Štev. 15. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 8. aprila 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin listi Kalendar Srca Jezušovoga. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31, marca plača cela naročnina, 25 D , na posameznoga 30. D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za novine štiri dolare s M. listom i kalendarom vréd. Naročajo i plačajo te na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvoje v M. Soboti, Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, l|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet recsi 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2‘50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Za bodočnost Sobote. 6. Regulacija. Sobota nema dnes niti edne vulice, štera bi bila cela i lepo zozidana, niti ednoga pravoga trga, pa nikšega pravoga središča. V zadnjem časi se je zidalo vnogo, nindri se je pa ne opazilo, da bi se zidalo v kakšem redi, i po kakšem gotovom načrti. Središče Slovenske Krajine se razvija v edno velko, na vse strani razmetano vés. Tüdi či dobi gda imé mesto, ali varaš, či se bo na té način zidalo naprej kak zdaj, Sobota nigdar ne dobi varaškoga lica. Zato je potrebno, da si Sobota da napraviti kem prle eden pošteni načrt po šterom se bo v bodoče delalo. Pred nami leži velko državno posojilo, od šteroga dobi tüdi naša krajína več miljonov dinarov, či se bomo znali dobro držati za to. Tüdi Sobota sama dobi vnogo iz toga posojila, či se bo znala v zadostnoj meri pobrigati. V prošnji za vekšo šumo iz toga posojila pa trbej že približno načr- te predložiti za vse ka se šče graditi, ar je to investicijsko posojilo i se da samo za zidine, ceste, moste i podobno. Ka je najbole potrebno? Či samo nakratko pregledne na koj v Soboti v najkračišem časi moramo misliti, da se bo delalo, je to zidina nove gimnazije, prostor za urade (glavarstvo, davčna oblast, i drügi uradi, šteri so zdaj raztrošeni) nova zidina za sodnijo, či pride okrožno sodišče v Soboto, nova bolnišnica i na drügom mesti, rešitev osnovne šole, dijaški zavodi i nova vojašnica. Sobota nema tűdi nikšega stalnoga zidanoga kopališča v občini, ne misli se dosta na Zidanje vekši stanovanjski hiš. Jako potrebno je, da dobi Sobota eden pošteni trg za senja i za zelenjavo, sadje i drüge živenske potrebščine, štero bi kmečko lüdstvo lehko na ednom mesti tržilo. Misliti moramo tüdi na nikelko javni stranišč v sredini občine, na potreben park, sportni prostor i na drüge nasade. Zdaj je čas. Vnogo reči čaka v Soboti svoje realizacije, i tak se vidi, da smo poz- vani ravno mi v tej letaj, da vekši del toga dela zvršimo. I či ščémo dati našemi časi pečat kulture, i pokazati tistim, šteri pridejo za nami, da nas je velki čas ne najšeo nepripravlene te si moramo resno premisliti, ka bomo delali, i kak bomo delali. Že zvünešnje lice kakšega kraja kaže notranjost lüdstva štero prebiva tam. Zvünešnjost denéšnje Sobote kaže žalostno notranjost njeni prebivalcov. Že včasi gda človek stopi od železničke postaje, vidi malo skrbi za red i čistočo, ešče menje pa čüta za lepoto. Či pa stopi človek nikelko naprej, vidi, da bi se dala ešče zdaj iz Sobote vnogo lepoga napraviti brez posebni stroškov. Prava lepota je ne v bogatom kinči nego v prostosti i gotovom redi, iz šteroga lehko spoznamo čüt za Umetnost i lepoto. Že zdaj mamo v Soboti vnogokaj lepoga, nego vse je tak razmetano, da se lepota zgübi med drügim smetjom. I zna se zgoditi, Či nemo pazili, da bo to, ka se bo nanovo zidalo tüdi tak rezmetano na vsej krajaj Sobote, da níšče nede mogao dobiti edne prave slike velke sobočke vesi. Najti moramo nikše središče, okoli šteroga vse v lepom redi postavimo. Vse delo pa moramo dobro pre- misliti i dati pravim lüdem v roke. Nepremišlene naglost nam pri tom nede dosta pomagala, počasnost ali zgübleni čas nam pa lehko nepopravlivo škodo napravi. Pametna regulacija je tak kak zlati lanc. Edna Veriga se drži drüge i či samo edno steremo, lanc zgübi svojo celoto. Či samo edno vulico (napriliko zdajšnjo Aleksandrovo) popuno zreguliramo i dozidamo, se bodo morale same ob sebi po toj vse drüge ravnati. Či se bo mislilo na kanalizacijo Sobote, se mora v velkom regulacija že zvršiti. Pametno bi bilo, da bi se razvile od toga gotovo najvažnejšega pitanja Sobote, resne i pametne debate, predavanja i podobno. Či bi mi šteli v Novinaj samo edno točko toga na drobno popisati, bi nam vzelo preveč prostora. Čütimo pa, da je to za Soboto tak važno pitanje, da se ešče večkrat k tomi povrnemo. Dén zmage, dén radosti. Naš dober Zveličar je zmagalec düš. Ves svet je prikapčo na sebe s svojov smrtjov i zmago nad tem je proslavo s svojim vstanenjom. Človeštvo je Srečno i blaženo samo v Njem. Pravica i lübezen kralüje samo tam, gde so se podvrgli Njegovoj odrešilnoj zmagi. Njegova zmaga prinaša premagana radost i odrešenje. On je Vladar slobode, Vladar pravice i lübezni. On je Vladar, šteri deli premagani vlado. Naš božanski Zveličar je Vladar neskončne dobrote. On je pravi zmagalec i pravi vladar düš, pa düša je slobodna, popuna i srečna samo v Njem. Nega oblasti i moči na sveti, štera bi dala telko slobode, kak boža oblast i moč. Lepe reči, sladka obečanja potegnejo za seov vnožine. Ali Vnožina je brez düše i brez razuma. „Hozana sini Davidovomi!“ je kričala vnožina Zveličari, gda je šo v Jeruzalem, za nikelko dnine pa ravno tista vnožina kričala „Križaj ga, križaj ga!“ Zveličar je zmagao düše vnožin i to je najvekša zmaga. Mi se radüjemo dnes toj zmagi, mi ki smo gratali Slobodni v Njem. Mi čütimo notranjo radost, radost naši düš. Kak lepi i veseli je Vüzem že Odzvüna. Od ognja na Velko soboto i od procesije, do velke meše vüzemske, od remenic do vüzemskoga obeda, vse je znamenje velke naše notranje radosti. To je den radosti naši düš, ki živimo v Zveličali. Radi bi bili, da bi vsi čütili to notranjo radost, štero čütimo mi, ar je to den naše radosti, den naše zmage v Gospodi. NEDELA. (Vüzemska). V tisti časaj, so Marija Magdalena, Marija Jakobova i Saloma küpile dišave, da bi šle Jezuša mazilit. I prišle so jako rano prvi den v tjedni k grobi, gda je sunce vzhajalo. I zgovarjale zo se med seov: »što nam odvála kamen od dvér groba?“ Gda so pa poglednole nazáj so vidle odvalani kamen; bio je namreč silno velki. Šle so v grob i vidle mladénca sedeti na desnoj strani, odetoga v beli obleč. I zosagale so se, On pa njim pravi. »Nikaj se ne bojte Jezuša iščete, Nazarenskoga, razpetoga, stano je od mrtvi, ne je tü. Glejte mesto, kam so ga položili. Ite pa povejte njegovim vučenikom i Petri, da ide pred vami v Galilejo; tam te ga videli, kak vam je povedao. Navuk: Do vstanenja vodi Bogi vdano trplenje. Kak bodo naše vesnice lepše? Naša lepa stára navada je, da k vüzmi lepo vred vzememo svoje hiže. Odznotra i Odzvüna je namažemo, popravimo ploté prekopamo ogračeke i nasadimo i posejana vnjé vse ka je potrebno, očistimo dvorišča, jarke, i tak naprej. Vsakša hiža i cela vés zgléda v takšem časi nikam svétešnje. Posebno ešče či grüdji po cestaj lepo zravnano pograbimo i pometemo poti, zgléda cela vés kak lepo oblečena i pomešana deklica i se veselimo tomi rédi i toj čistoči. Nego naše vesnice morajo biti ešče vnogo lepše. Dosta je ešče takšega, ka bi mi lehko včinoli brez posebni trüdov i brez vsej Stroškov i naše vesnice bi dobile ščista novo lice. Samo volo trbej meti pa čüt za lepoto i naše vesnice bodo eden sam lepi velki püngrad, vesélje nam, šteri prebivlemo v njij i tistim, šteri pridejo k nam. Ka lehko vsakša hiža napravi ? Naša krajína je ne bogata, zato tüdi naše vesnice ne kažejo Odzvüna posebnoga bogástva, Vse hiše so proste ništerne jako siromaške. Edno pa lehko napravijo tak bogatci, kak siromacje, to je, da so