Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Cogginstest) opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 01 -PL-323-1-89	Predsednik
Datum: 1.3. 1990	izvršnega sveta
PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr.
29.
in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbina se lahko obračunava tudi mesečno.
IV.
Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na račun št. 51310-630 — občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali.
Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na račun najmanj enkrat mesečno na mesec takoj, če bi pobrana sredstva presegla blagajniški maksimum.
Na podlagi 28. in 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) ter 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je IS SO Ribnica na svoji seji dne 1. 3. 1990 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini
Ribnica
V.
Višina pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure dipl. veterinarja.
VI.
Z dnem ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba z dne 8. 12. 1989 (SDL, št. 19/89).
I.
1.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in prek državne meje, se določi pristojbina:
a.	za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine:
— do 10 ton	225,60
— za vsako nadaljnjo tono pa še po	24,00
za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od kosa	31,10
— telet od kosa	13,70
— prašičev in drobnice od kosa	18,00
žive perutnine, za vsakih 50 kosov	2,20
za čebele, za vsakih začetnih 10 panjev	34,40
za meso kopitarjev in parkljarjev od 1 kg	0,15
— za divjačino od kg	0,10
— za perutnino od kg	0,10
— za drobovino od kg	0,10
— za ribe, rake, polže, tudi žive od kg	0,10
— za mast od kg	0,10
— za mleko od litra	0,02
— za mlečne izdelke od kg	0,10
— za jajca cela od kosa	0,10
— za jajčne izdelke od kosa	0,10
za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, kamor spadajo: volna, dklada, preja, čreva, kosti, parklji, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezda, tehnična mast, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kužni odpadki itd. od kg	0,20
d. Če pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, kije pregled naročil oz. napovedal, plačati zamudnino v višini 225,60 din za vsako začetno uro čakanja.
2.	Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: ■— za vsako molznico 82,00 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, sc poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, zakolov domačih živali in drugih živali živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah ali Pri zsebnikih se določi pristojbina:
za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled 225,60 din.
4.	Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico, ter živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 46,90 din.
Ta odredba začne veljati takoj po sprejemu in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 01-PL-323-1-90	Predsednik IS:
Datum: 14. 3. 1990	PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr.
30.
Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na seji dne 1. 3. 1990 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini
Ribnica
1.	člen
Za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe občine Ribnica se določijo naslednje pristojbine:
—	za pse	20 din
—	za goveda, konje	20 din
—	za teleta, žrebeta, prašiče, ovce	15 din
za vsako uplenjeno visoko divjad, ki jo LD proda	20 din
2.	člen
Zavezanci poravnavajo obveznosti iz prejšnjega člena te odredbe:
— imetniki psov ob cepljenju proti steklini in izdaji pasje znamke, posestniki kopitarjev in parkljarjev ob izdaji zdravstvenega spričevala.
3.	člen
Pristojbine se odrejajo mesečno na zbirni račun 51310-630-občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba z dne 8. 12. 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/89).
5.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 01 -PL-323-1 -90	Predsednik IS:
Datum: 14. 3. 1990	PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr.
II.
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, na dan nedelje in državnega praznika, ali v nočnem času od 22. do 5 ure, se pristojbina oziroma Zamudnina poveča za 50%.
K navedenim pristojbinam se prišteje še 15% kot prispevek za zdravstveno varstvo živali.
III.
Pristojbina za pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin
Občina Trebnje
31.
Na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 (Uradni list SRS, št. 41/89) ter na podlagi statuta občine Trebnje je
skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. 3. 1990 na predlog izvršnega sveta skupščine občine Trebnje sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990
1.	člen
V odloku o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89zdne29.12.1989) se stopnja prispevka na področju socialnega skrbstva pod točko 1 /5 0,64 nadomesti z 0,71.
Ostale določbe ostanejo nespremenjene.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. L 1990.
Številka: 403-023/89-10	Predsednik
Datum: 7. 3. 1990	skupščine občine:
NACE DEŽMAN
32.
Na podlagi 4. odst. 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 32/89), določi zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88) in določila 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skup. Dol. list, št. 21/89) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. 3. 1990 sprejela
PRAVILNIK
o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Trebnje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom opredeljuje občina Trebnje osnove in merila ter druge pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih, prenovljenih, kupljenih ali pridobljenih iz sredstev solidarnosti in so namenjena upravičencem za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
Po kriterijih tega pravilnika se dodeljujejo tudi stanovanja, na katerih je imela razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje po posebni pogodbi, vendar po predhodnem soglasju OO ZZB NOV in zveze društev upokojencev, kjer se to izrecno zahteva.
S tem pravilnikom so opredeljene tudi osnove in merila ter drugi pogoji za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti, do katerih so upravičena podjetja in druge pravne oesbe ter delavci, delovni ljudje in občani.
II.	VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI IN NAMENI PORABE
2.	člen
Viri sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj so naslednji: združena sredstva solidarnosti podjetij in drugih pravnih oseb iz dohodka, združena sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno dejavnost ter pri njih zaposlenih delavcev, in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost,
sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj, sredstva od plačanih anuitet od posojil, danih za stanovanjsko graditev in prenovo,
—	namenska kreditna sredstva bank,
sredstva, pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj, sredstva, pridobljena s plačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavi novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji, sredstva, zbrana s posebnim samoupravnim sporazumom občin, v katere se vozijo delavci iz občine Trebnje,
—	druga namenska sredstva,
razpoložljiva sredstva anuitet od kreditov iz združenih sredstev vzajemnosti.
