Carla Fumagallija.
23 M dopisnik Primorskega dnevnika
Namesto Boža Božiča, ki preneha z rednim sodelovanjem, bo poslej naš redni dopisnik iz Beograda časnikar Vladimir Barabaš
Od jutri dalje na prvih stra-' neh našega dnevnika čifatelji ne bodo več redno kot doslej, srečavali kratici B. B. ali podpis Božo Božič pod ' poročili in članki iz Beograda Naš dolgoletni dopisnik Božo Božič, si je namreč že pred časom zaželel.
' da hi po 23 ; letih zvestega in požrtvovalnega dopisovanja nekoliko izpregel, saj ga že precej težijo leta, čeprav je še ves mladeniškega videza in živahnosti. Obvezal se je, da se bd od časa do časa še oglašal s priložnostnimi članki, kot rednega dopisnika pa ga bo zamenjal mladi, v Beogradu službujoči slovenski radijski časnikar, Vladimir Barabaš.
Dopisništvo je odgovoren in naporen poklic, saj zahteva objektivno iniormiranje, trezno presojo pomembnosti posredovanih vesti in komentarjev, poznavanje razsežnega področja življenja in problematike okolja iz katerega poroča in okolja, za katero poroča. Povrhu zahteva vsakodnevno nadrobno spremljanje dogajanja, prisotnost pri virih informacij in na terenu v vsakem času ter strogo vezanost na ure poročanja. Skratka dober poročevalec, dober dopisnik, je suženj svojega poklica.
Našemu Božu Božiču pa njegov poklic vendarle ni bil tako težak, kot v resnici je. To pa zato, ker je delal z veliko ljubeznijo do časnikarstva in predvsem iz velike navezanosti na naš Primorski dnevnik, na svojo rodno Primorsko in na svoje primorske, zlasti zamejske rojake, katerim je kljub svojemu dolgoletnemu življenju v Beogradu ohranil neomajno zvestobo.
Zdaj, ko odlaga redno dopisništvo, mu dolgujemo javno priznanje in zahvalo za njegovo 23-letno zgledno delo za naš list in pa željo, da bi poslej bolj v miru kot doslej užival pokoj, kateremu se‘je že dolgo vrsto let odrekal samo za nas in naše čitatelje. Ajde, zdravo, Božo!
KAIRO, 4. — V Kairu je bil danes na sedežu Arabske zveze šti-ristranski sestanek med Egiptom, Sirijo, Jordanijo in Organizacijo za osvoboditev Palestine (PLO), katerega glavni namen je bil odpraviti spor med palestinskimi organizacijami in jordansko vlado. Sestanka so se udeležili egiptov-ski zunanji minister Fakmi, njegov sirski kolega Kadam, predsednik jordanske vlade Rifai (ki o-pravlja tudi funkcijo zunanjega ministra) in šef političnega departmaja PLO Radumi. Ob zaključku sestanka so objavili sporočilo, da sta se Jordanija in PLO dogovorili za nadaljnje dvostranske razgovore, ki naj bi «koordinirali stališča obeh strani in odpravili vsa nesoglasja».
To je bil tudi glavni rezultat irskega srečanja, saj po krvavih dogodkih «črnega septembra» 1970 ni bilo več neposrednih stikov med predstavniki PLO in a-msnsko vlado. Na sestanku so se dogovorili tudi' o " občasnih štiri-st,canskih kcnferencgh, udeležencev današnjega srečanja; prva taka konferenca bo prihodnji mesec v Damasku. Sporočilo na koncu še dodaja, da so Egipt, Sirija in Jordanija potrdile svojo podporo PLO, ki ji je treba nuditi pomoč, da bi bila sposobna izpolniti svoje nacionalne in mednarodne odgovornosti.
Pozneje je generalni tajnik A-rabske zveze Riad na tiskovni konferenci izjavil, . da je štiri-stransko srečanje poteklo «v vzdušju bratstva, solidarnosti in popolne zavesti nacionalnih odgovornosti. pred izraelsko agresijo». Riad je tudi potrdd, da na sestanku niso govorili niti o vojaških vprašanjih niti ne o perspektivah obnovitve ženevske konference o Bližnjem vzhodu.
Na sirki:	udeleženci
konference v Kairu.
štirisiranske
Umri je pisatelj pesnik in slikar Cario Levi
RIM, 4, — Tukaj je danes popol-dne po kratki bolezni umrl v bolnišnici italijanski pisatelj, pesnik in slikar, antifašist Carlo Levi. Imel je 72 let. Njegovo življenje antifašista se je začelo z njegovim življenjem pisatelja - pesnika in slikarja. Rodil se je v Turinu 29. novembra leta 1902 v židovski družini. V Turinu je doštudiral medicino, ki pa jo je takoj opustil in se z vso svojo mladostno vnemo predal slikarstvu. Obenem pa se je_ takoj začel udeleževati v političnem življenju in je bil kot aktiven antifašist prvič aretiran leta 1934. Kmalu nato so ga izpustili na svobodo in ga leta 1935 ponovno aretirali ter ga poslali v kon-f.nacijo v Lukanijo, kjer je ostal etio leto. Nato je emigriral v Francijo do 1942. leta. Po povratku v Italijo so ga leta 1943 ponovno aretirali.
Leta 1945, ko je živel v Rimu, je objavil svoje največje literarno delo : «Kristus se je ustavil v Ebo-liju», v katerem opisuje življenje lukanskih kmetov in svoje življenje v konfinaciji. Po vojni je objavil še nekaj knjig, leta 1956 je za knjigo «Le parole sono pietre» dobil «nagrado Viareggio». V četrti legislaturi je bil izvoljen kot neodvisen na komunistični listi za senatorja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
r	1
k '	'V',T .	•'!
5. januarja 1975
SE TA MESEC NA OSNOVI ŽE PREDLOŽENIH RESOLUCIJ
V pokrajinskem in občinskem svetu javna razprava o uporabi slovenščine
Dozore! /e čas za uveljavitev te osnovne človečanske pravice
solucijo celo označujejo kot provokativno in strumentalno, češ da je njihovo stališče jasno, saj zahtevajo, da pove predsedstvo vlade, če je potrebna zakonska ureditev. Tako ureditev pa zagovarjajo, češ da je za okoliške občine tržaške pokrajine uvedena uporaba slovenščine z ukazom ZVU št. 66, za občine goriške pokrajine pa ta ukaz ne velja in v teh občinah zapisnik pišejo v italijanščini. Iz tega zaključujejo, da je treba uvesti zakonsko ureditev, kar spada v pristojnost predsedstva vlade, ki naj izdela u-strezen zakonski predlog.
Za socialista Volka na pokrajini pa ni treba narediti nič drugega kot odobriti nov notranji pravilnik, ker je po njegovem to stvar notranje ureditve pokrajinskega sveta. Stališče KD pa je v bistvu zagovarjanje postopnosti in kritje pred lastno desnico.
V	tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu se je ob koncu lanskega leta zaostrila bitka okrog u-porabe slovenščine in izoblikovala so se različna stališča. Tako v občini kot na pokrajini so odložili razpravo in glasovanje o raznih resolucijah, ki jih običajno vključijo v proračunsko debato in se v konkretnem primeru nanašajo tudi na uporabo slovenščine. V občinskem in pokrajinskem svetu sta svetovalca KPI (Spetič na občini in Iskra na pokrajini) zahtevala, da se sprejme resolucija, ki predvideva uveljavitev uporabe slovenščine na sejah svetov in uvedbo ustrezne prevajalske službe, kot je to že zahteval svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar.
V	pokrajinskem svetu pa je v imenu PSI zahteval odbornik Volk, da se sestanejo načelniki skupin, da dokončno odobre novi pravilnik o poslovanju pokrajinskega sveta in da odobre drugi člen, katerega popravljeno besedilo predvideva tudi uporabo slovenščine.
V	bistvu so se tako ustvarila tri stališča:
Na občini (in verjetno podobno na pokrajini, čeprav o tem ni nihče javno sprejel nobenega stališča) zagovarja KD stališče, da je treba najprej doseči ustrezen zakon in zaradi tega so tudi vprašali za mnenje zakonodajni urad predsedstva vlade. To stališče je zelo podrobno obrazložil pokrajinski tajnik KD Dario Rinaldi v intervjuju z revijo «Dan», v katerem je najprej načelno ugotovil, da KD meni,
«da je neodtujljiva pravica človeka, in torej državliana, da se izraža v svojem materinem jeziku».
Rinaldi pa v nadaljevanju tega intervjuja, o katerem je bilo mnogo govora na sejah pokrajinskega in občinskega sveta, ugotovil, da je treba to pravico ustrezno kodifici-rati in je v tej zvezi izjavil naslednje:
«Zato KD meni, da je treba vprašanje uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih krajevnih ustanov v naši deželi, ki bi seveda morale biti zainteresirane, rešiti z izdajo pozitivnih državnih predpisov, ki naj uravnovešeno in ob določenih pogojih urejajo vso obsežno in delikatno snov».
Rinaldi je na tej osnovi zavrnil izvajanje londonskega sporazuma in je polemiziral z odbornikom SS Dolharjem:, ki se je skliceval prav na jasne določbe, petega člena posebnega statuta, ko je zahteval, da mu župan takoj omogoči, da govori kot svetovalec v svojem materinem jeziku.
Na tej osnovi se čuje tudi od odgovornih predstavnikov KD v tržaškem občinskem odboru, da bodo zavrnili resolucijo, ki jo je obrazložil svetovalec KPI Spetič. To re-
iiiiiiuiiimmiiuimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Končno sta oba komunistična svetovalca slovenske narodnosti v občini in pokrajini mnenja, da gre izključno za dobro politično voljo in da je treba enostavno obstoječo pravico izvesti. O teh resolucijah bo treba v sredini januarja tudi formalno razpravljati in glasovati, za kar je bUa sprejeta obveza v obeh svetih.
To pa tudi pomeni, da bo nujno prišlo do novih razprav in polemik o uporabi slovenščine v izvoljenih organih in da tega vprašanja ni mogoče s proceduralnimi ali podobnimi izgovori spraviti iz dnevnega reda. Dejstvo pa je, da je to vprašanje dozorelo in da je potrebna dokončna rešitev, saj je res absurdno, da slovenskim izvoljenim predstavnikom ne priznavajo osnovne človečanske pravice, da v svetu, v katerega so izvoljeni, lahko govore v svojem materinem jeziku.
MENZA, AMBULANTA IN OTROŠKE JASLI
Delavci za svoj «socialni center» sredi tržaške industrijske cone
Kje najti denar za ta nujni objekt? - Urbanistične pristojnosti EZIT
Problem «socialnega središča» v industrijski coni med Trstom, Dolino in Miljami postaja iz dneva v dan bolj aktualen. Ne samo zato, ker se zanj sindikati še posebno vneto zavzemajo, temveč predvsem zato, ker postaja tudi javnim oblastem jasno, da morajo nuditi delavcem, ki jih prav tabo kakor veliko večino prebivalstva tarejo vprašanja gospodarske krize in potrošniške stiske, predvsem socialne storitve. «Cena», točneje «vrednost» so-cialnih storitev je namreč v teh kri tičnih dneh, zaradi njihove trajnosti in splošnosti, čedalje večja.
Kaj je pravzaprav «socialni center», katerega zahtevajo sindikati? Preprosteje povedano gre za področje, na križišču med Naseljem sv. Sergija in Domjom s cesto za Milje, kjer naj bi zgradili menzo, o-troške jasli in zdravstveno ambulanto.
iiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA
Za nastajajoče gorske skupnosti so nakazali dvesto milijonov lir
Deželna podpora zagotovljena do leta 1978 - Na de-set skupnosti odpade nad polovico deželnega ozemlja
Deželni odbor je na predlog pristojnega odbornika Del Gobba nakazal prispevek v višini 200 milijonov lir (za leto 1974) v korist nastajajočih gorskih skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Prvotno (z zakonom št. 29 iz leta 1973) je dežela sklenila priskočiti na pomoč novim teritorialno - upravnim enotam z letnim prispevkom 100 milijonov lir, in sicer do vključno leta 1978. Pozneje (z zakonom št. 14 iz lanskega leta), pa je bil letni prispevek povečan na 200 milijonov. Glede na to, da bo deželna uprava po omenjenem zakonu iz lanskega leta konkretno podpirala nastajajoče gorske skupnosti pet let (od leta 1974 do vključno leta 1978), lahko računajo teritorialne enote na skupno nakazilo ene milijarde lir. Ta sredstva so namenjena prvenstveno organizaciji samih skupnosti in njihovemu začetnemu delovanju, po letu 1978 pa naj bi same «shodile», saj jim namerava dežela dotlej zagotoviti določene pristojnosti in hkrati tudi ustrezno finančno avtonomijo. Del finančnih sredstev, zlasti kar zadeva kritje razvojnih načrtov in izrednih posegov za preporod goratih predelov dežele, pa bodo gor-
UMRL JE GLASBENIK PROF. KARLO SANCIN
Zadnji dan leta so se svojci in prijatelji na ljubljanskih Žalah poslovili za vedno od slovenskega tržaškega glasbenika Karla Sancina.
Komaj dobro leto je minilo, ko smo se ga v našem dnevniku spominjali ob njegovi 80-letnici. Dočakal jo je v ljubljanski bolnišnici, kjer se mu je tudi izteklo življenje, s katerim si je ustvaril vidno mesto v slovenskem glasbenem svetu, zlasti še na Primorskem.
Karlo Sancin se je rodil v skednju 30. 10. 1893. Dokončal je slovensko učiteljišče v Gorici z diplomo v Ljubljani ter konservatorij v Trstu in Gradcu z diplomskim izpitom umetniške zrelosti in učne usposobljenosti. Še pred prvo svetovno vojno je bil član tržaškega opernega orkestra «Verdi», že leta 1918 pa ga srečamo v vrstah violinistov ljubljanskega opernega orkestra in istočasno v vrstah violinskih pedagogov pri ljubljanski Glasbeni matici. V tem letu je bil tudi soustanovitelj slovitega godalnega kvarteta «Zikov kvartet», s katerim je nastopal po Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Od leta 1923 do začetka okupacije je bil ravnatelj glasbene šole v Celju, nato pa se je umaknil v Ljubljano, kjer je do konca vojne bil član orkestra ljubljanske opere in violinski pedagog na šoli Glasbene matice.
Takoj po osvoboditvi se je vrnil v rodni Trst. Dodeljen je bil prosvetnemu odseku Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora v Trstu (PNOO) in bil nato imenovan za prvega predsednika oživljene slovenske Glasbene matice v Trstu, kar je ostal do konca leta 1948. Posl®j je bil še vedno pedagog na
Soli Glasbene matice in na drugih glasbenih šolah v Trstu. Več let je bil tudi član orkestra Glasbene matice kot violinist in violist, prav nazadnje pa se je bavil tudi s koncertno kritiko za radio Trst A.
Sicer pa se je kot glasbenik u-kvarjal tudi s skladateljstvom, dirigiranjem komornih ansamblov in z izdelovanjem violin, v čemer je bil pravi mojster.
Karlo Sancin je v svojem dolgem življenju izkusil vse krivice in težave primorskega begunca pred fa-Sizmom, zavednega Slovenca med nacistično okupacijo in za marsikaj oropanega zamejskega Slovenca po osvoboditvi. A doživel je tudi neizmerno radost, ko je lahko leta 1945 ponovno nadaljeval v rodnem kraju z delom, ki sta mu ga prekinila prva svetovna vojna in fašizem in ko je spet gledal, kako nam tudi po njegovi zaslugi ponovno raste v Trstu mladi glasbeni rod.
Ohranili ga bomo v hvaležnem in spoštljivem spominu. j.k.
ske skupnosti prejemale iz državnih razpoložljivosti Gorato področje Furlanije - Julijske krajine je bilo kakor znano razdeljeno na deset gorskih skupnosti. V celoti gre za področje, ki obsega 417.418 ha. Če upoštevamo, da se celotna Furlanija - Julijska krajina razteza na površini 784.448 ha, odpade na območja, ki so bila proglašena za hribovita in ki torej spadajo v okvir novih teritorialno-upravnih enot, 53,21 odst. celotnega deželnega ozemlja. Gorske skupnosti — med katerimi je osem enot že začelo delovati — so naslednje: Karnija, Kanalska in Železna dolina, Livenško predgorje, Meduna-Cellina, Arzino, Gumin, Tarčent,
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1975
CELOLETNA . POLLETNA . MESEČNA . .
Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750
ZA VSE NAROČNIKE:
■	brezplačno mesečnik DAN
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Naročnine sprejemajo:
■	uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	raznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno.
Poziv KPI za volitve zbornih organov šole
Te dni se je sestal deželni odbor KPI, ki je razpravljal o pripravah na volitve v zborne organe, ki jih določajo delegirani odloki. Deželni odbor KPI poudarja, da gre za važno zadevo in da se morajo vse partijske organizacije odločno zavzeti ter razviti široko akcijo za
dosego enotnih in demokratičnih stičišč ,tako da bodo novi organi korak naprej v boju za korenito reformo šolstva. Taka reforma je vedno bolj pereča, da bo lahko šola ustrezala zahtevam sodobne družbe. Tudi zaradi tega je treba preprečiti manevre nazadnjaških sil, ki hočejo ustvariti' blok proti vsaki reformi in obnovi šole. Da se ti načrti preprečijo, je potrebna mobilizacija šolnikov, staršev in dijakov, kakor tudi sodelovanje sindikatov, množičnih organizacij in krajevnih ustanov, katerim bodo zelo koristile dosedanje izkušnje iz demokratične šole v raznih krajih naše dežele v zadnjih letih.
