POSTNINA PLAČANAV GOTOVINI SMR.T FAŠIZMU-SVOBODO NARODU I 1 fc f:. Mg p :ll|fe M Oktobrska revolucija in delavski razred — Slovenska žena in Oktobrska revolucija — Oktobrska revolucija in sovjetska žena — Skrbi angleških lordov — O izmišljenem in neresničnem svetu — Mauthausen — Dopisi Na kmetiji — Kakšna naj bo klet — Fizkultura — Mladina CENA 2 din — Mesečno 8 din Leto I. - Štev. 31 GLASILO OKROŽNEGA ODBORA OF C£LJE - IZHAJA VSAKO SOBOTO Celje, 9. novembra 1946 Oktobrska revolucija in delavski razred naše dežele Delavci... nimajo v boju za osvobojenje izpod kapitalističnega jarma izgubiti ničesar drugega kakor svoje okove. Pridobijo pa lahko ves svet. Vladimir Iljič Lenin. Noben praznik ni tako globoko zapisan v srce delavskega razreda kot 7. november. V stari Jugoslaviji, deželi žandarskih bajonetov in okrutnega policijskega terorja nad delavskim razredom so se zavednim delavcem na ta dan širile prsi od radostne zavesti, da obstoja v svetu velika bratska dežela, v kateri je delavski razred s pomočjo svojih zaveznikov — siromašnih kmetov že strmoglavil osovraženo oblast zatiralcev in izkoriščevalcev in ustanovil oblast delovnega ljudstva. Zasledujoč rastočo in neozdravljivo krizo kapitalističnega sistema v svetu je leto za letom bolj rasilo naše upanje, da se bliža čas, ko se bomo tudi mi osvobodili. Ne predvečer 7. novembra smo si krepko segali v roke in bodrili drug dragega: Vztrajajmo, tovariši! Svoboda bo prišla tudi za nas! Zdij praznujemo 7. november, dan zmagovite Oktobrske revolucije, z istim občutkom zmagoslavja in notranje sproščenosti, kakor bratski delavci v Sovjetski zvezi. In kakor oni, se tudi mi na ta dan z veliko hvaležnostjo spominjamo velikih voditeljev in učiteljev delovnega ljudstva Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina. Borba delavskega razreda Jugoslavije ima mnogo sličnosti z borbo delavcev in zatiranih narodov v Rusiji, čeprav se je vršila ▼ drugačnih okoliščinah. Kakor v bivši carski Rusiji in v drugih državah, tako je iudi pri nas v Jugoslaviji boj za osvobojenje delovnega ljudstva in zatiranih narodov poznal plimo in oseko. Po začasnem neuspehu revolucije 1995 je carizem slavil zmagoslavje — ali le kratko dobo. Kmalu je moral spoznati, da treiiutni neuspeh za delavski razred ne pomeni nič drugega kot temeljito analizo: ▼ čem je bil vzrok poraza, kakšni so bili objektivni in subjektivni vzroki, ki so doredli do poraza itd. Obogaten z novimi dragocenimi izkušnjami je delavski razred carske Rusije po porazu leta 1905. pod vodstvom Lenina in Stalina znova zbiral svoje sile, da skupaj s siromašnimi kmeti t ugodnem trenutku obračuna s carizmcm in njegovimi podrepniki. To mu je 7. novembra 1917 tudi v celoti uspelo. Tudi delavski razred Jugoslavije se je jeklenil in usposabljal v boju za svoje pravice vseh 25 let stare Jugoslavije. Boril se je proti reakciji, ki je izdajala take reakcionarne odredbe, kot je bila n. pr. zloglasna »Obznana«, boril proti ubijalcem fašistične Orjune. Delavski razred Jugoslavije je s KPJ na čelu vodil ogorčeno borbo proti šestojanuarski diktaturi kralja Aleksandra in pozneje proti zločinskim politikom tipa Stojadi.iovič-Korošec-Maček-Cvelkovic itd. V veliki osvobodilni vojni proti feš zmu so se narodi Jugoslavije borili z ramo ob rami z narodi Sovjetske zveze za uničenje fašizma, za osvobojenje podjaimljenih narodov in delovnega ljudstva. Kakor sovjetskim tako so tudi narodom Jugoslavije v dneh najtežjih preizkušenj svetile na pot Leninove besede, da je ideja, ki prinaša ljudstvu svobodo in boljše življenje, nepremagljiva. Toda brez Oktobrske revolucije, ki je rodila Sovjetsko zvezo, državo svobodnih delavcev, kmetov in delovne inteligence — državo novega tipa, brez Rdeče armade, ki sta jo ustanovila, vodila in vzgajala Lenin in Stalin, se narodi Jugoslavije kljub njihovi herojski borbi ne bi mogli osvoboditi, niti priborjene svobode obdržati. Napadu nemških fašističnih hord, katerim je bilo na razpolago mehanizirano orožje vse okupirane Evrope, gnila bivša carska Rusija ne bi vzdržala. Premagati tako vojaško silo, ki je v razmeroma kratkem času zasužnjila ves evropski kontinent, nevarno ogrožala Anglijo in celo druge dele sveta — to je mogla samo Rdeča armada pod vodstvom tovariša Stalina. Neprecenljiva vrednost Oktobrske revolucije se je ponovno pokazala v času, ko je bile cela vrsta narodov Evrope v nevarnosti, da za dolgo dobo izgubi svojo svobodo. To velja še posebej za slovanske narode, ki jih je hotel nemški fašizem popolnoma uničiti. V tem boja na življenje in smrt so se posebno odlikovali delavci Sovjetske zveze in Jugoslavije, Prvi so vedeli, da se borijo za neodvisnost svoje domovine, kar je zanje pomenilo ohranitev vseh pridobitev Oktobrske revolucije, delavski razred Jugoslavije pa se je od prvih dni vstaje proti okupatorju boril ne samo za nacionalno osvoboditev naših narodov, temveč za oblast delovnega ljudstva, katera bi ga rešila izkoriščevalcev, ki so ga izžemali in zatirali v stari Jugoslaviji. Zahvaljujoč veliki pomoči, ki nam jo je v tej borbi nudila Sovjetska zveza, dalje komunistična Partija Jugoslavije, ki je osvobodilni boj naših narodov organizirala in vodila, je delavski razred naše dežele končno prišel do svojih pravic. In še enkrat je potrebno da poudarimo: Tega ne bi bilo, če ne bi bilo zmagovite Oktobrske revolucije. Ko drugič v popolni svobodi praznujemo največji praznik vsega človeštva, obljubimo, da bomo kot člani junaškega delavskega razreda Jugoslavije storili vse, da preprečimo nakane mednarodne reakcije, ki hujska na vojno in ki je hkrati največji nasprotnik trajnega in pravičnega miru, resnične svobode, bratskega sodelovanja vseh narodov na svetu, ki hoče preprečiti delovnemu ljudstvu v kapitalističnih deželah osvoboditev izpod jarma kapitalističnih in imperialističnih mogotcev. Naj živi 7. november) Na dan 29. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije je krenil prvi vlak po Mladinski progi iz Banovičev v Beograd Prestava 29. obletnice Velike oktobrske revolucije v Celju V večernih urah 6, oktobra so se pred kolodvorom zbrale množice iz Celja in celjske okolice, da na svečan način proslavijo dan velike zmage ruskega prole-tariata in boljševiške partije nad izkoriščevalci stare carske Rusije. Sindikalne podružnice in množične organizacije so prišle z zastavami in transperenti ter baklj«mi. Z godbo na čelu, so se množice pomikale po celjskih ulicah in manifestirale bratski Sovjetski zvezi, RA in voditeljem boljševiške partije. V dvorani kina »Metropol«, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, je bila akademija v proslavo tega zgodovinskega dne. Orkester je zaigral sovjetsko in ju- goslovansko himno, nato pa je v imenu Okrožnega odbora OF spregovoril tov. Zoran Žagar, za njim pa predstavnik celjskega garnizona. Ko je nastopil pevski zbor celjskega garnizona, je občinstvo navdušeno vzklikalo naši JA, maršalu Titu in generalisimu Stalinu, Nastopili so s štirimi pesmimi. Prav tako je pevski zbor »Svoboda« zapel 3 pesmi. Tovarišica Fortunat Darinka je recitirala svojo pesem »Prerojenje«, ki je zelo ugajala. Med izvajanjem je ljudstvo manifestiralo bratski zvezi RA. — Prebivalstvo Celja je v polni meri razumelo velik pomen praznika Oktobrske revolucije. Dckaz, da je bil vpliv Velikega oktobra na naše narode globlji in že sedaj plodnejši kot v kateri koli drugi deželi Evrope, je že sama osvobodilna berba, divna borba naših narodov, ki že sama po sebi vedno bolj vpliva na druge narode izven naših meja in ki bo v svetovni zgodovini služila kot primer, kako se narod tudi ped najtežjimi pogoji uspešno bori za svojo čast, svobodo in nezavisnost. Brez dvoma je eden glavnih vzrokov temu vplivu ljubezen, ki jo vsi naši narodi goje do velikega bratskega slovanskega ruskega naroda. Moša Pijade. 7. novembra, na dan 29. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije je krenil prvi vlak po Mladinski progi Brčko-Banoviči. 6. novembra je odpeljal vlak iz Banovičev v Brčko. Vlak je bil natovorjen z banovišklm premogom. Dne 7. novembra zjutraj je bil na železniški postaji Brčko svečan sprejem pr- vega vlaka iz Banovičev. Sprejema so se udeležile vse brigade tretje posade, delegacije vseh brigad, ki so sodelovale pri gradnji proge, številne delegacije iz države in inozemstva ter prebivalstvo tu-zlanskega okrožja in bližnjih okrajev. Po svečanem sprejemu je bil miting, nakar je vlak odpeljal v Beograd, kjer je bil na železniški postaji sprejem. Kako je s krompirjem Naša dolžnost je, da pomagamo krajem, ki nimajo krompirja in da preskrbimo vojsko s krompirjem. To dolžnost nam je tem laže izpolniti, ker ne bo nihče od nas prikrajšan, če se bodo ravnali po navodilih i pridelovalci i potrošniki. Letošnji pridelek krompirja v Sloveniji se ceni na okroglo 34.000 vagonov po 10 ton. Od te količine potrebujemo 11,600 vagonov za prehrano prebivalstva Slovenije, računajoč 100 kg krompirja letno na osebo, za seme 12,000 vagonov, za pitanje svinj pa 9000 vagonov. Dosedaj je bilo okrog 1000 vagonov krompirja prodanega nekontrolirano. Iz ostanka pa je brez težav možno odkupiti količino, ki je potrebna za ostale republike in vojsko. Za pridelovalce so pogoji odkupa ugodni, saj je odkupna cena določena na 3 dinarje. Poleg tega pa dobi kmet za pro- danih 100 kg krompirja nakazilo za 2 kg soli, 10 kg otrobov in pol kilograma sladkorja po maksimalnih cenah. Ta ugodnost k: jo ima kmet od prodaje krompirja Navodu in njegovim nakupovalcem, na noben način ne more odtehtati nekoliko višje cene, ki jo je pripravljen plačati prekupčevalec. Dosedanji odkup krompirja kaže zadovoljive rezultate, saj je uspelo odkupiti pred glavno odkupno dobo skoro četrtino predvidene količine. Največje važnosti je, da razumemo, kaj odkup krompirja pomeni, pridelovalec neposredno pa tudi, da to ni zanj nikaka žrtev, ampak izpolnjevanje dolžnosti, pri kateri ima tudi svoje koristi. Najbolj enostavno je to takole: kar imamo mi preveč, damo drugim republikam, ker tudi od drugod dobimo, česar imamo sami premalo. anglija V poročilih tiska je rečeno, da je bri-jjj tanska vlada obljubila Grčiji 300 vojaških letal. Dopisnik lista »Palestina Post« iz Ni-kozije piše, da britanske vojaške oblasti s pospešenim tempom grade vojne objekte na področju Famaguste na Cipru. V zadnjih dneh je bilo pri teh delih stotine gradbenih delavcev. Dela se noč in dan. Splošno menijo, da se bo tu vselil generalni štab britanske sredozemske flote. IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Na Češkoslovaškem je začela sladkorna kampanja Praga (IP). V zadnjem oktobrskem tednu je večina češkoslovaških sladkornih tovaren začel s svojo letošnjo kampanjo. Tovarne sladkorja so raztresene po vseh krajih republike, vendar jih je pa največ na Češkem vzdolž rek Vltave in Labe. Zelo velik problem za češkoslovaške tovarne sladkorja je bil pravočasen dovoz premoga, sladkorne pese in apnenca. Ta problem so pa češkoslovaške železnice uspešno rešile, dasi vlada splošno pomanjkanje vagonov. Pri letošnji kampanji sladkorja, ki je češko »belo« zlato, pomagajo številne prostovoljne brigade iz vrst delavstva, uradništva in študentov. RAZGLED PO SVETU TRST Višje zavezniško sodišče v Gorici je obsodilo osem vaščanov iz Kozane v Brdih na nekaj mesecev zapora, ker so se udeležili množičnih demonstracij proti belogardističnim učiteljem, kate- Ire jim je poslala ZVU, katerim pa ljudstvo briške vasi ne zaupa vzgoje svojih otrok. Pretekii teden je ZVU sklicala v Kamnu učiteljsko konferenco, katere so se po dovoljenju okrajnega guvernerja udeležili tudi zastopniki roditeljskega sveta. Na konferenci je bila prebrana nekaka »častna obveza«, ki bi jo morali podpisati vsi od ZVU nastavljeni učitelji. S podpisom te obveze bi se učiteiji obvezali, da ne bodo upoštevali volje in želje ljudstva, istočasno pa so bili odpravljeni tudi roditeljski sveti, ki si jih je ljudstvo postavilo že v času narodno osvobodilne borbe, ko je ustanovilo svoje prve slovenske šole. Prisotni zastopniki roditeljskega sveta so se temu uprli in v diskusiji prikazali, da ima ljudstvo občutek, da se postavljena šolska oblast znaša nad ljudskimi učitelji samo zato, ker so naklonjeni ljudski oblasti in še posebno zato, ker