3.	člen
Sredstva solidarnosti iz predhodnega člena se uporabljajo za:
a.	financiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj v družbeni lasti za: delavce, delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki,
—	mlade družine in
—	mlade strokovnjake;
b.	kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti za:
—	za mlade družine, občane in družine, ki prvič oz. ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade strokovnjake in družine z večjim številom otrok, ter
—	upokojence;
c.	kreditiranje podjetij in drugih pravnih oseb pri gradnji, nakupu in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za delavce, ki izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev stanovanja iz sredstev solidarnosti:
reševanje stanovanjskih vprašanj Romov v skladu z občinskim programom za reševanje stanovanjskih vprašanj Romov,
—	delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini,
—	vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja, vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za namene solidarnosti od bank,
—	odliv sredstev solidarnosti iz občine Trebnje v domicilno občino za delavce, ki se vsak dan vozijo na delo, v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi,
za kritje drugih odhodkov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem sredstev solidarnosti, zlasti v zvezi s študijami in raziskavami s področja solidarnosti.
4.	člen
Delež sredstev solidarnosti, ki se uporabi za posamezne namene, opredeljene v 3. členu tega pravilnika, določi odbor za področje stanovanjskega gospodarstva z letnim načrtom, skladno s srednjeročnim planskim aktom.
Odbor za področje stanovanjskega gospodarstva lahko sklene, da se sredstva za solidarnost med letom razporedijo tudi v drugačnem razmerju, če se izkaže, da sredstva ob planski razporeditvi ne bi bila v celoti ali racionalno uporabljena.
III.	DODELJEVANJE STANOVANJSKE PRAVICE NA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH L Upravičenci do solidarnostnih stanovanj
5.	člen
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so: delavci, ki združujejo delo v podjetjih in drugih pravnih osebah,
- samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost in plačujejo prispevke za solidarnost,
občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo zadovoljiti svojih stanovanjskih potreb, kot so upokojenci, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani,
—	mlade družine in
mladi strokovnjaki, ki nimajo stanovanj ali nimajo ustreznega standardnega stanovanja.
Za mlade družine štejejo:
mlada zakonca, od katerih noben ni starejši od 30 let,
družine z vsaj enim otrokom, pri čemer noben od staršev ni starejši od 30 let,
-	samohranilec oz. samohranilka, ki ni starejši od 30 let.
Za mlade strokovnjake štejejo delavci, stari največ 35 let, s VII. stopnjo strokovne izobrazbe, ki lahko največ pripomorejo k razvoju podjetja oz. druge pravne osebe, in ki izpolnjujejo kriterije in merila podjetij oz. drugih pravnih oseb za priznanje tega statuta. Zaposleni so lahko tudi v občinah, ki združujejo sredstva solidarnosti za delavce, ki se dnevno vozijo na delo izven občine Trebnje.
Kriteriji in merila za priznanje statusa mladi strokovnjak določijo podjetja oz. druge pravne osebe v samoupravnih splošnih aktih, s katerimi urejajo osnove in merila za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev.
6.	člen
Za družinskega člana upravičenca do solidarnostnega stanovanja se v skladu s lem pravilnikom štejejo njegov zakonec, otroci pastorki, posvojenci, starši in starši zakonca ter druge osebe, ki jih je dolžan preživljati in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti.
2.	Splošni in posebni pogoji
7.	člen
Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
da upravičenec in osebe iz 6. člena tega pravilnika niso imetniki stanovanjske pravice na primernem stanovanju, da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Trebnje, da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večje stano-
vanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred razpisom živeli skupaj v hiši oz. stanovanjih,
—	da upravičenec oz. kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik nepremičnine, katere vrednost presega 40% vrednosti standardnega stanovanja,
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen oz. neupravičeno začasno nezaposlen,
—	daje vsaj eden od družinskih članov zaposlen na območju občine Trebnje,
—	da prosilec sam oz. z družino, ki seje preselila v manj primemo stanovanje, že najmanj tri leta pred obvestilom za zbiranje vlog stanuje v tem stanovanju,
—	da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
8.	člen
Posebni pogoji
Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimerno stanovanje in slabe socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primerno:
—	če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne dosega standardov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego ipd.,
—	če stanovanje ni ustrezno opremljeno (brez vode, elektrike, ogrevanja),
—	če gre za souporabo stanovanjskih prostorov.
Socialne razmere štejejo za posebni pogoj:
—	če skupni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65%, skupni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani 50% in pri mladih družinah 70% poprečnega čistega OD v RS v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja,
—	če posebne razmere (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega, itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
Višina dohodka kot omejitev ne velja za mlade strokovnjake.
9.	člen
Za nestandardno stanovanje se v skladu s tem pravilnikom šteje tisto stanovanje, ki glede na število uporabnikov po površini ali številu bivalnih prostorov ne dosega standardov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske graditve.
10.	člen
V osnovo za izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine se štejejo vsi prihodki in prejemki družine.
Med te dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejejo: dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči in drugi dokazljivi prihodki.
3.	Stanovanjski standardi
11.	člen
Upravičenec lahko glede na število družinskih članov pridobi stanovanje, ki ne bo preseglo naslednjih površinskih standardov:
število družinskih članov	stanovanjska površina do	vrsta stanovanja
1	32 m2	garsonjera
2	45 m2	garsonjera, eno ali enoinpolsobno stanovanje
3	58 m2	eno, enoipol ali dvosobno stanovanje
4	70 m2	enoinpol, dvo ali dvoinpolsobno stanovanje
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča za največ do 15 m2.
V primeru dveh družinskih Članov pripada zakoncema garsonjera ali enosobno stanovanje, samohranilki (cu) pa enosobno ali enoinpolsobno stanovame.
12.	člen
Od površinskih normativov iz prejšnjega člena tega pravilnika se lahko odstopi le v izjemnih primerih, ko družinske razmere narekujejo odstopanje od
njih (tri generacije, težja bolezen, ki terja nego, ipd.), vendar odstopanje ne sme znašati več kot 30% površinskega standarda glede na število članov take družine.
Če ni na razpolago dovolj ustreznih solidarnostnih stanovanj, se lahko dodeli upravičencu tudi stanovanje, ki ne dosega stanovanjskih standardov v prejšnjem členu, če prosilec na to pristane.
Izjemoma se lahko od površinskih standardov odstopi tudi v primeru dodelitve starejšega stanovanja, in sicer tako, da se pri takem stanovanju lahko površinski standard poveča največ do 30%.