Zelo škodljiva bi bila brezbrižnost in odsotnost pri volitvah. Zaradi vsega tega deželni odbor KPI poziva vse demokratične sile, stranke in organizacije, še posebej pa katoliške demokratične sile, naj prispevajo svoj delež v volilni kampanji, da se ustvari enotna in zelo široka reforma.
Čemu menza? Računajo, da je v industrijski coni najmanj 13.000 delavcev, ki se hranijo na tem področju in se ne vračajo domov na kosilo, ker je časa na razpolago premalo. V teh pavzah se le redki odpravljajo v bližnje gostilne, večinoma segajo po suhi hrani. Večji del (nad 7000) delavcev ima že svoje menze v podjetju, drugih pet tisoč pa ne. Gre, v glavnem, za uslužbence manjših tovarn ali polobrtniš-kih delavnic, kjer manjše število zaposlenih ne dopušča tako velike naložbe. Za teh pet tisoč delavcev so si torej omislili menzo. Prvotno je bilo mišljeno, da bi bilo dovolj, če bi zgradili na tem področju večjo kuhinjo, hrano pa bi raznašali po podjetjih v jeklenih zabojih. Sindikati pa so bili mnenja, da je ta predlog nesprejemljiv. Predvsem zato, ker bi tako raznašanje odvzelo veliko časa in bi nekateri delavci iz bolj zakotnih delavnic prejemali hrano prepozno in, vrhu vsega, še mrzlo. Pa tudi drugih problemov bi bilo precej (odnašanje posode, pranje itd.). Tako so se zedinili, vsaj v ustanovi za industrijsko pristanišče,, da bo treba menzo zgraditi na najsodobnejših sistemih samopostrežbe, delavcem pa bo treba zagotoviti hiter prevoz od delavnic do menze in nazaj. V ta namen bi morali nakupiti tri do pet avtobusov (brez sedežev, kakršne imajo na letališčih), s katerimi bi delavce po krožni poti odpeljali v menzo, nato pa nazaj na delovno mesto. Po splošni zamisli naj bi menzo upravljale tržaške delavske zadruge, vendar so mnogi tudi mnenja, da bi jo morali tudi delavci nadzorovati preko svojih organizacij.
Drugo, tudi zelo važno vprašanje, zadeva zdravniško ambulanto. Žal se dogaja, da na tako obširnem industrijskem pasu, se skoraj vsak dan pripeti nesreča. Marsikdaj je od hitre pomoči odvisno, ča bo nesreča ostala brez posledic. Prav zato zahtevajo sindikalne organizacije ureditev zdravstvenega centra za prvo pomoč v tem «socialnem centru». Zaposliti bi morali dva zdravnika in nekaj drugega osebja in s tem nuditi delavcem večjo varnost na delu ter jamstvo za hitro pomoč.
Tretje, kar bi morali urediti v «socialnem centru» pa so otroške jasli. Delavk je v industrijski coni kar precej in napovedujejo, da se bo njihovo število v bodoče še zvišalo. Mnogo je delavk, tudi iz manj oddaljenih krajev, ki se ne morejo
Anici in Marinu Kralju se: je rodil sinček
BORUT
Z njima se ga iz srca veselijo prijatelji kratkohlačniki
• Zveza tržaških krvodajalcev vabi člane, ki bi radi sodelovali v volilnem odboru za volitve vodstva za obdobje 1976-78, da se prijavijo tajništvu zveze.
luiimmiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiitiiiiiiHituNHiiiiiniiiiitiiHitiniiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČCRAJ OPOLDNI V ROJANU
ZARADI HČERKE FANTA NAPADEL Z NOŽEM
Ranjeni šestnajstletnih se je zatekel v bolnišnico, napadalec pa je zbežal z doma
ci obtožil dekletovega očeta, Roberta Pitica, da ga je napadel, ker mu je njegovo spogledovanje z mladoletno hčerko ni bilo pogodu. Dejal je, da je Pitie že večkrat grozil.
Agenti letečega oddelka so zatem šli na Piticev dom, toda vročekrvnega očeta niso našli: sosedje so izjavili, da je odšel neznanokam.
Ura je bila skoraj poldne, ko se je mladi Roberto Andressich, star šestnajst let, vračal domov s prijateljem. Tedaj ga je na ulici, sredi Rojana, dohitel oče petnajstletnega dekletca, s katerim se je često sestajal. Zagrabil ga je in se začel z njim kregat, ga udaril s pestjo, nato pa ga s pipcem dvakrat oplazil po obrazu tako, da je fanta oblila kri.
Mladi Roberto je zbežal domov, kjer ga je njegov oče Bruno skušal obvezati. Ko je pa opazil, da se fantu kri ne ustavi, je poklical rešilni avto in ga nemudoma spremil v bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da ga je rezilo zadelo pod ušesom in zraven očesa. Obvezali so ga in pridržali' v bolnišnici, kjer bo ozdravel v osmih dneh.
Roberto Andressich je v bolnišni-
Anici in Marinu Kralju iz Briščkov se je rodil drugo-rojenec
BORUT
Sekcija KPI rJust Pegam iz zgoniške občine srečnima staršema iskreno čestita, malemu Borutu pa želi zdravo in uspešno pot v življenje.
zaposliti ali pa zapuščajo svoje delovno mesto zaradi otrok. Sindikati zahtevajo zato, naj se v «socialnem centru» uredijo smotrne otroške jasli, kamor naj bi matere - delavke puščale svoje otroke in jih odpeljale domov po opravljenem delu. Računajo, da bi zadostovale jasli za 300 otrok.
Kje naj bi stal socialni center? Pravijo, da na področju, obsežnem 16 tisoč kvadratnih metrov, prav na križišču Ulice Flavia s cesto, ki pelje v Domjo. Kdor prihaja iz Trsta, opazi na križišču, takoj na levo, zgradbo bivše tovarne £NL\ -VISCOSA. Predlog je, naj bi v ta namen podrli poslonje in preuredili področje z ustreznim zelenim pasom.
Do tod načrti. Toda znano je, da so načrti neizvedljivi brez denarja (da o politični volji ne govorimo). Za denar so nekateri, med temi tovarniški sveti industrijskega področja, apelirali tržaški občini, naj v ta namen dodeli milijardo in 300 milijonov (ali vsaj del te vsote), ki jo je prejela od rimske vlade v okviru proslav 50-letnice priključitve Italiji. Občina se je namreč obvezala, da bo s tem denarjem uresničila večjo javno gradnjo, ki bo namenjena vsej skupnosti. Tedaj je bilo veliko govora o novem gledališču v Ulici Giustiniano, toda cena gradnje teatra je medtem tako narasla, da tudi vodilne politične stranke opuščajo to zamisel, ki — med drugim —- niti ni več tako aktualna, če pomislimo, da ima Trst že gledališko dvorano Rossetti.
Drugo vprašanje pa zadeva sam prostor. Ustanova za industrijsko cono bi do tega zemljišča morala priti na osnovi razlastitve. To zahtevajo tudi sindikalne organizacije.
V to zadevo se vključuje tudi spor o pristojnostih med občinami in EZIT. Kaže, da je kasacijsko sodišče sklenilo, da prevladujejo urbanistični interesi industrijske cone nad občinami in ne obratno. V tem primeru, ki je sicer za naše občine zelo nevaren, utegne EZIT razlastiti to področje tudi brez pristanka tržaške občine, oziroma spremembe njenega regulacijskega načrta.
Krčenje preiivdnje
v tovarni stekla
V	tovarni stekla «Vetrobel» je zavladala napetost, ker je uprava podjetja sklenila skrčiti proizvodnjo in zaprositi poseg «dopolnilne
-blagajne» za eno petino delavcev. Sto delavcev bo, izmenično, ostajalo doma in prejemalo prispevke dopolnilne blagajne.
Tovarniški svet je nemudoma protestiral proti sklepu vodstva podjetja in oklical že v petek, dve-urno stavko. Ni izključeno, da se bo sindikalni spor še zaostril.
V	zvezi s sklepom vodstva podjetja, da skrči proizvodnjo in eno petino delavcev pošlje domov z «dopolnilno blagajno» je sindikalna federacija kemijskih delavcev CGIL -CISL - UIL izjavila, da tega sklepa ne sprejema. Predvsem zato, ker je očitno, da nima podjetje proizvodnih skrbi, če je pred dvema mesecema zahtevala od delavcev, da opravljajo nadure, poleg tega pa še naročilo v Belgiji večje količine stekla, ki ga sicer samo proizvaja.
Sindikalna federacija je napovedala, da se bodo njeni predstavniki srečali z upravniki «Vetrobel», pred tem pa bo, v torek ob 7.45 zjutraj, skupščina vseh delavcev tovarne. Na zborovanju bodo sklepali o oblikah sindikalnega nastopa.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom FERENC MOLNAR
LILIOM
Predmestna legenda
Scena	DRAGO TURINA
Kostumi MIJA JARČEVA in MARIJA VIDAU Dramaturško vodstvo	JOŽE BABIČ
Lektor	MAJDA KRIŽAJEVA
Režija	DUŠAN MLAKAR
-«»-
V petek, 10. januarja, ob 20.30
ABONMA RED A - PREMIERSKI
Gledališča
KULTURNI DOM
V	petek, 10. t.m., ob 20.30 za abonma red A—premierski Ferenc Molnar «Liliom».
Ponovitve: v soboto, 11. t.m., ob 20.30 — abonma red B (prva sobota po premieri); v nedeljo, 12. t.m. ob 16. uri — abonma red C (prva nedelja po premieri).
AVDITORIJ
«Teatro oggi». Od srede, 8. t.m. «Renzo e Anna» (Oberoesterreich) F. X. Kroetza v režiji Furia Bordona. Rezervacije, informacije in abonmaje za celoten ciklus predstav pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti. Za to predstavo velja osmi odrezek a-bonmaja za Politeama Rossetti.
VERDI
V	gledališču Verdi z vso vnemo pripravljajo premiero prve opere v 1975. letu: Čajkovskega Evgenija O-njegina. Vodstvo orkestra so poverili Oskarju Danonu, režijo pa Mladenu Sabliču. Za koreografijo plesnih vložkov bo poskrbel Dimitrije Parlič, scene po zamisli Mijomirja Deniča pa pripravljajo v scenski delavnici gledališča Verdi.
Jutri, 6. januarja 1975, bo ob 17. uri igral in vas veselo zabaval v kinodvorani v Bazovici
ANSAMBEL T A I IVI S
Sodelujejo: tovarna gramofonskih plošč HELIDON iz Ljubljane, RTV Ljubljana - SAKOJ in Mohorjeva družba iz Celja s priložnostnimi darili.
Ne zamudite!
BOŽIČNI KONCERT
danes ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona.
p^» v '
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu
Urnik trgovin
iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes, NEDELJA, 5. januarja SIMEON
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 0.47 in zatone ob 11.33 Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja TRIJE KRALJI
Včeraj - danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
Vreme včeraj: najvišja temperatura
8.1	stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri
6.2	stopinje, zračni pritisk 1027,1 mb stanoviten, veter 5 km na uro jugovzhodni, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. januarja 1975 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Mario Caputo,
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/III
ZA VAŠO POROKO ..
«FOTOGRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
53-letna Emilia Blasina, 70-letni Giovanni Sancin, 82-letni Giuseppe Visaggio, 87-letna Bruna de Chiurco vd. Marcuzzi, 77-letni Matteo Duchi-ni, 74-letni Antonio Fragiacomo, 81-letna Anna Zecchin vd. Bosso, 88-letni Vittorio Angeli, 69-letna Bruna Fonda vd. Antonini.
OKLICI: uradnik Guido Babich in trg. pomočnica Tatjana Vižintin, elektrovarilec Francesco Parisi in trg. pomočnica Sonja Koren, univ. študent Paolo Davanzo in univ. študentka Marzia Lugnani, upokojenec Pasquale Colamonici in gospodinja Maria Rossi, pleskar Claudio Sonzio in stenografka Anita Bona-dei, upokojenec Ernesto Pecchiari in upokojenka Zorka Rojc, uradnik . Mario Marussich in trg, pomočni-1
ca Lolita Brakus, upokojenec Vincenzo Zitani in gospodinja Erminia Valconi, uradnik Renato Tarondi in uradnica Laura Favento, mehanik Mauro Corrente in uradnica Giuliana Babich, tiskar Paolo Zugna in študentka Luisanna Nicotra, karabinjer Rassu in uradnica Livia U-dina.
BARI	LOTERIJA 53 11		87	57	31
CAGLIARI	31	26	53	46	17
FIRENCE	88	71	29	82	17
GENOVA	70	5	81	33	74
MILAN	40	66	11	71	36
NEAPELJ	82	43	59	81	13
PALERMO	87	7	29	22	36
RIM	45	69	78	44	29
TURIN	26	33	82	44	46
BENETKE	13	63	42	4	84
ENALOTTO XX2 2X2	2X1				I X 2	
KVOTE: 12 točk -		- 10.778.000:			; 11
točk — 258.600; 10 točk 21.400 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
All’Alabarda, Istrska ulica 7; de I.eintenburg. Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
Jutri, v ponedeljek, 6. t.m., bodo dežurne naslednje lekarne:
Dnevna služba
(od 8.30 do 13.00 in od 16. do 19.30) Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; de Leintenburg, Trg S. Giovanni 5; A. Barbo, Trg Garibaldi 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2: All'Alabarda, Istrska ulica 7; Chiari . Grotti, Ul. Tor S. Piero 2: Al Galeno, Ul. S. Cilino 36; Baiamonti, Ul. Baia-monti 50.
Dnevna služba (od 13. do 16. ure)
Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; de Leintenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2; All'Alabarda, Istrska ulica 7.
Nočna služba (od 19.30 do 8.30)
Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; A. Barbo, Trg Garibaldi 5; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
Zveza tržaških trgovcev javlja urnik trgovin za prihodnji teden: Danes, 5. t.m. — Vse trgovine bodo zaprte z izjemo mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure.
Jutri, 6. t. m. — Vse trgovine bodo zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8.30 do 13. ure in pekarn, ki bodo odprte od 7.40 do 12. ure.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi na 21. redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9/II. Prosimo svoje člane, naj prinesejo s seboj izkaznico za poravnavo članarine.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 3. občni zbor, ki bo v četrtek, 16. januarja 1975, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, I. nadstropje.
Dnevni red: 1. črtanje zapisnika, 2. poročila, 3. sprememba pravil. 4. razrešnica dosedanjemu odboru. 5. volitve upravnega in nadzornega odbora. 6. razno.
če ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Slovenski klub priredi v torek,
7. januarja 1975 ob 20.30
predavanje:
Dr. FRAN JURIŠEVIČ
PARTIZANSKO GOSPODARSTVO V TRSTU IN OKOLICI
Zanimivo predavanje o materialnem prispevku naših krajev narodnoosvobodilni vojski bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa
9/1.	Toplo vabljeni
Kino
Sporočilo šolskega skrbništva
Natečaj za profesorje slovenskih srednjih šol
Uradni list št. 338 z dne 28. decembra 1974 objavlja ministrsko uredbo z dne 1. junija 1974, ki predvideva imenovanje v reden stalež usposobljenih profesorjev srednjih šol prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici. Rok za predložitev prošenj je 30 dni po objavi uredbe v U-radnem listu.
Tržaško podjetje išče uslužbenko, strokovno usposobljeno za perforiranje na strojih IBM, z znanjem slovenščine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
Mali oglasi
POŠTENO in vestno gospodinjsko pomočnico išče družina s Trstenika (Monte Radio). Delovni umik: od 14. do 19. ure. Telefonirati na št. 72-21-65.
DRUŽINA brez otrok išče stanovanje ali hišico v najem v okolici Trsta. Telefonirati: 81-46-50.
Ariston 15.00—22.00 «La montagna sacra». Barvni film, režiser Alessandro Jodorowsky. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 14.30 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka.
Excelsior 10.00—11.30 «Indagine su un gatto». Speedy in Silvestro.
Excelsior 14.30 «Ceravamo tanto a-mati». Nino Manfredi, Vittorio Gass-man, Stefania Sandrelli. Barvni film.
Grattacielo 14.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare di agosto». Barvni film. G. Giannini in M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 10.00—11.30 «La carica dei 600». Igra Errol Flynn.
Fenice 14.30 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film.
Eden 15.00 «Finché c’è guerra c’è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film.
Rite 15.00 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barrai film. Igra ,Roger Moore.
Aurora 15.30 «Romanzo popolare».
i.lb-Qtt «La poliziotta». Mariangela Melato.
Cristallo 15.00 «Attenti a quei, due, chiamate Londra». Rober Moore in Tony Curtis.
