SEKCIJA SZDL O PROBLEMATIKI TELESNE KULTURE
»ZA« izenačene pogoje in razmere
Ugotovitev, da telesna kultura oziroma njen razvoj na območju naše občine že vrsto let neka-ko zaostaja je bilo in je še vedno tema, ki se pojavlja na dnevnih redih tako skupščine teles-nokulturne skupnosti in njenih organov, kot tudi v sami frontni organizaciji. Zatorcj ni bilo naključje, da je občinska konferenca sprejela v aprilu sklep o sklicu sekcije o položaju in pro-blematiki telesne kulture v občini.
Sekcijska obravnava o položaju in problema-tiki telesne kulture v občini je bila prvi junijski torek. Kaj bi lahko zapisali v nekaj besedah? Sama udeležba ni bila preveč množična, proble-mov ogromno, domala na vseh področjih, od objektov, do vrhunskega športa, množičnosti telesnokulturne vzgoje najmlajših pa seveda fi-nanciranja, težav v društvih do vedno ne pov-sem neučinkovitega razreševanja problemov v okviru mestne telesnokulturne skupnosti. Raz-prave je bilo precej, bila je dobro vodena, poka-zala pa je predvsem to, da je bila izjemno po-trebna in da bi in bo kot utečena oblika sekcij-skega delovanja resnično dobra osnova za sprot-no razreševanje problematike in nenavsezadnje tudi za boljše vsestransko informiranje in razu-mevanje te občutljive problematike.
Na kratko povzemarao ugotovljeno zatečeno stanje v telesni kulturi vobčini.
V primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občina-mi je stanje na področju objektov bistveno slab-še. Zastavljeni srednjeročni plan (večnamenska dvorana na Svobodi, športna dvorana Krim-Rudnik, ureditev Mesarice, prizidka k trnov-skem in viškem Partizanu ter ureditev večna-menskih ploščadi po KS) je bilo realizirano le delno, za to pa je bilo potrošenih 6 starih mili-jard dinarjev, ki so bila zbrana z neposrednim prispevkom združenega dela preko sklada za telesno kulturne objekte in s sredstvi amortiza-cije. Žal pa je bilo treba poseči tudi k sredstvom dejavnosti, kar pa je na slednje področje znatno vplivalo. Tudi naslednji srednjeročni plan je smelo zastavljen, žal pa že po sedanjih ocenah presega zmožnosti našega združenega dela, kar pomeni, da bo treba k izgradnji objektov pristo-piti selektivno. To pa pomeni, da kvalitetnejše-ga športa, ki zahteva določene urejene športne površine ne bomo mogli izvajati brez izenačeva-
nja pogojev in solidarnostnega prelivanja sred-stev v Ljubljani.
Tudi sicer se je bistve na sekciji nakazanih problemov vrtelo okrog materialnih vprašanj. Letošnja uskladitev programov v mestu bi zah-tevala, da bi naša občina (beri telesnokulturna skupnost) iz sredstev, ki jih zbira po domicilnem principu morala po usklajenih kriterijih prispe-vati za solidarnostno prelivanje programov osta-lih občin milijardo in pol starih dinarjev. Z ozirom na dejstvo, da je infrastruktura viških telesnokulturnih objektov najnižja v Ljubljani, je bilo zatorej v mestu dogovorjeno, da dokler ni dorečen dogovor o usklajevanju infrastruk-turnih objektov v Ljubljani, bodo ostale ljub-ljanske občine v tem letu združile približno mili-jardo dvesto milijonov starih din za financiranje prizidka k telovadnici- Krim-Rudnik. To pa ob tem pomeni, da bi naša občina prelila 314 mili-jonov starih din v programe drugih občin.
Toliko o letošnjih aktualnih finančnih teža-vah. Da pa je potrebno čimpreje pristopiti k dokončni in vsestranski »dograditvi« financira-nja - tako vzdrževanja objektov (slišati je bilo predlog o tem, da bi se v vzdrževanje energet-sko zahtevnejših objektov vključila tudi komu-nala), vrhunskega in rekreativnega športa je bilo iz razprave že kar odločno zahtevano. Z vrsto povsem konkretnih razprav opremljenih s plastičnimi predstavitvami in podatki so stanje v osnovnih telesnokulturnih organizacijah predo-čili prav njihovi predstavniki. Z zaskrbljenostjo in resnostjo so se namreč spraševali kako v prihodnje razreševati razvoj dejavnosti (npr. Partizan Trnovo) če gre velik delež sredstev za vzdrževanje in funkcioniranje objektov. Resda je bil v razpravi riemalokrat omenjen tudi sklad, ki ga imamo in naj bi opravljal funkcijo financi-ranja objektov, a žal je bila ob tem vse bolj prisotna tudi ugotovitev, da je viško gospodar-stvo pač v takšni situaciji, da tega zalogaja ne bi zmoglo. In čeprav so bili v okviru Ljubljane oziroma njegove telesnokulturne skupnosti že storjeni opazni premiki naprej, pa gre tudi za v prihodnje podpirati takšno politiko financira-nja, ki naj bi tudi temu južnejšemu delu Ljublja-ne zagotavljala enakomernejši razvoj tudi na tem področju.
Slišati je bilo tudi precej misli, ki so namenja-le ob financiranju velik del teže tudi kvalitetnej-šim kadrom, tako strokovnemu v samih klubih kot tudi pedagoških bodisi od vzgoje (vsi skupaj bi morali storiti več prav na področju sistematič-ne in celovite vzgoje telesne kulture) v vzgojno-varstvenih organizacijah do šol usmerjenega izo-braževanja. Večji poudarek moramo namenjati tudi delovanjem društev - predvsem v izven-mestnih krajevnih skupnostih, kjer obstajajo vo-lja, polet in zanos mladih za razvoj teiesne kul-ture, a žal so prav ta društva premalo upošteva-na v normativih za financiranje.
Kaj šteti v vrhunski šport in kateri vrhunski šport naj se financira iz mestnih sredstev in kateri iz občinskih? Mirno iahko zapišemo, da je bilo največ predlogov za financiranje iz tako imenovanega mestnega žepa za vse tiste ekipe in posameznike, ki tekmujejo v prvih zveznih li-gah, ostaio pa naj se financira neposredno iz sredstev občinskih telesnokulturnih skupnosti. Pri tem pa je potrebno »paziti«, da se verige do vrhunskega športa ne bi smele pretrgati, temveč bi morali več storiti tudi za razvijanje republiške in drugih zveznih lig.
Pri naših občanih, predvsem pa pri mladih in najmlajših je veliko volje in želje po razvijanju telesnokulturnih aktivnosti, zatorej je potrebno več storiti za poglobljeno, strokovno in usmerje-no delo - tudi na področju rekreacije, to pa je navsezadnje tudi zagotovilo za učinkovitejši in vsestranski razvoj vseh oblik športa v prihod-nosti.
Kako to preseči oziroma doseči? Najbrže tudi tako kot je dejal eden izmed razpravljalcev na zaključku sekcije - da bi se v okviru mesta skušali dogovarjati za enotni in skupni sklad (gospodarstvo vseh petih občin bi ga najbrže hitreje napolnilo), preko katerega bi ta pereča vprašanja najbrže zmogli hitreje razreševati. Še to. Ta sekcijska obravnava je sprožila tudi pobu-do, da bi v okviru mesta stekle v prihodnje bolj specializirane sekcijske obravnave po posamez-nih področjih odnosno vprašanjih, kar bi navse-zadnje tudi pomenilo hitrejše uveljavljanje in poenotenje skupnih pogledov do skupnih raz-vojnih usmeritev.
J. DOMITROVIČ