13.	člen
Upravičencu do solidarnostnega stanovanja je potrebno v skladu z možnostmi dodeliti tako stanovanje, za katerega je sposoben prispevati vse stroške za uporabo stanovanja.
4.	Lastna udeležba
14.	člen
Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, ali se preseli v večje, ali več vredno stanovanje, mora prispevati lastno udeležbo, katere višina je odvisna od vrednosti stanovanja, socialno-materialnega stanja upravičenca m zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine.
Kdor se preseli v večje ali več vredno stanovanje, plača lastno udeležbo od razlike med revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja.
Kdor se preseli iz večjega v manjše stanovanje, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z razliko med revalorizirano vrednostjo večjega in manjšega stanovanja, če je plačal lastno udeležbo.
15.	člen
Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki.
16.	člen
Lastna udeležba se izračunava v odstotku od vrednosti stanovanja, ugotovljene na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja.
17.	člen
Za izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja se upošteva naslednja lestvica:
skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % od poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v RS v preteklem letu za samske delavce	za delavce z dvema ali več druž. člani		% lastne udeležbe od vrednosti stanovanja 14. čl. pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanja in stanov, hiš ter sistemu točkovanja
do 55	do50	0,5
nad 55 do 60	nad 50 do 55	1
nad 60 do 65	nad 55 do 60	2
nad 65 do 70	nad 60 do 65	3
nad 70 do 75	nad 65 do 70	4
nad 75 do 80	nad 70 do 75	5
nad 80 do 85	nad 75 do 80	6
nad 85 do 90	nad 80 do 85	7
nad 90 do 95	nad 85 do 90	8
nad 95 do 100	nad 90 do 95	9
nad 100 do 105	nad 95 do 1 (X)	10
nad 105 do 110	nad 100 do 105	11
nad 110 do 115	nad 105 do 110	12
nad 115 do 120	nad 110 do 115	14
nad 120 do 125	nad 115 do 120	16
nad 125 do 130	nad 120 do 125	18
nad 130	nad 125	20
18.	člen
Upravičenci, ki živijo v težjih materialnih razmerah, mlade družine in mladi strokovnjaki, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem da vežejo sredstva pri banki ali se zavežejo namensko varčevati pri banki in v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek za dogovorjene obroke, ali z odplačilom na dogovorjene obroke.
Najdaljši rok za odločitev plačila lastne udeležbe je dve leti od dneva dodelitve stanovanja.
V primeru odložitve plačila lastne udeležbe se višina lastne udeležbe določi v skladu s pogoji, kijih bo upravičenec izpolnjeval ob izteku dobe, za katero mu je bilo odloženo plačilo.
19. člen
25. člen
Upravičenec do solidarnostnega stanovanja mora plačati lastno udeležbo pred vselitvijo oz. preselitvijo, oz. najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja, in sicer na račun sredstev solidarnosti.
Upravičenca do solidarnostnega stanovanja, ki ne plača lastne udeležbe v roku iz prejšnjega odstavka, pa plačila ni bil oproščen, ali mu ni bilo odloženo za določen čas, se črta s prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj, stanovanje pa se odda naslednjemu upravičencu, ki je uvrščen na tej prednostni listi.
20.	člen
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3% letno obrestno mero.
Tistim upravičencem, ki jim je bilo odloženo plačilo lastne udeležbe, se le-ta vrne v 10 letih, računano od dneva plačila zadnjega obroka.
21.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ni dolžan prispevati:
—	zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca oz. osebe, s katero je živela v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmeijih enake pravne posledice kot zakonska zveza, oz. po razvezi zakonske zveze ali prenehanju dlje časa trajajoče življenjske skupnosti,
otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu, če so z imetnikom stanovanjske pravice stanovali najmanj dve leti pred njegovo smrtjo,
upravičenec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz solidarnostnega stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanja ali drugih podobnih primerih,
—	upravičenec, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, ki ustreza sta-nardni površini stanovanja iz 12. člena tega pravilnika.
22.	člen
V primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah, kot je to razvidno iz dokazil o dohodkih in prejemkih upravičenca in njegovih družinskih članov, ga lahko odbor za solidarnost deloma ali v celoti oprosti plačila lastne udeležbe.
Tak sklep lahko odbor sprejme na podlagi vloge upravičenca in po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo Trebnje.
Šteje se, da so materialne razmere upravičenca oz. njegove družine težje v naslednjih primerih:
—	upravičenost do stalne družbene pomoči,
—	daljša bolezen,
—	telesna nezmožnost (invalidnost) ali duševna prizadetost,
—	nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti,
—	ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je potrebna stalna tuja pomoč,
—	elementarna nesreča,
drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani za zadovoljevanje življenjskih pogojev.
Popolna oprostitev lastne udeležbe je možna, če upravičenec izpolnjuje dva ali več od navedenih razlogov.
23. člen
Imetnik stanovanjske pravice za solidarnostno stanovanje, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega stanovanja.
V kolikor so bile v zapisniku o primopredaji stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti, kijih je dolžan odpraviti imetnik stanovanjske pravice, začne 30 dnevni rok teči od dneva, ko so odpravljene pomanjkljivosti. V primeru, da jih sam ne odpravi, jih odpravi pristojni upravni organ na njegove stroške in le-te krije iz sredstev lastne udeležbe.
5. Merila za oblikovanje prednostnih list za dodelitev solidarnostnega stanovanja
24. člen
Pri sestavi prednostnih list za dodelitev solidarnostnih stanovanj se upoštevajo naslednja glavna merila:
a.	ocena stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina,
b.	socialno-zdravstveni položaj občana in njegove družine,
c.	druga dodatna merila.
Merila iz prejšnjega člena tega pravilnika so ovrednotena s točkami, kakor sledi:
A.	Stanovanjske razmere prosilcev
1.	nima stanovanja (najemnik ali podnajemnik, stanovanje v neustreznem za-
100 točk
(Ostale stanovanjske razmere se ne točkujejo.)