Impero 15.30 «Anche gli angeli tirano di destro». Barvni film.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Fammi male e coprimi di violenza». Barvni film. Igra Jeanine Raynaud. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Il ritorno di Zanna bianca». Barrai film.
Ideale 15.00 «4 marmittoni alle grandi manovre». Barrai film. Igrata Gianfranco Bagnoli in Lisa Lio-nardi.
Vittorio Veneto 15.00 «Il mio nome è Nessuno». Barvni film. Igrata T. Hill in H. Fonda.
Abbazia 14.30 «Amarcord». Film v barvah. Režija Fellini. Igrajo M. Noeal, M. Orfei in C. Ingrassia.
Astra 15.00 «Tarzan e il cimitero degli elefanti». J. Weissmiiller, O. Sul-livan.
Volta - Milje 15.00 «L'avventura del Poseidon». Barvni film. S. Stewen.
Mignon 14.30 «Korang la terrificante belva umana». Barrai film.
Radio 14.30 «Anastasia mio fratello». Barrai film. Igra Alberto Sordi.
■všv;-	V-VV*
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta in nonota
Emila Zlobca
Družina ZLOBEC
Trst, 5. januarja 1975
Kraški pust 75
Niti toliko časa ni bilo, da bi se pošteno naspali po novoletnem prazniku, ko že trka na vrata kralj PUST 75 in vabi, da ga kot zvesti podložniki mogočno in slovesno sprejmemo ob bližnjem prihodu.
Številni in marljivi podložniki bodo v tem kratkem času, ki nas še loči do 8. februarja krepko potegnili za uzde, da bo res vse pripravljeno do tradicionalnega vsakoletnega slavja.
Osrednji odbor sklicuje v ta namen zastopnike vseh okoliških vaških odborov na posvet, ki bo v petek, 10. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in priporoča, zaradi važnosti, največjo točnost in polnoštevilno udeležbo.
Dne 3. januarja nas je za vedno zapustil naš dragi
IVAN SANCIN
Pogreb bo v torek, 7. t.m., ob 14.30 iz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalujoči: sestra Marija z možem Srečkom, nečakinje z družinami in drugo sorodstvo
Dolina, Boljunec, 5. januarja 1975 Občinska pogrebna služba
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, tasta in svaka
FRANCA MERLAKA
Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Miklavcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družine Merlak, Čok, Sancin, Živec in Dmškovič
Lonjer, 5. januarja 1975
GORIŠKI DNEVNIK

Pred 30 leti je padel Dušan Ota-Toča
: _.................
Dne 3. t.m. je minilo trideset let od dneva, ko je na Ostrožnem brdu v Brkinih padel Dušan Ota - Toča, obveščevalec pri štabu partizanskih e-not, ki so operirale na področju Brkinov, Krasa in slovenske Istre. Časovna odmaknjenost od tistega dr£ ni obledela spomina na tega borca za svetlejšo prihodnost našega rodu. Tudi njegovi sovrstniki se ga' živo spominjajo in med njimi cesto steče pogovor tudi o njegovem živahnem značaju, o sposobnostih, ki jih je izkazoval tako pri delu kot v boju.
Dušan Ota se je rodil pred šestinšestdesetimi leti v Boljuncu. Bil je četrti od šestih sinov Cimbletove družine, ki je dala pomemben delež v boju za svobodo. Po dovršeni osnovni šoli se je izučil za mizarja. Vneto je sodeloval pri vaški godbi in pevskem zboru, dokler ga niso fašisti prisilili da je umolknil, že v času, ko je bila čma strahovlada na višku svoje moči, je imel stil? z organizatorji naprednega in svobodoljubnega gibanja, katerim je tudi občasno konkretno pomagal. Pepi Ota - Mižov se še vedno s hvaležnostjo spominja pomoči, ki mu jo je nudil tovariš Dušan leta 1933. Tisto leto so pred prihodom dučeja na obisk v Trst fašisti aretirali mnogo naših ljudi, katere so osumili, da so «subversivni». Med temi je bil tudi Pepi Ota - Mižov. Dušan Ota mu je tedaj dostavil podporo v znesku 40 lir — za tiste čase pomemben znesek, ki ga je zbral med zaupnimi znanci.
Tudi Dušan Ota je bil, tako kot nešteto slovenskih fantov in mož, odveden v zloglasne posebne bataljone, najprej v Arezzo in nato v Aquilo, kjer je dočakal polom fašističnega režima leta 1943. Po vrnitvi v svoj rodni kraj se je takoj pridružil osvobodilnemu gibanju, v okviru katerega je vršil obveščevalno službo. Deloval je na Tržaškem, v Istri, na Krasu in v Brkinih. Kasneje je odšel v partizansko vojsko, pri kateri 'je
prav tako kot v zaledju deloval na področju obveščevalne službe.
Leto dni po končani vojni so posmrtne ostanke tovariša Dušana prepeljali v Boljunec, kjer je bil slovesen pogreb.
Naj bo ta zapis ob trideseti obletnici skromna oddolžitev padlemu tovarišu in počastitev njegovega spomina.
M. K.
V Trebčah so pokopali Marijo Kralj vd. Čuk
Na domačem pokopališču v Trebčah so preteklega 30. decembra pokopali Marijo Kralj vdovo Čuk, po domače Ježinovo. Umrla je dva dni prej po dolgi in težki bolezni, ki jo je priklenila na bolniško posteljo.
Pokojnica se je rodila 21. marca 1896 v trebenski pol kmečki, pol delavski družini. Vedno je živela v domači vasi in se tudi zelo mlada poročila z domačinom, sedaj že več let pokojnim Adrijanom Čukom, delavcem pri Acegatu. Možu je povila štiri otroke, a dva sta umrla že v otroški dobi. Sinova Viktorja in Adrijana pa je vzgajala kot skrbna mati v zavedna slovenska fanta, kar se je pokazalo
tudi v težkih letih druge svetovne vojne, ko sta oba odšla v partizanske vrste. Seveda je bil tudi njen mož aktivist v domačem kraju in tudi pokojnica je sama pomagala za našo stvar, kot so pač takrat delali za svobodo vsi naši predani primorski ljudje.
Sicer pa je pokojna Marija vse svoje življenje posvetila skrbi za družino. Bila je vzorna žena in mati, babica in prababica in največ veselja je imela z vnuki in pravnuki, katerim je izkazovala svojo ljubezen še v zadnjih dnevih svojega življenja.
V družini je bil na mizi vsa povojna leta slovenski tisk, predvsem pa Primorski -dnevnik.
«niHiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiminiiiiuiiimmiimnirmiiHiiiiiiimfumiimiiimiiiiiiMmniiiini
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADIM V NOB
V	KRIŽU
V	spomin pokojne matere Kristine Bogateč daruje družina 5.000 lir.
* * *
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Karlo Hlača 1.000 lir. Josipina
Kariž s Kolonkovca 3.000 lir.
* * *
ZA TPPZ darujeta podporni član Vinko Križmančič 3.000 lir in Josipina Kariž s Kolonkovca 3.000 lir.
V	počastitev spomina Franca Merlaka darujejo družine Voucne 5.000 hr za TPPŽ.
Namesto cvetja in v spomin drage tete Marije Rupel darujeta družini Reggente in Culli 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku.
Namesto cvetja na grob Marije Rupel darujeta Mara Krančeva 2.000 lir in Marija Kalc 3.000 lir za moški zbor Vasilij Mirk.
V	spomin pokojnih svojcev darujeta Ladi in Mara Milič 10.000 lir za PD Rdeča zvezda iz Saleža.
V	počastitev spomina Marije Rupel od Pilja darujeta družini Ukmar in Umek 5.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovei.
Za ŠD Kontovei daruieta Miro Starec (BarkcvPe) 5.000 lir in Vasilij Daneu 3.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Kristine Kralj darujejo Ljudmila. Marino. Viktor in Mirko z dru-j žinami 10.000 lir za Dijaško matico, j
Namesto novoletnih daril daruje | Rudi 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za TPPZ.	i
V	spomin od i4. ooietruci smrti moža in očeta darujeta Silva in Boris Puntar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovei.
Anica Daneu daruje 10.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
Mario Luin iz Trsta daruje 1.000 lir za Glasbeno matico in 1.200 lir za TPPZ.
Dr. Anton Barbiš iz Genove daruje 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob peti obletnici smrti očeta daruje Avguština Švab 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karoline Stranj daruje Avguština Švab 2.000 lir za Dijaško matico.
Ob 30-letnici 6. 1. 1945 ko so ga SS in Colottijeva policija aretirali, daruje Branko Žerjal iz Boljunca 5 000 lir za časoois «Delo».
V	počastitev spomina nedavno preminulega prof. Karla Sancina daruje prof. Ivan Artač 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
ŠK «Kras» se zahvaljuje vsem, ki so prispevali ob priliki novega leta.
Neznani dobrotnici, ki je pod začetnicama P. R. in A. Z. da rovala 250.000 lir za Dijaško ma tico in 250.000 lir za Dijaški dom «Srečko Kosovel» v Trstu, se delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma in odbor Dijaške matice iskreno zahvaljujeta za tako občuten prispevek ob novem letu.
| Na pogrebu se je zbralo zelo veliko domačinov, ki so pokojnico I in njeno družino cenili in spošto-] vali, v slovo pa ji je ob odprtem grobu spregovoril Ivan Škerjanc ! iz Izoie, kjer živi tudi eden od pokojničinih sinov.
• Deželna služba za ugotavljanje nevarnosti snežnih plazov v gorah je sinoči izdala krajše poročilo, v katerem naglasa, da v zadnjih dneh ni v Furlaniji - Julijski krajini zapadlo novega snega. Zaradi razmeroma visoke temperature so se gmote starega snega znatno utrdile, tako da ni trenutno v gorah nobene nevarnosti plazov.
Pokrajinska davčna komisija začn« z delom 15. januarja
Dne 15. januarja bo začela delovati tržaška pokrajinska davčna komisija, ki je bila ustanovljena z ministrski modlokom štev. 30/346 z dne 9. marca 1974 in ki ji predseduje kasacijski sodnik dr. E. Zu-min. Komisija je pristojna za vprašanja, ki zadevajo sestavo, revizijo in vzdrževanje zemljiškega in mestnega gradbenega katastra, in se posebej ukvarja s tarifami za zemljišča in nepremičninske enote v občinah tržaške pokrajine. Komisija nastopa tudi v sporih med katastrsko upravo in področnimi davčnimi komisijami glede določanja kategorije posameznih zemljišč in mestnih nepremičnin. Pokrajinska davčna komisija ima tudi nalogo, da nadomešča področne komisije, ko se slednje ne drže predpisanih rokov v zvezi s sprejemanjem sklepov, ki spadajo v njihovo pristojnost.
• V torek, 7. t.m., bo ob 19.30 v galeriji «Cesare Sofianopulo», Trg Papa Giovanni 6, nagrajevanje u-deležencev letošnje božično - novoletne razstave, ki jo je priredil deželni sindikat umetnikov UIL.
Izsilila sta denar prij‘atelj‘u: aretirana
Na ukaz namestnika drž. pravd-nika dr. Alessandra Brenclja so a-genti aretirali 36-letnega Bruna Montemezza in 22-letnega Paola Venza, ki sta od prijatelja izsilila sto tisoč lir. Prijatelju sta namreč zagrozila, da bosta odkrila nekatere podrobnosti njegovega intimnega življenja.
Pretep in žalitve pred kriško gostilno
Kmalu po enih so z zasebnim avtom pripeljali v tržaško bolnišnico 26-letnega Walterja Fornasa-1 ra, po rodu iz Pirana, ki stanuje v Križu 44.
Fomasaro je agentom, ki so ga zaslišali, potem ko so mu zdravniki nudili prvo pomoč, dejal, da ga je pretepel neki Giuseppe Mi-locchi, prav tako iz Križa 545. Sprla sta se pred gostilno «Bonavia», kjer ga je Milocchi najprej opsoval, nato pa udaril. Fornasaro je agentom dejal, da mu je Milocchi večkrat grozil s smrtjo. Dodal je, da je prepričan, da Milocchi pripada zloglasni organizaciji «Ordine nero». Zadevo raziskujejo na-brežinski karabinjerji.
Temnopolta mladeniča ukradla dragocen prstan
Mladima temnopoltima turistoma je uspelo, pa čeprav ne brez težav, ukrasti v zlatarni prstan, za vrednost 1.200.000 lir.
V dopoldanskih urah sta se o-glasila pri Čendaku na Videnški cesti 3. Gospodarja sta prosila, naj jima pokaže prstane z dragulji, ker nameravata enega kupiti za neko žensko. Čendak jima je pokazal cenejše, nato pa dražje, bistrim očem pa vendarle ni ušlo, kako si je eden zadržal v roki prstan in ga skušal skriti. Vzel mu ga je nazaj in ju odslovil, nato pa poklical policijo.
Medtem ko se je pogovarjal s policijo, je isto obhodnico klicala kvestura. Obvestili so jih, da sta temnopolta mladeniča ukradla prstan v zlatarni v Ul. delle Torri 2. Z isto zvijačo sta se prstana polastila. nato pa odšla. Krajo je prodajalka odkrila šele tedaj, ko je spravljala «plateau» v izložbo. Žal prepozno, kajti agentom ni več uspelo odkriti spretnih tatov.
V DNEH. KO ČASOPISI ZARADI STAVK TAKO POREDKOMA IZIDEJO.
JE ŠE TEMBOLJ PRAV. DA POMISLITE NA USODO SVOJEGA LISTA!
NAROČITE SE TOREJ NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975:
brezplačno mesečnik DAN . m žrebanje 40 nagrad
RAZGOVOR Z GRADBENIM TEHNIKOM RUCHINIJEM
Izgradnja bazenov na Rojcah je odvisna od finančne deželne pomoči
Dva notranja in dva zunanja bazena - Ozonoklorov postopek za čiščenje vode ter klimatska naprava v pokritem bazenu
Fiemični žerjav dviguje orjaške Strešne nosilce, ki so jih namestili na gradbišču pokritega bazena na Rojcan
SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA in
ZVEZA IZSELJENCEV BENEČIJE
ORGANIZIRAJO
jutri, 6. januarja 1975, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU
DAN EMIGRANTA
SPORED:
Mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pozdrav emigiantom Recitacije otrok Rezijanska folklorna skupina Beneški godci
Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo Jake Štoke «Mutasti muzikant»
Pozdravili bodo:
Dr. Carlo Volpe — deželni odbornik za šolstvo in kulturo; Giuseppe Romano Specogna — deželni svetovalec iz Nadiških dolin; Gianni Floreancig — predstavnik prosvetnih društev.
Šolske vesti
Goriško šolsko skrbništvo javlja, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo javni natečaj za šest mest ravnatelja nižje slovenske srednje šole v goriš-ki in tržaški pokrajini. Interesenti naj se za vsa podrobnejša pojasnila obrnejo do urada na šolskem skrbništvu.
Razna obvestila
Goriška občina bo tudi letos podelila več študijskih podpor goriškim študentom, ki so vpisani na tuji u-niverzi in katerih družinski dohodek ne presega določene vsote. Za vsa podrobnejša pojasnila naj se zainte-resiranci obrnejo do pristojnega urada na županstvu.
«Če bo dežela nakazala potrebna finančna sredstva, bomo brez dvoma v najkrajšem času tudi v Gorici imeli plavalne bazene, ki jih meščani že toliko časa pričakujejo in bomo hkrati z njihovo dograditvijo uresničili načrt razširitve športnih centrov v našem mestu». Tako je povedal gradbeni tehnik Ruchini na gradbišču na Rojcah, kjer potekajo zidarska dela pokritega in odkritega bazena.
Po vsej vejetnosti se bodo dela kmalu ustavila prav zaradi pomanjkanja denarja in bo treba spet čakati več mesecev, da bodo denar spet nakazali in da bodo bazene končno zgradili. Naš razgovor se je potem usmeril na tehnične značilnosti bazenov. Ravno tistega dne je ogromen žerjav podjetja iz Trsta dvigoval velikanske strešne nosOce. Ruchini mi je povedal, da teh je šest in da vsak tehta približno 26 to.i ter da je dolg 27,4 metra.