hiže Odzvüna i odznotra čiste, da so čista dvorišča i čiste ceste. Vsakša hiža naj bo tüdi Odzvüna ometana, pa lepo pobeljena. V oknaj ali pa pred oknami na posebnoj polici ali stolici naj bodo vsigdar rože. Ravnotak bi naj mele v vsakšoj vesnici vse hiže ogračeke kre cest. Tej ogračeki naj bi bili lepo i Skrbno obdelani i nasajeni poleg zelenjave tüdi z rožami, ali pa samo z rožami. Zelenjavo lehko mamo v posebni vékši ogradaj, v ogračekaj kre cest pred hižami, pa naj bodo samo rože. Dajmo mesto rožam po naši vesnicaj. Stari pregovór pravi, da se k tistoj hiži, gde rožice cvetejo i gde se pesmice spevajo, lehko vsigdar približamo. Tam stanüjejo dobri lüdje. Ka pa lehko vsakša ves napravi ? Či je vsakša hiža v vesi čista i lepo ha belo namazana, či so okna i ogračeki skrbno napunjeni z lepimi rožami i plotovje v rédi i ne spotreti, te je že vnogo včinjenoga. Zdaj pa moramo glédati, da dobi cela vés lepo i prijetno lice. Dostakrat je lehko pri posamezni hižaj vse lepo v najlepšem redi napravleno, vés sama pa li nema nikše posebne lepote zavolo toga. Zato moramo vsi glédati, na to, da bodo plotovje v ednoj liniji. Nika ne dene, či má èdna hiža plot z lat, drüga z dések, trétja s kolekov, pri štrtoj pa plót rasté kak pasika. Či bi vse té ploté v lepo linijo spravili, bi cesta jako lepo zgledala. Či je cesta Vednaka, bi morali biti tüdi vsi plotovje v ednoj liniji, či se pa cesta süče, bi se morali tüdi plotovje lepo v okrogloj liniji sükati. Kakpa, da bi morali tüdi pri zidanji hiž paziti na to, da bi bilé vse hiže v lepoj liniji zidane, posebno ešče tam. gde so hiže postavlene skoro na cesto, da nega niti za ograček več mesta. Gledati moramo tüdi na to, da so jarki lepo i vednako skopani. Jarki dostakrat najbole kva- rijo naše vesnice. Znati moramo, da so jarki zato, da po njij voda odtečé iz vesnice i ne zato da se tam zbéra voda, gnojšnice i razna drüga smrdija. Jarki nesmijo biti pregloboki i vsi v ednoj velikoči skopani; ne da si ništerni napravijo cele grabe pred svojimi žami. Med jarkom i hišami bi naj bilo nikelko trate, kre jarkov bi pa lehko nasadili v lepom rédi akacije, ali drügo kakše drevje, štero bi vse v edno formo krožili. Ravnotak bi morali biti vsi mostovje v lepom redi i kelko je mogoče ednako velki. Jako Čüdno zgléda gda je eden most leseni dva metra visiki, poleg njega pa mostiček iz cementa z komaj 2 decimetra šürkov lüknjov. Poleg toga pa po jarkaj vsakši most v svoj kraj gleda mesto dabi ravnotak stali vsi v ednoj liniji. Tüdi či bi se to Popravilo, bi naše občine dosta lepše lice dobile. 2. NOVINE 8. aprila 1928. Letos bomo glédali na vesnice štera napravi lepše i bole skrbno svoje lice. štera vesnica bo mela nájveč rož i gde so plotovje i vulice v najlepšem rédi. Imena najlepši vesnic objavimo v Novinaj. Tisto vesnico pa, štera bo zmed vsej najčistejša i bo mela kaj pósebno lepoga iz rož ali drügi nasadov napravlenoga, bomo fotografirali i sliko v Novinaj objavimo. Čí bomo znali svoje vesnice i svoje dome v lepom rédi i čistoči držati, bo to znaménje, da je tüdi v našoj notranjosti vse lepo i vse v rédi. Malo bogatejše vesnice pa lehko več napravijo. Več občin je pri nas, štere majo lepe letne dohodke, pa ne samo, da s tisti dohodkov nika hasnovitoga ne napravijo, nego tüdizvünešnje lice občine je jako zapüščeno. Takše občine bi poleg drügoga ka smo že prvlé po- vedali, lehko vse jarke lepo cementirale i tüdi pokrile. Ali pa po celoj vesi glihne moste napravile. Kre hiž bi lehko postavile cementnati rob, tak da bi na dva kraja cest bio nikelko vzdignjeni trnac scementnatim robom. Tam, gde se s kolami vozijo v dvorišče bi bio cementnati rob nikelko nižiši. Postavile bi lehko v najlepšem kraji občine lepo občinsko hišo z dvoranov i kopališčom za lüdstvo. Kopališč v našoj krajini ešče nindri nemamo, pa kelko hasni našemi zdrav- ji, či bi se lehko v zimi i v leti večkrat v toploj ali hladnoj vodi dobro Skopali i očistili svoje telo. V prednjejši državaj ma to skoro vsakša občina. K rédi i čistoči v občini spada tüdi kopališče. Či začnemo na té način svoje občine v lepši red devati, bomo včasi vidli ešče drüge potrebščine v naši občinaj. Začelo se bo pomali čiduže bole razširjavati drüštveno i zadrüžno živlenje, ka nam prinesé vnogo dobroga. Prvi delavci za Nemčijo i ništerni naši lüdjé. Zdaj v pondelek v velkom tjédni so se odpelali prvi naši delavci v Nemčijo. Bilo ji je 117 i so bili vsi skoro samo z Goričkoga. Slobod je bio, kak navadno pri takši prilikaj s Ništerni so se delali vesele, vnogim so se svetite skuze v očaj. Z njimi je potüvao delegat Centrale nemške delavske organizacije.. Bio je v Soboti eden tjeden i je sam Spisao vse delavce za imanja različni gospodarov v Nemčiji. Razdeljeni so v male trume po 6, 10 do 25 lüdi za ednoga gospodara. Delegat je zahtevao, da zna v vsakšoj takšoj trami eden delavec nemški. I od zdaj naprej se bo tüdi tak delalo. Šlo bo iz naše Krajine ešče okoli 150 do 200 delavcov, nikelko ešče z gorički krajov, drügi iz dolnje strani naše krajine. Od Sobote proti Lendavi, iz toga kraja je namreč zdaj pri prvoj partiji skoro nika ne šlo. Zbrani bodo ravnotak kak zdaj v mali trumaj od 5 do 25 lüdi i v vsakšoj trami bo morao biti eden delale, šteri razmi nemški. Naše uredništvo je potom nemškoga delegata stopilo v zvezo z nemškov delavskov centralov. Tej nam bodo vse sporočate kak se kaj naši delavci obnašajo i kak so zadovolni Nemci ž njimi. Toga ešče ne poznamo. Nedavno je bio urednik naši Novin pri različni višiši mestaj naše politične oblasti. Povedao je vnogo od Potreb i težav v našoj krajini, pa tüdi zvedo je vnogo takšega, ka njemi je ne ravno preveč dobro djalo. Tak so njemi na priliko v ednom mesti pravili, da od ravnitela v naši občinaj nemajo dosta pohválnoga povedati. Pokazali so njemi, da so v celoj mariborskoj oblasti najbole božno gospodarili občinski poglavarje ravno v našoj Krajini pa v Medjimurji. Jako dosta tožb je bilo i tüdi preiskave so dognala, da so Vnogi poglavarje pri občinski penezaj ne meli čisti rok. Pri vnogi je prišlo to na svetlo, vnogo je takši šteri so svoje nelepo delo pred svetom lepo zakrili. Urednik Je to delo etak zagovarjao : Naši lüdje so ne vajeni gospodariti z imanjom vekše drüžbe, kak je na priliko edna občina. Zadrüžno živlenje je pri nas ešče nej razvito komaj zdaj se začnejo vékšoj v meri širiti kmečke posojilnice, zádrug nemamo skoro nikaj, prosvetni i Orlovski drüštev pa mamo ešče premalo. Z občinskim imanjom i občinskimi penezi so gospodarili prvlé nájveč naši stari notaruši. Od tej so Vnogi tüdi ne bili ravno preveč pošteni. Znali so samo sebi razne poti i drüge stroške preveč dobro zrača nati, za Občinsko gospodárstvo so se pa tüdi v brigi nej pretrgnoli. Tak je našega lüdstva níšče nej vzgojo v tom kak se pravilno i dobro gospodari z občinskim imanjom. Od notarušov so povečini lepi peld tüdi nej dobili, ka so delali pošteno, so delali po svojoj düšnoj vesti, ar je naše lüdstvo po svojoj düši i svojem srci pošteno i pravično. Proračuna delati, za vso občino vsakše leto kaj hasnovitoga napraviti, ustanavlati zadruge i posojilnice, podpérati društva, vzdržavati knižnico i prirejati različne tečaje za širjenje potrebnoga znanja, toga se je naše lüdstvo prvlé nindri nej preveč včilo. Pa tüdi vidli so toga nindri nej, vej bi te že začnoli delati. Tak se je večkrat zgodilo, da so občinski poglavarje sklenoli, da občinske peneze razdelijo med občinanare ar so na sveti nika ne znali ž njimi napraviti, či tüdi je v občini bilo jezero potrebščin. Kak pa, da se je prí tom tüdi zgodilo tü pa tam, da so ništerni občinski poglavarje mislili, da majo sami tüdi pravico do malo vékše šume občinski penez, nego to se vsešérom zgodi. Zdaj že občine majo volo