so sodelovali v narodno osvobodilni borbi. Ker te ugotovitve zastopnikov roditeljskih svetov niso bile v skladu z »zapadno demokracijo«, se je delegacija učiteljskega sveta na zahtevo guvernerja morala odstraniti s konference. BOLGARIJA Sijajna zmaga Domovinske fronte na volitvah v Veliko narodno sobranje pol- ni srca vseh resničnih domoljubov z velikim veseljem in upanjem. Ta zmaga ima tem večji pomen, če upoštevamo, da so se izvedle volitve v ozračju velikega zunanjega pritiska v .korist opozicije. Kakor je znano, so Bolgariji odkrito grozili, da ji bodo naložili težke mirovne pogoje in neznosne reparacije, da ji bodo odvzeli dele ozemlja, če bodo bolgarski volivci oddali večino svojih glasov za Domovinsko fronto. Toda ogromna večina bolgarskega ljudstva je pokazala, da je politično zrela, krepka in junaška. Na drobne koščke se je razletela legenda, ki je bila škodljiva naši deželi. Največji del sijajne zmage pripada, kakor je bilo za pričakovati, Domovinski fronti delavske partije komunistov. francija 10. novembra bo ostra borba posebno med narodnim republikanskim gibanjem in komunisti. Sekretar komunistične partije Jacques Duclos je poudaril, da bo zmaga Komunistične partije Francije pomenila zmago republike. Govoreč o zunanji politiki je izmed ostalega dejal: Smo za prijateljstvo z vsemi zavezniki. Glavni notranji problem Francije je vprašanje cen. Zvišanje cen industrijskim proizvodom predstavlja nevarnost za valuto. Glede oprostitve Schachta in Papena v Nürnbergu je dejal, da se to ne bi smelo zgoditi, čeprav nista ubijala, sta bila vseeno navdihovalca ubojev. Duclos pravi: Po- j sekali so veje, toda korenina je ostala. ■ Turški tobak za češkoslovaške proizvode Praga (IP). Iz Češkoslovaške republike je odpotovala večja skupina avtomobilov, naloženih s češkoslovaškimi industrijskimi in drugimi proizvodi, v Turčijo. Gre za večjo pošiljko steklenin, keramičnih in strojnih izdelkov, katere Češkoslovaška pošilja Turčiji v okvirju kompenzacij za tobak, katerega zelo potrebuje. Skupina je sestavljena iz 12 velikih tovornih avtomobilov češkoslovaških državnih železnic. Na povratni poti bodo češkoslovaški avtomobili pripeljali tobak, katerega bodo češkoslovaške tobačne tovarne same predelale. NEMČIJA Izidi občinskih volitev v Berlinu kažejo še enkrat na potrebo, da se uvede od'očna borba za ustvaritev sklepov krimske in potsdamske konference. V sklepih krimske konference je poudarjena potreba, da se nacistična stranka, nacistični zakoni ter organizacije in ustanove izbrišejo iz zemlje in da se iz družbenih ustanov ter iz kulturnega in gospodarskega življenja nemškega naroda odstrani vsak nacistični in militaristični vpliv. Iz di volitev v Berlinu poudarjajo še enkrat vso nujnost, da se izpolnijo te naloge, prav tako pa tudi dejstvo, da je zaradi tega njihova rešitev zelo otežena. Uprave zapadnih področij nudijo podporo politikom ki špekulirajo z lažno demokratičnimi frazami in tem, da ribarijo v kalnem, propagirajo šovinizem in idejo povračila. GRČIJA navdušenja v borbah proti levičarjem, ki se umikajo v hribe, da bi se ognili preganjanju. Smrtne obsodbe, ki j.h izreka preko sodišče, še povečujejo nezadovoljstvo in razkroj, ki se pojavlja v vojski. Načelnik generalnega štaba grške armade generallajtnant Stiliota-pulos je predložil vladi spomenico, ki poudarja, da ogroža uporaba čet v policijske svrhe »moralo vojske«. amerika Amerika je ustavila pogajanja o dajanju posojila Češkoslovaški v znesku 50 milijonov dolarjev. Ta vest je izzvala številne komentarje v tujem tisku. Nekateri so mnenja, da je ta ukrep ameriške vlade napram Češkoslovaški zato, ker so njeni delegati na pariški konferenci podpirali stališče Sovjetske zveze. Ob istem času poudarjajo v političnih krogih v Pragi, da so podvzele ZDA omenjene represalije zato, da bi izvršile pritisk na predstavnike Češkoslovaške na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku. Nedavna izjava Byrnesa na konferenci tiska v zvezi s pogojem dajanja posojila tujim državam, je poudarila, da je Byrnes imel pred očmi, naj se posojila odtegnejo tistim državam, ki kritizirajo zunajo politiko ZDA. indija Kakor poročajo iz Kalkute, je bengalski pokrajinski odbor Vseindijskega kongresa sindikatov sprejel resolucijo, v kateri najodločneje obsoja bratomorne boje med Hindi in muslimani v Indiji, za katere so odgovorni britanski imperialisti in reakcionarni kapitalistični interesi, ki so si skušali s pomočjo neredov in razcepljenosti med indijskimi narodi utrditi svoje položaje. singapur Na splošnem zborovanju v Singapuru so zahtevali umik ameriških čet iz Kitajske. Malajski, indijski, indonezijski in ev-razijski govorniki so na splošnem zborovanju v Singapuru v okviru kampanje, ki se vodi pod geslom »Zapustile Kitajsko!« podpirali zahteve Kitajske demokratične lige za umik ameriških čet iz Kitajske. Govorniki so poudarili, da lahko izzove ameriška intervencija v Indiji tretjo svetovno vojno in so se dotaknili podobnih dogodkov, ki so sledili drugi svetovni vojni na Japonskem, intervencije v Mandžuriji in Hitlerjevo v Španiji. japonska Skoraj polovica sindikatov na Japonskem je izjavila, da bodo podpirali načrt o stavkah. Od 450 sindikatov z 200.000 č^ni, ki spadajo v vsejaponsko zvezo delavcev industrije za orodje, je izjavilo 121 sin-dlka*ov, da bo nudilo p-dporo načrtu o s'avkah, ki je bil sprejet 14. oktobra. Zveza je poslala upravi zahteve za sklenitev kolektivnih pogodb, prepoved Stwmska ietta in OlclUtsIca t w aiutila Ko pregledujemo rezultate naših volitev v prvi slovenski parlament, ko se ra-dujemo ob misli, da se je slovenski narod po stoletjih končno strnil okrog svojih voditeljev in jim z izvolitvijo dal vse priznanje za njihovo uspešno delo na vseh poljih, tako na političnem kakor tudi na gospodarskem, se nehote vprašamo odkod vse to. Ni nam težko najti odgovora, saj smo dne 7'. novembra praznovali najsvetlejši dan v zgodovini zatiranih narodov. Praznovanje obletnice Oktobrske revolucije ni samo slučaj, da ga praznujemo tudi narodi Jugoslavije. Oktobrska revolucija je prinesla odrešenje in prebujenje vsem