; Medtem ko je žerjav dvigoval nosilce, je gradbeni tehnik nanizal še nekaj podatkov:	Na Rojcah
bodo zgradili štiri bazene, dva pokrita in dva ria- odprtem. Zaprta bazena bosta merila 25x13 m, oziroma 10x7 m, medtem ko bo meril veliki olimpijski bazen na odprtem 50x21 m. Poleg večjega bazena bodo zgradili še manjšega za otroke, ki bo meril 10x6 m. Kar se tiče notranjih prostorov, so že zgradili tribune, ki bodo imele zmogljivost približno 250 prostorov. Pod njimi bo telovadnica za plavalce, bar ter manjša kabina s filtri za čiščenje voda. Ruchini je dejal, da bodo za čiščenje vode bazena uporabljali posebno tehniko, na ozonoklor. ki jo sedaj uporabljajo samo v treh bazenih v Italiji, čiščenje na ozonoklor obstaja v tem, da klor in ozon uničujeta vse bakterije, ki padajo na dno bazena ter ne škodijo plavalcem. Umazana voda pa sc bo iztekala kar v odtočnih ceveh v Ulici Camoagnuzza. Pod tribunami bodo tudi cevi za ogrevanje vode bazena ter cevi klimatske naprave za ogrevanje
Pri vhodu v bazen (ta bo, kjer je danes parkirišče za nogometno igrišče) bodo namestili slačilnice, sanitarije ter stanovanje za paznika.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PROTESTNA AKCIJA ZDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV
Sedanje pokojnine vojnih invalidov ne ustrezajo življenjskim stroškom
Pokojnine invalidov dela so v zadnjem času ustrezno dvignili
Predsedniki pokrajinskih sekcij združenja vojnih invalidov so se v Rimu sestali z zastopniki istega vsedržavnega združenja in preučili položaj akcije za dosego višjih pokojnin. Vojni invalidi, med njimi tudi partizanski invalidi dobivajo od države pokojnino, ki pa ne ustreza več, ker so se cene povišale in tudi ker je državna uprava v zadnjem času precej povišala pokojnine delovnih invalidov.
..v«iv-
Zveza vojnih invalidov je že pred časom pričela z akcijo, da bi od države dosegla zvišanje pokojnin, vendarle je trčila ob zid nerazumevanja. Zato so sklenili poostriti akcijo in sprejeli so tudi ustrezno protestno resolucijo.
Prav je, da ob tej priliki objavimo razpredelnico, iz katere jp razvidno kolikšno pokojnino dobivajo vojni in delovni invalidi za iste poškodbe.
... ji
mesečna pokojnina
Kategorija pokojnin	Invalidnost	vojni	delovni
		invalidi invalidi	
l.A+E/5	Zmanjšanje vidljivosti v tolikšni meri, da dovoljuje le štetje s prsti	166.215	243.650
1. +E/3	Izguba devetih prstov (vključno oba palca)	166.215	243 650
1. +E/4	Amputacija obeh nog	166.215	243.650
1. +F/1	Izguba ene roke in obe h nog	154.835	243.650
1. +F/7	Aberacija psihičnih spo sobnosti	154.835	243 650
1. kat.	Izguba devetih prstov (vključno en palec) 97.000		208.650
2. kat.	Izguba desne roke	40 500	177.350
3. kat.	Izguba noge	36 000	135.620
4. kat.	Izguba leve roke	31.500	135.620
5. kat.	Izguba stopala	27.000	73.025
6. kat.	Izguba očesa	22.500	41.350
7. kat.	Izguba desnega palca	18.000	33.800
8. kat.	Izguba levega palca	13.500	27.540
Razlike med vojnimi in invalidi dela so torej, kot vidimo iz gornje razpredelnice, precejšnje. Ustrezna oblast je pravilno, v zadnjem času, upoštevala posledice nesreč na delovnem mestu in invalidom dela določila tudi ustrezne pokojnine, upoštevajoč stopnjo invalidnosti. Ni pa prav, da vlada zanemarja po-
imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinni,11,11!,!,,,|nil„l|llllllllllllll||l|lll||l|||llllll||||||l(||||||
DELA LEPO NAPREDUJEJO
Na gradbišča Prosvetnega doma v Štandrežu bo kmalu lika/

Siri se akcija za pobiranje prispevkov
Tudi v prejšnjem tednu, ki je potekal v prazničnem vzdušju in v vrvežu priprav za prehod iz starega v novo leto, niso domačim v Štandrežu pozabili na moralno obvezo, ki jim nalaga dolžnost do izgradnje novega Prosvetnega doma na Pilošču.
Gradnja novega kulturnega središča, poimenovanega po zaslužnem književniku in domačinu Andreju Budalu, daje domačinom veliko odgovornost kakršne niso imeli od ukinitve samostojne občine v letu 1927. Samo tako si je mogoče razlagati vsestransko prizadevnost domačinov, ki vidijo v novi pobudi postojanko pred stalnim pretiskom večinskega naroda.
Pod streho Prosvetnega doma, kjer bo najbrž kmalu likof. se bodo naši ljudje norodnostno raz-življali in krepili. Razumljivo je torej, da Štandrežci že nestrpno čakaj j na dograditev doma, saj bodo v njem našli prostor prav vse oblike družbenega življenja. Prostora bo za vse, za rekreacijo in kulturo, za prosveto in šport. Našli bodo v njem primeren prostor domača društva in organizacije. Vse to se bo zgodilo že letos in brez dvoma bo na Pilošču, starem jedru kmetijskega središča, pričelo utripati novo življenje.
V kroniko gradnje prosvetnega doma «Andrej Budal» moramo zapisati tudi, da je v novem letu 1975 prvi opravil «svojo dolžnost» predsednik domačega kmečkega društva
Ladko Zavadlal, ki je navsezgodaj prinesel svoj prispevek. To je vsekakor dobro znamenje, ki vzpodbuja voditelje akcije za Prosvetni dom k nadaljnjemu prizadevanju.
Objavljamo peti seznam darovalcev prispevkov za prosvetni dom: Danilo Marušič 10.000; Leda Marušič vd. Pavlin 5.000; Vilko Lupin 5.000; B. B. 5.000; Slava Bordon 5 tisoč; Stanko Nanut 5.000; Rudi Zavadlav 5.000; Ivanka Volčič por. Pizzolato 2.000; Vojko Nardin 40.000; Rudi Nanut 50.000: Franc Pisk 10 tisoč; Alojz Boštjančič 5.000; Vladi Boštjančič 5.000: Maks Nanut 50 tisoč; Mirko Paškulin 20.000; Ladko Zavadlav 10.000; R. N. I. 10.000; Karla in Giani Devetak iz Sovodenj 10.000 lir.
Odbor se vsem darovalcem izkre-no zahvaljuje.
dobne primere ljudi, ki so se poškodovali med vojno. Med njimi je veliko naših ljudi, ki so se borili v partizanskih edinicah. Prav bi bilo torej, da bi vojne invalidnine dvignili vsaj na stopnjo delovnih.
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1975
CELOLETNA POLLETNA MESEČNA .
Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750
Naročnine sprejemajo:
■	uprava: Gorica. Ulica XXTV Maggio št 1/1, tel. 83-382
■	raznašale!
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
ZA VSE NAROČNIKE:
■	brezplačno mesečnik DAN
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno.
TVRDKA
KODERMAC & SUCC.
MEDNARODNI PREVOZI
GORICA, Casa Rossa - Rdeča hiša, tel. 83-677, 83-678, telex 46-119
vošči vsej svoji klienteli srečno novo leto 1975
Današnji in jutrišnji urnik trgovin
Združenje trgovcev obvešča, da bodo trgovine danes in jutri takole poslovale:
DANES, nedelja, 5. jan.: vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte v jutranjih urah.
JUTRI, ponedeljek, 6. jan.: razen mlekarn, pekam in mesnic, ki bodo poslovale samo v jutranjih u-rah, bodo vse trgovine zaprte.
Brivnice in frizerski saloni bodo danes in jutri ves dan zaprti.
Danes je v Gorici dežurna cvetličarna «Goriziana», Ul. 24. maja.
Danes dežurne bencinske črpalke
Na Goriškem bodo danes dežurne naslednje bencinske črpalke:
Gorica: Esso, Travnik; Texaco, Ul. Leoni; Chevron, Ul. Brigata Re; Shell, Ul. Lungo Isonzo Argentina; Esso, Korzo Italija; Agip, Ul. Duca D’Aosta.
Gradišče: Shell, Trg Unità.
Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia.
Škocjan ob Soči: Esso, pokrajinska cesta za Gradež.
Ronke: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ul. Redipuglia.
Gradež: BP, Argine Moreri; Sa rom, Drevored Moreri.
Tržič: Mobil, Ul. Boito; Agip, Ul. Duca D’Aosta; Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosulich.
Šlovrenc ob Soči: Agip, državna cesta št. 56,
Zagraj: Api, Ul. Garibaldi.
Mariano: BP, Ul. Dante.
Vileš: Chevron
Doberdob: Chevron, Dol.
Sporočilo staršem na Vrhu
Sovodenjska občinska uprava obvešča starše otrok otroškega vrtca na Vrhu, da bo od torka, 7. januarja t.L, dalje taksi za prevoz otrok v otroški vrtec sprejel vsako jutro ofTt ie ob 8.30 na križišču pri križu.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 10. januarja, ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici prvo sezonsko predavanje. Gost planinskega društva bo član Planinskega društva Ljubljana Milan Ciglar, ki bo govoril o italijanski dolomitski transverzali št. 1. Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
Gorica
VERDI 14.30—22.00 «Borsalino & C.». Alain Delon in Riccardo Cucciola. Barvni film.
CORSO 15.15—21.00 «Porgi l’altra guancia». Terence Hili in Bud Spencer Barvni film.
MODERNISSIMO 14.45—22.00 «Nome e cognome: Lacombe Lucien». Film v barvah.
VITTORIA 15.00-22.00 «L’assassino ha riservato 9 poltrone». R. Schiaffino in C. Avron. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-21.30 «Franco e Ciccio superstar», F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
Iršič
AZZURRO 16.00—22.00 «Finche c’è guerra c’è speranza». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00— 22.00 «U mia droga si chiama Julia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L'esorcista». Barvni film.
Mora Gorica
SOČA «Partizani», jugoslovanski film v barvah ob 16.00. 18.00 in 20.00. «Volk samotar», jugoslovanski barvni film ob 10.00.
SVOBODA «Igra z ognjem», ameriški barvni film ob 18.00 in 20 00,
DESKLE «Vrnitev osamljenega revol-veraša», italijanski barvni film ob 17.00 in 20.00.
PRVAČINA «Dvoboj», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
RENČE «Hočemo polkovnike», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA:	Raffaella Ballaben,
Diego Deferdi, Michele Zoff, Marco Nicola, Massimo De Rio, Stefano Furlan. Paimira Compagnone, Fabio Candussi, Marko Lutman, Daniele Calligaris, Erika Bernardis, Barbara Federici, Christian Gereon, Mauro Clapiz, Marco Lorenzutti, Mitja Kobal, Riccardo Feruglio, Gianni Zonch.
SMRTI: 62-letni upokojenec Renato Russian, 43-letni delavec Dino Fanzutti, 87-letna gospodinja Maria Cozzutto vd. Calligaro, 73-letni upokojenec Angelo Mario Midena, 61-letni delavec Livio Oresig, 80-letna gospodinja Clementina Mitri vd. Duca, 84 letna gospodinja Irma Ciocchiatti vd. Pillan. 79-letni upokojenec Giuseppe Spesso!. 67-letni upokojenec Ernesto Canciani. 65-let-i.i upokojenec Stanislav Primožič, 86-letna upokojenka Giuseppina Perko vd. Bressan.
OKLICI: upokojenka Anna Figar in upokojenec Gino Valentino Bon-gini.
POROKE:	gospodinja Jordana
Pertovt in šolski sluga Francesco Cernetti, uradnica Livia Vida in uradnik Dino Goletto, univerzitetna študentka Maria Beliavite in univerzitetni študent Gianfranco Dr'-ossi, vrtnarica Ana češčut in režiser Janez Povše.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Godici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel, 72-341.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici. Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Cristianini in dr. Milocco V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Cutrupi, v Ronkah in Doberdobu dr. Verbano senior ter v Tržiču in Štarancanu dr. Demitri.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Stanislava Primožiča daruje družina Pavlin, Gorica, Ul. 20. septembra 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo.
SOŽALJE
PD Kras izraža sinu Vitu in svojcem globoko sožalje ob izgubi očeta STANISLAVA PRIMOŽIČA
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na njegovi zadnji poti
STANISLAVA PRIMOŽIČA
se toplo zahvaljujemo. Srčna hvala za izražena sožalja, za poklonjene vence in cvetje.
Hči Adele ter sinovi Vid, Savin in Oskar z družinami
Gorica, Gabrje, 5. januarja 1975
KULTURA
TEHTNE BESEDE OB POMEMBNEM JUBILEJU
PETNAJST LET ZALOŽBE BOREC
Usihajoči vir neposrednih udeležencev NOB odmerja založbi še večje naloge kot doslej
Minuli teden je založba Borec slovesno proslavila petnajstletnico svojega delovanja in obstoja. Ob tej priložnosti je najprej spregovoril podpredsednik IS Slovenije in predsednik založniško-izdajateljske-ga sveta založbe dr. Avguštin Lah, ki je med drugim dejal:
«Zbiranje, urejanje in objavljanje pričevanj in dokumentov o našem osvobodilnem boju in socialistični revoluciji se opira na dragocen, a že zlagoma usihajoč vir neposrednih udeležencev tega boja.
Pričevanja in dokumenti o tej ' borbi in dobi, ki jim pravimo partizanska literatura, dokumenti in zgodovinsko gradivo o NOB, revolucionarna poezija in podobno, pa tudi povest, roman in otroška knjiga o tej epopeji, imajo velik pomen. V njih so zgodovinske resnice, je izpričana revolucionarna ideja, nova ljudska morala, iskrivost ljudske misli in prodornost teorije in prakse. Zanemariti ta vir ne pomeni le, d j fU ne bi dovolj izkoristili, temveč lahko povzroči de-zorientacijo. Takšne primere tudi imamo. Tisti, ki pozabljajo na tovarištvo v ljudskih odnosih, na vzajemnost in solidarnost, pozabljajo na bistvene kvalitete naše skupnosti.
Ponosni smo na založbo Borec in vse njene sodelavce, da je na tej poti neomajno vztrajala, ko ni dobivala pričakovane podpore zunaj ustanoviteljev in ko so marsikje kolebali. Korenine naše revolucije so globoke. Ni prav, da mo- ' ramo dokazovati, kaj pomenijo dobra knjiga, revije Borec, glasilo 'TV-15 in Kurirček, kot ni logično, da se mora boriti za podporo Prešernova knjiga, Prešernov sklad za svoje poslanstvo, da ni dovolj razmejeno, kar je v kulturi progresivnega in z ' -vega od tistega, ki se izgublja v lastni brezvrednosti in brezperspektivnosti. Vsaka dobra žetev je posledica napornega dela setve in gnojitve in zaščitnih akcij in jo cenimo po uporabnosti pridelka. V našem razvoju ne moremo preskočiti dobe in dejavnikov, ki so zaslučni za to, da sploh nacionalno obstajamo, da smo sprostili ustvarjalne sile in obogatili našo kulturo.» je dejal ob koncu dr. Avguštin Lah.
Za njim je spregovoril podpredsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogdan Osolnik, ki je najprej v imenu ustanovitelja čestital založbi, potem pa dejal:
«Naša organizacija kot ..ustanovitelj seveda ni samo posodila založbi svojega imena. Založba je imela v njej tudi svoje zaledje, ki ni bilo brez pomena za njeno delo, njeno usmerjenost pa tudi poslovni uspeh.
Naša organizacija je seveda zainteresirana, da bi bila tematika iz osvobodilnega boja in revolucije čim bolj in z ustrezno kvaliteto zastopana v celotnem slovenskem založništvu, ki v zadnjih letih posveča vse več pozorno." delom iz bližnje preteklo:.!, zlasti iz časa druge svetovne vojne. To ni slučajno. Zaradi odmaknjenosti tega časa so zlasti mlajšim vse boli zanimiva taka dela, ki jih vse več založb pri nas in po svetu vstavlja v svoj program. Odkrivajo se nam novi zgodovinski viri in ta dela nam marsikateri dogodek iz preteklosti osvetlijo podrobno ali celo predstavljajo v novi luči. Naša organizacija še posebej podpira organizirane napore, da bi sami udeleženci našega osvobodilnega boja in revoluc,..e čim bolj objektivno osvetlili svoj čas in svoje delo.
Založba Borec bi morala še vnaprej vzpodbujati nastanek novih tekstov, pričevanj, kronik, zgodovinskih pregledov in drugih del o naši bližnji preteklosti. Ker nosilci tega dogajanja odhajajo, bi morali pohiteti, da zberemo in ohranimo vsa tista pričevanja, ki imajo pomen za naše zgodovinopisje. To delo je ,. -goj tudi za nastanek te-r. A.jitejših znanstvenih del naših zgodovinarjev, čeprav ne smemo I 'zabiti tudi na poljudna dela, zlasti za po’ ebe mladih.
Sbdnjič naj omenim še željo, da bi bila založba Borec odorta kvalitetnim publicističnim in literarnim delom tistih narodov in ljudstev, ki se še borijo za svojo svobodo in za novo uredi1../ sveta, ker se v tem boju preverjajo in kalijo naše skupne vrednote in interesi,» je končal Bogdan Osolnik.
Če se ozremo na prehojeno pot, tako je bilo poudarjeno, potem moramo ugotoviti predvsem impozantne rezultate, ki jih je dosegla založba v petnajstih letih svojega delovanja. Tako nam statistika pove, da je od leta 1958, ko so pri Glavnem odboru ZZB NOV Slovenije izšle prve knjige založbe Borec, izšlo do konca le‘a 1973 vsega skupaj 286 knjig v skupni nakladi 1.213.000 izvodov.