voditi sérše pametno Občinsko gospodárstvo, nego či povemo istino, moramo priznati, do pravoga občinskoga gospodarstva, kak se to vodi ▼ drügi prednjejši občinaj ne poznamo ešče preveč. Znamo, da bi potrebno bilo nekaj včiniti v občini, nego dostakrat si nemremo zmisliti ka bi bilo potrebno. Zato bi nam naj tü oblast priskočila na pomoč i nam z različnimi tečaji za občinske voditele v tom poglédi pomagala mi pa potom že včinimo svoje. MORAVSKI: Bitka pri Monoštri leta 1664. Malošto je med nami, ki ne bi pozno lepoga mesta Monoštra pri Rabi. Čüli smo mogoče tüdi kaj od znamenite bitke, štera se je tü blüzi vršila med avstrijskov in törskov vojskov. Što je hodo v Monoštri, je gotovo ne) zamüdo lepe prilike, ogledati si sliko v baračkoj cerkvi. štera predstavla to bitko. Razen toga nas opomína na te dogodek tüdi spominski križ blüzi Modonec (Moggersdorf), ki ga je dala postaviti leta 1841. občina Monošter. Letos 1. avgusta bo minolo 264 let, kak se je ta bitka vršila, zato smo se namenoli malo bole podrobno pokazati našim lüdem to znamenit bitko, štera se je vršila v našoj bližini. Po nesrečnoj bitki pri Mohači leta 1526. so Törki Vogre popunoma premagali. Zdaj je bila Törkom odpreta pot proti severi. Zavzeli so skoro vso Vogrsko, razen maloga dela na zapadi. Po svojoj naturi so bili Törki divji, roparski nesmileni in zapriséžen! neprijateli krščonikov, ka so ešče do de- nešnjega dneva ostali. Krščenike so imenüvali djaure, ka pomeni vrag. K tomi jih je priganjala ešče tüdi njüva mohamedanska vera, štera pravi svojim vernikom: Kelko več krščenikov vmoriš, telko vekše je tvoje zaslüženje v paradižomi.« Lejko si zato mislimo kak kruto so ravnali s podjarmlenimi krščeniki. Ropali, požigali in morili so po vsej naši pokrajinaj i vnogo lüdi odpelali v robstvo, šteri so več ne vidli svoje lüblene domovine i rodbine, nego so daleč gde v Maloj Aziji zdihavati i trpeli, dokeč je njé smrt nej rešila. Leta 1526. so samo na Vogrskom nalovili 100.000 lüdi i je odpelali v robsto. Malošto od nji je vido ešče gda svoj kraj. Pa Törki so s tem ešče nej bili zadovolni, da so meli celo Vogrsko v svoji rokaj, nego so ščeli šče dale vdreti proti zapadi in si osvojiti celo Evropo. Ščeli so da bi ešče več krščanske krvi predjali, kak so jo že i da bi se obogatili na račun krščenikov, štere so več sto let preganjali in skoro v vsakoj bojni premágali. Pa kak vse, tak se je tűdi törska grozovitost ednok vničila. Boža previdnost je djala: »Zadosta je!« i zvezda törske moči je začnola pomali zahajao. Törki, pred šterimi je pred nikak 300 leti trepetala cela Evropa so dnesdén skoro popunoma potisnjeni iz Evrope. Ravno s tem namenom, da bi razširo törsko oblast proti zapadi, se je napoto leta 1664. velki vezir Küprili Ahmed iz Bude proti jugozapadi, da bi vetro na Štajersko. Njegova vojska je štela nad 100.000 mož. To njegovo namero njemi je prekrižo grof Monteccucoli, iz Nemcov, Francozov, Burgundov, Srbov, šteri so bili skoro v vsej bojnaj proti Törkom, kak tüdi Slovenci posebno Štajarski i kranjski deželaj stanovi, Horvati i Vogri. Povelnik avstrijske vojske, ki je štela približno 70 000 možov. Bila je sestavlena. Obe vojski sta se srečali pri Monoštri dne 30. avgusta. Avstrijska vojska je stala na levom, törska pa na desnom bregi Rabe, prva od Modonec do Monoštra. drüga pa od Spodnjega Sinika do Monoštra. Monteccucoli je znao postaviti svojo vojsko na takzvani Španjolski način, to je po narodnosti, da bi na te način dobo vsak narod poseben delokrog in bi se z tem vekšim viteštvom borili. Na desnom krili so stali casarski polki, v sredini nemški državni polki, na levam krili pa Francozi, Burgundi, Srbi, Slovenci, Hrvati i Vogri. Velki vezir, vören törskoj taktiki je poslo nekaj čet proti Štajerskoj z naročilom da naj preplavajo Rabo prí Ženavcaj in napadnejo krščansko vojsko od strani. Ali Monteccucoli je ešče pravočasno zvedo za njegovo namero i poslo nikelko polkov proti Rabi, i da bi tüdi od drüge strani bili zavarovani proti takšoj nevarnosti pa je poslo tüdi nikelko polkov proti Kermedini. Dosta skrbi njim je delalo tüdi to, da so meli malo živeža, zavolo toga je zavladala med kršč. vojaki nezadovolnost ie teško so čakali in neso dosta vüpali na zmago. Ponoči 1. avgusta so Törki preplavati Rabo in okoli 9. vöre z velkim krikom napadnoli ves Mostince i jo zaseli. Avstrijci, so je šteli vrčti iz vesi ali Törki so raj zgoreli v hižaj, kak pa da bi zapüstili ves. Bitka je trpela do 1. popoldne. Pretrgao jo je močen dešč i obe vojski sta mogli prekinoti boj. Kak pa se je zvedrilo se je boj nadaljüvao. (Dale sledi.) Ništerni bi nas pri tom radi malo dregali: Mi smo pisali v »Novinaj«, da so Nemci šteli meti iz naše Krajine 1000 polski delavcov za svojo državo. Leta 1922. so že bili naši delavci v Nemčiji i Nemcom so se povidli, zato so je šteli zdaj tüdi meti. Naša držáva je pa štela, naj se napravi pogodba med našov državov i Nemčijov, da se našim delavcom nede moglo kaj takšega zgoditi, kak se njim je zgodilo 22. leta, da je marka spadnola i so prišli naši lüdjé brez penez domo. Zato se je zdaj sklenola pogodbo, štera vala za vse delavce v našoj držávi, ne samo za našo krajino. Po toj pogodbi majo delavci iz naše države vsi tiste pravice kak domači nemški delavci, i či bi marka kaj spadnola, telko več penez, za kelko je marka menje vredna. Nemci pa vsej delavcov iz cele države ešče ne poznajo zadosta. Zato so pravili, da vzemejo letos samo za probo nik to delavcov i to iz cele države 500, i či se tej delavci dobro skažejo, ji vzemejo drűgo leto dosta več. Komi te zdaj naj zamerimo ? Pri tom deli nemremo zameriti našoj državi, či je zahtevala, naj se vzemejo delavci iz cele države ar držáva mora skrbeti za vse pokrajine z ednakov skrbjov. Našima poslancoma smo pa dužni samo velko zahvalo, da sta nam mogla to dobroto spraviti, da ide od tej 500 lüdi samo iz naše krajino dosta več kak Polovica v Nemčijo. I nemški delegat je že naprej povedao, da drügo leto vzorno samo iz naše krajine mogoče do 8 jezero lüdi. Ništerni lüdjé pa, šteri so nigdar ne z nami držali, i šteri toga nigdar neščejo znati, či mi kaj dobroga napravimo, bi zdaj radi nika gučali, da mi prej samo obečavlemo, ne včinimo pa nika. Nego istina je ravno inači: Mi malo obečamo pa vnogo včinimo. Par ladi se pa vsigdar najde, Šteri po tistoj rokej kučejo, štera njim kaj da. Hvala Bogi, da v našoj Krajini takši lüdi níšče preveč ne štima. 8. aprila 1928. NOVINE 3. Vrag i pivska düša. V ednom semenišči je bila lepa stara navada, da so semeniščniki na god svojega ravnatela dobili večér vseli lagviček piva. To so si mladi gospodje navadno sami na pipo vdarili i so lagvi v najvekšem — dobročütenji — pomali vzeli mokroča. Nego po dobroj staroj navadi so več kak eden lagev tüdi nigdar ne smeli dobiti. Pri ednoj takšoj priliki se je pa mladim gospodom vidlo, da je eden sam lagviček za vse, ti nikelko premalo. Ravno so bili najbogše vole, pa njim je lagviček začno füčkati i samo nikelko pen i zadnji skuz so ešče strosili iz njega. Kak smo že vsi lüdje nagnjeni bole k božnomi, tak je tüdi té mlade gospode obišla grešna žela po ešče ednom lagvičeki piva. Znali so, da njim gospod ravnatel, šteri se ešče drži stare dobre navade, toga nikak ne dovoli. Záto so v svoji bistri glavaj zgrüntali pametno miseo, kak pridejo do ešče ednoga lagvičeka pive. Prek semenišča, na drügom kraji ceste, je bila edna oštarija. Mladi gospodje so stanüvali v prvom nadstropje zato so sfüčkali kelnari, šteri je pribežao od okna i njemi vrgli doli edno pismo. Kelnar je pismo prečto i je včasi na to ročno prikotao lagviček piva pred semenišče. Semeniščniki so spüstili doli vože i kelnar je privezao lagviček na vože, štero so mladi gospodje začali pomali gori vlečti. Vse to so delali jako mirno i tiho ar je odspodi pod njüvimi sobami stanüvao sam gospod ravnatel. Ali nesreča nigdar ne počivle. Tak lepo se je zdigavao lagviček či duže više i mladi gospodje so si od veselja menoli roke i cmokali z jeziki. Na ednok pa samo, gda se je lagviček zdigavao ravno mimo ravnatelovoga okna, se odpre tisto okno i ravnatel z obema rokama potegne lagviček v svojo sobo. To ga maš! Ešče vože so püstili pa vsi razbežali v svoje postele. Naskori je prišao ravnatel sam v sobe gde so bili mladi gospodje ali vse je bilo mérno i vsi so spáli i smrčali, kak da bi že tjeden dni verostüvali. Zato je ravnatel odišao nazaj v svojo sobo, zajtra zaran pa, gda so mladi gospodje že stanoli, je pitao ednoga najbole prefriganoga sémeniščnika, ka se njemi je kaj sanjalo to noč. »Ja«, pravi te mladi gospod, nekaj se mi je že sanjalo gospod ravnatel, ali ne vem, či vam kaj takšega lehko povem.