tlačenim in zatiranim. Pridobitve in uspehi oktobrske revolucije so ogromni in važni za vse človeštvo. Velikega dela teh pridobitev so bile deležne tudi žene. Preje zatirane in poniževane, so s skupno borbo v času revolucije izvojevale priznanje in svobodo — še več, dosegle so enakopravnost. Žene delovnega razreda vsega sveta so že pred vojno gledale s spoštovanjem in občudovanjem na sovjetske žene. Pridobitev, katerih je bila deležna ruska žena, kapitalistični mogotci pač niso hoteli priznati ženam v teh državah. Z drugo svetovno vojno je pa nastal preokret tudi pri nas. V narodno osvobodilni borbi so si žene priborile enakopravnost. V borbi in pri političnem delu, povsod je žena stala hrabro ob strani moža. Ni je bilo naloge, ki je žena nebi izvršila. S svojo izredno hrabrostjo, vztrajnostjo in delavnostjo tekom štiriletne borbe je žena pridobila na ugledu in časti toliko, da so ji morali priznati enakopravnost. V teku narodno osvobodilne borbe si je slovenska žena priborila to kar je prinesla ruski ženi Oktobrska revolucija. Ni čudno torej, da so naše žene gledale v oktobrski revoluciji rešiteljico človečanskih pravic žena in posebej še mater. Kakor smo me gledale desetletja z upom in hrepenenjem po pridobitvah, ki jih je dosegla sovjetska žena, tako gledajo danes žene vsega sveta z občudovanjem na naše žene. Naše žene so naredile v poslednjih letih ogromen korak naprej. Pot po kateri so žene v teh letih hodile jim je začrtala Oktobrska revolucija, ki je vodila tudi ruske žene k uspehu in blagostanju. Zaščita matere in otroka, izenačenje v pravnem, družbenem in gospodarskem življenju, pridobitev volilne pravice, vse to so pridobitve, ki so za žene ogromnega pomena. Vsi prejšnji zakoni, ki so imeli značaj ščititi žensko, so bili le fraze na papirju. Stvarno pa je bil položaj žene že tako obupen, da ie bil preokret v tej smeri nujen. Na osnovi pridobitev oktobrske revolucije so se ruske žene dvignile do zavidljive višine. Tudi slovenske žene so si priborile vse ono, na čemer lahko gradimo srečnejšo in lepšo bodočnost slovenskega naroda, sovjetska žena pa nam bodi učiteljica in vodnica na poti za dosego ciljev. Volitve dne 27. oktobra so nam garant, da smo na najboljši poti k političnemu in gospodarskemu dvigu. Vsem onim redkim izjemam pa, ki- so mnenja, da žene pač niso v stanju izpolniti nalog, ki jih današnji čas nalaga, pa lahko rečemo samo to, kakor se je ruski ženi posrečilo prodreti s svojim delom na vseh poljih, vkljub oviram in zaprekam, tako bomo tudi me zastavile vse sile, da izvršimo stavljene naloge v blagor domovine. —a. Mostova v Leiušu in Nazarjih bosta skoro dograjena Dela na mostovih v Letušu in Nazarjih gredo h koncu. Zanimalo me je, kako je uspelo »Gradisu« v tako kratkem času izvršiti razmeroma tako veliko delo. V iNazarju so začeli graditi most 12. julija H>46 in bo izdelan približno v 85 delovnih dneh. Zaposlenih je bilo povprečno po 3/ delavcev. Delo je vodil delovodja Mastnak Viktor. Načrte za mostove je izdelal ing. Viher Lavoslav. Celotno delo pri obeh mostovih je vodil ing. Gjud Milan. Razen tega je nadzoroval gradnjo še ing. Žagar od ministrstva za gradnje, la je s svojimi strokovnimi nasveti in izkušnjami mnogo pripomogel k pospešeni gradnji. Poraba materiala za most v Nazarjih: 100 ton cementa, 30 ton železa, 4i0 m3 gramoza in 180 m;1 lesa za opaže. Most bo dolg 55 m, širok pa 8,20 m in je znatno širši kot je bil stari most. Ima po obeh straneh hodnika za pešce. Po sre- dini pa se lahko neovirano srečajo največji avtobusi. Ograja bo železna in zelo lično izdelana. Proračun je znašal 2,400.000 din. Radi izredno dobre organizacije dela pa bodo stroški znatno manjši. Verjetno bodo znašali 2,000.000 din. Most v Letušu so začeli graditi 25. junija 1946. Tudi ta je pravtako solidno zgrajen. Izvršujejo se zdaj končna dela. Lep je pogled na tri velike loke. Ograja pa bo za razliko od nazarskega mostu iz klesanega kamna. Omenil bi še, da so okupatorji potrebovali za isti most dve leti. V kratkem bosta oba mostova slavnostno predana svojemu namenu. Ljudstvo zna ceniti napore in žrtve, ki jih daje ljudska oblast. Zato se je udeležilo volitev v veličastnem številu in glasovalo za kandidata OF. Hribar Franc Občni zbor podružnice TDS v Celju V sredo dne 9. oktobra 1.1. je bil v dvorani hotela »Evrope« ustanovni občni zbor Podružnice Turističnega društva Slovenije (TDSj. Po otvoritvi je povzel nekaj kratkih pozdravnih besed tov. dr. Žižek, kateri je podčrtal važnost pričujočega občnega zbora ter mu želel obilo uspeha. V svojem uvodnem referatu je tovariš Šubic podal smisel novih pravil z ozirom na preosnovo bivšega Tujskoprometnega in olepševalnega društva v podružnico TDb, na osnovi pravilnejšega in sodobnega pojmovanja turizma: onega, ki njega doprinose kot občeijudske dobrine uživajo vse ljudske plasti. Ta uspeh pa bo dosežen le v ozko povezanem družabnem sodelovanju tako z vsemi strokovnimi sektorji, ki spadajo po svoji sorodnosti v sklop turistične aktivnosti, kakor tudi z vsemi organizacijami, ki so na procvitu turizma neposredno zainteresirane — to so: predvsem sindikati, AFŽ in LMS, PDS ter tizkulturna društva. Dodatno k temu je tov. dr, Žižek podal glavne in karakteristične črte novih pravil. K načrtom za bodočnost je podal tov, Šubic Mario izvleček iz svojega izčrpnega lanskoletnega referata, katerega je dopolnil s pridobitvami v toku letošnjega delovanja, zlasti Mestnega LO ter celjskih mestnih podjetij, za katero delo se je obema ustanovama še posebno zahvalil. Relerat imenovanega je zelo temeljito podprl predsednik MLO tov. Svetek Andrej, in s tem izpopolnil sliko bodočega delovanja MLO ter iniciative nove podružnice TDS. Občni zbor je zaključila beseda predsednika Glavnega turističnega odbora tov. dr. Žižka, z vabilom, da Celjani tudi nadalje delujemo z isto ljuheznijo in požrtvovalnostjo zlasti sedaj, v času obnove, na dvigu našega turizma. Naša nova Jugoslavija se zaveda, da brez borbe zmagovitega ruskega naroda, brez borbe zmagovite Sovjetske zveze — tudi nje ne bi bilo — In te zmagovite borbe ruskega naroda, te zmagovite