Med temi knjigami je založba Borec dala v javnost 75 knjig spominov jn dokumentarnih del iz NOV, 40 povesti in romanov, ki obravnavajo to obdobje, 10 knjig zbranih del in antologij, 6 biografij, sedem pesniških zbirk, v Kurirčkovi zbirki pa še 53 del za otroke, ki tudi v pretežni večini obravnavajo dogodke iz NOB.
Založba je izdala tudi dve likovni monografiji in štiri glasbena dela, cd tega tri pesmarice partizanskih pesmi.
Založba Borec je v obravnavanem času posredovala v slovenski
kulturni prostor tudi 84 prevodov. Od tega jih je 36 iz jezikov jugoslovanskih narodov, 48 pa iz tujih jezikov. S prevodi iz jugoslovanskih literatur naj bi bralec dobil vpogled v najvažnejše dogodke iz revolucionarne preteklosti in NOB, s prevodi iz tujih književnosti pa vpogled v osnovna vozlišča druge svetovne vojne in sodobnih naprednih t:r osvobodilnih gibanj.
Za konec pa še povejmo, da so v glavnem vse knjige založbe Borec prišle v roke bralcev in da jih skoraj ni v njenih skladiščih. Vse to pa upravičeno priča o potrebnosti in nujnosti tovrstne založniške dejavnosti, ki jo zvesto opravlja založba Borec v Ljubljani.
DUŠAN ŽELJEZNOV
Jože Cesar
Zorana njiva (olje)
Jože Cesar se bo 7. f.m. ponovno predstavil ljubiteljem slikarske umetnosti z razstavo v prostorih Tržaške knjigarne. Razstava bo odprta ves januar. Pokazal bo kak ducat svojih najnovejših del z mešano tematiko od krajin do portretov, vsa pa so manjšega formata in v olju. Cesarjevo slikanje odlikuje predmetna jasnost, vendar v nekakšni duhovni poglobljenosti, v kateri so svetle ploskve na pretežno mračnih barvah kot prebliski upa in tudi vere v prihodnost.
........................
OB RAZSTAVI VLADiMIRA KLANJŠČKA V GORIŠKI GALERIJI PRO LOCO
Razgovor v briški metropoli
«Delam rad zase - Če je komu to všeč, sem zadovoljen, ker sem še komu drugemu to povedal, kar sem samemu sebi...»
Ulice so polne dimastega večernega mraka, nič ne pomaga, nič, ne avtomobili ne svetleče se izložbe, spet se mi Gorica pokaže malo stara in sivkasta. Po vrtoglavi vožnji se ustavimo pred galerijo Pro Loco, nekakšna steklena lopa je, znotraj čisto prazna, ni ljudi, razen blede varuhinje galerije nekje v ozadju. Notri visijo na panojih slike Vladimira Klanjščka. Klanjš-čkove slike me navadno res niso navdušile do slasti, zdel se mi je neroden, nekoliko površen in poleg tega me je vedno motila slikarjeva nenavadna skromnost. In tudi zdaj: v panoje so zabiti veliki stari žeblji, panoji sami pa so zamazani.
Kakšen odnos! pomislim, no, sicer pa sem prišla gledat slike. Kar ogrejejo me, barve so prijetne. Vse skupaj je nekaj čisto drobnega: v velikih površinah zijajo razpoke, pod stolom leži miš, postelja je razdejana, s slik se zasveti živo rumena barva kot pramen sonca na zavrženi konzervni škatli.
Po končanem ogledu se napotinig, v Števerjan. Potke so lepo vijugaste, asfaltna cesta je speljana med vinogradi in nasadi češenj in breskev, grički se temnijo pod zvezdnatim nebom. Mimo hiše, kjer živijo grofovi koloni, zdrsnemo na dvorišče, okna so majhna in vsa se z neizrekljivo melanholijo potopim in predam duhovom in oblikam kmečke domačije. Tu živi Vladimir Klanjšček, tih, skromen, neopazen; zdaj pa ga še ni doma. na šoli v mestu poučuje tudi popoldne risanje.
Ob vinu in prijateljskem razgovoru mi pozneje pride na misel, da bi izvabila iz njega nekaj besed, pa se prvi poskus ne obnese. Nima kaj povedati, pravi, pa konec.
Vendar pomislim še na študijska leta v Ljubljani:	včasih se je
Klanjšček vendarle odprl in se spustil v dolg, sproščen razgovor. Razgovor, do katerega je seveda le prišlo, pa je potekal takole:
V galeriji Pro Loco razstav-
Vladimir Klanjšček
"IJaš faàfààpfaò že drugič. Tu si ..razstavljal tudi svoje prve slike. Takrat si briško pokrajino pokazal nappi figurativno, pozneje pa Ši, ko JiTdSštffdljal v Skednju, tematiko omejil na trte. Sedanja razstava je nekak ožji izbor del, ki si jih razstavljal v Novi Gorici?
Ja. v Novi Gorici sem imel 23 slik, prav . tako v različnih tehnikah (tempera, sintetično olje), za sem sem jih odbral 16.
Kdo je pokrovitelj te razstave?
Najprej sem imel namen, da bom samostojno in sam organiziral razstavo v galeriji Pro Loco, potem pa je Mladinski krožek prevzel pobudo in organizacijo razstave.
Kaj ti ta razstava pomeni?
Rad bi, da bi tudi drugim kaj pomenila; zame imajo pomen samo slike, ne vem. kako te slike drugi sprejemajo. Pred to razstavo sem imel občutek, da ni potrebna. Ob otvoritvi sem bil zadovoljen, ker so jo .epo sprejeli, presenetilo jih je, ker sem menjal tematiko in tudi tehnične prijeme. Doslej sem i-mel težave z ozadjem, nisem vedel,
kako naj rešim problem velikih površin. Sedaj je ta skrb, da bi ozadje ostalo prazno, odveč, to sem zdaj rešil.
Razstava pomeni drugim drugače kot meni; drugi gledajo razstavo kot prireditev.
Razloži, kako misliš?
Slika je moja le, dokler ni zaključena. Takrat se mi zdi, da je končano, je končano. Ko delam sliko, je, kakor da bi tesal toporiš-če od sekire in- užival v sami obliki; ko končaš, té ne briga več to-porišče, potem je tam.
Zakaj potem delaš razstave?
: Ker mi pravijo, da ni nič vse skupaj, če razstav ne delaš, stvar mora iti naprej.
Ti razstave potem v resnici kaj pomenijo?
Nimajo mi kaj pomeniti, v tem smislu. Najrajši ne bi bil zraven.
Zakaj?
Ker mislim,	fnoretfi'priča-
kovati. kar bi. želei Razstava sama omeji človeka, vezan si nanjo, ^a^feva: ni še, da. bi jaz mimo razstavljal.*
V tvojih slikah ni nič erotike, ali pa se motim?
Ne, ne, bi lahko kazalo, pa ni, je bolj predmet, recimo, slika «Krhkost» z žensko figuro, ne gre mi za žensko, ženska je krhko bitje. V slikah nimam nič erotičnega, ne, ne.
Zakaj?
Ne vem. Kaj jaz vem. Nimam teh problemov.
Nimaš erotičnih problemov?
Ne vem, kako bi povedal. Hočem reči, da imam druge teme, bolj socialne :	razkrajanje,
pokvarjena celota.
Česa?
Na splošno, človeka, di zunaj je to res, se malenkostno, ni dovolj ko da slike ne uspejo dajati vtisa o socialnih problemih, lahko da je to banalno, mogoče sploh ni prepričljivo. če odmisliš naslove, mislim tudi na druge slikarje, ki pri-
razpadanje,
družbe, tu-zdi otročje, važno, lah-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiHiiiiiiin
TROJICA V KOSTANJEVIŠKEM GRADU
Pogled na obnovljeni
kostanjeviške opatije, kjer je stalna Jakca in Toneta Kralja
razstava del Jožeta Gorjupa, Božidarja
V Kostanjeviškem gradu so preteklega 21. decembra odprli stalno razstavno zbirko treh slovenskih likovnih umetnikov Jožeta Gorjupa, Božidarja Jakca in Toneta Kralja. Ravnatelj Gorjupove galerije v Kostanjevici Lado Smrekar je v katalogu za to priložnost zapisal:
«Jože Gorjup, Božidar Jakac in Tone Kralj so tri imena, ki so usodno povezana z «dolenjskimi Benetkami». Prvi je kostanjeviški
rojak, drugemu je dala življenje tukajšnja domačinka Josipina Colarič, tretji pa se je v Kostanjevici udomačil in ji posvetil zadnjo petletko svojega več kot pol stoletnega umetniškega snovanja. Gorjupu smo bili dolžni postaviti stalno zbirko in ga tako trajno vključiti v slovenski likovni prostor. Jaka je s svojim grandioznim grafičnim opusom povsod doma. Kralja se bolj ko kateregakoli umetnika na Slovenskem drži rod-
na dolenjska prst v vsej svoji prvinskosti, tako da se s prerezom svojega stvariteljstva samo vrača tja, od koder je izšel, namreč od korenin naroda.»
Vse tri umetnike, katerim je posvečena stalna razstava, bomo v našem listu predstavili na naslednjih kulturnih straneh s članki, ki so jih napisali dr. France Stele (Jože Gorjup), Melita Stele (Božidar Jakac) in dr. Stane Mikuž Olone Kralj).
kazujejo «socialne probleme», če se lahko tako reče, če torej odmisliš naslove, pravim, da postanejo te slike nekaj čisto drugega, recimo, veselega. Mene to ne moti, ker me naslov ne briga. Pa bi to rad pokazal, bi že pokazal, samo da me potem zanese.
Kaj?
Hočem reči, da rezultat ni tisto, ni na tistem kraju, kjer bi moral biti, pridejo zraven še druge reči. Hočeš nekaj narediti, pa te zapelje, malo.
Ti nimaš zaupanja vase?
Ne, nikoli ne veš, kaj drugi hočejo.
Kdo so ti «drugi»?
Ljudje. Tisti, ki bi kaj od njih pričakoval, ker, jaz se sprašujem, če je to sploh potrebno delati, če sploh kaj nudim, razen sebi. Nisem mislil, prefrigano, prav res tako mislim.
Pa bi se vseeno rad uveljavil, bi rad kaj pomenil?
Mislim, da ne. Nihče ni tak, da se ne bi rad; meni pa to ni glavni cilj. če bi računal na uveljavitev, ne bi delal, niti zase. Nihče ti nič ne reče, če ne delaš razstav, ki pa so za uveljavitev potrebne, pa še enkrat rečem, da je razstava umetna, prisiljena reč.
Kaj je potem tisti glavni cilj?
Prav tisti prvi del cilja: izživljanje v delu, v tem, da nekaj misliš in da sebi to pokažeš.
Torej delaš samo zase?
Delam rad zase. če je komu to všeč, sem zadovoljen, ker sem še komu drugemu to povedal, ker sem samemu sebi. Delal bi tudi samo zase. Drugače. Ne bi računal na norme, na zahteve, na doslednost. Nobeden ni dosleden, ne res?
Kaj hočeš v svojih delih doseči, pokazati?
Ne govorim o sebi, o zunanjih rečeh.
Katerih?
Zanimajo me socialni problemi, ne vem, če s sliko dosegam, kar bi hotel.
Kaj bi hotel?
Nič ne bi hotel. Ker slika ni namen, kolikor delo, tisti čas, ko se dela, ko delam, takrat sem zadovoljen, uživam, takrat mi slika največ pomeni. Za druge — po tistem — to je drugotnega pomena, takih občutkov ni več.
Praviš, da prikažeš v slikah socialno življenje?
Vidim, da ni, kako bi rekel, da je svet umazan, ima v sebi nekaj gnilobe, špranje, madeže, razpoke, pohlepnost, ne moreš nikomur zaupati.
Živiš tako rekoč sredi narave, v Goriških Brdih?
Hm, na to dam zelo dosti, je zame več, včasih še več kot ženska, včasih. Včasih me prime volja, da bi naskočil kako lepo drevo. Za Brda je značilno, da so odsev u-mazanega sveta, so trda in skopa, razparana, razklana, groba in je tre-IVANKA HERGOLD
PRED NOVO PREMIERO V TRŽAŠKEM SSG
Ferenc Molnar «Liliom»
Pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja, nagrajenca Borštnikovega srečanja 74 za režijo, tečejo zadnje priprave za petkovo premiero
V petek, 10. januarja 1975 ob 20.30, bo SSG Trst predstavilo tržaški premierski publiki novo delo iz repertoarnega programa za tekočo sezono. Pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja, nagrajenca Borštnikovega srečanja 74 za režijo, tečejo zadnje priprave za Mclmr-jevo pravljično komedijo «Liliom».
Madžarski dramatik Ferenc Molnar (12. 1. 1878-Budimpešta, 1. 4. 1952-New York) je s svojo izvirnostjo in sposobnostjo zablestel m svetovnih odrih, nekateri kritiki so ga ocenili kot alkimista nove gledališke razsežnosti, ker je ujel u-trip sodobnega gledališkega avditorija. S posebno ljubeznijo in analitičnim seciranjem je uvedel v gledališče novo kategorijo ljudskih usod, ki so se uveljavile v predmestjih velikih mest in naselij ob cvetoči eri industrijskega in trgovskega razmaha. Stereotipne erotične in zakonske mnogokotnike, značilne za «vodvilsko» obdobje meščanske komedije, je premagal z elementi socialne romantike in liriko predane, skoraj usodne ljubezni, ki brez lažnega patosa kali in usmerja človeške usode v pisanem spektru našega življenja, v katerem se ne moremo izogniti včasih tudi tragičnim dimenzijam.
«Liliom» vsebuje vse prvine Malnarjevega gledališča. Dejanje je postavljeno v bizarno sredino zabaviščnega «Luna parka», med vrtiljake in blišč sejmarskih artistov, vagabundov, sumljivih lepotic in lahkovernih pubertetnic z radovednimi očmi in praznimi denarnicami . . . Svet torej, ki vzpodbuja domišljijo in lažne upe, življenjski prostor, ki za marsikoga predstavlja odskočno desko za kariero, ali pa ga potegne v vrtinec podzemlja in odplakne v pozabo. V tem pisanem hazardu z zaznamovanimi kartami živijo ljudje svoje usode s podobno elementarno strastjo in prepričevalnostjo, kot v širokem, «normalnem» svetu. Prav
zato se v krogotoku dramaturške zakonitosti nekatera dramska dela pojavljajo v vsakem obdobju v repertoarnih načrtih in nikoli ne izgubijo aktualne, sodobne pro-blemskosti.
Andreas 7MVodcky, šarmantni konferancier na velikem električnem vrtiljaku, Liliom je njegovo artistično ime, se sicer širokousti in razkoračeno nastavlja družbi ter ji na videz kljubuje. Ko pa ga prevzame resnična potreba uveljaviti svojo osebnost v družbi, omaga. Nič ne ve o moderni teoriji vzrokov za človekovo odtujenost. Instinktivno skriva zavest o sreči in se zakrknjeno bori proti sleherni
katere je zaradi socialne revščine izločen. Doslednost njegovega ravnanja dobiva tragične dimenzije sodobne osebnosti, zaradi tega se tudi vedno znova vrača na osvetljeno rampo sodobnega gledališča.
Z novo premiero nam bo gledališče nudilo prvovrstni umetniški užitek. V «Liliomu» nastopa ves ansambel SSG. Umetniški sodelavci pri odrski postavitvi so Drago Turina, priznani zagrebški scenograf, ki prvič sodeluje z našim gledališčem, in Mija Jarčeva, ena najboljših slovenskih kostumografinj, ki je skupaj z našo Marijo Vidauovo pripravila kostume. Lektorska dela je opravila Majda
možnosti kompromisa z družbo, iz Križajeva.
.......
Lidija Kozlovič
Anton Petje med delovno vajo
«Liliom»
.................................
PO KRSTNI IZVEDBI V MARIBORSKI OPERI
DANIL» ŠVARA: «ŠTIRJE JUNAKI» PRVA SLOVENSKA MLADINSKA OPERA
■v
Otroški domišljiji ustrezno komponirano delo je dirigiral Boris Svara
(Nadaljevanje na 6. strani)
Opera v Mariboru je v nedeljo, dne 22. decembra zabeležila redek kulturni dogodek — s prvo uprizoritvijo prve slovenske nfila-dinske opere, ki jo je napisal tržaški rojak Danilo Švara. Sam je napisal tudi libreto po znani Grimmovi pravljici.
že sporočilo o nastanku takega odrskega dela je vzbudilo zanimanje, prvič ker je to področje neobdelano, drugič, ker se je spontano zastavilo vprašanje, kako se bo avtor štirih opernih del vživel v otroško domišljijo ter po glasbeni iznajdljivosti kakor po celotni strukturi dela pričaral otrokom priobčutje pravljičnega obeležja. Moramo priznati, da je, po odzivu sodeč, izpolnil v znatni meri pričakovanja mladine, ki je v svoji pristni dovzetnosti imela še svoje posebno zadoščenje v neposrednem sodelovanju, v naravno sproščenem doživljanju. Celotna zasnova je v spretno in animatorsko napisanem povezovalnem besedilu in tudi na trenutke v samih pevskih vlogah pritegnila v dogajanje ves avditorij, tako da je bila med protagonisti na odru in mladini poslušalci dosežena enotna dogajalna živa razgibanost. To, mislim, je bistvena pozitivna stran in lepota dela, ki takorekoč v trenutku pritegne in razvname otrokov čustveni svet, tembolj, koli-
kor bolj plastično so v svojih karakterističnih posebnostih izklesani junaki, kolikor jasneje je izražena borba dobrega proti zlu in kolikor bolj je slovesna znaga prvega nad zadnjim. Vse to je avtor očitno upošteval in izoblikoval junake, ki so za otroke bili popolnoma dojemljivi tudi po glasbeni govorici.
