MED TEORIJO IN PRAKSO Prehod iz osnovne šole v gimnazijo je za večino dijakov zelo stresen Hana Učakar, dijakinja Gimnazije Bežigrad Mentorica: Melita Učakar, prof., Osnovna šola Bistrica Učenci, ki prvič stopajo čez prag srednje šole, se soočajo z mešanimi občutki. Po eni strani so vznemirjeni, v pričakovanju nečesa novega, po drugi strani občutijo pritisk, napetost, strah pred novimi obrazi, okoljem, strah pred neznanim, nezmožnostjo sledenju zahtevne- mu učnemu programu. Že takoj ob prehodu na višjo raven šolanja se soočijo s stresom. Stres je pogosto škodljiv, lahko pa tudi pozitiven. Količina stresa, ki jo posameznik doživi, je odvisna od njegovega pogleda na situacijo, od občutka, ali bo situacijo obvladal ali ne. Mladostniku so na tej prelomnici v veliko pomoč predvsem starši. Spodbuda staršev v zau- panje lastnih sposobnosti mladostniku pomeni zelo veliko. Občutek, da se lahko kadarkoli zanese na starše, ga dela močnejšega in samozavestnejšega ter mu je v veliko pomoč pri obvladovanju neizogibnega stresa. Ključne besede: mladostniki, prehod v gimnazijo, dijaki, pogosto pa so strahu pred ocenjevanjem šolsko okolje kot stresor, obvladovanje stresa, po- znanja bolj izpostavljena dekleta, še zlasti perfekci- men staršev onistke. Ob testni anksioznosti dijak doživlja boja- zen in telesni nemir. Obremenjen je z negativnimi Šolsko okolje je eden največjih stresorjev mislimi, kar med drugim vpliva tudi na uspešnost Dijaki že v prvih mesecih šolanja opazijo velike raz- pri izkazovanju znanja. Pri reševanju testa je napet, like med osnovno in srednjo šolo. Razlika pri pre- ima potne dlani, glavobol, že v naprej ga je strah hodu na višji nivo izobraževanja je še občutnejša, rezultata testa ter dvomi v lastne sposobnosti. Po- če dijak izbere gimnazijo, kamor se vpisujejo le javijo pa se lahko tudi drugi psihosomatski znaki najuspešnejši vrstniki. Profesorji zahtevnost po- (Povše 2017). sameznega predmeta namreč pogosto prilaga- jajo populaciji dijakov. V praksi to pomeni, da je Testi so zahtevni in predvsem drugačni kot v osnov- na gimnazijah, kamor se vpisujejo najsposobnej- ni šoli. Prvi rezultati so zato nemalokrat slabši, kljub ši dijaki, zahtevnost predmetov izjemno visoka in temu da dijaki vložijo več časa v pripravo in učenje. pogosto vključuje tudi poglavja, podrobnosti, nivo Sprejeti slabši rezultat je eden od najmočnejših znanja, ki močno presežejo učni načrt. Zahtevnost stresorjev, saj večina dijakov svojo sposobnost meri posameznega predmeta pa se pogosto razlikuje glede na ocene in na tem gradi svojo samozavest. tudi znotraj šole in je v veliki meri odvisna od po- Nizka ocena ali neuspešnost lahko vplivata na psi- sameznega profesorja, ne glede na dejstvo da je hično ravnovesje mladostnika, saj znižata njegovo učni načrt za splošne predmete za gimnazijski kompetentnost. Če je dijak neuspešen, se njegovo program isti. Profesorji pojasnjujejo, da gre za av- samovrednotenje zmanjša. Pri tem stresorju je po- tonomijo učitelja pri svojem delu, marsikateri pro- membna tudi družina. Stres se še poveča, če starši fesor pa doda, da je na njihovi gimnaziji visok nivo otroka ne podprejo. Pogost izid vsega skupaj je, da znanja stalnica že vsa leta, česar bi se morali dijaki vsaka slaba ocena še poslabša stanje in vodi v manj- zavedati že takrat, ko so se vpisovali. še samozaupanje ali globljo depresijo. Tak dijak se težje spravi k učenju, koncentracija mu nenehno Za številne dijake je novo učno okolje zelo stresno. pada, kar pomeni, da je možnost, da popravi oceno, Po eni strani se močno zviša stopnja zahtevanega