« »No, samo brez skrbi povej !« njemi pravi ravnatel, šteri je to jütro ne bio ravno posebno slabe vole. »Znate gospod ravnatel«, pravi te mladi prefrigani gospod, sanjalo se mi je, da sam bio med nebeskimi angelci i smo nesli edno blaženo düšo v nebesa. Prišao je pa vrag pa nam je düšo vzeo." Vsi mladi gospodje so se skrivma smejali pod nosom i tüdi gospodi ravnateli samomi se je povidlo, da se je té mladi gospod tak dobro odrezao. Zato je pravo: »No, či je tak, te angelci nazaj dobijo to blaženo düšo« i dovolo njim je, da so lagvičeki na najbole svétešnji način vzeli blaženo — düšo. Pameten odgovor ednoga norca. Peter Hunold, jezuit pripovedüje, da je meo Ferdinannd II., rimski casar po navadi tistih časov dvornoga norca po imeni Tonata, ki njemi je vsaki den morao pri stoli dvoriti. Fajnščekove dni pa norc preminé; dugo so ga iskali i nazadnje ga najdejo v cerkvi sv. Štefana. Na pitanje, zakaj je v tom časi premino iz casarske hiže, odgovori norc sledeče: „Celo leto ma Bog dosta za opraviti, da veliko gospodo i priproste spre- jema i poslüša, te mi siromaški, norci nemremo na vrsto príti; te dni pa, kda drügi obnorijo, moramo mi pametni biti i Bogi, ki se v sv. Zakramenti viditi da, ji je od več svojih prijateljev zápüščen približati pa njemi podvoriti." * Dva vínskiva trgovca, šteriva sta večkrat vino prek mere krstila ali pa sama novo delala, sta prišla vküp. ,,No, kak se ti kaj godi ?“, pita prvi. „Slabše kak mojemi vini. Moje vino so lepo vö püstili, mene pa vütro notri zaprejo. e Nekši gospod si je dao v ednoj vesi vlasé rezati. Okoli je pa ves čas hodo pes i jako gledao proti gospodovoj glávi, gda njemi je kmet rezao vlasé. Zato pravi gospod: »Lepoga psa máte, pa kak rad gleda, kak ví vlasé režete.« „To ne, kak vlasé režem“, odgovori kmet, „nego večkrat se mi zgodi, da komi falaček vüha odreženi, zato tak čaka pes tü.“ * Pijanec se je opotekno v kilometerski kamen prí cesti pa pravo : »Dečkec, ne boj čemeren.« Nato seje vdaro v telegrafski drog: »Gospod, naj mi ne zamerijo. Potom je pa prek jarka telebno i drapno v edno jablan: ,,Naj mi odpüstijo gospa, vej tű počakam, dokeč ta tisnoča ne miné." Murska Sobota. — G. Ferdo Križan kraleski notar v Soboti je dobo dukši dopust. Mesto njega opravla notarske posle zdaj g. Karol Jagodič notarski kandidat v ravno tisti prostoraj v hiži g. Peterka. — Najlepša Vila v Soboti se oda po fal ceni. Pozvedi se v Martinišči. — Odvetnik dr. Arthur Geiger odpre 16. aprila znova odvetniško pisarno v Soboti v hiši trgovca g. Šamuela Heimer v Kolodvorskoj vulici. — Sobočka vaga i trg. Kak lüdstvo v našoj krajini dobro i pazlivo čté vse ka je v Novinaj, se vidi iz toga da smo dobili že tüdi iz drügi vesnic ništerne misli k člankom »Za bodočnost Sobote«. Iz edne vesnice so nam prišli pravit razmeten moški, naj bi omenili tüdi, da je potrebna za Soboto inačiša občinska vaga kak je ta. Ta vaga prej vsigdar menje pokaže kak drüge vage. Po toj vagi prej zgübi živina či par vör hodi do 20 i 30 kil. Te moški so nam pravili, naj bi si Sobota takšo vago spravila, kak so jo oni že vidli, da má Odzvüna poseben kazalec, šteri pokaže kelko kil vaga kakša reč na vagi. Zdaj pa prej samo tam iz tiste kučice skrči kelko kaj vaga, nišče pa ne ve či je ne kaj menje ali več povedano. Zavolo placa smo pa dobili pismo, naj bi Sobota tüdi za senje vékši plac mela ne kak zdaj, da prej morajo »senjargje po trnacaj poginoti«. Slovenska Krajina. — Blažene i blagoslova pune Vüzemske svetke naj naklonijo nebesa vsem našim naročnikom, čtevcom i prijatelom. — Uredništvo i upravništvo Novin. — Zahvala. Vsem, ki so me na god sv. Jožefa pozdravili se tem potom prav toplo zahvalim. — Klekl Jožef vp. plep. narodni poslanec. — Vesele vüzemske svetke želi vsem bratom Orlom i vsem Bogojančarom Franc Horvat, vojnik, štab. V. armije Niš — Srbija. — G. dr. Makso Peterlin kraleski notar v Lendavi je za stalno imenüvani na tom svojem mesti. Pri toj priliki se je z lepimi darovi spomno Vnogi dobrodelni ustanov v našoj krajini, med drügimi je darüvao tüdi za naše Novine 2000 dinarov. Za vse te plemenite dare, se njemi srčno zahvalüjemo. Gospod kraleski notar, šteri se je s svojim lepim obnašanjom našim lüdem jako prilübo, misli meti med tjednom ništerne dni urádne dneve odzvüna Lendave. Mogoče v Črensovci, ali Beltinci i Dobrovniki, da bi našim, lüdem iz tej krajov ne trbelo tak daleč hoditi v Lendavo po svoji poslaj. S tem pokaže samo svojo lübezen i naklonjenost našemi lüdstvi. Mi njemi pa k imenovanji iz srca Čestitamo. — Pozdrave iz Amerike pošilajo i želijo vesele Vüzemske svétke vsem domačim, naši amerikanski naročniki. Med njimi nam pošila lepo pismo iz Čikage Ana Frank, rojena Benkovič. Sporoča nam, kak živéjo naši lüdje v Ameriki, kama so bili prisiljeni oditi, da si slüžijo svoj krühek. Novin se vsigdar razveselijo, gda je dobijo do rok i zvedijo kaj iz domačega kraja. Naši lüdje se pa tam daleč prek morja tüdi dobro giblejo. Majo pét katoličanski drüštev, kakti Sv. Ivana krstitela, Sv. Martina, Sv. Križa, Sv. Ane i cerkveno pevsko drüštvo „Jezero”, štero ob nedelaj v cerkvi posebno lepo zaspevlo naše stare Slovenske pesmi, tak da njim segne do srca i mislijo, da so doma v stárom kraji pri svoji lübleni domači. V takšem čaši si vsi želejo, da bi kem prvlé lehko pá nazaj prišli v svoj rojstni kráj, gde so obprvim zgovorni sladke reči „ajta“ pa „mama“. Mi se vsem našim Amerikancom srčno zahvalimo za njüve pozdrave i želenja, prosimo dobroga Boga, naj tüdi njim podeli vnogo blagoslova i veselja v Vüzemski svetkaj. Želemo samo, da bi se vas ešče več oglasilo večkrat. Vsakši glas iz Amerike nam je ešče prav posebno dragi pa mili. Po tom znamo kak živete vi tam, iz naši Novin pa zvedite kakše so naše nevole i težave. Pošilamo vam ešče ednok vsi. posebno pa urednik Novin srčne pozdrave. — Črensovci. Tüdi pri nas se je zbüdila miseo za orlovsko drüštvo. V začetki toga leta smo se zbrali v hiži ednoga domačega dečka i gospod kaplan so nam razložili potrebo društva, da se vzgojio pošteni domači moški i ženske. Zbralo se nas je 25 i smo si zvolili že tüdi začasen odbor pod predsednikom Matilom Kostrič. Drüštvo ma vsakiva dva tjedna sestanke i seje po potrebi. Zdaj se pripravlamo za igro i drüžinski večer. Domačini nas lepo podpirajo i smo dobili od njij za Poslovne knjige i drüge potrebščine že 120 Din. Bog plačaj dobrim darovnikom, kak tüdi domačemi gospodi kap. lani šteri so kakti düša celomi drüštvi. Dečko iz Črensovec. — Kapela. Daleč okoli poznani i prilübleni plebanoš pri Kapeli g. Martin Meško, so obhajali preminoče dni 40 letnico kak so kapelski plebanoš. Gospod so naročnik i podpornik naši listov i velki prijatel našega lüdstva, zato njim k tomi lepomi svetki tüdi mi iz srca kličemo, naj ji dober Bog ešče dugo ohrani svojim faranom i nam vsem. — Lotmerk. Prosvetno drüštvo lotmerčko ponovi na Splošno želo občinstva lepo Zgodovinsko igro »Ben Hur« na belo nedelo, to je 15. toga meseca ob 3. vöri popoldnevi. Vableni so posebno lüdjé iz naše Krajine. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, Vzemite INKA. Glažek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdravje. Minéjo pege, piščajci, razpokali a i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJA-LA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi i vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — Opozarjamo vse živinorejo posestnike govenske i konjske živine i svinj na dnešnji Oglas ,,Govedomedika", jugoslovenske razpošilalnice zdravil za govedo, konje i svinjé iz lekarne pri sv. Antoni v Maribori, Kopališka ul. 11. — Za siromaško deco, štera majo svoje očé v drügi državaj je ministrstvo za socijalno politiko oblübilo podporo. Podporo bo delila Vincencijeva drüžba za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani Mestni trg 8./I. Zato prosimo naše gospode plebanoša, da pošlejo podatke takše dece v svojoj fari toj drüžbi. Pri seznami te decé naj bodo za vsako dete naslednji podatki: 1. ime, rojstni kraj i rodbinski podatki. 2. Gde i pri kom se nahaja dete. 3. ime i stan matere i drüge dece i družinske razmere, da vláda siromaštvo. 4. Ime i kraj očé (či je znano). 4. NOVINE 8. aprila 1928. — Čl želete biti zdravi, či želete občuvati mladostno svežost, poslüžite se dnevno za svoje zdravje 1.) Fellerove Elsa-žajfe za zdravje i lepoto (Elsa žajfa lilijasta, mlečna, glicerínova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za briti); 2.) Fellerove Elsa pomade za čuvanje lica, i kože, štera hitro odstrani sunčene pege, pokanje kože i piščajce; 3.) Fellerove močne Elsa pomade za rast vlasi, štera brani pred izpadanjom vlasi i napravi iz trdi vlasi mehke i gibke. Za probo 5 falatov Elsa žájfe 52 Din«; 2 lončeka edne ali pa po 1 lončeki vsake Elsa pomada 38 Din. Razpošila lekarnar (apotekar) Eugen V. Feller v Stubici Donjoj Central a 146. Hrvatska. — Zahvala na predlog narodnoga poslanca g. Ivana Jeriča mi je ministrstvo za socijalno politiko podelila 600 Din podpore, za štero se tak gospodi! poslanci kak ministrstvi na tom mesti iz srca zahvalim. Janez Cör invalid, — Dár! na Martinišče: Dr. M. Peterlin, D. Lendava 2500 din., G. Hartner M. Sobota od sodnijske razprave 500 din., Dr. Fr. Hajoš D. Lendava 300 din., N. N. 10 din., Magdič Jurij Renkovci 5 din., v tišinski fari nabrano 9 metrov krumplov i 200 belic; v Beltincih 15 je olija, v Gradišči i Črncih 4 1. olija i 43 belici, v Satahovcih 3 1. olija i 2 kg. masti pa 75 belic, na Ivancih 2 l. olija i 30 belic, na Melincih 4 1. olija, v Krogi 5 1. olija 3 kg. masti pa 100 belic. Naj sv. Jožef vsem bogato poplača. — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjski predmeti, potrebščine za briti, toaletni predmeti ali ovak prikladne reči, instrumenti za muziko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenae mi v velkom ceniki, šteroga dobit brezplačno, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthnar Ljubljana št. 945. — Romanje na Trsat se vrši letos samo ednok i to k Risalom od 26. do 28. maja. Polovična vožnja je že dovoljena. Vnogi, šteri so lansko leto romali, želejo iti tüdi letos, tak se njim je povidlo. Drügi pa, šteri so lansko leto ne odili, lehko idejo letos. Polovična vožnja iz Sobote do Sušaka i Trsata i nazaj košta 155 Din. 50 p. Vsi romari bodo na posebnoj ladji napravili mali izlet po morji na otok Krk. Prijaviti se trbe pri „Svetoj vojski v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Izobraževalna drüštva plačajo od gledališč predstav 10 procentov takse ne 20 procentov kak je bilo prvlé i je za to nikaj ne potrebno zavolo umetniškoga značaja igre. Domača politika. Slovenščina v parlamenti. Naši demokrati, bi se radi dnes postavili v Belgradi za nikši braniteli vsega ka je slovenskoga. Gda so bili oni v vladi so ne šteli niti priznati, da je slovenski jezik posebni jezik i slovensko lüdstvo posebno lüdstvo štero se loči od Hrvatov i Srbov. S tem, da so sami sebe zaničavali i prek reda hvalili samo Srbe, so se Šteli pred Srbi lepe delati. Vse ka so v Belgradi napravili, je bilo prav te, gda so bili oni v vladi. Či se je pa što kaj pritožo proti deli vlade, so kričali, da té dela proti državi. Zdaj pa, gda je prišao na vlado dr. Korošec šteri gleda samo na to, da bo v državi kem vekši réd i pravičnost, krivijo njega za vse tisto, ka so prvlé sami zagrešili. Da bi se pa pred lüdmi pokazali, zahtevlejo tüdi vsigdar od vlade kaj takšega ka je skoro nemogoče. To pa zato, da te lehko pred lüdmi lepo gučijo, ka so oni vse šteli napraviti, samo, da je Vlada ne Štela. Zdaj ne davno je v parlamenti v imeni demokratov i radičovcov zahtevao poslanec Pucelj, naj se vsi zapisniki v parlamenti vodijo v trej jezikaj. V srbskom, hrvatskom i slovenskom. Tak da bi morali vse govore v parlamenti trikrat tiskati i je prestavlati na vse tri jezike, ka bi samo delo i Stroške povekšalo. Dr. Korošec je že itak odločo da Se tisti govori, šteri so govorjeni v Slovenskom jeziki, tiskajo v slovenskom jeziki, drügi govori pa v tistom jeziki, v šterom so bili govorjeni. Zato so Puclji lepo odgovorili zakaj je toga on te ne včino, gda je bio on minister. No nego po Svoji novinaj so vseedno jako lepo pisali, kak so bili oni za slovenski jezik v parlamenti, naša stranka pa proti. Zakon o nošenji orožja. Na predlog notranjega ministra dr. Korošca je bio Sprejeti novi zakon za vse tiste, šteri majo orožje. Po novom zakoni vsakši gospodar orožja javi Samo ednok Svoje orožje i dobi orožni list, šteri velja ves čas naprej. Ne kak do zdaj, da So lastniki orožja morali vsako leto javiti orožje i vsako leto plačüvati orožni list. Demokratom je tüdi to ne povoli í so kričali proti tomi. Posebno so kričali proti tistomi členi, gde se pravi, da tisti vojaki, šteri so prinesi iz vojske kakše stare pükše s Šterimi so se vojüvali domo zaspomin, da te pükše lehko obdržijo. Pribičevič je zakričao dr. Korošci, da to vala samo za Srbe. Dr. Korošec njemi je pa odgovoro, da či je prinesao tüdi on kakšo pükšo iz bojne, da jo tüdi on lehho obdrži ka so vsi poslanci z velkim Smehom Sprijali. Bogoljub Kujundžič je postao po pokojnom dr. Kočiči novi poštni minister. Novi minister je radikal i po svojem zvanji advokat. Albanija zaprla mejo proti našoj državi ar se je prej pojavo v naši krajinaj kre albanske meje tifus. V istini je pa tifus v Albaniji, nego tü ma že pa prste lekar Italija zmes i bi radi med tem časom dukeč to meja zapreta pripravili več trup Kačakov i je poslali v našo državo. Nego mi bomo že znali napraviti red. Za Vüzemske svetke je delo v parlamenti zaklüčeno i poslanci so oepotovali iz Belgrada na počitnice za nikelko dni ar So vsi že močno zmantrani. Svetovna politika. Volitve v Nemčiji i Franciji. V Franciji se bodo vršile aprila v Nemčiji pa maja meseca. Oboje volitve so tüdi za nas velkoga pomena, ar se pripravla tesna prijatelska zveza med Nemčijov, Francijov i našov državov. Z Francijov srno mi že itak po posebnoj pogodbi zvezani, zdaj bi k toj zvezi pristopila ešče Samo Nemčija. Podpérajte i čtite „NOVINE!" Prekm. Posojilnica v M. Soboti r. z. z. o. z. ima svoje uradne ure od 1. aprila 1928. naprej in sicer: ob delavnikih od 9 do 13 in od 16 do 18 ure, ob nedeljah in praznikih od 9 do 11 ure. Načelstvo. Cerkev. Preganjanje v Mehiki se nadaljavle. Vmorjeni je že prek 150 dühovnikov i na jezere drügi verni katoličanov. Vsi püšpeki so stirani iz države. Po celoj Mehiki je prepovedano, da bi opravlali dühovniki slüžbo božo, cerkvi so zaprete, špitali, za štere so skrbeli redovnice ali nüne so prazni. Calles prezident