Delo je uspelo in Danilu Švari gre vse priznanje, da je slovenski mladini poklonil prvo opero, ki naj bo vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja k dopolnjevanju tudi tega področja v slovenski operni umetnosti.
Ansambel mariborske Opere je pristopil k pripravam z vso resnostjo, tako režiser Franjo Potočnik, ki je v protagonistih skušal ohraniti čim, pristnejše karakteristike pravljičnega sveta, in ob na otroško domišljijo se oslanjajočih scenskih zasnovah Vlada Rijavca dosegel živo napetostno atmosfero. Popolnejšo enotnost dogajanja bi dosegla pradstava v povezovalcu, ki bi se ob na pamet podajanem tekstu lahko verneje zlil v celoto. Predstavo je vodil dirigent Boris Švara. Štiri junake so predstavljali: Aleksander Kovač — o-slička, Emil Baronik — kužo, Veronika Miheličeva — muco in Mi-leva Pertotova — petelina. Ostale vloge pa še Ada Sardo. Stanko
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiimiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOV CIKLUS PREDAVANJ V PRIREDBI NŠK V TRSTU
Nastajanje slovenske književnosti
Predaval bo prof. Jože Koruza - Sledilo bo še 6 predavanj priznanih slovenskih izvedencev
Kot smo 29. dec. 1974 že poročali, bo Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredila tudi letos zelo zanimiv in poučen ciklus predavanj, in sicer o slovenski književnosti. Vseh predavanj bo sedem. Predavali pa bodo profesorji s filozofske fakultete univerze v Ljubljani.
NŠK nam je ponovno sporočila tudi točen spored predavanj, ki bodo vsako drugo sredo v mali dvorani Kulturnega doma ob 18.30.
Prvo predavanje bo v sredo, 15. januarja 1975.
Spored vseh sedmih predavanj pa je naslednji:
Nastajanje slovenske književnosti. Predaval bo prof. dr. Jože Koruza v sredo, 15. januarja 1975.
Slovenska poezija 19. stoletja. Predaval bo prof. dr. Boris Paternu v sredo, 29. jan. 1975. Slovenska pripovedna proza v 19. stoletju. Predaval bo prof. dr. Matjaž Kmecl v sredo, 12. februarja 1975.
Slovenska moderna. Predaval bo akademik prof. dr. Anton Slodnjak v sredo, 26. feb. 1975.
Slovenski ekspresionizem. Pre-
daval bo prof. dr. Franc Zadravec v sredo, 12. marca ’75.
6.	Prispevek zahodnega dela v slovenski književnosti. Predaval bo dr. Lino Legiša v sredo, 26. marca 1975.
7.	Sodobna slovenska književnost. Predavala bo prof. dr. Helga Glušič v sredo, 9. aprila 1975.
Sodelovali bodo tudi nekateri člani SSG iz Trsta.
Predavanja bodo poučna, zlasti za našo šolsko mladino in njene vzgojitelje. Zato NŠK pričakuje, da bodo dobro obiskana.
Colnarič, Aleksander Boštjančič, Majda švaganova, Nada Zrimško-va in Zorica Baračeva. V skupini razbojnikov pa so bili Miro Gregorin, Josef Fejk, Cvetko Horst, Ciril Dimnik in Leopold Žavski. Prvi štirje pevci so svoje like junakov poustvarili dokaj plastično, lep prispevek ostvaritvi dela so dali tudi drugi pevci, zlasti zadnja skupina, v kateri je Miro Gregorin igralsko in pevsko kot glavar roparjev dal eno naj-lejših kreacij. Dodati moramo še prispevek Vlaste Hegedušic, ki je-zasnovala odgovarjajoče kostume. Pripovedovalec je bil Marjan Bačko. Povezovalni tekst je napisal -anez Klasinc.
IVAN SILIČ
Ljudski koledar za Slovence na Madžarskem
V izdaji in založbi Demokratične zveže Južnih Slovanov na Madžarskem je te dni izšel že tradicionalni «Ljudski koledar» za leto 1975, ki je namenjen celotnemu južnoslovanskemu življu. Zategadelj so prispevki v koledarju tudi tiskani v srbohrvaškem in slovenskem jeziku.
Slovenski de! koledarja obsega z ilustracijami več kot 30 strani ter uvodoma prinaša novoletno razmiš-. Ijanje generalnega sekretarja Demokratične zveze J. Slovanov, Miše Mandiča, ki med vrsticami omenja tudi skorajšnje praznovanje 30-iet-nice te organizacije. V slovenskem koledarskem delu je moč zaslediti več prispevkov o kulturno-prosvet-nem življenju v slovenskih vaseh ob Rabi, prav tako pa tudi številne leposlovne sestavke iz slovenske književne ustvarjalnosti. Med zastopanimi slovenskimi pesniki in pisci naj omenimo Antona Aškerca, Janka Glazerja, Mateja Bora, Ivana Minattija in F. Godino. Prvič se javljajo z leposlovnimi prispevki v književni slovenščini tudi mladi po-rabski pisci (Irena Barber. Irena Pavlič itd.). Posebej zanimivi so v koledarju etnografski drobci iz Porabja ter sestavek o Petofijevih prevodih med Slovenci.
Nobenega dvoma ni, da bo skupen koledar dobrodošlo čtivo vsem porabskim Slovencem na obmejnem območju Madžarske.
«.
SPORTSPORT SPORT
NOGOMET JKv"
V prvi italijanski ligi
Osrednje srečanje Lazio - Juventus
Trenutna ima Juventus tri točke prednosti
NOGOMET
DANES V PRVENSTVU D LIGE
Po nedeljskem razočaranju, ko je italijanska reprezentanca v Genovi izbojevala proti Bolgariji skromen neodločen izid 0;0, bodo danes italijanski navijači lahko našli uteho ob tolikih razočaranjih v osrednjem sreča, nju leta med Laziom in Juventusom.
Splošno mnenje je, da bo to ključna tekma letošnjega italijanskega nogometnega prvenstva. V primeru zmage Juventusa bi se prvenstvo končalo, kajti Turinčani bi skoraj gotovo osvojili naslov državnega prvaka, že sedaj imajo namreč tri točke naskoka pred drugouvrščenim Laziom in zmaga proti neposrednemu nasprotniku bi pomenila tudi anticipiran konec tega prvenstva.
Lazio bo igral sicer na domačih tleh, kar je seveda velika prednost. Juventus pa je že v Neaplju dokazal, da lahko sproščeno in odločno zaigra tudi v gosteh, saj je nasul Napoliju kar šest golov. Ni dvoma namreč, da je trenutno prav Juventus najboljša italijanska nogometna ekipa, kar, nam tudi zgovorno priča, da je edino italijansko moštvo, ki nastopa še v. kakem evropskem pokalnem prvenstvu.
Res pa je tudi, da je Juventus pred ^ dvema nedeljama le v zadnji minut: osvojil zmago proti Cagliariju in da je takrat turinsko moštvo zaigralo dokaj lagodno. Prijateljska tekm-a italijanske reprezentance pa je nedvomno škodila Juventusovim nogometa-šem, ki so oblekli državni dres. Mislimo predvsem na Damianija in Purina, ki sta bila po nedeljskem srečanju zelo razočarana.
Prišel je torej čas v italijanskem nogometu, ko se morajo domači navijači zadovoljiti s prvenstvenimi tekmami, kajti danes italijanski nogomet v evropskem in svetovnem meri. lu pomeni zelo malo.
V ostalih današnjih srečanjih velja omeniti tudi tekmo med Cagliarijem in Fiorentino. Vodstvo Cagliari-ja je namreč prevzel Gigi Radice, ki je še do lani treniral Fiorentino in ga je letos zamenjal Rocco.
Milanski Inter bo sprejel v goste Napoli, Bologna Sampdorio, Cesena Milan, L.R. Vicenza Romo, Ternana Ascoli, Torino pa Varese.
NOGOMET V ŠTANDREŽU
Prijateljska tekma Juventina-Mladost
Danes se bosta v prijateljski tekmi srečali enajsterici Mladosti in Juventine. Tekma, ki bo na štan-dreškem igrišču, se bo pričela ob 10.30. Do tega srečanja je prišlo na pobudo vodstev obeh ekip, ki sta tako izkoristili zimski počitek prvenstva amaterskih lig za tre-ning-tekmo.
Brez dvoma bo tekma zelo zanimiva, saj se bosta izven prvenstva pomerili dve enajterici, ki ne nastopata v isti ligi. Do sedaj je vse prijateljske tekme vedno osvojila štandreška Juventina, ki nastopa v višji kategoriji. Letos pa so Doberdobci odločeni, da bodo s štandreškega igrišča odšli neporaženi, če že ne zmagovalci. Tekma pa bo služila tudi trenerjem, da preverijo sedanjo formo vseh svojih igralcev.
MADRID, 4. — V četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih moških košarkarskih prvakov je španski Real Madrid premagal švedsko e-kipo Alviks s 97:54 (46:29).
RIM, 4. — Skupina 22 italijanskih atletskih trenerjev se bo udeležila evropskega trenerskega seminarja, ki bo od 5. do 9. januarja v Budimpešti.	—
OBVESTILA
SPOT obvešča mladince tekmovalne skupine, da je smučarska telovadba na stadionu vsak torek in četrtek, od 19.30 do 21.
« * »
SO SPDT vabi tekmavalno skupino na posvet, ki bo v petek, 10. januarja ob 19.45 v Ul. Geppa 9 (Klub).
* * •
SO SPDT obvešča dekleta tekaške skupine, da je kraj zbirališča za trening bar «Camping da Cespo» v Trbižu, v ponedeljek ob 9. uri. Tam bo čakala trenerka Vucricheva. Trening bo predvidoma v dolini Zajzere.
* * *
ŠK KRAS priredi v petek, 10. t.m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih športnega krožka Kras v Zgoniku 11. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev
2.	izvolitev delovnega predsedstva
3.	izvolitev volilne komisije
4.	poročila
5.	diskusija
C. razrešnica staremu odboru
7.	volitve novega odbora
8.	razno
V Gorici deželni derbi Pro Gorizia- Pordenone
«Test» Triestine v Trstu - Težko gostovanje Ponziane v Trevisu
Danes bodo odigrali 15. kolo zimskega dela prvenstva D lige, v katerem igrata Pro Gorizia in Triestina pred domačim občinstvom, Ponziana pa gre v goste k voditelju lestvice Trevisu.
PRO GORIZIA
Na Goriškem je v športnih krogih zelo presenetila vest o odstopu predsednika Frotta, podpredsednika Bi-gata in odbornika Russiana. Kriza v vodstvu Pro Gorizie se je sicer začela že ! ni oktobra, ko je odstopila večina odbornikov. Na občnem zboru (25. oktobra) je bila poverjena sedemčlanskemu odboru (kateremu je predsedoval Protto) naloga, da v najkrajšem času reši krizo, vendar je po odstopu teh treh odbornikov Pro Gorizia ostala praktično brez vodstva. V goriških krogih se širijo govorice, da bo vodstvo društva prevzel bivši mednarodni sodnik Toselh iz Krmina, ki je sicer (zaenkrat) odklonil ponudbo.
Ta Kriza je nekoliko prizadela tudi enajsterico, katero čaka danes zelo naporna naloga. Pro Gorizia bo sprejela v goste ekipo Pordenona. Igrišče na Rojcah bo torej prizorišče deželnega derbija. Trener Franzon je na treningih posvetil precej pozornosti levemu krilu O-mizzolu, ki v tem prvenstvu še ni dal gola, vendar danes vsi. čakajo na njegov prvi zadetek. Na splošno je ekipa v dobri formi in ima velike možnosti, da se danes znajde
KAKO BOMO IZBIRALI?
Športno uredništvo je letos sklenilo izpeljati to tradicionalno anketo po novem sistemu. Najprej so stalni sodelavci športnega uredništva glasovali (vsak) za tri najboljše športnike, nato smo sestavili lestvico po točkah in postavili deset najboljših na poseben seznam. Ta seznam zdaj predlagamo našim bralcem, da si iz njega izberejo po tri imena, za katera menijo, da sodijo med najboljša. Ta imena naj vpišejo na glasovnico ter jo osebno ali po pošti dostavijo na uredništvo PD v Trstu ali Gorici. Tekmovalce, ki bodo na 1. mestu glasovnice, bomo ocenili s 3 točkami, one na 2. z 2 in tiste na 3. z 1 točko. Točke bomo nato sešteli in sestavili končno lestvico.
Opozarjamo, da za končni izbor ne bomo upoštevali drugih imen, ampak le tista, ki so med predlagano deseterico.
Za sestavo končne lestvice bomo upoštevali le tiste glasovnice, ki bodo izpolnjene čitljivo ter bodo prispele v naše uredništvo do polnoči, 8. januarja (sreda).
Med pošiljatelji glasovnic bomo izžrebali vrsto lepih knjižnih nagrad, kot tudi po tri celoletne naročnine za Primorski dnevnik ter reviji Dan in Galeb.
Glasovnice je treba poslati na naslov: Primorski dnevnik — Trst, Ul. Montecchi 6 (ali Gorica, Ul. 24 Maggio 1). Na spodnji del zalepke je treba pripisati «ŠPORTNIK LETA».
1
2.
o
w 3.
H
S
ŠPORTNIK LETA 1974
........................  panoga
.......................   panoga
......................    panoga
Ime in priimek pošiljatelja ..........
Točen naslov pošiljatelja ............
Vesna je s Flaminiom remizirala
NAŠI LETOŠNJI KANDIDATI
Božič Grilanc (odbojka) Zdenka Hrovatin (kotalkanje)
Robi Klobas (košarka)
Nino Maver (kolesarstvo) Sonja Milič (namizni tenis) Maks Petelin (kolesarstvo) Ivan Plesničar (nogomet) Pavel Sedmak (kotalkanje) Vojko Slavec (planinstvo) Silvana Vesnaver (namizni tenis)
sama na drugem mestu lestvice (to pa vsekakor le v primeru, če premaga Pordenone, ki bo prišel v Gorico z namenom, da odnese eno točko). Kaže, da je enajsterica Pordenona prebila krizo, ki je povzročila zamenjavo trenerja Tumburuza z Tržačanom Trevisanom (bivši trener Haitija). Pod vodstvom Trevisana je ekipa pokazala viden napredek in zmaga proti Bassanu to potrjuje. Trevisan je znal v kratkem času dati moštvu tisto psihično moč, ki so jo potrebovali vsi nogometaši, posebno mladi. Trenerja še nista javila postave, vendar kaže, da bosta ekipi igrali v sledečih postavah:
Pro Gorizia: Siricano, Furlani, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Dome-neghetti, Michelut, Ridolfi, Trevisan, Barile, Omizzolo.
Pore’mone:	Borgobello, Pavat,
Gatto, Campagnolla, Zampa, Pivet-ta, Mantellato. Giacomin (Fiotto-», Scian (Della Pietra), Marson, Bat-tistelle.
TRIESTINA
Tržačani bodo sprejeli v goste enajsterico Coneglianeseje, ki prihaja v Trst z dvema zaporednima zmagama (Legnano, Portogruaro). Navijači Triestine čakajo na ta nastop svojih varovancev, da bi ugotovili, če je mogoče, da ekipa ki je bila kandidat za prestop v višjo ligo, zaužila že toliko nepričakovanih spodrsljajev (zadnji proti Sampietreseju).
Kaj ne gre pri Triestini?
Trener Tagliavini po vsakem treningu p avi, da je ekipa v dobri formi in da vse poteka v najlepšem redu, vendar mu dosedanji rezultati ne dajejo prav. Enkrat odpove obramba, drugič napad, tretič sredi:.u igrišča. Malokrat se Tržačani lahko sklicujejo na smolo. Torej danes se navijači hočejo prepričati o realni moči ekipe. Gostje namreč nimajo problemov z lestvico in zato bi morali prisostvovati lepi tekmi, s pridržkom seveda, da nasprotnik ne bo igral obrambno. Coneglianese je do sedaj dal 14 golov, prejel 12 in to priča, da igra po navadi precej odprto. Glede postave se Tagliavini ni izrekel, ker ima v načrtu nekaj sprememb. Postava Triestine je zato prava ugan-
kci«
PONZIANA
Potuje v Treviso, ki trenutno vodi lestico s petimi točkami prednosti. Treviso v zadnjem nastopu morda ni povsem zadovoljil. S težavo je namreč premagal Thiene in sicer le osem minut pred koncem, s posrečenim golom stoperja Cusinata. Mnogi so namreč trdili, da žoga sploh ni šla preko bele črte. Torej je sreča res naklonjena močnejšim? Da je Treviso solidna ekipa ni nobenega dvoma. Trener Giaco-mini ima na razpolago precej solidnih nogometašev, kot sta krili ©sellarne in De Bernardi (oba dobra strelca), prosti branilec Frandoli, levi branilec Scugur in srednji napadalec Scheda.