borbe Sovjetske zveze ne bi bilo brez ruskega preporoda, ki mu je v Rusijo in v svet odprl vrata revolucionarni oktcber 1917. Boris Kidrič. sr KAJ JE PRINESLA OKTOBRSKA REVOLUCIJA sst/jetski deti t Kaj je prinesla Oktobrska revolucija sovjetskim ženam, nam pove življenje in delo mnogih svojetskih žena, ki so v sovjetski oblasti dobile vso možnost, da razvijejo in uveljavijo svoje prirojene spósobnosii na polju znanosti, umetnosti, tehnike, gospodarstva, prosvete itd. Njihovi uspehi so tako veliki in presenetljivi, da nam prozorno kažejo, kaj lahko doseže žena, ki ji oblast daje popolno osebno svobodo in resnično enakopravnost. Oglejmo si življenje in delo ruske žene Marije Andrejeve, ravnatelja moskovskega »Doma znanstvenikov«, žene, ki je bila zaradi »izrednih zaslug za razvoj naše znanosti in tehnike« odlikovana z redom Lenina. Ob petdesetletnici svojega kulturnega in javnega dela pa je bila ta žena odlikovana z redom »Dela« . Kdo je ta žena? Kakšne zasluge ima za domovino, da jo je Sovjetska zveza odlikovala z dvemi odlikovanji? Vse njeno življenje je bilo posvečeno domovini. Rodila se je v umetniški družini, saj je bil njen oče režiser petrograjske-ga »Aleksandrovskega teatra«, mati pa gledališka igralka. Ze v zgodnji mlado-z velikimi umetniki in od njih se je st.i je Marija Andrejeva mnogo občevala mnogo naučila. Njena zunanja lepota je bila zelo velika. Ko je imela osem let, jo je znani slikar Rjepin portretiral. Ze v gimnazijskih letih se je zanimala za odrsko umetnost in pokazala je že tedaj velik talent. Sodelovala je pri raznih diletantskih odrih in pri tem se je spoznala z A. Zelabuskinom, ki je imel mnogo smisla za gledališko umetnost. Z njim se je Marija omožila in odpotovala sta v Tiflis. V Tifiisu je družina Zelabuskinovih postala kmalu središče kulturnega življenja gruzinske prestolnice. Marija je nadaljevala tudi z glasbeno izobrazbo, za katero je imela mnogo sposobnosti. Nastopala je v operah in na koncertih. Bila je tako zelo priljubljena, da jo je ves Tiflis, od nosačev pa tja do najvišjih krogov inteligence, imenoval »naša draga dorogaja«. Pozneje so se Zelabuskinovi preselili v Moskvo, kjer je Marija nadaljevala svoje glasbene študije na konzervato-riju, istočasno pa je študirala dramsko umetnost. Kmalu se je razširil njen igralski sloves. Ko je zanjo zvedel znameniti Sta-nislavski, umetniški vodja »Društva znanosti in literature«, sla Marija in njen mož kmalu postala goreča pristaša nove, žive in realistične smeri v ruski gledališki umetnosti. Ime Marija Andrejeve je postalo svetovno znano, o njeni umetnosti so pisali časopisi vsega sveta. Ko je bil osnovan moskovski »Hudožestveni teater«, je postala Marija njegov najboljši član. Odigrala je vrsto vlog sodobnih in klasičnih ruskih in neruskih dramatikov. V njeni hiši so se zbirali največji ume'niki, igralci, pisatelji, pesniki, slikarji. Zahajali pa so k njej tudi študentje iz marksističnih krožkov in preko njih se je Marija seznanila z naukom Marksa in Engelsa. Inteligentna in slavna igralka, ki so jo s častjo sprejemali na dvoru, je po- tako je bilo v taboriš Iz r tab Pred vojaškim sodiščem za mesto Be-;rad so zasliševali priče glede kazni-h dejanj, ki so jih zakrivili Nemci v borišču smrti na Norveškem. Mihailo i.andič iz Beograda je opisal življenje • taborišču j_.ajj.joj.uu: Takoj ko smo prišli v taborišče, so tam ukazali, na.i kopljemo velike jame. asno nam je bilo, zakaj so tukaj jame. n v resnici, kmaiu so se pričela mno-ična streljanja. Toda že pri kopanju am se je zgodilo prvo zločinstvo. Neki lolan tovariš ni mogel delati, pri tem >a je pokazal na Aningerja, le ta ga je ibil pred našimi očmi. Neko noč nas e oni tam, Mateus sredi noči z večimi tražarji prebudil v naši baraki. Pre-epali so nas in nam ukazali, da se lečemo do golega. Tako smo ostali vso ioč. Ob tej priliki je bilo pretepeno 12 ovarišev. Mateus je pravi sadist. Nečemu ujetniku, ki je potožil, da je la-:en, je ukazal, da mora jesti borove reje. Na koncu lahko tudi to povem, ladaljuje priča, da nas je ostalo od 900, kolikor nas je bilo v pričetku, samo 600 )ri življenju. To ni točno, pravi Mateus in se sme-e. Nasprotno, skrbel sem, da bi se vsi ljetniki povrnili v svojo domovino. Priči Svetolik Blagojevič in Pavle listo vič težko obremenjujeta Aninger-a in Gememharda. Ta dva vojna zlo-iinca sta ubila vsak dan vsaj po enega ijetnika. Priča Nikola Luklč pravi, da je stre-jal Adolf Vencelj pri neki priliki na nnožice ujetnikov. Tedaj jih je bilo več 'anjenih, eden p,a je umrl. Ko so ga soočili z Lukičem, je Vencelj rekel: Ta uboj je nesrečen slučaj. Nisem mei namena raniti jih. Priča Lukič je nato izpovedal, kako je zdal obtoženi Zeslaus ukaz pobiti tri jjetnike, ker so vzeli nekaj krompirjev. Priči Branko Pavič in Bogdan Oklob-;ija pripovedujeta, kako so morali delati ujetniki v največjem mrazu, pri :emer so nekaterim zmrznili prsti. Ko 50 se pritožili pri starešinah in rekli, Gradbena del TANJUG. Tekom letošnje sezone je izvršilo gradbeno ministrstvo LR Črne gore vrsto gradbenih del na podrjjju vse republike. Za začetek teh del je bil odobren kredit 42,385.000 din. S pomočjo tega kredita so zgradili 11 ambulant za prvo pomoč, postavljen je bil sanatori] na Lovčenu, turistični paviljon na Plavskem jezeru itd. Prav tako grade novo poslopje za bolnišnico na Cetinju, poslopje za higienski zavod na Cetinju, epidemiološki in malarični institut , dočim zdravilišče za tuberkulozo v Budvi popravljajo. Zgrajene so bile zdravstvene postaje v Kotoru i: V osiješkem okrožju je bilo o TANJUG. Pred letom dni je bilo v osiješkem okrožju 2.600 obrtnih delavnic različnih strok, dočim jih je danes 8.081. Število pomočnikov se je zvišalo od 250 na 344, število učencev pa od 350 na približno 600. Pri mnogih obrtnikih vlada zanimanje za delo na za- stala, — to je bilo kmalu po novem stoletju, — goreča delavka za revolucijo. Ze leta 1903. je postala predsednica političnega Rdečega križa, ki je organiziral pomoč zaprtim revolucionarjem. Spoznala se je s Krasnim, z Bau-manom in drugimi velikimi revolucionarji. Ko se je leta 1903. mudila v