vedno manjša (Jeriček Klanšček 2011). znanja, po drugi strani pa gimnazijo občutijo kot bolj tekmovalno in osredotočeno na uspešnost. Stres pri šolskih predmetih je od dijaka do dijaka Vse se vrti okoli ocen, prihajajoče mature in zbira- različen. Največkrat so dekleta bolj dovzetna za nja točk za vstop na želeno fakulteto. Dijaki se pri stres kot fantje. Vendar velja neko nepisano pra- tej starosti že sami vse bolj zavedajo pomena učne vilo, da je stres največji predvsem pri predmetih, uspešnosti, na to pa jih opominjajo tudi starši in ki učence oz. dijake spremljajo skozi celo šolanje, profesorji. Zaradi vse večjih zahtev je med dijaki npr. matematika, angleščina, slovenščina. Stres pri vse bolj razširjena testna anksioznost. Anksioznost teh predmetih je še toliko večji, ker gre za obvezne doživljajo tako storilnostno uspešni kot neuspešni predmete na maturi. 46 Didakta Razlog za povečan stres ob prehodu iz osnovne šole čustveni, telesni in vedenjski odgovor posameznika v gimnazijo je tudi rezultat drugačnega pristopa na škodljiv stresor, ki ga mora le-ta premagati ali učiteljev do učencev v osnovni šoli. V osnovni šoli se nanj prilagoditi. Stresor sproži stresni odziv in učitelje nenehno opominjajo, naj bodo do učencev začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. prizanesljivi, naj upoštevajo posameznikove specifike ter naj iščejo znanje. Tudi izvajanje Stres posameznika spremlja na vsakem koraku. preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli in Dijaki so ena izmed družbenih skupin, ki so mu gimnaziji se v marsičem razlikuje. V osnovni šoli je najbolj podvrženi. Vsakodnevno se soočajo z zah- preverjanje znanja pred ocenjevanjem obvezno. tevami šolskega sistema in željami domačega Preverjanje vsebuje podoben tip nalog kot pri okolja, obenem pa so neprestano pod vplivom ocenjevanju. Dolžnost učitelja je, da predhodno pričakovanj družbe, ki se jim trudijo prilagoditi, da preveri, ali so učenci osvojili podano znanje in bi bili v njej sprejeti. Glavni dejavniki, ki povzročajo ponovno poudari tisto, na kar morajo biti še stres pri dijakih, so šolsko okolje, domače okolje ter posebej pozorni pri ocenjevanju. Učenci morajo same osebnostne značilnosti dijaka. Na doživljanje biti pri vsakem ocenjevanju vnaprej seznanjeni s stresa dijakov v šolskem okolju vplivajo odnosi z kriteriji in pragovi ocenjevanja. Ustno ocenjevanje vrstniki, odnosi z učitelji, preverjanja znanja. Vpliv ima prednost pred pisnim. Število ustnih ocen stresa je odvisen tudi od želje po doseganju po- mora biti isto ali večje od pisnih. V gimnaziji pa polnosti, občutljivosti dijaka ter njegovega načina so ustne ocene prej izjema kot pravilo. Profesorji oziroma sposobnosti komuniciranja. Prehod med dostikrat dajejo manjšo težo ustnim ocenam kot osnovno in srednjo šolo prav tako pomeni prelo- pisnim, čeprav so enakovredne. Število ocenjevanj mnico v odraščanju, povezano s spremembami se določi znotraj posameznega aktiva. Preverjanje na telesnem in duševnem področju, kar lahko znanja se ne izvaja na način, da bi vključevalo povzroča dodaten stres. V tem obdobju dijak išče pregled celotne snovi in podobne vrste nalog. svojo lastno identiteto, se spoznava z različnimi so- cialnimi vlogami, vzpostavlja medsebojne odnose. Srednješolci se torej kar naenkrat soočijo z več in težjimi odločitvami. Obvladovati morajo osnovno- Stresorje delimo na notranje, ki jih dijaki najpo- šolske veščine in jih učinkovito uporabljati za pri- gosteje občutijo kot žalost, strah, skrbi, občutek dobivanje novega znanja. Bolj samostojno in učin- nemoči, in zunanje, ki jih povzročajo spraševanje, kovito morajo upravljati lastno učenje in vedenje, preizkus znanja, zgodnje vstajanje. Ločevanje med kar pa je povezano z osvajanjem novih veščin in tema dvema skupinama je pogosto težavno, saj osebnostnih lastnosti, ki vodijo do povečanja la- stne aktivnosti in prevzemanja odgovornosti. Poleg običajnih stresnih situacij pa so lahko stre- sne tudi ostale »malenkosti«, na katere se odrasli ne ozirajo najbolj, mladostnikom pa se zdijo zelo pomembne. Novo okolje pomeni tudi na novo pri- dobiti status v razredu – biti sprejet s strani sošol- cev, priljubljen, cenjen, učno uspešen. Novo učno okolje pomeni nenehno potrjevanje in samopotr- jevanje, kar je še posebej stresno za introvertirane dijake, ki le stežka tekmujejo z glasnimi ekstrover- tiranimi vrstniki. Pretirano samozavestni dijaki, ki jih ni malo v t. i. uglednih gimnazijah, niso nujno najsposobnejši, a se v primerjavi s svojimi manj samozavestnimi sošolci upajo izpostaviti in tako dati vtis superiornosti. Njihovi bolj zadržani sošol- ci si sprva pogosto ne upajo spregovoriti, povedati odgovora na profesorjevo vprašanje v strahu, da njihov odgovor ne bo v skladu s pričakovanim in bi lahko sprožil čudne poglede sošolcev ali profe- sorjev. Po nekaj mesecih se prava slika skristalizira, a obdobje do tam je za marsikaterega dijaka izje- mno stresno. Doživljanje stresa pri mladostnikih Stres na splošno opredeljujemo kot nek pritisk, napetost ali čustven odgovor. Gre za duševni, 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO stres vselej doživljamo notranje. Običajno pa re- valnost v razredu in obšolskih dejavnostih. Na ta akcije ne izhajajo le iz stresnih dejavnikov (stresor- način učenec oz. dijak poskuša doseči boljši rezul- jev), temveč predvsem iz naše zaznave dogodka, ki tat. Metuljčki v trebuhu pred preizkusom izboljšajo potem sproži svojevrstno reakcijo. Pomembno je, uspešnost. Ta vrsta stresa za človekov organizem kakšna je naša življenjska in miselna naravnanost, ni škodljiva. trdnost, odnosi z drugimi. Tako je lahko določen dogodek za nekoga stresor, za drugega pa dobro- Negativni stres pa v dijakih izzove občutek napeto- došla spodbuda v življenju. sti, stiske. Doživljajo ga takrat, kadar menijo, da so zahteve okolja večje od njihovih sposobnosti. Dija- Razmerje med doživljanjem naših lastnih zahtev ki imajo občutek, da je nekaj nemogoče narediti in in zahtev okolja ter sposobnostjo reševanja nam da se od njih zahteva preveč. Ta vrsta stresa je lah- pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen, ali pa ga ko zelo škodljiva. Dolgotrajen ali ponavljajoč stres bomo obvladali in nas bo spodbudil k dejanjem. pa pušča negativne psihosomatske posledice in Če se čutimo dovolj sposobne, da se spopademo vodi v izčrpanost, bolezen. z neko situacijo ali problemom, so zahteve manj- še od naših sposobnosti. V tem primeru se bomo Pomembno je prepoznati simptome stresa dela z veseljem lotili in ga v veliki meri tudi končali. Večji dogodki v življenju, med katere spada tudi V nasprotnem primeru pa se lahko počutimo ne- prehod iz osnovne šole v gimnazijo, so izraziti stre- močni in ujeti – doživljamo stres (Jeriček Klanšček sorji. Na stresorje se danes odzivamo podobno kot 2011). včasih, stresne situacije pa lahko trajajo dlje časa, so zelo močne, naporne in se lahko ponavljajo. Dijaki šolanje doživljajo različno, nekateri ga obču- Otroci in mladostniki ponavljajo obremenitve v tijo kot eustres (pozitivni stres), drugi kot distres šoli, neuspehe, pritiske, zahteve staršev, učiteljev. (negativni stres). Pozitivni stres je pozitivni učinek Vse to jim povzroča stres in nelagodje. stresnega dogajanja. Je ravno pravšnji stres, ki dijakom daje motivacijo, zagon ter vzdržuje vital- Stres je reakcija celega telesa, ne le psihe, in lah- nost. Dijaki so visoko motivirani, pozitivno narav- ko povzroča spremembe na vseh organih in celi- nani, pogosto jih navdaja občutek sreče. Pozitivni cah. Simptomi stresa so lahko čustveni ali duševni stres doživljajo takrat, ko ocenijo, da so njihove (npr. potrtost, strah, nezaupanje), telesni (npr. po- sposobnosti večje od zahtev. Konstruktivni ali po- tne dlani, pospešen srčni utrip, izpuščaji na koži, zitivni stres občutijo, kadar se jim zdi, da imajo vse slabost, tenzijski glavobol) ter vedenjski (npr. ne- pod kontrolo in da bodo z lahkoto obvladali obre- komunikativnost, pomanjkanje volje, umikanje v menitve, ki se jim postavijo na pot. Tovrstni stres samoto). Simptomi stresa se kažejo s spremenje- spodbudno vpliva na njihove sposobnosti ter na nim vedenjem. Sklopi simptomov se med seboj fizično in psihično zdravje (Starc 2009, Elkin 2014). prepletajo in vplivajo drug na drugega, kar potisne Določena količina stresa omogoča zdravo tekmo- posameznika v začarani krog stresa (Vir 1). 48 Didakta Stresne motnje ni lahko prepoznati. Pri mladih je kasneje v življenju. A pomembno je, da so pričako- to še težje, saj so nekateri znaki stresa lahko enaki vanja primerna otroku, njegovim zmožnostim in in- znakom povsem običajne mladostniške krize ali laž- teresom. Če se pojavijo težave, stiske, so prav starši je duševne motnje. Pri prepoznavanju simptomov pomemben vir pomoči pri zmanjševanju in odpra- stresa je zato treba najprej izključiti druge dejavnike, vljanju težav. Starši so najpomembnejše osebe v ži- ki lahko povzročijo podobne simptome. vljenju odraščajočih mladih. Najboljši način, kako se mladostniku približajo, je pogovor. S pogovorom mu Kako se spopasti s stresom? prisluhnejo in rešijo marsikatero težavo. Ne gre pa Prvi korak pri zdravljenju stresa in vplivov le-tega na vedno zlahka in hitro. naše telo je, da jih prepoznamo in si ne zatiskamo oči. Spopasti se s stresom pomeni narediti Tudi to, ali se mladostniki razumejo s starši in z vrstni- določene spremembe v življenju in predvsem ki, vpliva na njihovo doživljanje stresa. Starši so dolžni spremeniti pogled na določene stvari, percepcijo. otroku omogočiti vse pozitivne izkušnje reševanja te- Reči mladostniku, naj si preneha delati skrbi, je žav, nalog za samostojno delovanje in prevzemanje preprosto, a to udejanjiti ni vedno lahko. Vsaj ne odgovornosti za posledice njihovih dejanj. S svojim na začetku. Obenem na prehodu v adolescenco zgledom, nasveti in podporo lahko otroku pomaga- mladostnik postaja vse bolj neodvisen. Posledično jo razviti spretnosti uspešnega reševanja problemov, v tem obdobju narašča uporaba manj prilagojenih vztrajnost, iznajdljivost, prilagodljivost, pomagajo jim strategij spoprijemanja s stresom, kot je zloraba drog razviti strategije za soočanje s stresorji. (kajenje, pitje alkohola), prekomerno prehranjevanje ali hujšanje itd. Veščina, katere se mora otrok naučiti, je sprostitev. Če se otrok nauči uravnoteženega načina življenja, v Zato je še toliko bolj pomembno, da starši prepozna- katerem je dovolj časa za zabavo, delo, sprostitev in jo stisko najstnika in mu pomagajo najti tako stra- druženje, že v svoji družini, kasneje kot odrasel mla- tegijo, ki mu bo lahko učinkovito pomagala prema- dostnik s tem ne bo imel težav. govati stres. Pri mladostnikih je pomembno krepiti predvsem posamezne elemente čuječnosti: vzeti si Pomembno je, da starši otroku stojijo ob strani in mu čas zase, posvetiti se sebi in svojemu doživljanju v pomagajo ohranjati pozitiven odnos do sebe, šole in sedanjemu trenutku, tukaj in sedaj, iz položaja ne- drugih. Človekova samopodoba in samozavest sta pristranskega opazovalca, brez poskusov, da bi svoje neposredno povezani. Ocena lastnih sposobnosti je doživljanje spremenil. Vse to posamezniku omogo- zelo odvisna od trdnih in toplih družinskih odnosov, ča, da se zaveda subjektivnosti svojih misli in čustev zlasti v otroštvu. Toda srečno otroštvo ni dovolj. Na to, ter dejstva, da so vsa občutenja v življenju prehodna kako mladostniki doživljajo stres, pomembno vpliva- in minejo. Biti čuječ pomeni biti v stiku s seboj, kar jo še individualni dejavniki – osebnostne značilnosti, pomaga pri zgodnjem prepoznavanju slabega po- kot so občutljivost, vestnost, perfekcionizem. Človek, čutja, poveča toleranco do negativnih čustvenih ki v življenju doživlja neuspehe, samozavest lahko iz- stanj in vodi do sprememb v vzorcih mišljenja in od- gubi. Odgovornost staršev pa je tudi to, da v primeru, nosa do svojih misli. Dolgoročno pripomore tudi k ko otrok doživlja ponavljajoče neuspehe in posledič- boljšemu splošnemu počutju in manjšemu občute- no povečan stres in stiske, predlagajo oz. podprejo nju stresa ter boljšim medosebnim odnosom (Vir 2). njegovo željo po prešolanju v šolo z manj zahtevnim programom. Otrokovo zdravje in počutje je vendarle Mladostnik se mora naučiti, kako se spoprijeti s stre- pomembnejše od vztrajanja v zanj prezahtevni gim- som, ki se bo skozi življenje le še stopnjeval v dru- naziji. Nenazadnje do želenega cilja vodi več poti. gačnih oblikah. Med strategije, ki so se izkazale za uspešne, sodijo redna fizična aktivnost, meditacija Viri in literatura: in druge metode sproščanja, zdrav življenjski slog in Elkin, A. (2014): Obvladovanje stresa za telebane. Druga izdaja. Ljubljana: Pasadena. prehrana. Pomembno je izbrati takšno, ki posame- Jeriček Klanšček, H. (2011): Ko učenca strese stres in kaj lahko pri zniku ustreza, kajti neprimerna strategija lahko stres tem naredi učitelj – priročnik za učitelje in svetovalne delavce. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. še poveča. Prav tako je nujno, da se mladostnik po- Povše, B., (2017): Testna anksioznost ali strah pred ocenjevanjem govori o svojih problemih s človekom, ki ga razume znanja. Ljubljana: Center Motus. Dostopno na https://www.cen- ter-motus.si/strah-pred-ocenjevanjem/, 10. 1. 2021 in mu je pripravljen ponuditi prijateljski nasvet – to Sirk, L. (2013): Svetovalno delo z mladostniki pri pojavu stresa. pa je lahko prijatelj, sošolec, starš, šolski psiholog ali Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo - di- plomsko delo. zdravnik. Starc, R. (2009): Stres in njegove posledice za srčno-žilni sistem. V A. Kvas, Đ. Sima, B.M. Kaučič (ur.): Preprečimo, da nas strese stres na delovnem mestu: zbornik predavanj. Ljubljana, 16. oktober Zaključek 2009. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstve- Merila za učinkovitost in uspešnost v življenju se nih tehnikov Ljubljana. Vir 1: Lek: Stres. Dostopno na https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/stres/, pomikajo vse višje in višje ter postajajo vse težje do- 10. 1. 2021. segljiva, ritem življenja pa vse hitrejši. Ni starša, ki si Vir 2: NIJZ (2015). Prenovljen priročnik Ko učenca stres. Dostopno na https://www.nijz.si/sl/prenovljen-prirocnik-ko-ucenca-strese- ne bi želel, da bi bil njegov otrok uspešen v šoli in -stres, 12. 1. 2021. 49 Didakta