Kakošne poslance bomo za Dunaj volili?
26. dan prihodnjima mesca (Vožniga cveta) se bo začel veliki deržavni zbor na Dunaji, od kteriga ste že slišali; za ta zbor bodemo mogli ob kratkim poslance voliti po vodilih, ktere se nam bojo na znanje dale.
Iz vsih cesarskih dežela bojo poslanci vkup prišli in se bojo na Dunaji združeni posvetovali zastran vsiga, kar bo naše prihodnje postave, davke i. t. d. zadevalo.
Kako se moramo pri volitvi poslancov obnašati, nas bo podučila volitna postava, ktera nam bo posebej ozna-
njena. Od tega tedaj ne bom govoril, ampak pomeniti se hočem malo z vami, kakošne može de bi bilo dobro, za Dunaj izvoliti.
Pri volitvi poslancov v Frankfort na Nemško so bile voljivcam v nekterih krajih imena tistih gospodov oznanjene, kteri so bili od nekiga zbora v Ljubljani za to poslanstvo nasvetovani. Vsi so bili gosposkiga stanu. „Kaj — so rekli nekteri kmetje — kaj se bojo ti gospodje za nas potegovali? kaj vedo gospodje od naših težav? Le kmete, pa kake prav raztergane, suhe in lačne kmete moramo vun poslati, de jih bojo vidili, kako de jim gre! Iz teh naj se gospoda prepriča, kakošin de je kmet." —
Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako v serce spekla, kakor ta. — Dete, dete — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potegovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, za-pravljivec, postopač. Ce se bodo taki za vas potegovali, jim ni treba na Dunaj hoditi; taki naj koj doma začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potreba. Kdor si sam sebi ne more doma obleke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Ce si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali prisežniga moža, povejte mi, na kak o sne može cikate? Nar bolj poštene in umne može si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski veliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo;
drugič de imajo natanjko vednost, ne le od tlake in desetine, od gosposkinih davkov, prepisov, de se ti ga denarja i. t. d. temuč od vsih reči, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih reči in uceliš, od mitnih pravic, od sodba, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domo-rodniga jezika, od srenjskih p otreb^Gemeinde-bediirfnisse), od dozdanjih ravnav drugih dežela našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge p tuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ;
tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrezati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potreba sred kakih 400 možakov govoriti. Ker pa druge dežele slovenskiga jezika ne razume, se bo moglo vse po nemško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač prav široko gobezda, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno, iskreno, kakor v'cerkvi na prižnici;
četertič de so pošteni, časti vredni in časti željni možje, kterim je ljubši poštenje, kakor ves svet. Zakaj to se ne sme zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premakniti; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in prisežne može pred v kerčmo (oštarijo) pelje , predin v kancelijo gredo.
„Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal." Ta zadnja velja. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo oblečete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetina. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetina boste odnehale; kako in od kod se bo pagrajšinam škoda za njih pravice povernila, to se bo na Dunaji razsodilo. Dete — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vun! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj ti-šalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godi ? Ali ste se h kakimu kmetu zatekovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kre-sijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svetov iskali? — Ce so bili taki možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj reči moglo ugotoviti in vravnati?
Kmetje veste dobro , kakošin tern vam ali sose'du v peti tiči; od tega bi za mogli povedati. Ali na Dunaji se ne bo le za dva, tri ali le za podložnike kake graj-sine govorilo,  ampak za kmete celiga cesarstva.    Kdo
bo vedil bolj za občne potrebe kmetov: ali kak ve'dež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih dežela, ljudstva pozna?
In če mislite, de bi poslancam ta ali una reč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudi podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudje hodili poslušat. Pošlite tedaj kakiga moža, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se bo v tem zboru govorilo, in de bo tudi doma vedil povedati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta prav ? Mislim , de.
Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez zato pišem, de bi mene izvolili. Nič veseliga ne bojo imeli poslanci na Dunaji, marsiktero grenjko bojo požerli. Jez vas le zato želim podučiti, ker vas dobro poznam, ker vas ljubim, ker sim vašiga kmetiškiga rodu; zato bi se mi britko zdelo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpeli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pekle.
Miha Ambrož, c. k. komisar v Smelcdniku.
86