Ženevi, je tam spoznala Lenina. Kmalu je bila sprejeta v partijo. Lenin ji je dal partijsko ime »Fenomen«, sam pa jo je vedno nazival po tovariško Marija Fje-dorovna. Od takrat dalje je postala Marija vneta delavka partije boljševi-kov in je taka ostala vedno. Bila je nad vse požrtvovalna in premnogi preganjani revolucionarji, med njimi tudi Nikola Bauman so našli pri njej zaščito. Njega so besno iskali in sam šef policije je bil pri njej, ko se je v sosedni sobi mudil Bauman. Srečno je nagnala policaja, Bauman pa je, oblečen v žensko, lahko zapustil stanovanje. V tem času se je Marija spoznala z Gorkim. To je bilo takrat, ko je Hudožestveni teafer gostoval v Jalti. Naj sama pripoveduje o svojem prvem srečanju z Corkim: »To je bilo v Sebastopolju. V odmoru so mi rekli, da se Gorki želi z menoj spoznati. Jaz sem ga kot pisatelja oboževala in sem ga seveda takoj povabila k sebi. In glejte, vstopil je, visok in suh v ruski noši, v škornjih, z gladkimi lasmi in rjavimi brki, s širokimi ličnicami in svetlomodrimi očmi v izrazitem obrazu. Moja prva misel je bila: To je Gorki? Saj ni lep ... Stopil je po sobi, z mehko, široko kretnjo mi ie ponudil roko ter jo prisrčno stisnil. S prijetnim basom je dejal: Čudno... čudno... ču smrti izprave proti komandantom >rišč smrti na Norveškem ia ne bodo mogli več vzdržati, so jih itražarji pretepli, nekemu od njih pa :elo odsekali prste. S tem je bilo končano zaslišanje prič. Predsednik je prečital še nekatere dokumente, ki bremenijo obtožence in Dredložil mnoge fotografije, na katerih e razvideti, kako se kopljejo ujetniki r zamrznjeni vodi, kako morajo korakati popolnoma goli v taborišče itd. itd. Nato je imel tožilec major Joco Sce-Danovič zaključno besedo. On je med irugimi rekel: Davljenje ujetnikov, pretepanje, množično streljanje in drugo so bile običajne zverinske metode teh nacističnih raz-oojnikov. Na tisoče Jugoslovanov in sovjetskih ljudi je umrlo od teh zver-stev. Oni niso imeli namena pobiti samo vse simpatizerje in pripadnike Narodno osvobodilne vojne in Partizanskih oddelkov Jugoslavije, ampak tudi vse Slovane. Zahteval je za vse te težke zločince najstrožjo kazen. Obramba poizkuša prikazati v svojih govorih obtožence kot proizvode nacističnega režima. Te zločince, je rekel eden izmed branilcev, je vzgojil nacizem in oni so proizvod fašistične Nemčije. Končno so imeli besedo obtoženci. Vsi se hočejo prikazati v čim lepši luči. Navajajo vse, kar so »dobrega« storili za ujetnike, pri tem pa vendarle priznavajo, da so jih pretepali. Nekateri izmed obtožencev celo pravijo, da niso vedeli, kdo so ujetniki in da so mislili, da so to navadni zločinci. Mnogi izjavljajo, da jih je sicer sram za to svojo postopanje, toda krivdo valijo na predpostavljene. Mi nižji oficirji, pravi Fritz Lehman, odgovarjamo danes za krivdo in zločine naših komandantov, ki so bili sadisti in zločinci. Na koncu je obtoženi Lehman priznal to, kar so drugi obtoženci ves čas odklanjali, da so namreč imeli ukaz pobiti vse ujetnike. i v Črni gori Ulcinju. Usposobljeni so bili domovi narodnega zdravja v Nikšiču, Baru in Plevljah. Tudi gradnji šolskih poslopij posvečajo veliko skrb. Popravljena je bila osnovna šola v Titovgradu. Razen tega je bilo zgrajenih 15 osnovnih šol po vaseh. Usposobljena je bila gimnazija v Bijelom polju, poleg učiteljišča v Danilov gradu in gimnazija v Andrije-vici. Zaradi razvoja turizma je bila usposobljena vrsta hotelov in vil za bivanje turistov. Popravljen je bil hotel »Belvedere« na Cetinju, dalje hotel »Boka« v Hercegnovem in bivši bano-vinski hotel v Ulcinju. prtih 3081 obrtnih delavnic družni podlagi. Ustanovljeno je bilo 13 obrtnih zadrug. Med njimi sta dosegli najboljše uspehe krojaška zadruga »Slavonija« in čevljarska zadruga »Sloga«. Čevljarska zadruga je v nepolnih 7 mesecih napravila okoli 6.500 in popravila okoli 10.000 parov čevljev. Nasmehnil se je s tako svetlim, s tako nad vse človeškim glasom, da je naenkrat postal za mene najlepši človek na svetu in je tak za mene tudi za vedno ostal.« Ko je igrala Natašo njegove drame »Na dnu«, je še bolj poglobila svojo umetnost. Vzljubila sta se, 1904 se je ločila z možem in se poročila z Gorkim. Burno leto 1905 ni šlo brez odziva mimo srečnega para. Aktivno sta sodelovala v političnem življenju svoje domovine. V jeseni 1905 je v Petrogradu izšel prvi legalni boljševiški časopis »Novo življenje«. Izdajatelj in odgovorni urednik je bila članica moskovskega Hudožestvenega teatra, Marija Andrejeva. Večkrat so bile seje redakcije, katerim je prisostvoval Lenin, v stanovanju Marije in njene sestre. V Moskvi sta Gorki in Andrej evna mnogo sodelovala v revolucionarnem gibanju. Nastala je nevarnost, da ju zapro, zato ju je partija poslala najprej na Finsko, leta 1906. pa v Svico. Tam sta ostala le malo časa, nakar sta odpotovala v Ameriko, kjer je reakcija delala veliko gonjo proti njima. Revolucionarno misleči prijatelji so ju odpeljali v Kanado, kjer je Gorki napisal svojo krasno knjigo »Mati«. Jeseni sta se vrnila v Evropo in se naselila na otoku Capri, kjer sta preživela šest let. Enkrat sta bila med tem v Angliji in to 1 takrat, ko je partija imela v Londonu I svoje zasedanje. Med tem časom je na-I pio-ai Gorki svoje znamenite romane in povesti »Poletje«, »Spoved«, »Življenje nepotrebnega človeka«, »Matej Kožem-jakin« in celo vrsto gledaliških komadov. V tem ustvarjalnem delu svojega moža je mnogo sodelovala tudi Marija. DOPIS % Madibslce tttape III. Celjska delovna brigada »Božo Mravljaka« se je nahajala pri delu na progi. Iz glavnaga štaba je prispela vest, da se vsa brigada premesti iz XVII. na na XX. dionico. Po zapovedi šefa dionice smo se podali v taborišče. V vseh je vladal nemir in radovednost, kam pridemo. Kljub temu, da je bilo že precej pozno v noč, smo se podali v brigado Julijske krajine po slovo. Naslednje jutro smo se takoj po svi-ranju trobente dvignili izpod toplih odej. Našim lačnim želodčkom se je prilegla vroča kava in sveže pečen kruh. Brez posebnega povelja se je vsa brigada pripravljala na preselitev. Že v jutranjih urah jo je odpeljal I. vod