2.	imetnik stanovanjske pravice na neprimernem družbeno najemnem stanovanju:
—	pripada na družinskega člana	50 točk
3.	stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine:
—	do 4 m2, pripada družini skupno	“ ' v'
—	nad 4 do 6 m2, pripada družini skupno
—	nad 6 do 8 m2, pripada družini skupno
—	nad 8 do 10 m2, pripada družini skupno
—	nad 10 do 12 m2, pripada družini skupno
—	nad 12 do 15 m2, pripada družini skupno
4.	dve ali več družin v stanovanju (točkuje se mladim družinam in mladim strokovnjakom):
—	pripada družini
5.	stanovanje brez:
—	kuhinje, pripada družini skupno
—	stranišča ali poljsko stranišče, pripada družini skupno
—	kopalnice, pripada družini skupno
6.	souporaba, kadar prosilec in njegova družina souporabljajo stanovanjske prostore s stanovalci v drugih stanovanjih:
—	stranišča, pripada družini skupno
—	kopalnice, pripada družini skupno
7.	ostali stanovanjski pogoji:
—	stanovanje je v vlažni in mračni kleti, družini pripada
—	stanovanje je v vlažni kleti, pripada družini
—	stanovanje je v mračni, toda suhi kleti, pripada družini
—	stanovanje je v vlažnem pritličju, pripada družini
—	stanovanje je na neizoliranem podstrešju, pripada družini
—	stanovanje je na izoliranem podstrešju, pripada družini
- v stanovanju ni vodovodne napeljave, pripada družini v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov, pripada družini
B.	Socialno zdravstveno stanje družine 1. a. duševno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega
gospodinjstva
pripada za člana družine	50 točk
b.	ostala trajna obolenja prosilca, otrok oz. drugih članov
skupnega gospodinjstva, pripada za člana družine	30 točk
c.	duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec,
pripada za člana družine	50 točk
d.	težja invalidnost nad 75% prosilca ali njegovega zakonca,
pripada za člana družine	50 točk
2. stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Trebnje — za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč do dneva razpisa, pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto	10 točk
vendar največ skupno	200 točk
C. delovni prispevek
(točkujejo se prosilca in zakonca)
a.	za vsako leto neprekinjene zaposlitve, računajoč do dneva razpisa, pri-
pada za vsako dopolnjeno leto (čas služenja vojaškega roka v JLA se ne šteje za prekinitev zaposlitve in se ne točkuje	5 točk
b.	delovna uspešnost:
delavec si zelo prizadeva pri delu, delo opravlja vestno, presega postavljene norme
in pričakovane delovne rezultate	50	točk
delavec si prizadeva pri delu, v povprečju dosega postavljene norme in pričakovane delovne rezultate	25	točk
delavec ne izvršuje svojih delovnih zadolžitev, je neprizadeven pri delu, ne dosega postavljene norme in pričakovanih delovnih rezultatov	o	točk
c.	delavec s potrjenimi izboljšavami, teničnimi, koristnimi predlogi oz.
inovacijami, ki prispevajo k višjemu dohodku podjetja oz. druge pravne osebe	50	iočk
D. Druga dodatna merila 1. nepopolne družine:
samohranilke (-ti), pripada prosilki (-cu)	60	točk
40 točk 30 točk 20 točk 15 točk 10 točk
50 točk
60 točk
40 točk 30 točk
15 točk 10 točk
75 točk 55 točk
35 točk 45 točk
55 točk
15 točk 5 točk
5 točk
silnem prebivališču, baraki ali zgradbi): — pripada na družinskega člana
2. aktivna udeležba v NOV in vojaška vojna invalidnost:
—	borci, ki imajo priznano dvojno štetje	100 točk
—	vojaški vojni invalidi od 20 do 50% invalidnosti,
pripada prosilcu	30 točk
—	vojaški vojni invalidi nad 50%,
pripada prosilcu	50 točk
3.	prosilcu, ki je bil uvrščen na zadnjo veljavno dokončno prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj:
—	pripada prosilcu za vsako polno leto čakalne dobe	50
točk
4.
5.
6.
doba trajanja zakonske zveze (upošteva se pri mladih strokovnjakih):
—	do 2 let, pripada družini	5 točk
—	nad 2 do 4	let,	pripada družini	10	točk
—	nad 4 do 6	let,	pripada družini	15	točk
—	nad 6 do 8	let,	pripada družini	20	točk
—	nad 8 let, pripada družini	25	točk
če znaša mesečni poprečni čisti skupni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodom v RS v letu pred raz-
pisnim natečajem	se vloga prosilca točkuje s:
do 30%	100	točk
nad 30% do 40%	80	točk
nad 40% do 50%	60	točk
nad 50% do 60%	40	točk
nad 60% do 70%	20	točk
strokovna izobrazba (kriterij se upošteva samo pri mladih strokovnjakih); za VIII. oz. višjo stopnjo, pripada	100 točk
za VII. stopnjo, pripada	70 točk
26.	člen
V	primeru, da ima več prosilcev enako število točk, imajo po vrstnem redu prednost:
1 upravičenci, ki imajo večje skupno število točk po kriterijih iz skupine B,
2.	družine z večjim številom otrok,
3.	upravičenci, ki imajo večje število točk iz delovnega prispevka, skupina C,
4.	družine ali občani, ki dlje časa prebivajo na območju občine Trebnje.
Delovni prispevek ocenjujejo na podlagi vprašalnika pristojnega upravnega organa, podjetja oziroma druga pravna oseba prosilca oz. njegovega zakonca v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
6.	Postopek z.a sprejemanje prednostnih list upravičencev do solidarnostnih stanovanj
a.	Način zbiranja vlog
27.	člen
Pristojni upravni organ javno objavi zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
Objava mora vsebovati predvsem naslednje:
- vrsto upravičencev in pogoje, ki jih morajo le-ti izpolnjevati, način in kraj vlaganja vlog na enotnih obrazcih, dokazila, ki jih mora prosilec obvezno priložiti vlogi, čas zbiranja vlog ter
—	druga podrobnejša navodila.
Objava za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj se opravi na krajevno običajni način.
Hkrati se obvestilo o objavi dostavi:
vsem podjetjem in drugim pravnim osebam na območju občine Trebnje,
—	krajevnim skupnostim v občini Trebnje,
—	občinskemu odboru ZZB NOV Trebnje,
—	društvom upokojencev,
—	centru za socialno delo Trebnje,
OO ZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih.
28.	člen
Prosilci za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili pri pristojnem upravnem organu.
V	skladu s I. odst. tega člena enako store tudi podjetja oz. druge pravne osebe, ki zbirajo vloge svojih delavcev oz. članov, ki prosilcem pomagajo pri zbiranju zahtevanih dokazil in izpolnjevanju ustreznih obrazcev.
29.	člen
Po izteku razpisanega roka pristojni upravni organ najprej pregleda vse vloge, zlasti če prosilci izpolnjujejo pogoje, opremljenost z zahtevanimi potrdili, ter razvrsti vloge po kategorijah upravičencev. Prosilec obvesti o potrebnih dopolnitvah in jim določi rok dopolnitve.
b.	Oblikovanje prednostnih list
30.	člen
Pristojni upravni organ po opravljeni razvrstitvi dospelih vlog po 29. členu tega pravilnika te nato preveri in ocenjuje v skladu z merili po tem pravilniku ter pripravi predlog prednostnih list, katere sprejme odbor za področje stanovanjskega gospodarstva.
Za morebitne oglede stanovanjskih razmer in sestavo predlogov prednostnih list lahko odbor po potrebi imenuje tričlansko komisijo (strokovna služba, center za socialno delo in član odbora).
Kadar iz vloge in priloženih dokazil ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na razvrstitev prosilca na prednostni listi, ali kadar se podvomi o navedbah v vlogi ali predloženih dokazilih, se lahko zahteva od prosilca, da dostavi dodatna dokazila, ali pa da se to ugotovi na kak drug način.
Odbor za področje stanovanjskega gospodarstva s sklepom zavrne vloge tistih prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja, in nepopolne vloge tistih prosilcev, kijih kljub pozivu niso dopolnili.
Zoper sklep odbora za področje stanovanjskega gospodarstva o zavrnitvi vloge ima prizadeti prosilec pravico ugovora v roku 15 dni po prejemu sklepa na IS SO Trebnje. Sklep IS je dokončen.
c.	Postopek za sprejem prednostnih list
31.	člen
Odbor za solidarnost pri sestavi prednostnih listin lahko poskrbi, da so le-te sestavljene ločeno po naslednjih kategorijah upravičencev: delavci, delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki.
—	mlade družine,
—	mladi strokovnjaki,
in po krajih zaželenega bivanja na podlagi višine doseženih točk in ostalih prednostih, ki so določene s tem pravilnikom.
Odbor za področje stanovanjskega gospodarstva javno objavi prednostne liste, ki vsebujejo podatke o upravičencu, številu družinskih članov, vrsto stanovanja, do katerega je upravičen, in število doseženih točk. Javna objava, ki ne more biti krajša od 15 dni, se opravi na krajevno običajen način. Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne liste imajo pravico do pritožbe na IS SO Trebnje v roku 15 dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in podjetja ter druge pravne osebe z območja občine Trebnje.
32.	člen
Pritožbe na predlog prednostnih list rešuje IS SO Trebnje, ki sprejme tudi dokončne prednostne liste, katere se objavijo na oglasni deski pristojnega upravnega organa.
Ob sprejemu prednostnih list sprejme odbor za področje stanovanjskega gospodarstva tudi programske usmeritve o dodelitvi novih in izpraznjenih stanovanj po kategorijah upravičencev na prednostnih listinah.
Prednostne liste ostanejo v veljavi do sprejema novih, praviloma dve leti po prejemu, in se ne smejo spreminjati in dopolnjevati.
Pred dodelitvijo stanovanja pristojni upravni organ preveri, ali upravičenec še izpolnjuje pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
Po sklepu odbora za področje stanovanjskega gospodarstva se črtajo s prednostnih list upravičenci, ki jim je bilo zadovoljivo rešeno njihovo stanovanjsko vprašanje, in tisti, ki ne izpolnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno listo.
33.	člen
Upravičenec, ki odkloni dodeljeno primerno stanovanje po normativih 11. člena tega pravilnika, nima več možnosti rešiti stanovanjsko vprašanje po veljavni prednostni listi, na kateri je bil uvrščen.
7,	Postopek za dodelitev solidarnostnih stanovanj
34.	člen
Solidarnostna stanovanja dodeluje odbor za področje stanovanjskega gospodarstva upravičencem z dokončnih prednostnih list strogo po vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanj.
Upravičencem s prednostnih list, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, vendar le-teh ni na razpolago, se lahko na njihovo pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje.
O zahtevku upravičenca odloča odbor za področje stanovanjskega gospodarstva.
35.	člen
Solidarnostna stanovanja se upravičencem dodeljujejo z odločbo o dodelitvi stanovanja.
Zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja lahko upravičenec vloži v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, ugovor na IS SO Trebnje. Če upravičenec meni, da so bile tudi s tem sklepom IS SO Trebnje kršene
njegove pravice, lahko v nadaljnjih 30 dneh po prejemu odpravka sklepa vloži pri pristojnem sodišču predlog za varstvo svojih pravic.
36.	člen
Izpraznjena solidarnostna stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, in druga stanovanja se dodeljujejo samo upravičencem s prednostnih list.
37.	člen
Solidarnostno stanovanje sme uporabljali le upravičenec, ki mu je to stanovanje dodeljeno, skupno s člani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v podnajem ali kako drugače razpolagati z njim brez predhodnega pisnega soglasja odbora za področje stanovanjskega gospodarstva.
38.	člen
Ne glede na izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, ki so za upravičenca do solidarnostnih stanovanj določeni s tem pravilnikom, in ne glede na uvrstitev na prednostnih listah pa lahko odbor za področje stanovanjskega gospodarstva tudi odloči, da se solidarnostno stanovanje dodeli:
— žrtvam naravnih in drugih nesreč, v katerih so izgubile stanovanje,
osebam, ki se morajo začasno ali trajno izseliti zaradi prenove solidarnostnih stanovanj,
- težje prizadetim invalidom, ki so vezani na tujo pomoč.
8.	Zamenjava solidarnostnih stanovanj
39.	člen
Solidarnostna stanovanja se lahko zamenjajo na naslednja načina:
1.	zamenjava stanovanj med imetniki stanovanjskih pravic v skladu z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih,
2.	zamenjava stanovanj med vlagatelji — družbeno pravnimi osebami — s tem da se zamenja razpolagalna pravica ali lastništvo.
40.	člen
Zamenjava solidarnostnih stanovanj iz 39. člena se dovoljuje predvsem: če gre za ostarele in bolne občane ter njihove družine, če gre za člane družine, ki živijo v izredno težkih materialnih razmerah (presoja primerov po tej alinei se opravlja po določilih 22. člena tega pravilnika),
občanom, ki že imajo solidarnostno stanovanje, za manjše ali manj vredno solidarnostno stanovanje,
če se za upravičenca potrebuje manjše stanovanje ali stanovanje nižjega standarda.
41.	člen
Zamenjava stanovanj mora biti javna, zato se vsak posamezni primer objavi na oglasni deski pristojnega upravnega organa.
Objava o zamenjavi stanovanja vsebuje:
- podatke o vrsti stanovanja, ki se zamenjuje (lega, površina, vrsta stanovanja, način ogrevanja ipd.),
— rok zbiranja vlog,
druga obvestila in podatke, pomembna pri odločanju za zamenjavo stanovanja (katera stanovanja pridejo v poštev — družbena).
42.	člen
V primerih, ko se zamenjuje več vredno solidarnostno stanovanje za manj vredno družbeno najemno stanovanje, se mora ob zamenjavi lastništva takoj vplačati v solidarnostni sklad razliko v vrednosti stanovanja. Osnova za ugotovitev vrednosti je cenilna vrednost obeh stanovanj.
43.	člen
O zamenjavi solidarnostnih stanovanj odloča odbor za področje stanovanjskega gospodarstva.
Ob zamenjavah solidarnostnih stanovanj je potrebno zagotoviti, da ostane sklad solidarnostnih stanovanj neokrnjen.
Sredstva, pridobljena z zamenjavo, se lahko koristijo le v namene, za katere se uporabljajo solidarnostna stanovanja.
IV.	KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE
44.	člen
Sredstva solidarnosti za posojila se po določilih tega pravilnika namenjajo za:
gradnjo, nakup in prenovo stanovanj ter stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti,
- gradnjo, nakup in prenovo stanovanj ter stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
Kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš se opravlja le pod pogojem, da se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov glede na dogovorjen stanovanjski standard, pri upokojencih pa tudi izboljšanje bivalnih pogojev.
Pogoje za posojila iz sredstev solidarnosti vsako leto opredeli odbor za področje stanovanjskega gospodarstva.
1. Kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti
45.	člen
Pravico do posojil za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko uveljavljajo podjetja in druge pravne osebe, ki združujejo sredstva solidarnosti.
46.	člen
Podjetja in druge pravne osebe lahko pridobijo posojilo iz sredstev solidarnosti, v kolikor same zagotovijo najmanj 60% lastnih sredstev za gradnjo, nakup ali prenovo družbenega stanovanja na območju občine Trebnje.
47.	člen
Osnova za izračun lastnega deleža in zneska pripadajočega posojila je razmerje med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v podjetju in drugi pravni osebi v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu:
če znaša povprečni mesečni OD na zaposlenega v podj. in drugi pravni osebi v pret. letu, izražen v naslednjih % od povp. meseč. OD na zaposlenega v RS v pret. letu	znaša lastna udeležba, izražena v % od kupoprodajne cene stanov. oz. predrač. vrednosti prenove stanov. najmanj	znaša posojilo, izraženo v % od kupoprodajne cene stanov, oz. prenove največ
do 90%	60%,	40%
nad 90% do 100%	65%	35%
nad 100%, do 115%	70%	30%
nad 115%	75%	25%
48.	člen
Ne glede na določila 45. in 47. člena tega pravilnika lahko pridobijo podjetja in druge pravne osebe, ki rešujejo stanovanjska vprašanja mladih strokovnjakov, posojilo v višini 40% od kupoprodajne cene stanovanja oz. prenove, ne glede na višino poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v podjetju in drugi pravni osebi.
Poleg posojila iz. prvega odstavka tega člena navedeno podjetje in druge pravne osebe lahko pridobijo še dodatno kratkoročno posojilo v višini 40% od kupoprodajne cene stanovanja oz. prenove. Posojilo se vrne v 12 mesecih po odobritvi.
Vsi ostali pogoji pri najetju posojil po tem pravilniku se smiselno uporabljajo tudi za posojila, najeta na podlagi tega člena.
49.	člen
Za lastna sredstva organizacije štejejo izločena sredstva za namene skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, odobreno posojilo banke, pridobljeno na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, soudeležba druge organizacije pri skupnem reševanju stanovanjskih vprašanj, soudeležba druge organizacije pri skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja delavcev, vplačana lastna udeležba njihovih delavcev in druga lastna sredstva.
50.	člen
le razpisana sredstva ne zadoščajo za vse upravičene potrebe podjetij in drugih pravnih oseb, ki so se prijavile na razpis, lahko odbor za področje stanovanjskega gospodarstva odloči, da sc vsem podjetjem in drugim pravnim osebam linearno zniža pripadajoči znesek posojila za določen odstotek. V takem primer lahhko odbor glede na razpoložljiva sredstva tudi odloči, da se podjetju in drugi pravni osebi dodeli posojilo za eno stanovanjsko enoto do pripadajočega zneska.
51.	člen
l e podjetju oz. drugi pravni osebi v letu, v katerem seje prijavilo na razpis, ni bilo dodeljeno posojilo v pripadajočem znesku v skladu s 47. in 48. členom tega pravilnika, se lahko uveljavlja razliko do pripadajočega zneska posojila pri enem od naslednjih razpisov posojil, če stanovanje še ni v celoti plačano in so sredstva na razpolago.
52.	člen
Dokler posojilo ni v celoti odplačano, podjetje oz. druga pravna oseba ne more
stanovanja, za katerega je prejela posojilo iz sredstev solidarnosti, odtujiti brez soglasja pristojnega upravnega organa.
53.	člen
Doba vračanja posojila znaša največ 10 let in je odvisna od zneska posojila, izraženega v odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja oziroma predračunske vrednosti prenove stanovanja:
če znaša posojilo, izraženo v odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja oz. predračunske vrednosti prenove stanovanja	znaša doba vračanja posojila
do 25%	4 leta
nad 25 do 30%	6 let
nad 30 do 35%	8 let
nad 35 do 40%	10 let
priglasitvi del za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše in gradijo v skladu z gradbeno tehnično dokumentacijo,
niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 42 m2 uporabe tlorisne površine, so kreditno sposobni,
— imajo od dneva objave razpisa zgrajen stanovanjski objekt do faze, kije potrebna za postavitev montažnega deli in sklenjeno kupoprodajno pogodbo s prodajalcem montažnih stanovanjskih hiš, oz. sredstev v vrednosti klasične gradnje do III. gradbene faze.
59.	člen
Upravičencem iz 56. člena tega pravilnika se odobri posojilo, če se raven njihove socialne varnosti giblje do višine 100% povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji na člana gospodinjstva v preteklem letu, razen za mlade strokovnjake.
60.	člen
Podjetje oz. druga pravna oseba vrača posojilo v polletnih anuitetah. Znesek najmanjše anuitete določi odbor za področje stanovanjskega gospodarstva.
54.	člen
Za vsa vprašanja v zvezi z razpisom posojil, postopkom, obveščanjem o rezultatih razpisa, varstva pravic, obrestno mero, porabo in vračanjem posojil ter v zvezi z drugimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi, ki niso posebej urejene v tem poglavju, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega pravilnika, ki so zajete v poglavju o kreditiranju zasebne stanovanjske gradnje in o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, oz. jih določi odbor z razpisnimi pogoji. Z razpisnimi pogoji se lahko natančneje opredeli tudi pogoje, ki jih ob razpisu smatra odbor za pomembne.
55.	člen
Odbor za področje stanovanjskega gospodarstva lahko odobrava posojilo za gradnjo ali nakup — pridobitev družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš največ do vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2.
2. Kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti
a. Upravičenci do posojila
56.	člen
Upravičenci za pridobitev posojil iz solidarnostnih sredstev so:
—	mlade družine,
občani in družine, vključno z upokojenci, ki prvič oz. ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje,
—	mladi strokovnjaki,
—	družine z večjim številom otrok.
57.	člen
Pri opredelitvi upravičencev do posojila iz sredstev solidarnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika se upoštevajo določila iz 5. člena tega pravilnika in naslednja merila: za občane in družine, vključno z. upokojenci, ki prvič oz. ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, štejejo:
Za družinske člane štejejo osebe iz 6. člena tega pravilnika.
Za neprimerno stanovanje se štq'e:
—	stanovanje v keti ali na podstrešju,
—	stanovanje brez ali s souporabo sanitarij,
—	stanovanje brez vodovodne in kanalizacijske napeljave oz. greznice,
—	stanovanje brez kuhinje.
Za neustrezno stanovanje se šteje:
stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od 10 m2 na vsakega družinskega člana;
stanovanja, v katerem morajo starši in otroci, ki so stari več kot 10 let, uporabljati isti spalni prostor.
61.	člen
Upravičenec, ki zaseda družbeno stanovanje in je pridobil posojilo iz sredstev solidarnosti za gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše, mora prazno stanovanje izročiti stanodajalcu najpozneje v 3 letih po dodelitvi posojila v pripadajoči višini iz 66. člena tega pravilnika.
V primeru, da upravičenec kupuje stanovanje v družbeno usmeijeni stanovanjski gradnji, je ne glede na rok iz prejšnjega odstavka tega člena dolžan izprazniti družbeno stanovanje v 30 dneh od dneva, ko mu je bilo kupljeno stanovanje izročeno v uporabo skladno s kupoprodajno pogodbo.
62.	člen
Do posojila iz sredstev solidarnosti so upravičenci tisti, ki gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Trebnje.
Do posojil za pridobitev etažnih stanovanj, gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše ali ureditev stanovanja v podstrešju izven območja občine Trebnje so upravičenci le tisti prosilci, katerih podjetje oz. druga pravna oseba soglaša s pridobitvijo posojila in tudi sama odbori posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
Do posojil iz sredstev solidarnosti niso upravičeni prosilci iz tistih občin, katerim pristojni upravni organ vrača sredstva solidarnosti na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov.
Pri odločanju o upravičenosti do pridobitve posojila se obvezno upoštevajo morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastalih v dobi pridobitve (zaposlitev, sprememba števila družinskih članov itd.).
•	podnajemniki,
•	občani, ki živijo pri starših,
•	občani, ki imajo neprimerno oz. neustrezno stanovanjc,
•	občani, ki prebivajo v družbenem stanovanju, katerega po pridobitvi lastnega stanovanja sprostijo,
za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki.
63.	člen
Vsak upravičenec do posojila lahko pridobi v skladu z. določili tega pravilnika posojilo za nakup — pridobitev standardnega etažnega stanovanja oz. za gradnjo in prenovo standardne zasebne stanovanjske hiše v izmeri do 90 m2 stanovanjske površine.
V primeru, daje stanovanjska površina manjša od standardne, lahko pridobi posojilo le za dejaasko stanovanjsko površino.
b.	Splošni in posebni pogoji
64. člen
58.	člen
Upravičenci ali njihovi zakonci za pridobitev posojil iz sredstev solidarnosti morajo izpolnjevali naslednje pogoje:
nimajo ustreznega ali primernega standardnega stanovanja oz. prebivajo v družbenem stanovanju, katerega po pridobitvi lastnega stanovanja sprostijo, — imajo zagotovljeno lastno udeležbo,
so lastniki ali solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki jo gradijo ali prenavljajo,
imajo zgrajeno hišo do najmanj tretje gradbene faze,
imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanjske hiše ali
stanovanja,
imajo pri prenovi stanovanjske hiše izvršenih vsaj polovico prenovitvenih del po
predračunu,
imajo veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o
Upravičencu, ki že biva v hiši, se odobri posojilo za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nima dograjenega standardnega stanovanja s fasado, za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše pa, dokler nima v okviru prenovitvenih del dograjenega standardnega stanovanja.
Posojilo se ne dodeljuje za posege v stanovanja ali stanovanjske hiše, ki po normativih, ki se uporabljajo v stanovanjski skupnosti, spadajo med dela tekočega vzdrževanja.
c.	Višina posojila
65.	člen
Upravičenci lahko po tem pravilniku pridobijo posojilo v višini največ do 50%. vrednosti pripadajočega stanovanja iz 63. člena tega pravilnika, ki omogoča oz. pomeni trajno rešitev stanovanjskega vprašanja.
66.	člen
Odbor za področje stanovanjskega gospodarstva ob razpisu določi ceno m: stanovanjske površine, ki se uporablja za izračun vrednosti stanovanja iz prejšnjega člena tega pravilnika oz. za določitev višine posojila.
Višina posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko znaša do 60% vrednosti kredita, ki bi upravičencu pripadal, če bi gradil stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Pri določanju višine posojila za nakup stanovanja v družbeno usmetjeni stanovanjski gradnji se kot osnova upošteva vrednost stanovanja iz sklenjene kupoprodajne pogodbe.
67.	člen
Dejanska višina posojila, ki pripada upravičencu, je odvisna od dosežnega skupnega povprečnega mesečnega prihodka na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
če znaša povprečni mesečni dohodek na druž. člana v pret. letu, izražen v % od povp. meseč. OD v RS v pr. letu	pripada upravičencu jx>-sojilo, izraženo v % od vrednosti stanovanja
do 50%	do 50%
nad 50 do 75%	do 45%
nad 75 do 100%	do 40%
Mladim družinam in mladim strokovnjakom pripada najvišja možna višina posojila.
68.	člen
Upravičenec je upravičen do posojila v času gradnje le enkrat.
69.	člen
V upravičenih primerih, predvsem pa, ko to narekujejo interesi racionalne porabe sredstev, ki so namenjena za posojila, ali če je število upravičencev do posojila v očitnem nesorazmerju z razpisano vsoto za posojilo, lahko odbor za področje stanovanjskega gospodarstva sklene, da se vsem upravičencem linearno za določen % znižajo zneski [rosojila.
70.	člen
Posojilo za gradnjo, nakup in prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj odobrava odbor za področje stanovanjskega gospodarstva v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom.
d.	Vračilo posojila
71.	člen
Stanovanjsko frosojilo je namensko in se lahko črpa le dokumentarno.
—	da s posebno izjavo dovoli, da se mu od vseh njegovih osebnih dohodkov odteguje mesečna anuiteta in nakazuje banki, ter
—	da dodeljeno posojilo zavaruje pri zavarovalni skupnosti,
—	z vknjižbo na nepremičnino.
74.	člen
Odplačilno dobo za posojila določi odbor za področje stanovanjskega gospodarstva. Pri tem upošteva povprečni dohodek zadnjih treh mesecev posojilojemalca in njihovih družinskih članov in minimalno mesečno anuiteto.
Pri odločitvi posojila se mora upoštevati tudi kreditna sposobnost posojilojemalca. Odplačilna doba ne more biti v nobenem primeru daljša od 10 let
75.	člen
Ne glede na določbe 74. člena tega pravilnika je upravičenec dolžan takoj vrniti celotno revalorizirano vrednost odobrenega posojila s pripadajočimi obrestmi:
—	če delno ali v celoti ne izkoristi posojila v skladu z njegovo namembnostjo,
—	če se ugotovi, da je med postopkom za dodelitev posojila zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo pravico do posojila,
—	če ne izprazni družbenega stanovanja skladno z določili 61. člena tega pravilnika,
—	če pravočasno ne poravna najmanj treh zaporednih obrokov oz anuitet in jih ne plača tudi v nadaljnjih 30 dneh po dospelosti zadnje anuitete.
76.	člen
V postopku pri dodeljevanju posojil se smiselno uporabljajo določila o postopku iz poglavja dodeljevanja stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77.	člen
Če se z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Republiki Sloveniji spremenijo merila v zvezi z dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo (lastna udeležba, obrestna mera itd.), se ne glede na določbe tega pravilnika uporabljajo določbe iz tega družbenega dogovora.
78.	člen
V smislu tega pravilnika se šteje, da so prejeli posojilo do pripadajočega zneska vsi tisti, ki so do uveljavitve tega pravilnika prejeli posojilo do pripadajočega zneska v skladu z. osnovami in merili, ki so bila določena v pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/82).
72.	člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila mora pokrivati najmanj planirane stroške poslovanja s sredstvi solidarnosti, ki so namenjena za kreditiranje stanovanjske gradnje v posameznem koledaiskem letu.
Konkretno višino obrestne mere se določi ob vsakokratnem razpisu.
73.	člen
Posojilno terjatev je dolžan upravičenec zavarovati tako,
80. člen
Ta pravilnik sprejmejo zbori skupščine občine Trebnje in začne veljati 8. dan po objavi v Skupiščiriškem Dolenjskem listu.
Številka: 36-01-90/10	Predsednik
Datum: 7. 3. 1990	skupščine občine:
NACE DEŽMAN
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
/a občina ČRNOMELJ METLIKA, NOVO MESTO RIBNICA IN TRCBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SD1. všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 100 din, izvod v prosti prodni stane 5 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (St. 421-1/72 od 15. 11. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: l iskama Novo mesto.