te države izvaja zakone, po šteri Cerkev nesmi meti nikšega imanja, v državi nesmi biti nikši dühovnik šteri je ne domačin, domače dühovnike pa silijo naj se oženijo, da njim te dopüstijo opravlati szlüžbo božo, nego toga nešče niti eden dühovnik včiniti. Vse to velko preganjanje, štero je zdaj nikelko bole na drobno popisano v Marijinom listi, se vrši v dnešnji časaj, gda se svet rad oponaša s tem, kak je kulturen i spoštüje pravico i slobodo vesti. Sveti oča rimski papa so zdignoli glas, naj se gene svet i naj protestira proti tomi deli, štero je sramota za dnešnji čas. I genole so se krščanske države i kraščanska društva i so začnoli protestirati proti tomi krvoločnomi klanji nedužni Katoličanov, gda mantrajo i strelajo deco, ženske, moške, dühovnike samo zavolo toga, ar priznavajo da so katoličani, i da ščéjo živeti po navukaj svete Cérkvi. Tüdi drüštva naše krajine so sprijala i podpisala protest proti tomi preganjanji, šteri se glasi: Mi zvesti sinovi in hčere verne- ga slovenskega naroda, združeni v občestvu vsega sveta najodločneje Protestiramo, da se mehikanskim katoličancom kratijo in nasilno zatirajo najprimitivnejše pravice podložnikov kulturne dežele, ki jih priznava mednarodno pravo vseh modernih držav. Izjavljamo, da ne bomo nehali klicah in pozivati ves svet, dokler sé ta kulturni mladež dvajsetega stoletja v Mehiki popolnoma in z zadoščenjom ne izbriše. V svesti si zmage prisegamo Kristusu Kralju večno ljubezen in zvestobo in ponavljamo obljübo, da hočemo žrtvovati vse, da se kraljestvo božje, naša sveta mati katoliška Cerkev, na svetu čimdalje bolj razširja in utrjuje. Versko gibanje na Angleškom. Med angleškimi protestanti je bilo že duže časa vekše nagnenje k katoličanskoj Cerkvi. Vnogi protestanski pastori so že darüvali meše tak kak katoličani, čuvali v tabernakuli stalno hoštije, rabili pri cerkveni opravilaj takše obleke kak katoličani i sploj v vsej zvünešnji cerkveni opravilaj so posnemali katoličanske obrédi Tüdi spoved so po ništerni krajaj vpelali. Od edne strani je bilo to lepo znamenje, da se ščéjo tak protestanski duhovniki, kak tüdi lüdstvo povrnoti v velkoj vnožini nazaj v katoličansko Cerkev. Višiši protestanski dühovniki pa zgüblajo či duže bole oblast nad najžišimi, šteri so se popuno približali Katoličanskoj Cerkvi. Ali na drügoj strani je pa gračüvala že tüdi, zmešlinga. Dostakrat, čl je človek prišao v Cerkev, je že ne znao, ali je v protestanski anglikanskoj cérkvi ali v katoličanskoj. Tomi so šteli napraviti konec angleški protestanti sami. Njüvi püšpeki so sprevidli, da nižiši dühovniki pravzaprav nesmijo po svojoj voli spreminjati obredov i se to mora nikak z posebnim cerkvenim zakonom določiti. Zato so predložili novi obrednik, šteroga mora po njüvi pravilaj angleški parlament potrditi. V tom novom obredniki so dovolili vse navade, štere so dühovniki vpelali po katoličanskoj Cerkvi. Ali parlamént je toga novoga obrednika nej sprijao. Za širjenje Katoličanske Cérkvi na Angleškom je to jako velkoga pomena. Tam namreč lüdje trumoma prestoplejo iz protestanske anglikanske vere v našo Cérkev. Obredi v anglikanski cerkvaj so pa gratali tak podobni katoličanskim, da je vnogo lüdi že mislilo, da je anglikanska ali katoličanska vera že itak ednaka. Zdaj pa, gda je te novi obrednik ne bio sprejeti bo denok za vse jasno da stopijo ali v Katoličansko Cerkev ali pa ostanejo pri anglikanskoj veri. Bazilika narodov. Na Olskoj gori v Svetoj zemli ščéjo postaviti velko novo cérkev štera bo posvečena edinstvi vsej narodov. Olska gora je edno zmed najznamenitejši krajov iz Zveličarovoga živlenja. Tü je dober Zveličar prelevao svojo krv, s šterov je odküpo narode, tü je večkrat bio s svojimi apoštoli, tü je včio njé moliti najlepšo molitev: „Oča naš." Rimski papa so darüvali že v te namen 75 jezero lir. Preganjanje Katoličanov tüdi na Kitajskom. Nesrečna kitajska revolucija je že miljonom lüdi vzela krüj, da se morajo seliti iz ednoga kraja v drügi kraj i sto i sto jezeri so že zgübili pri tom svoje živlenje. Nego kak vsigdar, morajo pri takši pri- likaj tüdi na Kitajskom trpeli ravno katoličani. Naš misijnar Kerec šteri je ves čas tam v tej zmešani časaj, je bio že večkrat v smrtnoj nevarnosti, ali vsigdar se je srečno rešo. Poleg vsega je pa veséli i zadovolen i piše večkrat na vse kraje. Mi njemi žele* mo samo dosta božega blagoslova pri njegovom lepom deli. 8. aprila 1928. NOVINE 5. Zdrávje. Kajenje. Na vnogi nagrobni križaj je zapisano: ,,Mro je v Gospodi“ pravilno bi se pa lehko glasilo: „Vmoro se je s kajenjom.“ Vsi mladi dečki, štere vidimo s cigaretov v vüstaj so samomorom i to ne samo svojega tela, nego tüdi razum njim grata menje bister i obnášanje se poslabša. Tüdi odraščenomi človeki močno škodi čemer nikotin, šteri je v tobaki, nego telo odraščenoga človeka se tomi čemeri nekam pomali privadi. Pri mladi lüdej pa strašno kvarno vpliva kajenje na srce i plüča i takši šteri začne rano kaditi je dosta bole podvrženi različnim betegom kak drügi. Jasno se vidi to pri ciganaj. V prvejši časaj so cigani bili dosta bole močni kak dnes. Glavni zrok tomi pa, da ciganski rod gračüje slabejši i se med njimi začajo vnoge bolezni širiti, leži v tom, da začnejo že mala ciganska deca kaditi. S tem si oslabijo srce i pokvarijo plüča i telo zgübi potrebno moč proti betegom. Strašijo se v noči dostakrat deca, skočilo iz postele, kričijo, gledajo prestrašeno v kakši kot, či je pa v tom stanji kaj pitamo se ne vzdramijo nego pomali vležejo nazaj i zaspijo. Zajtra po navadi nevejo dosta od toga, samo telko, da so meli kakše teške senje. Kakša posebno bolezen je to ne. Pride največkrát od toga, da starši deco sagajo s kakšimi strašnimi rečmi, ali pa deca vidijo kaj takšega ali čüjejo pripovedavati. Zato je bogše deco vsigdar miriti kak pa sagati. Deca naj plavajo! To jako dobro dene de detečemi teli i krepi zdravja. Plavati se včijo lehko že 4 let stara deca. Damo njim kakši mehér v roke, da se ne bojijo i za eden časek bodo že sama silila v vodo. Kelko več so deca v vodi, telko bogše je za njé, nego, da bi preveč bila v vodi, je tüdi ne za priporočati. Najbogše je, či deca redno po dvakrat na tjeden davajo. Betežen na jetiki ali sühom betegi naj pazi na eto: 1. Gda plüje, kašla, kiha ali se smeje, kriči, naj dene pred vüsta roko ali robček. 2. Svojo posteo ali sto naj má kelko mogoče vkraj od drűgi. 3. Obleko, posebno spodnjo obleko naj ma posebi i jo da posebi prati. 4. Žlico, nož i posodo za jesti naj ma posebno i jo dá posebi prati. 5. Naj ne plüva nakla, nego v plüvalnik, v šterom je razkuževalna tekočina. 6. Roke naj si večkrat na den opere. 