Kaj pa Ponziana? Trener Russo za to važno srečanje ne misli na spremembe v postavi, ki bi bile prav gotovo škodljive za enajsterico. Ekipa je že navajena na sistem igre s katerim je dosegla lepe uspehe. Vsi se zavedajo, da bo Trevisu težko odnesti točke, saj je na domačih tleh prepustil točko le Sampietreseju in v tem prvenstvu klonil le Triestini. Torej, čeprav ni velikih možnosti, kuje trener Russo s svojimi varovanci skrito upanje. Postava Ponziane bo sledeča :
Magris, Gattonar, Girello, Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Trentin, Vido-nis, Momesso, Lenardon, Dalle Cro-de.	B. R.
SMUČANJE
PO ZAKLJUČKU PRIPRAV
SK Devin ima
širok program
Prva pripravljalna doba na snegu se je končala za člane smučarskega kluba Devin za novoletne praznike. Tudi smučarski tečaj, ki je trajal od prve nedelje novembra se je te dni končal. Za drago ali tretjo nedeljo januarja je predvideno prvo klubsko tekmovanje, verjetno na planšariji Razzo. Klubski kombi, ki bi moral po predvidevanju zado-
ščati mlademu klubu vsaj za dve leti, je postal že premajhen. Zaenkrat skušajo ugoditi vsem prošnjam posamezni člani z lastnimi avtomobili. Nekaj statistike:	prisotnost
članov SK Devin na snegu je dosegla 240 dni, skupinsko so smučali na Nevejskem s’dlu. Višarjah, dvakrat v Črnem vrhu. prelazu : Pramollo in na planšariji Razzo. Omeniti moramo tudi ekonomsko plat, ki .jo morajo sfarši prenašati in ki jo skuša k'ub seveda vsestransko omiliti. Naj tu navedemo, da je klub za prevoz in za dnevno karto žičnic zabičal do 6.000 lir.
Nekateri člani, ki so zainteresirani za tek in co si že oktobra lani ogledali trening jugoslovanske reprezentance v črnem vrhu, imajo z letošnjo sezono pravo smolo. Programirani tečaji s slovenskimi trenerji kakor tudi udeležba naših smučarjev tekačev na tekmovanjih v Sloveniji so odpadli zaradi neugodnih snežnih razmer Vsekakor se bodo smučarji-tekači pomerili prvič na tekmovanju januarja.
Program, ki ga je izdelal odbor SK Devin za letošnjo sezono, predvideva najprej zabavo na smučeh v maskah, drugi smučarski tečaj in zaključno tekmovanje pred zaključkom zimske sezone. Enotedensko smučanje v Dolomitih odpade, nadomestilo ga pa bo smučanje na Jahorini v Bosni.
SMUČANJE
NA KRVAVCU
Enotedenski trening SPDT je potekal zelo uspešno
Vseh udeležencev zimovanja ja bilo 36
V nedeljo zjutraj se je na Krvavcu zaključil zelo uspel enotedenski smučarski trening v organizaciji SPDT. Udeležencev zimovanja je bilo skupno 36, otrok je bilo 5, mladincev - tekmovalcev pa 23. O-troke so spremljali starši. Bivanje je bilo določeno v brunarici, v Tihi dolini, t.j. na tistem predelu Krvavca, kjer je bilo smučanje mogoče. S snegom sta bili pokriti le dve progi, znani pod imeni «Njivice» in «Univerza».
Trening je bil pod vodstvom 2 učiteljev:	Rastislava Furlana in
Franja Krpača, ki sta poleg drugega tudi mladinska vodnika, alpinista in predavatelja. Potekal je zjutraj in popoldne in je bil usmerjen pretežno na vadbo slaloma med vratci, ki je bil pri obstoječih snežnih razmerah edina možnost. Morda prav zaradi pomanjkanja snega je bil trening učinkovitejši in po oceni prisotnih prav rekorden. Odo Kalan, ki je bil glavni vodja, nam je povedal, da so mladinci res vestno in zagrizeno vadili med vratci, ne da bi štedili moči. Dnevno so vadili po 5 do 6 ur in po podatku Boruta Deška, ki je bil odgovoren za zmučarsko plat, so dnevno vijugali med 200-400 vrati, tako da nam da končni račun približno 3.000 vrat na posameznika!
Vreme je bilo vedno sončno izv-zemši božično noč, ko je malo (žal premalo) zasnežilo.
Otroke sta vadila mladinca Stojan Kuret in Borut Deško, ki sta že pozitivno izpeljala decembrski tečaj na Kaninu.
Vodja Kalan je bivanje ocenil pozitivno tudi z družabnega vidika: za to se je treba zahvaliti tudi učiteljema, ki sta s svojo prikupnostjo znala pritegniti pozornost in vzbuditi zanimanje pri mladincih. Zvečer sta predavala o planinah, družabne igre ter smešnice pa sta kai stresala iz klobuka.
Počutje v brunarici je bilo dobro, okolje je bilo lepu, hrana dobra, zdravstvena služba dobra.
Zimovanje je zaKljučilo tekmovanje v veleslalomu v 2 spustih, katerega so se udeležil) vsi tečajniki (točnih rezultatov tekmovanja še nimamo, objavili .,ih bomo kasneje), zato zaključujemo poročilo z imeni
11	P Ž P'T) ^ P V *
OTROCI: ’ Starc Katja, Milic Katja, Civardi Marko, Starc Damir in Tanja.
MLADINKE: Margon Adrijana, Udovič Saša, Jazbec Sonja. Siega Marta, Don Saša, Mesesnel Erika, Pertot Aleksandra, Košuta Erika, Verginella Marta, Magnani Patri-cja, Starc Alenka in Mahne Bruna.
MLADINCI: Udovič Andrej, Lisjak Henrik, Kuret Igor in Stojan, Vatovani Savino, Deško Borut, Siega Boris. Pečenko Davor, Mesesnel Marko, Majovski Sergij in Starc Klavdij.
.V

Tehnični napredek je bil očiten pri vseh udeležencih. Zato upamo, da bo letos mogoče spet združiti to skupino za tovrsten trening, če že ne za Veliko noč, pa prav gotovo za poletno smučanje.
S. M.
VELIKA PRIZADEVNOST SMUČARJEV Z LOKVI
Člani smučarskega kluba Lokve nad Novo Gorico, ki so imeli pred kratkim svoj redni občni zbor, so si zadali v novi zimski sezoni precej obširnih nalog, ki jih bodo izpeljali samo če bo dovolj snega.
Svojo 1. pomembno tekmo bodo i-meli 2.H., ko bodo izvedli «2. Iztokov pokal» v slalomu. To tekmovanje bodo izvedli v treh kategorijah in sicer za člane, mladince in pionirje.
Drugo tekmo bodo imeli 23.H. in sicer «8. pokal 9. korpusa» v skokih za vse tri kategorije.
Poleg teh dveh prireditev bodo pomagali pri izvedbi ponovnega pohoda po smučinah 9. korpusa, ki bo 2.IH. na Lokvah.
Kolikor pa bodo snežne razmere ugodne, bodo izvedli še smuk, ki naj bi bil edini na Primorskem, ter izvedbo občinskega prvenstva v skokih za vse kategorije.
Upajmo torej, da bo zima kolikor toliko ugodna, tako da bodo Lokvanji nemoteno izvedli svoj zimski program dela v splošno zadovoljstvo vseh ljubiteljev belih poljan.
RAJMUND KOLENC
DRUGE VESTI NA 6. STRANI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituitfiiiiM
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 5. januarja 1975
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici
Portuale — Zarja * * *
14.30	na Proseku
Primorje — Flaminio * * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Padričah
Primorec — Libertas Prosek * * *
MLADINCI
12.30	v Trstu, Sv. Alojzij
Roianese — Union * * *
11.30	v Trstu, Ul. Flavia
Giarizzole — Zarja * * *
11.30	v Trstu, Sv. Sergij
Costalunga — Vesna * * *
9.00 na Padričah
Primorec — Primorje * * #
PRIJATELJSKA TEKMA
10.30	v Štandrežu
Juventina — Miadcst
na m/im mm
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
9.00 v Chiassu
Sodeluje tudi Kras
KOŠARKA
Tekmovalna skupina na treningu pod kočo Gilberti. Ta skupina je pred koncem leta vadila tudi na Krvavcu
PROMOCIJSKA LIGA
9.30	v Trstu, Ul. della Valle
Libertas TS — Bor * * *
NARAŠČAJNIKI
11.15 v Trstu, Istrska ulica
Don Bosco — Bor * * *
10.30	na Kontovelu
Kontovel — Libertas TS * * *
10.30 na Opčinah
Polet — Italsi^er # * *
ODBOJKA
ŽENSKI TURNIR BORA
10.00	v Trstu, stadion «1. ma
Nastopa tudi Bor
junu
PONEDEfEK, 6. januarja 1975
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, športna palača
Libertas TS — Bor
r-- Janko Perut---
UMIRAJOČI
--- CAS	59.
Srce se mi je ustavilo. Vsega me je prevzela smrtna tesnoba. Hipoma pa nisem več padal navzdol, temveč sem v zraku obvisel nad lepo, neznano pokrajino. Zibala se je pod menoj, toda to zibanje je bilo le navidezno. Zibal sem se jaz, varno Pripet na padalo, razpeto nad mojo glavo. Rahlo je drhtelo v vetru, Id me je, kot lahko peresce zibal in nosil čez pokrajino.
Potem sem zagledal pod seboj žensko. Mahala mi je z lokami in tekala za menoj, koder me je nosil veter. Ko sem natančneje pogledal, sem videl, da je Tjaša. Stegovala je roke Proti meni, da bi jo dvignil k sebi. Videl sem, kako beži pred Borisom, pred županom, pred Zmagom. Hiteli so na čelu mno-rice ljudi in grozeče tekli za Tjašo. Ona pa je bežala in stegovala roke k meni, toda nisem ji mogel pomagati. Zaman sem 86 sklanjal, padalo me je držalo previsoko, nisem in nisem le mogel doseči.
®oma me je čakalo pismo.
«Joj, kako sem jokala, moj dragi, ker si odšel brez slo-Vesa. Tekala sem od okna do okna, da bi te uzrla, a povsod
sem srečavala le začudene obraze. Komaj sem se obvladala.
Strahoto ločitve od Tebe občutim prav tako močno kot milino Tvoje bližine.
že skoro štiri dni sem brez Tebe, štiri neskončne dni. Celih stošestinpetdeset ur in ne vem koliko minut . . .
Medtem pa se je toliko zgodilo. Hoteli so me dobiti v kremplje. Ti umazanci so mi očitali Tebe. Omadeževati so hoteli najino čisto ljubezen.
Predragi, imam strahoten občutek, da so klicali tudi Tebe, da si se tudi Ti moral zagovarjati zaradi mene, zaradi moje kristalno čiste ljubezni.
Ali še ne bo konca negotovosti, kaj je s tabo? Kje si, ljubljeni? Nekaj so Ti storili, vem. Si še živ? Si še moj? Ne znam opisati, kaj občutim ob misli, da bi mi ostal samo spomin, da so bile Tvoje besede le bežen šepet vetra.
Vem, ločiti naju hočejo. Ločiti! Vse vem. Klical me je predsednik. Prav obzirno — vsaj mislil je, da je obziren — me je opomnil, da moje vedenje ni primemo za ravnateljico otroškega vrtca. Toda v njegovi obzirnosti sem občutila hladno grožnjo.
Kako si drzne vdreti v moje svetišče?
Sama sem bila med divjimi zvermi. Tebe ni bilo. Dolgo, dolgo sem se sama prebijala skozi podivjano množico. Ponujala sem svoje toplo, čuteče srce in svoje nikdar utrujene roke, samo da bi verjeli v mojo iskrenost. Postavljala sem se v bran za zadnje ostanke svojega zavoženega življenja in za svoja otročička.
Potem si prišel Ti. S Teboj je prišla ljubezen. Zdaj pa hočejo najino svetinjo omadeževati s svojo umazanijo. Le kaj
so Ti naredili? Nisi mi pobegnil, kajne da ne?
Zame se je čas ustavil. Zadržujem dih, da z novim dihom ne začutim smrti. Niti trenutka več nočem živeti, če bi se zavedala, da v mojih žilah ne teče tudi Tvoja kri. Zadržujem dih, kajti negotovost jutrišnjega dne je zame le še smrt.
Odpravila se bom na pot. Tja pojdem, kjer se je Tvoja ljubezen tako mogočno zlila z mojo v en sam, vseobsegajoči plamen. Vem, da je sreča za človeška bitja pogubna, kajti brez ovire jo smejo uživati samo bogovi. Prodrla sva dlje, kot smejo ljudje. Bojim se, ljubljeni, tako hudo se bojim!
Vse od tistega dne, ves čas najine ljubezni, se mi je najina sreča zdela kot čudovita pajčevina, v sončnem jutru posuta z rosnimi kapljicami, zdela kot macesnova tančica, skozi katero ljubeče lijejo sončni žarki, božajoči kot ljubimcev! prsti nevestine kodre. Se spominjaš najinih macesnov? Bojim se. Tančica je nežna, življenje pa je tako kruto.
Svoje poslanstvo sem skoro dokončala. Vseeno mi je, ali mi srce neha biti, če boš pozabil spremljati njegov utrip.
Diham Te, moj ljubi, pretakam Te po žilah, od Tebe živim. Čutim Te v slehmi kapljici svoje krvi, v vsakem utripu svojega srca. Ljubim te, moj edini, večni!
Vem, da je greh tako ljubiti. Vem, da sva zašla onkraj človeškega, zato naju bodo bogovi ločili.
In vendar nočem živeti brez Tebe!
Zbogom, ljubljeni moj, edini, večni!
9
Srce mi je preplavila tesnoba, in nekje na obzorju mojih misli se je prikradla temna slutnja. Sleherni živec v meni je
zatrepetal od nenadne bolečine.
Hitro sem se odločil, Samo preobleko! ssm se in obril, potem pa sem spet sedel v avtomobil.
Stroj je požiral kilometre. Mimo so bežale vasi, mesta. Toda čimbolj sem se bližal, tem močnejši je bil v meni dvom v domnevanje, kje jo bom našel.
Globoko v srcu, mimo razuma sem čutil, da je lahko šla samo tja, na najino farmo, kot sva ji rekla. Na najino sanjsko farmo, ki nikoli ne bo najina. Samo tam je lahko, tam, kjer je iz vode prišla k meni, da so padle vse pregrade,’ki so’ noju še ločile. Tista samotna kmetija ob obali je postala najina,'in v spominu sva se pogosto vračala k njej. Vračala sva’ sa tudi tedaj, kadar se je nama posrečilo ukrasti n skaj časa samo zase.
Privozil sem do ceste, kjer se je pot odcepila proti najini farmi. Zapeljal sem po njej, po ožgani istrski zemlji, med brinje, kržljave hraste in gabre, in naprej proti morju. Potem sem zagledal pinije.
Zapeljal sem avtomobil s ceste na kolovoz in se spustil navzdol, proti morju. Na dvorišču kmetije — najine farme — sem avtomobil ustavil. Pozdravil sem gospodarja "in mu stisnil v roko nekaj stotakov. Ničesar ni vedel o Tjaši Ni je videl, mi je povedal.
Odpravil sem se po stezi med velikimi, košatimi grmi robide, naprej proti obali. Tam jo bom našel . . . Prav gotovo jo bom našel tam. Z očmi sem preletel razčlenjeno obalo, toda nje, ki sem jo iskal, nisem uzrl nikjer. Samo nagrmadene skale in čeri, kot bi jih bogovi morja izrinili iz vode, so žarele v soncu, ki se je že nagibalo k zatonu.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 -- Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	5- januarja 1975
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
SPORT SPORI SPORI
SMUČANJE
V SLALOMU V GA-PA ZA SP
ŠVICARKA LISE-MARIE MOREROD OSVOJILA NEPRIČAKOVANO ZMAGO
Neuspeh številnih bolj znanih tekmovalk
GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 4. — Skoraj neznana švicarska tekmovalka Morerodova je pripravila danes veliko presenečenje s svojo zmago v slalomu za SP, ki bi moral biti v Oberstaufnu, zaradi pomanjkanja snega pa so ga izpeljali v GA-PA. V tem tekmovanju je bila večina favoritinj ob točke, ker so padle ali pa so bile diskvalificirane.