I, čete na novi teren. Ostali brigadirji smo pospravljali. Razdrli smo vse šotore, ter tereni po katerem so stali šotori, počistili. Vsaki dve uri se je vračal avto-tomobil ter odpeljal vod za vodom, dokler se nismo slednjič še zadnji odpeljali. Pozno popoldne je bilo, ko smo se peljali proti Živnici. Vesele pesmi so odmevale daleč na okrog. Pozabili nismo na vzklike brigadam, mimo katerih smo se vozili. Veselje se je polastilo vseh, ko smo zagledali novo belo leseno barako. Radostno smo poskakali iz avtomobila na tla, ter šli takoj veselo na delo in pripravili vse najnujnejše za prvo silo. Tu je povsem drugačno življenje. V bližini je precej drugih brigad. V kratkem pride še Trboveljska proletarska brigada. Drugačno delo zahteva od nas več naporov. Vagone natovarjamo in iztovarja-mo, katerih pa ne tiščimo več pred sabo, pač pa se vozimo z lokomotivo. Pakazalo se je da je naša brigada naredila v 6 urah 288 m3, tako natovori in iztovori vsak poedini brigadir 3 m3. To se je pokazalo sedaj v začetku in to moramo in hočemo tudi obdržati. Hočemo prisostvovati slavnost:i 7. novembra ko steče proga ter pelje prvi vlak po širokotirni železnici mladinske proge BRcKO-BANOVIČI. P. D. Policija ne pusti obnavljati ljudstvu goriškega okrožja opustošenih vasi Na področju goriškega okrožja kratijo policijske oblasti tamkajšnjemu prebivalstvu vedno bolj demokratične pravice. Ne samo, da ne dovoljujejo nikakih ljudskih zborovanj in prireditev, temveč niti ne dovoljujejo, da bi ljudje s svojimi lastnimi sredstvi in lastnimi močmi obnavljali j opustošene vasi in skrbeli za stale pa so popisali. V okviru dvomesečnega tekmovanja so si prebivalci goriškega okrožja zadali v načrt tudi utrditev odborov ljudske oblasti. Da bi združili nekatere manjše upravne edinice, so sklicali pred dnevi zbor volivcev v vasi Volarji na Tolminskem. V prostore, kjer se je zborovanje vršilo, je nenadoma vdrla policija in aretirala Urbančič Mirka, nameščenca Okrajnega NOO za Kobarid. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo od 4. novembra 1945 do 24. oktobra 1946 aretiranih in odpeljanih v goriške zapore 623 antifašistov, pri čemer pa niso všteti tisti, ki so bili aretirani in pridržani v zaporih po okrajih. Izvrstno je obvladala angleški, italijanski, francoski in nemški jezik in uspešno prevajala Gorkega. V tem času je prišel na Capri tudi Lenin in se mudil v njihovem domu. Leta 1912. se je vrnila Marija ilegalno v Rusijo, leto pozneje pa njen mož Gorki. Z velikim uspehom je igrala v moskovskem gledališču. Nastopilo je znamenito leto 1917. Takoj po revoluciji je bila Marija izvoljena v petrograjski sovjet, oddelek za gledališča. Istočasno pa je bila namestnik Lunačarskega v prosveti. Skupno z Gorkim je organizirala »Dramatski teater«. S pomočjo Lenina je organizirala »CEKUBO«, centralno komisijo za zboljšanje življenjskih prilik umetnikov in znanstvenikov v Sovjetski zvezi. Pet let po revoluciji so poslali Marijo Andrejevo na delo v inozemstvo. Leta 1933. se je vrnila na lastno željo v Moskvo, kjer je postala ravnatelj »Doma znanstvenikov«. Njen velik organizacijski talent, njeno veliko znanje, njena visoka politična zavest, njen osebni čar je prišel pri tem delu do močnega izraza. Naloga tega Doma ni bila samo, da izbira in druži samo moskovsko znanstveno javnost, temveč da usmerja tudi njeno delo v korist domovine. To delo je Marija uspešno vršila. Marija je bila tudi dobra mati, ne samo za svoje otroke, temveč tudi za druge. Ko so njeni lastni otroci odrasli, je v visoki starosti vzela k sebi tri otroke in jih vzgajala. To je kratek opis življenjja Marije Fjedorovne Andrejeve, »Fenormena«, kakor jo je krstil Lenin. To je življenje znameni+e ruske žene, tal en tir Jane igral-I ko, dolgoletne družice velikega pisatelja 1 Gorkega. 0 izmišljenim in neresničnem svetu Pred nedavnim sem našel med svojimi starimi knjigami obrabljeno, dolgočasno knjižico, vezana v karton, una je sois«.a knjiga »zemljepis vseli deiu» sveia«. ìxajiuauj pei ìu uv^jset lei se nisva viueia, L/upri sem jo in začel gledati slike, znane mi iz otroških let, ivuiami otok. jama s kapniki, Ples na štoru gigantskega drevesa — baooaba. Sežiganje voove v mestu iienaresu, ua-iijaiisna miekarica na osiu, cUruzina Doga-tega miieia iz scigrovskega okrožja v kuiski guuerriiji, V si ti kapniki in koralni otoki so bili bleai in brezDarvni, i'a vendar so bile te snke kakor oaze v,enolični puščavi, kano tudi ne bi bue! Saj v knjigi ni bilo Skoraj nič drugega kakor debelo natisnjena imena, aoig seznam zemeljskih ozin, otoKov, polotokov, živali, rastlin, narodov in držav. Vse je bilo preračunano in zapisano kakor v inventarili knjigi kakega venkega sklaaisča: toliko in toliko prebivalstva, toiiko in ioliko krav in svinj, toliko in loiiko kvadraunn kilometrov, V tem skladišču je imel vsak predmet svoj predal. £.n predal se je imenoval »površinsko lice«, drugi »podnebne razmere«, tretji »rastlinstvo«, četrti »oblika vladavine«. Tu naj bi bilo vse, iz česar dejansko svet obstoji, A manjkala je neka važna reč, i Manjkal je čas. Bil je sanjski svet, v katerem se je čas ustavil. Vse je bilo nepremično. Celine so trdno stale na svojiti mestih in niti besede ni bilo o tem, da lahko spreminjajo svojo obliko in se celo premikajo. Višina vsake gore je bila natančno v metrih izmerjena, toda nikjer ni bilo povedano, kako so te gore nastale. Stvari niso imele niti preteklosti niti bodočnosti. Nerazumljivo je bilo, kako je svet nastal in kaj vse bo še z njim. Po tej knjižici bi človek sodil, da bo v tej deželi zmerom, na vse večne čase vladal kralj skupaj s parlamentom, v oni kralj brez parlamenta, v tretji parlament brez kralja. Po njej bi človek menil, da so meje držav prav tako stalne črte kakor ekvator in oba pravokotnika. Po njej bi človek mislil, da bodo kmetje zmerom, prav do konca sveta v tem okrožju carstva valjali klobučevinaste škornje in strojili ovčje kožuhe, v onem okrožju pa lenarili in rezljali žličke. Vse to smo morali natančno znati, toda s tem znanjem nismo mogli prav nič početi. Knjižica je mirno in ravnodušno pripovedovala, da se na severu »razprostirajo neobljudene tundre«, na jugu pa »ne-obijudene pustinje«, toda nikjer ni bilo rečeno, rez izjeme io-voljeno le na za to določenih deskah odnosno na kioskih. Kazenske določbe 8. člen Prekrški te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 3000 din. Proti kršiteljem odredbe v točki 4 se vrhu tega odredi pripor do iztreznjenja najmanj pa do 12. ure naslednjega dne in objavi kazen s polnim imenom krši telja v časopisu. 9. člen Ob neplačilu izrečene kazni v osmih i dneh po pravnomočnosti sodbe, se de-1 narna kazen spremeni v kazen prisil- nega dela brez odvzema prostosti, pri čemer se računa en dan prisilnega dela za 50 din denarne kazni. Poleg imejitelja gostinskega obra:a, ki priredi ples brez oblastvenega dovoljenja, se kaznuje tudi igralec. 10. člen Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave. Izvršilni odbor MLO v Celju Tajn. št. 515-46 Celje, dne 25. septembra 1946. Tajnik: Predsednik: (Spat Vili) (Svetek Andrej) Je to v duhu tekmovanja ? V času obnove, ko se delovno ljudstvo prizadeva, da z intenzivnim in načrtnim delom dvigne produkcijo in zmanjša izpadke na delovnih urah, nam je nerazumljivo, da morajo naše gospodinje in družinske matere zapravljati čas z nepotrebnim čakanjem pri nakupu živil. V soboto 2. novembra so se ob pol 6. zjutraj začele nas avl jati gospodinje pred mesarijo Terčeta na Tomšičevem trgu. Čakale so do 8, trgovina še vedno zaprta, mesarja nikjer. Izgledalo je, da nima mesa. Morale so iti k drugim mesarjem, kjer pa kot tuje stranke niso ali le s težavo dobile svoje obroke mesa. Kaj bi stalo mesarja Terčeta, če bi napisal že zgodaj zjutraj na vrata, da nima mesa, in bi tako gospodinjam prihranil dve uri ali več brezplodnega čakanja. Drug primer: Mlekarne so v četrtek 31. oktobra javile strankam, da bodo delile mleko popoldne namesto na praznik Vseh svetnikov. Gospodinje so prišle ob pol 2 in čakale vse popoldne, mleka pa tisti dan ni bilo. Ali ne leži krivda na takih nedostat-kih tudi na organizaciji naše preskrbe? Mislimo, da bi se z nekoliko večjo prizadevnostjo lahko uredila delitev racio-niranih živil, tako da bi svoj delež vsak dobil ob vsakem času in brez nepotrebnega in brezplodnega čakanja, ki bo zlasti v zimskem času mučno in lahko tudi zdravju škodljivo. Ako pa nastanejo pri tem kake slučajne ovire, naj se ljudi pravočasno obvesti in jim s tem prihrani čakanje in kritiko. Tretji primer. Delavnik zjutraj na kolodvoru pred prvim vlakom proti Mariboru. Pridem četrt ure pred odhodom vlaka, ljudi kakih petnajst pred okencem. Stojim in čakam, vrsta pred menoj se nikamor ne premakne. Nekdo je menda zahteval karto, ki jo mora napisati. Pa tudi ko je ta opravil, gre le počasi naprej. Naenkrat pride železničar in pove blagajničarki in nam, da sme izdati samo še sedem kart, za več ni časa, ker vlak odpelje. Mislite, da je šlo po4em hitreje, še slabše je bilo, ker so ljudje silili k sprednjim, da bi jim ti kupili karte in s tem povzročili zmedo in nejevoljo. In res, vlak je odpeljal in pusHl na postaji potnike, bi niso mogli do kart. In vlak zjutraj ob pol 6. ni menda nikoli prenapolnjen. Vprašsm vas, ali velja poziv za povečani e delovne norme in napredovanje delovne discipline samo zä delavstvo in nameščenstvo po tovarnah, drugih se pa to ne tiče? Zakaj se ne uvede na postaji predprodaja vozovnic, kar bi marsikako zapreko odstranilo? Zlasti bi s tem ustregli tistim, ki kupujejo kombinirane vozovnice, kar navadno zah+eva ne^aj več časa in pazljivosti, za kar pred odhodom vlakov ni vedno prilika, oziroma povzroča zastoj pri prodaji vozovnic. K. P. VABILO na 15. redni občni zbor delavskega pevskega društva »CANKAR« v Šoštanju, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. novembra 1946 ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Pibernik z naslednjim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in pravil; 3. poročilo odbora: a) poročilo predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, č) poročilo revizorjev, d) poročilo gospodarja; 4. izvolitev novega odbora; 5. izvolitev pevovodje; 6. razno. Ker je občni zbor za vse redne in podporne člane in članice zelo važen, vas vse prav vljudno vabimo na sigurno in točno udeležbo. Ako bi po § 11. društvenih pravil ob napovedani uri ne bilo zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom, pri katerem zadošča za sklepanje vsako število članov. Pripeljite tudi nove člane! Smrt fašizmu — svobodo narodu! • Za odbor Majer Srečko, Koradej Anton predsednik tajnik SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD PODRUŽNICA CELJE * Ima stalno na zalogi leposlovne, strokovne, šolske in poljudno znans'vene knjige. Tudi knjige hrvaških in srbskih založb vam nudimo v zadovoljivi izbiri Stara lekarna pri Orlu ustanovljena leia 1670 Mr. Ph. Tončič Ivo Celje, Tomšičev trg 1 Uspeh vašega poslovanja je v oglaševanju! CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČA Gorenjak Konrad ČEVLJAR CELIE, Z1DANŠKOVA 26 F.S.Lukas, Celje žganjarna, tovarna likerjev, industrija sadnih sokov POHARC MARTIN MANUFAKTURA CELJE, Z I DAN § KOVA 23 MILOŠ KLINAR KLJUČAVNIČARSTVO CEIJE- MARIBORSKA t 3 GODNIK VIKTOR URAR CELJE, STANETOVA ULICA 6 KNEHTL IVAN KRZNARSTVO CELJE, STANETOVA UL. 5 GUSTI VRACKO TRGOVINA TEKSTILNEGA KLAGA CELJE, STANETOVA 8 MANUFAKTURA IN MODA Šenljurc Gabrijel Celje, Kidričeva i ŠIMENC IGNAC izdelovanje kitač in čopičev, trgovina z galanterijo, pletarskimi in I senimi izdelki Celje, Stanetova ulica štev. 6 ZELEZNINA IN ŠPECERIJA JOSIP JAGODIC CELJE, GUBČEVA 2 ANTON PETEK MANUFAKTURNA TRGOVINA CELJE, STANETOVA 1 Parketno voščilo v prosti prodaji vam nudi Ivan Ravnikar,Celie trgovina s špecerijo in barvami Tvrdka V. Dečko se priporoča Celje, Prešernova ulica 8 MAČEK AVGUST SPLOŠNO ČEVLJARSTVO CELJE - SLOMŠKOV TRG 6 JOSIP KOLAR ČEVLJARNA CELJE - TRG MUČENIKOV 6 ZIMŠEK ANTON SLAŠČIČARNA - CELJE, PREŠERNOVA ULICA 12 VEDNO SVEŽE PECIVO V ZALOGI! FR. STRUPI ZALOGA STEKLA IN PORCELANA CELJE ČUK FRANC SPECIALNA TRGOVINA BARV, 1AKA, FIRNEZA, KITA ITD. PUNCER IVAN Celje, Prešernova ulica 1 SPECIALNA TRGOVINA USNJENIH IZDELKCOV