7. Ne küšüje naj nikoga, posebno dece ne. 8. Svoje stanovanje naj zrači i čisti i naj ne stopi v zakon dukeč je ne ozdravo. Sühi beteg je ozdravili či se včasi v začetki pazimo i včinimo vse proti njemi, ka nam zdravniki predpišejo. Najbogši doktor proti tomi betegi je pa zrak i sunce, zato hodimo kem več na zraki i sunci i svoja stanovanja dobro i pogosto prezračimo. Dijaško polje. Božič in Velika noč, dva mejnika v šolskem življenju. Vsak izmed nas vaju težko pričakuje, težje celo, kakor pričakuje velikih počitnic. Je nekaj, kar veže naše duše za ta dva praznika, kar se težko da z besedo ujeti, Naše duše v teh dneh žive drugo življenje, polno notranjih lepot in radosti. Skrivnosten je Božič: Bog Sin postane človek; še bolj skrivnostna pa je Velika noč. premagana je smrt, po trpljenju je odrešen človek. V najtišjih svojih trenutkih doživljamo te skrivnosti: z vso svojo dušo verujemo vanje, v njihovo skrivnostne resničnost. Duša v takih trenutkih moli, se Pogovarja z Bogom, Očetom, Prijateljem, večno Ljübeznijo. Naše duše so v .takih trenutkih otroške, čiste, oproščene od vsega, kar je zemeljskega, človeškoga, izgorevajo v božjo dopadljivost. Velika noč, Vstajenje! Moč je v Tebi; moč, ki je ne daje svet; moč, ki jo daje le vera. In mi si Želimo moči, nepremagljive, vseustvarjajoče. In zato si, Velika noč, našim dušam tako draga; draga nam mladim, ki Želimo ostati večno mladi, čisti, močni delavci v ljudstvu, ki nas je dalo, ki nas ljubi. V Tebi se hočemo zanj žrtvovali. Aleluja ! GOSPODARSTVO. Kakša hrana je potrebna sadnomi drevji? Sadnomi drevji je najbole potreben dušik, fosforova kislina i kalij. Tűdi Vapno je dostakrat potrebno. Obprvim za to, ka daje dobro hrano; Obdrügim pa zemlo zbokšava. Dušik je potreben takšemi drevji, Štero poganja vse puno pogonkov, ne raste pa nikaj. Takše drevje poznamo po tom, ka má ménše i bole bledo listje. Če takšemi drevji gnojimo z dušikom, njemi pomoremo da bokše raste i rodi bole tečen sad. Na dušiki je jako bogata domáča gnojšnice. Med umetnimi gnojiti pa čilski soliter. Preveč dušika pa nam drevje pokvari. Preveč raste, malo rodi, sledkar zori sad i tüdi prle pozebe. Fosforova kislina jako dobro pospešüje rodovitnost drevja. S samov fosforovov kislinov gnojimo te, či nam drevje preveč raste i malo rodi. Kalij je tüdi jako redilna snov za Sadno drevje. V žmetnoj zemli, kak je od Odranec proti Lendavi je dosta te snovi ali proti Soboti je pa fali, ar je zemla lejka, peščena. Zato bi te Umetni gnoj v toj okolici dobro prišeo. Vapno je dobro posebno za slive, črešnje i breskve. Važno je zato, ar z se vapnom zemlja zbokša. Z vapnom gnojena zemla postane bole topla i rahjlejša. To je pa za Sadno drevje velke vrednosti. Na mokroj, mrzloj i žmetnoj zemli je sadno drevje rado rakovo i se rado süši. Z vapnom se pa te bolezni najbole preženejo. Vapno hasni najbole tam, kde se nahaja v zemli dosta dušika. Vse naštete vrste gnojil dajemo drevji z dobrim komposom. — Kompost je mešanica iz zelene trave, konjski odpadkov, zemle, pepela, praja iz zmleti kosti i živinske krvi. Vse to nosimo na prostor, šteri je v to pripravleni. Na leto po 4 do 5 krat prekopana i v süši tudi poljemo i na te nečin dobimo dober kompost — i tü- di z živinski gnojom. Z gnojšnicov damo drevji dosta dušika i kalija. Dosta kalila ma v sebi tüdi pepeo. Pepeo pa ma tudi nekaj maloga fosforove kisline. Vsa ta gnojila pa trebe dobro spraviti v zemlo, da je rastline lejko sprejmejo. Vsa ta umetna gnojila mamo mi doma, če gnojimo drevji z gnojšnicov, vapnom, pepelom i komposom. Kak se goji sviloprejka? Beličice, štere so sviloprejkini meteki Znesli v jeseni, se na sprotoletje položijo na kakši trdi papir ali na pokrivalo kakše papirnate škatule, tak da ma okoli kakši 2 cm visiki rob. Papir mora biti z iglov vse prelüknjani, tak da lehko pride zrak tüdi odspodaj k beličicam. Za 1 unčo ali 25 gramov je zadosta papir ali pokrov s površinov dve kvadratni decimetrov. Na beličice pa položimo ešče dva papera, šteriva moramo na gosto prelüknjati z debelejšim cvekom; tam te lehko idejo gosanice skoz, gda se zležéjo. Čl beličic nikaj ne bi segrevali, bi se legle celi mesec. Či je pa denemo na toplo i to najbogše tak, da je mamo v začetki malo bole na hladnom sledi pa či duže na toplejšem mesti, se zležejo v dvej do trej tjednaj. Najbogša je toplota do 20 stopinj Celzija, samo, gda se začnejo gosanice že lečti, je dobro toploto zdignoti na kakši 25 stopinj. V tom časi, gda se gosanice ležejo je zato dobro zdignoti toploto, da se vse zležéjo v najkračišem časi. Tiste gosanice, štere so se zlegle nikelko prvlé je dobro djati na malo bole hladno mesto, da v tom časi, gda se drüge ležejo, ne zrastejo preveč. Dobro je če mamo beličice v začetki na tlej, i je devamo vsakši den či duže više pa bliže peči. Nesmimo je pa dati na vročo peč ali na vroče sunce, ar je s tem vničimo. Gosanice se navadno zležejo zajtra za ran. Okoli 10 vöre njim že moramo dati nikelko zrezanoga malinovoga listja. Gda pridejo gosanice na to zrezano listje na zgornji papir, šteri je s cvekom prelüknjani, kak smo to prvlé povedali, te vzemmeo té papér z gosanicami i ga položimo na polico, štere so pripravlene za gosanice, kak smo to v prvejšoj številki Novin pisali. Te police morajo biti na svetlom zračnom i zadosta toplom mesti. Vej je v leti itak vsešérom toplo razen v kakšoj kleti ali pivnici. Potom denemo na beličice novi prelüknjani papir z zvezanim listjom, na šteroga palig pridejo mlade gosanice. To moramo vsakši dén napraviti, dukeč se v par dnevaj ne zležéjo vse gosanice. Dobro je, da vse gosanice, štere so se zlegle v ednom dnevi, gojimo vküp, ešče bogše je pa, da tiste, štere so se prle zlegle nikelko časa mámo na bole hladnom mesti, da je kesnejše z rastjov doidejo i gratajo vse ednako velke pa močne. V hladnom Prostori gosanice menje jejo i se bole pomali razvijajo. Prostor za gojitev sviloprejk mora. biti zadosta sveteo, zračen i topeo okoli 23° C. Za prvi pet dni rabimo za gosanice približno 1 kvadratni meter prostora. Hrano njim davamo zajtra ob 6. i 10. vöri, po popoldnévi pa ob 1. 4. 7. i11. vöri. Zajtra nikelko menje, večer več. Dukeč ednoga listja ne pojejo se njim ne sme dati več, nači, či njim listje gračüje süho, ka pa nesmi- mo včiniti, da bi njim telko ednok nametala, da bi se listje začnolo süšit pri gosanicaj. Sploj pa to jako hitro zapazimo, kak jejo i kelko pojejo. Pazimo pa, da listje nede mokro. Prve štiri dni jejo brez henjanja, péti den zajtra pa več ne jejo i se ne giblejo. V tom časi se gosanice obprvim preslečejo i te pravimo, da spijo. S tem je prvi čas ali prva perioda zvršene i to preslačenje se zgodi ešče štirikrat. Od toga bomo pisali v Prišestni številkaj. (Dale sledi.) Pošta upravništva. R. Šmitlehner, Dobrovnik. Zavolo delavcov se obrnite v Soboto na posredovalnico delo. Agrarna zemlja, štera spada pod hercega Eszterhazija, se zdaj v red jemlje. V Dobrovniki je ednomi pogodba že potrjena, ki je küpo to zemljo. — Gyergyek Štefan i tovariši, Poznanovci. V Novinaj so g. poslanec vsem dali odgovor, držite tistoga. Več jih iti nemro, kak Nemci odločijo. G. poslanca našiva oba sta prosila, naj ide kem več ljüdi od nas, da pa Nemci več neščejo sprejeti. — Ana Frank r. Benkovič, Chicago Najlepša hvala za poslano. Poslali smo je v uredništvo za objavo. — Širiteo, Törnišče. Sprejeli celo naročnino na staro leto i na novo ešče spisali 115 Din. — Št. Grüškovnjak, Chicago. Hvala za Pozdrav. Prošeno izročeno. — R. Škraban, Sv. Jürij. Stopi samo k g. Hahni, bo že prišla pomoč. — I. Novak, V. Selo. Predsednik posredovalnice za dalo, g. poslanec Jerič bodo samo siromake jemali i to poštene siromake. — O. Mlinarič, Oshavo. Štiri dolare sprejeli za naročnino. Bog plačaj. — A. Holsedl, Gerlinci. Lani 8. III. ste plačali 15 Din., 31. XII. pa 30 Din. tak je za Novine i Marijin List za lani vse v redi. Letos ste plačali 19. I. Din 15. Tak ste ešče dužni za Novine 15 i za M. List 15 Din. Novine na posamezni naslov stanejo 30 Din. M. List pa 15. Če Vas pa več vküpstopi pa na eden na. Slov naročite Novine i M. List, plačate za vsakoga 5 Din. menje. — Peter M. Horvat, Kneževo. Račune Pregledali. Dobite ešče M. List i Kalendar letos brezplačno, ar ste več poslali, kak bi trbelo, naročnine. — Sobočan M. G. Kamenščak. M. Liste smo Vam poslali. Na konci leta dobite brezplačno kalendar. Drüge Novine so Tivadarove. — Krčmar Št. Kotoriba. Zročeno g. Jerič! kak kotrigi odbora za prošnje i pritožbe. — Kolmanko A. Korovci. Naročnino od Novin i M. Listov za celo leto z zahvalnostjov sprejeli. Župan, G. Lendava ; Bertalanič M. Nuskova; Zelko, Gorica; I. Kozar, Martinje. Zglasite se v Soboti, po vüzmi pride pa gospod iz Nemčije po več delavec. Mali oglasi. Pekovski Pomočnik išče mesto za slüžbo. Opita se naj pri g. JOŽEF VLAJ, Gorica, p. Puconci. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV P L AČ E K v Murski Soboti, gostilna g. Baca. 6. NOVINE 8. aprila 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din. Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Kakši bo novi dinar? V preminočoj številki smo pisali, da se bodo zgodile v našem peneznom gospódarstvi spremembe. Dinar se postavi na zlato podlago i to lekar tak, da se 10 papernati dinarov mini za eden zlati dinar. Ništerni so to tak razmili, da bodo penezi zdaj znova pobiti. Nego tomi je ne tak. V istini, či se zgodi Zamenjava z desét na eden dinar, ostane vse pri starom, samo računi bodo menši. Tak na priliko či edna krava košta zdaj 1000 dinarov, jo bomo sledi morali računati samo na sto din. Ali pa meter blaga, šteri zdaj košta 10 dinarov bo sledi koštao samo en dinar. Navaditi se bomo pa morali računati s param. Do zdaj je prinas skoro níšče ne računao s parami. Či je što pravo kakšemi našemi dobromi oči naj plača 50 par, je navadno odgovoro e jez se na té pare nikaj ne razmim. Či njemi je pa što povedao, naj plača en rajnški, je včasi vzeo tisti 50 par pa plačao Ž njimi. Po novom bo 5 par eden naš rajnški. Nevola bo pa za naše stare korone. Edna korone bi bila 2 pari pa pol. Ali pol pare gotovo nede, zato bomo morali vzeti dve ali pa tri pare. Edna para bo telko, kak do zdaj 10 par ali dvajsti krajcarov či smo po stárom računali. Povemo pa, da je to ešče ne gotovo, či se bo zamenjava izvršila ravno od 10 ná eden dinar, mogoče bi bilo tüdi, da vse ostane tak kak je bilo do zdaj, ka je pa menje za vörvati. Zavolo zamenjave se pa nika ne trbej bojati. Poglejmo samo naše soside Austrijo ali Vogrsko. Tü so tüdi zamenili na 1000 Prejšnji koron eden Šiling ali eden Pengö. V začetki so se pri računaj malo mešali nego ne dugo. Zdaj so pa že zadovolni, da njim ne trbej s tak velkimi šumami računati. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 230—270Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cene kukorci so zadnji čas dosegnolo najvekšo višino. Živina: V Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—21 Din. Svinje: V Maribori, prasci 5 do 6 tjednov 100—-1.50 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 75 p. do 1 D., na placi 1.— do 1.25 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože. V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Zdaj je bilo 20. marca pa velko senje kož v Ljubljani. Prišli so küpci iz Anglije, Nemčije, Italije, Češke, Austrije i drügi držav. Lovci i drügi nabiralci kož so bili jako zadovolni. Posebno zadovolni so bili vsi s tem, da so kože domačim mačkam dobile tak dobre cene. Tüdi pri nas bi si v tom poglédi lehko s kožami kaj zaslüžili. Tanače za to davle i kože küpüje. Velesejmska pisarna v Ljubljani. Razglas o pismenoj ofertalnoj licitaciji. Mariborski oblastni odbor razpišüje v smisli določil odstavka 6. čl. 2 zakona o podpori tistim, šteri nemajo zadosta hrane ofertalno licitacijo za küpüvanje 30 vagonov kukorice. Kukorica mora biti zdrave i süha i se küpi po borzni cenaj. Licitacije se lehko vsakši udeleži, lehko ponüdi tüdi menšo vnožino kukorce i se obrezati, da jo spravi na bližnjo železničko postajo svojega okraja. Ponüdbe pravilno kolkovane se morajo vložiti do 8. aprila pri velkom župani mariborske oblasti pozavajoč se na br. 411/44. Mariborski oblastni odbor za pomoč tistim, šterim primankuje hrana. Mali oglasi. K odaji 10 rojov i vse pripadajoče potrebščine vse novo i garanterano. Poleg 8 kil voska, konjski omodi s škerjov po primernoj ceni. FRANC PRÉLEC M. Črnci p. M. Sobota. Pintarske pomočnike (sodarske) sprime prí prostoj hrani, stanovanji i perili FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana, Trnovo. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 l. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lincoln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik: Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik: Ivan Denša 2730. Arthington St, zapisnikar: Marko Vouri, nadzorniki. Stevan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. CIGEO (OPEKA). Naznanjamo cenj. občinstvu, da se dobi vsakovrstna opeka Križevske opekarne i Pucinske opekarne za letošnje leto po zelo znižani ceni in na ratno odplačilo. Naročila Sprejmejo obe opekarni in tvrdka HARTNER v MURSKI SOBOTI. Prekesno Pa kak bi moglo biti inači či je vöra nika nej vredna ! Obvari se od takše sodbe pa küpi vöro, od te tvrdke, štera ma v Švici lastno tvornico vör i je zatogavolo mogoče, da trži prave švicarske vöre po istoj ceni kak pride iz fabrike. Žepna Vöra št. 100 Anker-Retnontoir-Roskopf dobite za samo 49 Din. 60 p. Budilnica št. 105 s zaneslivi švicarski anker slojom garantirana na 3 leta samo 64 Din 20 p. Suttnerove vöre z zaščitnov znamkov IKO, OMIKO i AXO, štere se lehko dobijo za najrazličnejše cene, zlate srebrne, niklaste so na svetovnom glasi Vnoge slike teh vör, vör na roko, lancov prstanov ringlov, i vso drügo zlatnino i srebrnino, kak tüdi potrebne darove: priprávni predmeti za dnevno potrebo, ma naš velki krasni luksuzni cenik, šteroga dobite brezplačno, či ga prosite pri Svetovna hiša vör H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. KMETJE I POSESTNIKI! ŽIVINOREJCI! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govenske živine, konjov i svinj. Ves Vaš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido v nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravite svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzaneslivejšim dnešnjim i v stojezero primeraj preizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR" proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pri govenskoj živini. „LA FLEUR“ proti zvužganji prebavil pri govedi i proti zadržavanji mleka pri dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovalno sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavoj vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živine ne sme biti brez tej zdravil. Kak nede razmeten gospodar čakao, da njemi hiža pogori, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo že naprej davao naša zdravila, záto, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulica z navodilom za vporabo je 40 Din.’ Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinoreja v Europi Na jezero je priporočil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sv. ANTONU« MARIBOR, Kopališka ulica H. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Prle kak se odločile s kem te streho pokrivali, Poglednite si cementni falccigeo pri RATKOLI v Murski Soboti. So li to členki?... roké ? noge? oči? vüha? nos? zobje ? glava ? šteri Vam požročájó bolečine, ali Vas pa mantra celo telo? Či Vas draži v grli, či čütite mrzloto v nogah, te je tüdi Vam dana prilika, da se prepričate, kak hitro Vam to nevoló odpravi staro, prilüblenó narodno sredstvo i kozmetikum, šteroga so že naši predniki rabili to je pravi, lepo dišeči „Elsafluid“ Či ste večkrat dühovno ali telovno trüdni, prehlajeni, zamuknjeni če mate nášast, i Vas večkrat obiščejo reumatične bolezni i občütke pogosto slabost, se ognete tem nevolam s pomočjov ribanja, mazanja i pranja z Elzafluidom. Nikelko kaplic pa moramo tüdi povžiti ! To hasni prebavljanji i odstrani želodčne tegobe. V apotekah i drügih trgovinah prosite Fellerov pravi Elsafluid v mali poskusni glažkecih po 6 din., v dvojni glaškecih po 9 din. ali pa v špecíjelni kanticaj po 26 din. Či naročite naravnost po pošti, te stane z zavijanjom i s poštov 9 mali (poskusni) ali 6 dvojni ali 2 špecijalni 62 din. Nasprotno pa 27 poküsnl ali 18 dvojni 6 špecialni kantic samo 139 din. Naslov napišite; Lekarnar EUGEN V, FELLER v Stubici Donjoj Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik. FRANC BAJLEC.