LESTVICA SLALOMA:
1.	Lise-Marie Morerod (Švi.) 97”32
2.	Christa Zechmeister (ZN) 98”26
3.	Torill	Fjelstad (Nor.)	101”68
4.	Odile	Chavin (Fr.)	101”78
5.	Elena	Matous (S. Mar.)	103”73
* * #
(Od našega dopisnika)
BLED, 4. — Na Pokljuki nad Bledom je bilo danes z udeležbo 56 tekačev in 8 tekačic iz sedmih držav dvajseto jubilejno mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih «Bohinj 75».	Tekmovanje je	bilo na
Pokljuki, ker v Bohinju ri bilo zadosti snega. Od tekmovalcev iz Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Bolgarije. Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije so imeli največ uspeha sovjetski tekmovalci. Ti so v teku na 15 km zavzeli prvo in tretje mesto. Zmagal je 24-letni Aleksander Jurasov iz Moskve, s 40” prednosti pred Bolgarom Toskovim in svojim rojakom Voronkinom. Od Jugoslovanov je bil najbolj uspešen Filip Kalan, ki je v močni konkurenci zavzel osmo mesto. Najboljši Italijan Kostner je bil četrti.
V ženski konkurenci na 10 km je nastopilo osem tekmovalk iz Češkoslovaške in Jugoslavije. Zmagala je Čehoslovakinia Simonova.
B. B.
KOŠARKA. _ ,
Izidi včerajšnjih tekem 1. jugoslovanske košarkarske lige:
Borac - Beograd	99:	98
Metalac - Istravino	103:	89
Lokomotiva - C. zvezda	106:	97
Partizan - Vojvodina 126:100 Jugoplastika - Rabotnički 106: 90 * * *
Mladinsko košarkarsko prvenstvo
Bor — Servolana	87:44 (43:20)
Na ženskem odbojkarskem turnirju v Trstu je sinoči Bor premagal Corridoni s 3:2, OMA pa Bolzano s 3:0.
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1975
Za zasebnike mesečno 24 din letno 240 «
Za organizacije in podjetja:
mesečno 30 din letno 300 <
ZA VSE NAROČNIKE:
■ brezplačno mesečnik DAN
Naročnino sprejemajo:
«ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad., tel. 22207, žiro račun 50101-603-45361.
Vsak nov naročnik bo preje mal Primorski dnevnik en mesec brezplačno.
Razgovor
v briški metropoli
(Nadaljevanje s 4. strani)
ba biti zelo priseben in močan, da jih obvladaš, če jih, ti poplačajo; isto je. če vzameš Svet na široko, kot kaj živega.
Kako obvladati?
Moraš se enako ravnati, asimilirati. če delaš drugače kot drugi, ne živiš, si omejen, si onemogočen, si vezan na določeno ravnanje, nimaš svobode.
Svoboda je torej podrejenost?
Ne moreš biti svoboden. Takoj ko si svoboden, si zatrt, moraš kazati zobe; da si podrejen, to je druga možnost, da se uklanjaš, kot hočejo drugi. Kdo komandira, je vseeno.
Ti si nesvoboden?
To je relativno. Ne bi rabil besede «svoboden», «nesvoboden», sem odvisen.
Od česa?
Hm, od življenja, ki je rezultat vseh dogajanj v svetu.
S svojim delom hočeš kaj spremeniti, vplivati?
Ne hočem, ne želim, ker ni tako močno sredstvo, to moje delo: drugi lahko vplivajo posredno z mano.
Poslovimo se. Iz zvezdnatega in v noči popolnoma tihega števerjana se vračam prek razsvetljene Gorice proti Trstu.	I
V PRVI DIVIZIJI
Start goriškega Doma
Dne 11. januarja se bo pričelo odbojkarsko prvenstvo 1. moške divizije, v katerem bo nastopala tudi letos goriška šesterka Doma.
Poleg Doma bo slovenske barve v tem prvenstvu branila tudi ekipa Olympie iz Gorice, ki je letos prestopila iz D lige v 1. divizijo. Domovci startajo v tem prvenstvu v nenajboljši formi, saj so še mnogi igralci izven prave kondicije, čeprav ekipa že trenira približno dva meseca. Poleg tega pa je še pri Domu zelo kočljiv problem u-igranost ekipe. Ekipa je do sedaj opravila le dve trening tekmi proti Olympii in Libertasu. To je seveda premalo za belo-rdeče, da bi pripravljeni startali v prvenstvu.
Poleg tega pa ima trener Doma Jožko Prinčič problem s postavo ekipe. Lanskoletni standardni podajan Damjan Klanjšček je namreč moral začasno zapustiti aktiven šport, kar je gotovo v tem kritičnem trenutku hud udarec za goriško šesterko Doma. Za letošnje prvenstvo razpolaga Dom s sledečimi igralci: Lucijan Černič, Ivo Devetak, Jožko Prinčič, David Sossou, Rudi Pavšič, Ferruccio Mužič, Darij Peric, Loris Nanut in Igor Komel.
Poleg zgoraj navedenih igralcev
trener Prinčič misli vključiti v e-kipo tudi nekaj mladih igralcev, kot so:	Mavricij Černič, Rafko
Butkovič in Marko Zvanič.
Letošnji cilj domovcev je obstanek v 1. diviziji, toda to gotovo ne bo lahko doseči, saj letos iz lige izpadejo kar štiri moštva, zaradi novih sprememb prvenstev, ki jih predvideva odbojkarska federacija. Zato se za Dom že od vsega začetka prvenstvo predvideva zelo težavno. Domovci bodo namreč morali dati vse od sebe na vsakem srečanju, saj bodo lahko prav seti odločevali na končni lestvici za izpad. Zlasti pa ne bodo smeli izgubljati tekme po nepotrebnem, kot se dogajalo v lanskoletnem prvenstvu.
V lanski sezoni je šesterka Doma zasedla na končni lestvici 1. divizije šesto mesto, skupno z Liberta-som iz Turjaka. Upamo, da bo Dom letos obdržal to mesto, saj bi pomenilo obstanek v tej ligi.
Dom bo igral domače prvenstvene tekme v telovadnici Stella Ma-tutina v Gorici (Ul. Nizza 38) ob sobotah zvečer ob 20.30.
I. K.
KINGSTON, L — Iz ZDA poročajo, da se bosta svetovni prvak težke boksarske kategorije Clay in izzivalec Fcreman morda pomerila v dvoboju za naslov SP v Kings-tonu, na Jamajki. Do srečanja naj bi prišlo letos septembra.
Danes v Kopru, Izoli Piranu in Portorožu
KINO
KOPER:	ob 10.00 jugoslovanski
DEKLE S KOSMAJA; ob 16.00 in 18.15 ameriški STRAŠILO;
ob 20.30 ameriški ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ. IZOLA: ob 10.00 ameriški ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ; ob 16.00 in 20.00 ameriški ŽRTVOVANI;
ob 18.00 ameriški DO PEKLA IN NAZAJ.
ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30 ameriški UČINEK GAMA ŽARKOV. PIRAN: ob 10.00 ameriški FESTIVAL HUMORJA: ob 16.00 in 20.00 francoski ROP NA AŽURNI OBALI; ob 18.00 ameriški AVTOMOBIL SMRTI.
PORTOROŽ:	ob 20.00 francoski
ŠUM NA SRCU.
TRGOVINE
V	Kopru bosta danes dežurali Market AGRARIA in Trgovina s sadjem in zelenjavo na tržnici.
LEKARNE
Danes dopoldne bodo odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba od 7. ure zjutraj v nedeljo do 7. ure zjutraj v ponedeljek.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo odprti na obali vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. Barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palaeu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu.
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFF Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 • 750.575
KDOR JE PRI 130 LETIH MLAD, USTVARJA IZREDNE STVARI: ZAVOD CASSA D! RISPARMIO Dl TRIESTE
JE URESNIČIL «C.R.E.D.»
NOVA ZAMISEL, ZARADI KATERE GOVORE 0 NAS TUDI V TUJINI

To pobudo so označili kot «nov način dojemanja bančne organizacije»: novo središče je namreč popolnoma ločeno od osrednjega sedeža in njegov smoter je «industrijsko» izvajanje dela zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, to se pravi notranje delo, ki zajema zbiranje in obdelovanje podatkov.
Na gornji sliki vidimo dvorano za perjoriranje.
Zavod Cassa di Risparmio di Trieste je dojel našo dobo.
Biti mlad pomeni tudi verovati v tehniko in z njo si utirati pot v bodočnost.
Novi Centro Raccolta Elaborazione Dati — Središče za zbiranje in obdelavo podatkov, ki je začelo obratovati pred nedavnim, predstavlja eno izmed temeljnih etap v dolgi zgodovini zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, ki izhaja iz leta 1842.
Toda že pred dvajsetimi leti, v slutnji možnosti mehanizirane procedure pri upravljanju svojih služb, je zavod ustanovil svoj mehanografski center. Le nekaj let pozneje je kot prvi
V Italiji uvedel avtomatizacijo in sicer sprotno obdelovanje podatkov za davčno službo.
Leta 1973 se je s «teleprocessingom» postavil v prvo vrsto v elektronskem vodenju bančnih služb.
Danes zapleteni elektronski stroji, ki predstavljajo možgane C.R.E.D. (Centro Raccolta Elaborazione Dati — Središče za zbiranje in obdelovanje podatkov) so dobili svoj idealen sedež: nov obrat, ki je nastal v Istrski ulici.
Ta sistem omogoča največjo brzino,
gotovost ter ceneno upravljanje — vse to pa pomeni
konkretno korist za kliente.
I
I
Novi sedež C.R.E.D. (Centro Raccolta Elaborazione P 'i — Središče za zbiranje in obdelovanje podatkov).
Zgradba, ki so jo izročili namenu pred kratkim, obsega v vseh svojih štirih nadstropjih 6.000 kvadratnih metrov površine, površina celotnega objekta pa meri 8.800 kvadratnih metrov.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Detajl iz dvorane računskih strojev: dva elaboratorja s skupno 384 tisoč memoriranih členov, (ki se bodo v kratkem povečali na 624 tisoč) s katerimi je povezanih 23 video in tiskarskih terminalov, ki omogočajo, da se v delu sekunde dobijo podatki, ki so potrebni za naglo reševanje določenega akta.
B9
banka tvoje družine in tvojega mesta
Nedelja, 5. januarja 1975 Ponedeljek, 6. januarja 1975
ITALIJANSKA TV PRVI KANAL
11.00	Maša in v nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja
12.55	Risani film
13.30	DNEVNIK
15.00	CITTADELLA, 6. nadaljevanje
16.00	Program za mladino
17.00	DNEVNIK
17.15	Športni dogodki
17.55	VEČER V CIRKUSU
19.00	Registriran polčas nogometne tekme
20.00	DNEVNIK
20.30	MOJZES, 3. nadaljevanje
21.35	Športna nedelja 22.45 DNEVNIK
in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.00	ZIMSKI ŠPORTI: prenos iz Garmischa
18.15	Registriran polčas nogometne tekme
19.00	Glasbena prireditev v Fredom Bongustom
19.50 športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Zvočni trak 22.45 Napoved programa
JUGOSLOVANSKA TV 9.25 POROČILA
9.30 Svet v vojni, dokument, film 10.20 Viking Viki in Življenje v gibanju
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	POROČILA
14.35	Igre brez meja
15.55	Mladinska oddaja Pisani svet
16.30	POROČILA 16.40 Košarka Bosna - Zadar
18.15	Serijski film Vidocq
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar
20.05	TV nadaljevanka
21.00	V deželi Inkov
21.30	športni pregled
22.05	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TV
18.50	Dokumentarna oddaja o ladji «Andrea Doria»
19.30	Charlie Chaplin: Burleska
20.15	PIRATI IZ TORTUGA 2145 Košarka Bosna - Zadar
ITALIJANSKA TV PRVI KANAL
9.30	Maša
12.30	Poljudna znanost:
Tomaž Akvinski
12.55	Tedenski knjižni pregled
13.30	DNEVNIK
14.00	V Zorovem znamenju
15.00	CITTADELLA, zaključno nadaljevanje
16.00	Program za najmlajše
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za mladino:
Risani film
18.00	CANZONISSIMA
19.15	Ital. kronike
in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	CANZONISSIMA 1974
22.45	DNEVNIK
in Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.00	ZIMSKI ŠPORTI: prenos iz Garmischa
18.45	Športni dnevnik
19.00	Lovske zgodbe
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	HIROSCHIMA.
MON AMOUR
JUGOSLOVANSKA TV
16.10 SMUČARSKI SKOKI V BISCHOFSHOFNU
17.40	E. Majaron: V ZAMENJU DVOJČKOV
18.00	Obzornik
18.15	Na sedmi stezi, šport
18.50	Nega bolnika na domu
19.05	Odločamo
19.50	DNEVNIK
19.55	Sodobna oprema
20.05	1. Cankar: Večeri Julijana Stepnika, drama
20.55	Kulturne diagonale
21.25 Kratki film:Roland Mates 21.35 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TV
12.55	SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Bischofshofna
19.55	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30	Ribe in ribiči, serijski film
21.00	Po sledeh napredka, dokumentarna oddaja
21.30	Kje je Zaza, zabavnoglasbena revija
Nedelja, 5. januarja 1975 Ponedeljek, 6. januarja 1975
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 11.15 Mladinski oder: «Darilo palčkov»;
12.00	Nabožna glasba: 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Burka «Ne kliči vraga»; 17.40 Mednarodni folk;
18.00	Koncert; 18 50 Operetna fantazija: 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30. 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.30 Dogodki in odmevi;
10.45	Glasba in nasveti, 12.10 Glasba po željah: 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Glasba in narodi; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 «Naša pesem 74»;
18.45	Poje Alfi Nipič; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru,
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00. 19.00 Poročila;
6.30	Jutranja glasba; 9.00 Godala;
11.30	Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče: 13.20 Gledališče, kino in variete; 14.00 Drugi zvok; 14.30 Dva orkestra; 15.30 Nogomet od minute do minute:
17.00	Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete z G. Bramierijem: 20 20 Ponovno na sporedu; 21.15 Mauriac in njegov orkester; 22.05 Violinist G. Prencipe in pianist S. Fiorentino; 22.30 Glasbeno-govorni spored.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče;
9.35	Veliki variete; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena ne delja; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče;
15.00	Preizkušajo se diletanti;
15.35	Plošče; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Mednarodni oder; 19.05 Štirje glasovi in orkester; 21.00 Operna glasba; 21.25 Plošče in skeči; 22.00 Slikar Giorgio Vasari.
III.	PROGRAM
8.30 Koncert filharmoničnega orkester; 10.20 Sličice iz Francije;
10.35	Eno uro s Severinom Gaz-zellonijem; 11.35 Orglar Renato Fait; 12.20 Plesna glasba; 14.00 Španska in francoska folklora; 14.20 Trio Stradivarius; 15.30 Mo-lierov «Tartuffe»; 18.10 Literarna oddaja: Edoardo Sanguinetti; 18.40 Lahka glasba; 18 55 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00. 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.10 Ruska narodna; Na ščukino zapoved - igra za otroke; 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz; 11.50 Pogovor s poslušalci- 14.05 Nedeljsko popoldne: poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža m humoreska; 18.05 Milan Begovič: Brez tretjega - rad igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer;
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Praznično jutro; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Praznična matineja; 11.15 Mladinski oder: najlepše jaslice; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Dva pevca in ansambel;
15.00	Makova tragedija «Rdeča maša»; 17.00 Program za mladino; 18.30 Baročni orkester; 19.10 Sveti trije kralji v slov. izročilu;
19.45	Jazz; 20.09 Športna tribuna,
koper
6.30,	7,30, 12.30, 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček, 11.15 Od melodije do melodije; 1200 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.00 Theodorakisova glasba; 15.15 Radijska šola: 16.45 Melodije in ritmi, 17.15 Športni pregled; 18.00 Glasbeni koktail;
18.30	Koprski moški zbor; 19 00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Melodije; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 Pisana glasba.
NU'C'	Ml	PR GRAM
8.00,	13.00. 15.00, 19.00 Poročila;
8.30	Jutranja glasba; 9.30 Maša;
11.10	Srečanja; 11.30 Orkester;
13.20	Hit Parade: 14.40 Radijska nadaljevanka; 15 10 Program za mladino; 16.00 Sončnica,; 17 05 Komorna in simfonična glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19 20 Na sporedu je kitara; 19 30 Radijska nadaljevanka; 20 20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni; 21.15 Literarna oddaja,
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Melodrama; 9.35 Hemingwayeva «Fiesta»;
9.35	Popevke; 12.40 «Alto gradi mento»; 13.50 Kako in zakaj?:
14.00	Plošče; 15.00 Plošče in skeči,
15.35	Glasbeno-govorni spored;
17.30	Pesmi Divjega zahoda: 18.00
Canzonissima : 19.55 Operne arije; skladbe:	20.40 Canzonissima;
23.00	Človek v noči.
III PROGRAM 8.30 Koncert za začetek; 10 00 Hindemithove skladbe; 11.00 Baletna glasba; 11.40 Polifonska glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
14.20	Strani iz albuma; 14 30 Veliki mojstri; 15.45 Redke skladbe; 15.55 Nordijski glasbeniki; 17 00 Otroški kotiček; 17 40 Klavirske skladbe; 18.15 Brez naslova;
18.45	Kulturni pregled; 19 15 Klavirske skladbe; 21 30 Domenico Rea: «Le formicele rosse».
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 15.00,
19.00	Poročila: 6.50 Rekreacija
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in n . poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Komorni zbor iz Celja; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas;
17.00	Aktualnosti; 17 20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral.