fRazvoj in znanost kAko RAZPoZ o ATI STRES V DELoVnEM OKOLJU prim., prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Stres je defniran kot sindrom, ki vklju- • 56 % delavcev poroča o tem, da osi hipotalamus - hipofza – nad- čuje nespecifčno reakcijo organizma morajo delo opravljati zelo hitro. ledvična žleza, kar lahko omogoči na doživljaj iz okolja. Če prilagodimo Vse pogosteje pa so delavci izposta- prilagoditev organizma ali pa vodi v pojem, da ustreza shemi delovnega vljeni tudi »šikaniranjem« in neprija- bolezni ali morebitno smrt; okolja, lahko defniramo stres kot opa- znim psihosocialnim razmeram v de- 4. lahko opredelimo kot doživetje, ki ženo porušeno ravnotežje med zahte- lovnem okolju: ima za posledico psihično nape- vami delovnega mesta ter posamezni- • 9 % delavcev poroča o »šikanira- tost, ta pa za organizem ogrožujo- kovimi zmožnostmi, da jih izvede, koso nju«, če fziološke procese; pomembne tudi posledice neuspeha. • 4 % poroča o pojavljanju psihične- 5. je dogajanje, ki zmoti človekovo no- Stres je generičen pojem, ki se nana- ga mučenja in izživljanja. tranje ravnovesje in aktivira njegove ša na začasni prilagoditveni proces. Podatki kažejo, da se pojavljajo zna- prilagoditvene procese, ki se odvi- Izgorelost pa je končna stopnja, ko ki preobremenjenosti, ki so posledica jajo na duševni, telesni in socialni odpovedo prilagoditveni procesi. Izgo- neustreznih organizacijskih razmerij, ravni; relost vodi v razvoj negativnih stališč neupoštevanja razpoložljivih kadrov in 6. je nekaj, kar človeku pomeni oviro, in vedenja do dela in organizacije, v pomanjkljivih vlaganj v kadrovske zmo- zahtevo, obremenitev ali izziv, na razvoj čustvene napetosti, utrujenosti, gljivosti v posameznem sistemu. Posle- katerega reagira s svojo oceno sta- izčrpanosti, medtem ko se to pri stresu dica tega je beg iz delovnega okolja. nja, ko tehta moč stresorjev in vre- ne pojavi nujno. V državah Evropske skupnosti je 50 dnoti vire za obvladovanje stresa, do 60 % izgubljenih delovnih dni po- kar vodi do njegove reakcije, 1. UVoD sledica doživetij preobremenjenosti, 7. je reakcija organizma na dražljaje doživetij stresa v delovnem okolju ali z iz okolja, ki ima znake obrambe in a rezuatov Eurostata iz leto drugimi besedami: Evropsko skupnost prilagajanja (stanje splošnega alar- 2000 The health safety of man and ma), stane absentizem zaradi negativnih women at work kaže, da postaja stres vplivov stresa 20 milijard evrov letno. 8. je kompleksna transakcija med v delovnem okolju drugi najpomemb- Stres v delovnem okolju je torej človekom in njegovim okoljem, ki nejši zdravstveni problem. Pred njim ska stvarnost ki so se je države razvi- zunanje sile ali pritiske povezuje s so le obolenja gibal, ki so lahko pos e- te E močno zavedl zavedajo se situacijsko bojaznijo prek zaznave dica neustreznih ekoloških in tehnolo- grož njenih ekonomskih posledic in zato so nje, ških pogojev dela. Stres na delovnem pripravljene vta namen tudi kaj storiti 9. je stanje psihične in fzične priprav- mestu, doživljanje napetosti, neobvla- ljenosti, da se z obremenitvijo soo- dovanja, razkoraka med zahtevami 2. DEFInIcIJE STRESA: čimo, se ji prilagodimo in jo obvla- delovnega okolja in zmogljivostmi de- damo, lavcev, je posledica vpliva neustreznih 1. je (v najširšem smislu) preobreme- 10. je pritisk, ki povzroča različne tele- organizacijskih razmerij in neupošte- njenost, ko ogroža fzično in dušev- sne in duševne težave, vanja razpoložljivih človeških virov. no integriteto človeka. Povzročajo 11. je nespecifčen odgovor organiz- Rezultati raziskav, predstavljenih v Eu- ga razni biološki (lakota, žeja, bo- ma, kije posledica prijetnih in ne- rostatu, kažejo, da: lezen), fzični (potres, požar, skraj- prijetnih stimulacij v razvoju sleher- • 35 % zaposlenih nima nadzora nad na temperatura okolja), psiholo- nega od nas (otroška doba, puber-svojim delom, ški (strah, neuspehi in negativna teta, doba odraslosti in starosti), • 29 % delavcev nima vpliva na izbor pričakovanja) in socialni dejavniki 12. v splošnem smislu je trošenje ži-metod dela, (konfikti v družini ali pri delu, brez- vljenjske energije, v posebnem pa • 30 % ne more vplivati na hitrost, s poselnost), stanje, ki ruši ravnovesje in se kaže katero morajo delo opravljati, 2. je sklop odzivov našega organizma s sindromom prilagajanja, • 39 % delavcev ne more vplivati na na delovanje stresorjev, ki poteka 13. je lahko vse, kar spodbudi človeka to, kdaj imajo odmor med delom, po določenem zakonitem vzorcu h kreativnosti in prisebnosti. Stres • 55 % delavcev ne more vplivati na (stresor - stadij alarma - stadij od- lahko pomeni tudi negativno ču-razpored delovnega časa, pora – stadij izčrpanosti); stveno stanje, ko posameznik ni • 40 % delavcev poroča o doživeti 3. je stanje organizma nad vplivom sposoben uskladiti svojega življe-monotoniji pri delu, mogočih in/ali dolgotrajnih doživ- nja in je neodporen proti zunanjim • 60 % delavcev poroča o pritisku, ki ljajev (stresorjev), na katere orga- in notranjim okoliščinam, ga doživljajo zaradi prenapetih ča- nizem ni pripravljen in za katerega 14. je občutenje fziološke, psihološke sovnih rokov, je značilno nespecifčno aktiviranje in emocionalne napetosti ob soo- 30 Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost čenju z različnimi življenjskimi situ- ci, povišana ali znižana temperatu- ljiva oblika, saj sposobnosti za obvla- acijami, ra, hrup in drugi zelo intenzivni me- dovanje zahtev niso skladne s pritiski 15. je življenjsko dejstvo, ki ga lahko hanski ali fzični vplivi, ali z nalogami okolja. Tudi odsotnost obravnavamo kot impulz, odgovor- - biološki in fziološki stres, izzvan zahtev iz okolja je lahko vir škodljivega nost ali kot proces, z biološkimi in fziološkimi dejav- stresa. Posameznik zaradi takšnega 16. je program telesnega prilagajanja niki, kot so poškodbe organizma, stanja zapade v zdolgočasenost, neu-novim okoliščinam, odgovor na dra- izguba telesnih tekočin, toksični in stvarjalnost in nezadovoljstvo, pa tudi žljaje, ki motijo osebno ravnotežje, infektivni agensi, stradanje, motnje v bolezen. 17. je reakcija organizma na dražljaje bioloških ritmov, motnje metabol- Številni stresni dogodki izzvenijo brez iz okolja-vključuje znake obrambe nega ravnotežja in podobno, opaznih učinkov, saj so bili podporni in prilagajanja, - psihološki stres, povzročen z ne- viri dovolj učinkoviti. Nabava nove de- 18. je neskladje med dojemanjem zah- nadnim in nepričakovanim življenj- lovne opreme uspešnemu podjetniku tev na eni in sposobnosti za obvla- skim dogodkom, nevarno situacijo, ne bo delala težav (nevtralni stres), dovanje zahtev na drugi strani, ogrožanjem, konfikti in nizom dru- neuspešnemu pa bo povzročala vzne- 19. je telesna in duševna reakcija na gih pojavov in dejavnikov, ki imajo mirjenje (distres). spremembo, neprijeten ali ogrožajoč značaj za 20. je odziv organizma na potencialno posameznika, 3. DELoVnI STRES škodljiv dejavnik, - socialni stres, povzročen z dejav- 21. je odziv organizma na škodljive (zu- niki pretežno socialne narave, ki nanje) vplive, običajno ne prizadenejo le posa- 22.je dogajanje, ki ga sproži vsaka meznika, pač pa tudi določeno sprememba, ki zmoti človekovo no- socialno okolje in družbo v celoti. tranje ravnotežje in aktivira njego- Sem sodijo vse hitre družbene ve prilagoditvene potenciale, spremembe, ki ogrožajo osebne in 23. je stanje napetosti organizma, ki v kolektivne pravice, moralni in soci-njem sproži obrambo, s katero se alni sistem varnosti. Najpogosteje organizem sooči z vsem, kar ga ga povzročajo različni medosebni ogroža, spori, socialne krize, nemiri, upori 24. je vsota vseh nespecifčnih učinkov ipd. Običajno ne gre le za enega dejavnikov, ki lahko vplivajo na člo- samega, ampak za niz dejavnikov, veka. ki jih povezujemo v psihosocialne 25. … dejavnike stresa, kjer so poleg zu- Stres povečini povzroča nekaj/nekdo nanjih stresorjev pomembne tudi zunaj našega organizma, njegove po- osebne lastnosti in izkušnje izpo- sledice pa so notranje, psihološke ali stavljene osebe. fziološke narave, navadno opisane kot Stres sam po sebi ni škodljiv, saj ga za napetost, napor. Stresorje karkoli, kar učinkovito in ustvarjalno delo pravza- predstavlja človeku določeno zahtevo, prav potrebujemo. Med njegove učin- obremenitev in/ali izziv. ke uvrščamo tudi usposabljanje za re- Stresni odziv poteka po zakonitem ševanje težav, ustvarjanje dejavnega vzorcu. V prvi - alarmni fazi, povzroče odnosa do življenja, krepitev samoza- stresorji navadno upad in dezorgani- vesti in samospoštovanja. Pomemb- zacijo delovanja (šok), kmalu pase po- no je predvsem, kako človek zazna javijo znaki mobilizacije in pripravljanja skladnost in neskladnost zahtev okolja na spoprijem s stresorjem (protišok). in svojih sposobnosti, da lahko nanje V fazi odpora se okrepita delovanje in reagira. Ker je ta zaznava subjektivne prizadevanje organizma, da bi uspe- narave je razumljivo, da je doživljanje šno obvladal učinek stresorjev. Če posameznih vrst stresov pri vsakem ta prizadevanja uspejo, se delovanje človeku različno. Kar nekomu pomeni povrne na običajno raven, če so neu- hudo stresno obremenitev, lahko na spešna in takšna tudi ostanejo, začne drugega vpliva spodbujajoče, ali pa delovanje pešati, pojavijo se znaki iz- nima nobenega učinka. črpanosti in motnje, ki se v skrajnem O evstresu govorimo, kadar so učinki primeru končajo s smrtjo oziroma sa- stresnega dogajanja na posameznika Med stresorje na delovnem mestu so- momorom. pozitivni (nekateri ga imenujejo tudi dijo tudi: Klasifkacija stresa glede na objektiv- dobri stres). Takšno stanje ga zato mo- – časovni pritiski in (pre)hiter tempo ne dejavnike, ki delujejo na človeka in tivira za delo ter ugodno vpliva na tele- dela, z neodložljivimi temini, povzročajo stresno reakcijo: sno in duševno zdravje in počutje. – slaba organizacija dela, pomanjka- – fzični stres, povzročen z energet- Distres zajema negativne učinke, ki nje informacij, nepoznavanje svoje skimi spremembami v človekovem jih imajo stresorji na posameznika. vloge in odgovornosti na delovnem okolju, oziroma hitrim in nepričako- Označujejo ga kot napor ali napetost, mestu, vanim delovanjem mehaničnih ali ki ostane, kadar prvotna težava ni bila – nezmožnost organizirati svoje delo fzičnih dejavnikov, kot so npr. udar- zadovoljivo rešena. Za človeka je škod- ali vplivati na spremembo dela, Vire stresa po Cooperju in Marshallu lahko razdelimo na šest kategorij: 1. stres, ki izhaja iz dela (delovne obremenitve, dolgotrajen delavnik, izmensko delo, fzično delovno okolje), 2. stres, ki izhaja iz vloge odgovornosti (dvoumnost vloge, stopnja odgovornosti za druge, konfiktnostvlog), 3. stres, ki izhaja iz odnosov na delovnem mestu, 4. stres, ki izhaja iz kariernega odnosa, 5. stres, ki izhaja iz organizacijske strukture, klime, kulture, 6. delo in družina kot stresor. Individualni stresorji so pogojeni predvsem s posameznimi lastnostmi delavca oziroma posameznika. Stresorje na delovnem mestu lahko razdelimo na značilnosti delovnega okolja, kijih zaposleni doživlja kot grožnjo: - nasprotja med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu; - nejasnosti delovnih zahtev o prioriteti, pričakovanjih in ocenjevanju; - preobremenjenost glede na dejanske možnosti; - nezadostna usposobljenost za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja). Glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu (gl. tab. 1) Delo in varnost 52/2007/1 31 Razvoj in znanost Tabela 1 DELO • zahtevnost dela • hitrost, spremenljivost, pomembnost dela • samostojnost pri delu • delo v izmeni, trajanje dela • fzično okolje (hrup, kvaliteta zraka: temperatura, prah…) • izolacija na delovnem mestu (delo v skupini, sam) VLOGA ORGANIZACIJE DELA • stopnja odgovornosti (odgovornost za druge) • konfikti vlog (konfiktne zahteve dela, številni nad- zorniki, vodstvo) • nejasnost vlog (nejasnost pri delitvi odgovornosti, pri pričakovanjih) MOŽNOST NAPREDOVANjA • nazadovanje, napredovanje • zagotovljeno delo (strah pred odpustom zaradi ekonomskih razlogov ali pomanjkanja dela) • možnost napredovanja • celostno zadovoljstvo pri delu ODNOSI PRI DELU • z nadzorniki, nadrejenimi • s sodelavci • s podrejenimi • nasilne grožnje, nadlegovanje… ORGANIZACIJSKA STRUKTURA, VZDUŠJE PRI DELU • sodelovanje pri odločitvah • način vodenja • način sporazumevanja – f zične obremenitve in prostorska omejenost, – nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih, – napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani, tvorijo pritisk nad delavci itd. Delovni stres je defniran kot emocionalno stanje, ki je rezultat razlike med zahtevami in sposobnostmi posameznika za prenašanje stresa. Stresna situacija lahko postane negativna izkušnja z emocionalnega vidika, ki se lahko poveže z neprijetnimi stanji anksioznosti, napetosti, depresije itd. osnovna predpostavka je, da stopnja prilagojenosti na okolje oziroma skladnost med zahtevami okolja in karakteristikami posameznika neposredno vpliva na raven zadovoljstva in učinke pri delu. V tem primeru pod okoljem razumemo tako družbeno kot fzično okolje. Stres pri delu je mogoče opisati z več dejavniki: • delovni položaj je med najpomembnejšimi povzročitelji stresa pri delu. Neredko je povezan s pre-nasičenostjo z delom, ki je opazna pri tekočih trakovih in nekaterih delih s stroji. Posebej izpostavljena so vodilna delovna mesta – mene-džerji, pogosto delajo dlje, veliko telefonirajo, sprejemajo številne obiske in sodelujejo na številnih sestankih. Navadno tudi nadpovprečno kadijo in pijejo (alkohol), kar ima za posledico tudi veliko incidenco koronarnih bolezni. Preobremenjenost in/ali prenasičenost z delovnimi nalogami vpliva na krvni tlak in količino holesterola v krvi, • pomanjkanje kontrole (dela, ki ne dopuščajo avtonomije, svobodnega odločanja in časovne razporeditve ter soodločanja (nizka stopnja kontrole), imajo pogosto za posledico povišan krvni tlak in so dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Nove tehnologije pa žal zahtevajo ogromno tovrstnih opravil, • ponavljajoča se opravila (zanje je značilna tako prenasičenost kot pomanjkanje kontrole. Z avtomatizacijo je tega dela precej manj, še zmeraj pa ga najdemo ponekod (v industrijah z manj razvito sodobno tehnologijo) in je stresogeno), • odgovornost za druge (dokazano je slabše zdravstveno stanje menedžerjev v primerjavi z drugimi visoko usposobljenimi strokovnjaki, katerih delo ne vključuje toliko odgovornosti za druge. Ta je pomembno povezana s kajenjem, povišanim krvnim tlakom in visoko stopnjo holesterola v krvi. Prinaša mnoge dodatne napetosti, skrbi in včasih tudi težavne medosebne odnose. Občutek odgovornosti za 32 druge lahko zavira uspešno obvladovanje stresa in odločanje); • konfiktnost vlog (pojavi se, kadar se oseba znajde v primežu različnih pritiskov nadrejenih in podrejenih, sodelavcev in strank. Takšno stanje povzroča povišanje krvnega tlaka ter potrjeno vpliva na število pritožb o somatskih tegobah), • nevarnost (nekateri poklici (npr. vojaški, policijski, gasilski) so lahko zelo nevarni. Percepirana nevarnost vpliva na povišanje adrenalina, srčni utrip in krvni tlak. Če je takšno stanje dolgotrajno, lahko pride do bolezni. Seveda se ljudje z nekakšno samo-selekcijo odločajo za »nevarne« poklice. Izbirajo jih tisti, ki sta jim nevarnost in napetost ljubi, bojazen pa tuja. Vsekakor pa je podaljšana izpostavljenost nevarnosti (recimo med vojno) škodljiva (vojne nevroze in podobno), • stresorji okolja (vročina, onesnaženost zraka, hrup, prah in podobno, so v nekaterih primerih in delovnih razmerah izrazito patogeni dejavniki in povzročajo mnoge, tudi težje bolezni). Stres pomeni delovanje zunanjih ali notranjih dejavnikov, ki rušijo naravno ravnotežje organizma, tako da se javljajo reakcije prilagajanja, spremljane z različnimi fzičnimi in psihološkimi spremembami, ki lahko privedejo celo do bolezni. Veliko je dejavnikov in njihovih kombinacij, ki so lahko izvor psihičnega stresa v delovnem okolju: – odgovornostza varnost ljudi pri običajnem upravljanju strojev, naprav in tehničnih sistemov(upravljane vozil, delo z nevarnimi snovmi, eksplozivi…), – odgovornost za druge ljudi in odločanje o njihovem položaju, razvoju, zdravju, materialni varnosti ipd. (me-nedžerji, upravniki, nadzorniki…), – odgovornostza materialne vrednote (delo s skupno opremo, zahtevnejšimi napravami, večjimi vrednostmi…), – izolirana, osamljena delovna mesta brez stika z drugimi in možnost pomoči drugih pri ogroženosti (nočni čuvaji…), – utrujajoči oz. oteženi stiki z drugimi (dogovarjanje in pregovarjanje o zahtevnih vprašanjih, reševanju problemov, ki vplivajo na zdravje in emocionalno življenje drugih – delo s pacienti, učenci, strankami…), – ponavljajoča se in monotona dela, kjer se naloge ali operacije pona- Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost vljajo v razmaku, krajšem od dveh občutljivost posameznika za določene biti prisoten na veliko sestankih, hkrati minut (tekoči trakovi, pakiranje, stresorje. pa mora svoje lastno delo dokončati do sortiranje, zbiranje, prebiranje…), Prvi dejavnik profesionalnega stresa, ki predvidenih rokov. – vsiljen ritem dela (ritem dela nare- izvira iz delovne organizacije, je količi- Ponavljajoče se delo obsega aktivno-kuje stroj, kontinuirani proizvodni na dela. Vodilni delavci preživljajo več sti, ki se ponavljajo v enakem vrstnem proces, ki ga ni mogoče prekinjati, časa na delovnem mestu kot zaposleni redu brez načrtovanih prekinitev z dru-delo s skupinsko normo…), na nižjih ravneh. Poleg tega si delo no- gimi aktivnostmi oziroma delovnimi – omejevanje svobode in iniciative sijo domov. Še posebej so obremenje- nalogami. Viri nezadovoljstva, ki vodijo pri delu (dela, ki se izvajajo vedno ni tisti, ki imajo dve službi (tudi ženske, do zaposlitvenega stresa, so pomanj-po predpisu in strogem vrstnem ki opravljajo drugi, nič manj zahtevni kanje nadzora nad delovno nalogo in redu: knjigovodstvo, vzdrževanje poklic še v domačem gospodinjstvu). malo samostojnosti, odgovornosti in letal točno po ček listi…), Preobloženost z delom lahko nastane sodelovanja pri odločitvah nadrejenih. – zahteva za razlikovanje detajlov kot posledica odpuščanja: podjetje iz Delavci na ponavljajočih se delih so in s skoncentriranim opazovanjem ekonomskih razlogov odpušča delav- pogosto anksiozni in pod s stresom, (kontrola kvalitete proizvodov, od- ce, njihove naloge pa preloži na tiste, kljub temu da ne izražajo nezadovolj-čitavanje informacij z ekrana, spre- ki so ostali. Vzrok preobloženosti z de- stva nad delom. mljanje dela stroja ter hitra reakcija lom sta tudi slaba delitev dela in slaba Najbolj so z delom zadovoljni delav-ob opozorilnem signalu…), organizacija časa. ci, ki imajo zahtevne delovne naloge – hitrost pri delu (simultano delo na Drugi dejavnik profesionalnega stre- in veliko možnosti odločanja o lastnem več strojih, delo v strežbi – proda- sa je zahtevnost dela. Ugotovili so, da delu. Velik nadzor nad lastnim delom in jalci, delavci za okenci, ki strežejo zahtevnost delovnih opravil povišuje možnost demokratičnega sodelovanja več ljudem naenkrat oz. opravljajo raven holesterola in tveganje za ishe- imata pozitivne zdravstvene posledice več delovnih nalog vzporedno…), mično bolezen srca. Prezahtevno delo na delavca. Oboje govori v prid temu, – kompleksno odločanje in reševa- lahko pripomore k višjemu krvnemu da sta nadzor nad lastnim delom in nje problemov, posebno če je delo tlaku, napetosti, zadregi in samospo- možnost soodločanja pomembna de-vezano na časovne roke, druge lju- štovanju. javnika zaposlitvenega stresa. di, pomanjkanje informacij, naspro- Zaposlitveni stres lahko nastane za- Raziskovalci ugotavljajo, da je delo tujočih informacij oz. proučevanje radi nejasno opredeljenih delovnih v izmenah tretji najpomembnejši de-alternativnih ali analiza več dejav- zahtev. Posledice nejasne opredelje- javnik zaposlitvenega stresa. Delo v nikov…), nosti delovnih zahtev so zmanjšanje izmenah poruši nevrofziološke ritme – drugi dejavniki, ki so povezani z zadovoljstva z delom, samozaupanja telesa, kar se lahko stopnjuje do bo-drugimi izvori psihičnega stresa: in samospoštovanja, splošno nezado- lezni, ki so povezane s stresom. Prav ekstremno izraženi higienski de- voljstvo z življenjem in občutek, da je tako ima delo v izmenah lahko negativ-javniki: hrup, prah, kemikalije, mi- vse zaman. Vse navedeno lahko vodi ne posledice na spanje in družinsko ter kroklima), organizacijski dejavniki: do depresije, nizke motivacije, name- socialno življenje. delo v izmenah, nočno delo, ne- na, da prenehamo delati, povečanega Pomemben stresor sodobnega časa je določen delovni čas), neustrezna krvnega tlaka… tudi delo z zaslonsko opremo. Delo delovna oprema in osebna varoval- K nastanku zaposlitvenega stresa z računalnikom je pogosto rutinsko in na oprema, možnost nastanka kri- lahko pripomore tudi konfikt delavca ponavljajoče; delavci ne čutijo dovolj tičnih dogodkov in izrednih situacij z njegovo delovno vlogo. Konfikt lah- izzivov in zanimanja, ker tako delo ne in posebni dejavniki medosebnih ko nastane zaradi različnih vzrokov: zahteva toliko sposobnosti kot ročno odnosov. Pomembne so tudi hitre sprememba delovne naloge; različni delo. Pri delu z računalnikom mora de-spremembe in inovacije na delu, še skupini nadrejenih zahtevata od delav- lavec obvladati številne spremenljivke, posebej, če se zahteva novo uče- ca različne usluge; delavec dela nekaj, hkrati pa program beleži delavčevo nje in sprememba delovnih navad. česar noče ali misli, da to ni del njego- učinkovitost, s čimer lahko delovodja Simptome stresa na delovnem me- vih delovnih dolžnosti. Posledice kon- delavce nadzira. stu lahko delimo na organizacijske in fikta z delovno nalogo so lahko zniža- Količina stresa, ki ga delavec doživlja, individualne. K prvim štejemo organi- nje zadovoljstva z delom (še posebej, je odvisna od tega, kako visoko je ume-zacijske značilnosti in pogoje, zahteve če prihajajo konfiktne delovne zahteve ščen v delovni hierarhiji. Nižji in srednji dela in značilnosti vlog. Obremenitve najvišjih vodilnih delavcev). menedžerji kažejo več znakov čustvena delovnem mestu so lahko ekolo- Na delu, ki zahteva udejstvovanje na nega in fzičnega slabega počutja kot ške, fziološke, psihološke, lahko pa različnih oddelkih delovne organiza- vodilni. Vir profesionalnega stresa je izhajajo tudi iz načina dela in psihoso- cije ali izven nje, je zaposlitveni stres občutek, da morajo za vodilno delovno cialnih zahtev. Med fziološke obreme- pogost. Delavci, ki so predstavniki mesto žrtvovati del prostega in časa, nitve štejemo položaj telesa pri delu, svojega oddelka znotraj delovne orga- namenjenega družini. Za srednje me-telesno dejavnost, težo dinamičnega nizacije, ali tisti, ki jo predstavljajo na nedžerje so stresne obremenitve po-mišičnega dela, senzorne in toplotne tržišču, so pod pritiskom tako svojega vezane z osebjem in novimi delovnimi obremenitve. Med psihološke obreme- oddelka ali organizacije kot zahtev ce- tehnologijami in postopki, ki jih morajo nitve spadajo intelektualne, psihosen- lotne organizacije ali tržišča. uvesti. Vir nezadovoljstva je občutek, zorne, psihomotorne in emocionalne odgovornost do ljudi je pomemben da ne morejo napredovati znotraj de-obremenitve. Fiziološke obremenitve, dejavnik profesionalnega stresa. Po- lovne organizacije in je novih delovnih kot so hrup, svetloba, vročina itd., lah- večuje stres, kadar mora delavec veli- možnosti malo, pa še pri tistih, ki so, ko povzročijo stres ali pa povečajo ko časa preživeti v interakciji z drugimi, velja velika tekmovalnost. Sprejeti mo- Delo in varnost 52/2007/1 33 Razvoj in znanost rajo celo več pomembnih odločitev kot posameznika, da se izpopolnjuje, kar vodilni, ki odgovornost zanje pogosto ima neredko za posledico pridobitev delijo na posvetih in sestankih. višjih kvalifkacij. Preobilica dela je Hiter tehnološki razvoj v drugi polovici pogosti vzrok stresa, velikokrat zla- 20. stoletja je privedel do velikih spre- sti zaradi nestvarnih rokov. Škodljivo memb v načinu dela in proizvodnje. je lahko tudi delo, ki ni spodbujajoče. Delovna populacijaje postavljena pred Ljudje, ki jih delo ne zadovoljuje ali se vse večje zahteve, kar je povezano z celo soočajo z dejstvom, da so odveč- učenjem in osvajanjem novih delov- ni, pogosto občutijo stres. Stres pora- nih veščin ter vse večjim pritiskom za jajo tudi medsebojni problemi, konfikti, čim hitrejšo proizvodnjo velike količine po kvaliteti in ceni konkurenčnih proizvodov. Spremembe v življenjskem in delovnem okolju se pojavljajo veliko hitreje, kot jim je človek sposoben slediti. Vsaka sprememba zahteva prilagajanje, če pa je le-to oteženo ali onemogočeno, spremembe povzročajo stres. Prišlo je do številnih organizacijskih sprememb: zmanjševanja števila zaposlenih, združevanja podjetij, dela za določen čas, strahu zaradi izgube delovnega mesta, daljših ali krajših obdobij brez zaposlitve, frustrirajoče- sovražnost, nesporazumi… 4. DEJAVnIkI ZA oBVLADoVAnJE STRESA Stres je uniformni odgovor organizma na vzroke, ki ogrožajo njegovo biološko, psihološko in socialno integriteto. Stresa ne določa tisto, kar ga povzroča, ampak človekova reakcija na ta vzrok, torej stresor. Dovzetnost za stres je pomembno odvisna tudi od posameznikovih osebnostnih lastnosti in sposobnosti. ga iskanja novega delovnega mesta ti- Dejavnike, ki vplivajo na obvladovanje stih, ki so ga izgubili, in občutka krivde stresa, lahko v osnovi delimo na: tistih, ki so ga obdržali…). Prav tako pomembne so funkcionalne spremembe: premeščanje delavcev na druga dela in naloge v istem podjetju oz. njihovo angažiranje na raznovrstnih delih, degradacija na lestvici del v primerjavi s prejšnjimi…Prišlo je do številnih fnančnih sprememb: plačilo po subjektivni oceni delodajalca, ki je neodvisna od učinka, kvalitete dela, pa tudi nizke, negotove, neredne plače…Organizacija ritma dela prav tako osebnostne lastnosti, kot so samospoštovanje, čustvena stabilnost, nagnjenost k depresivnosti, naučeni slogi soočanja s stresom, prehodne osebnostne lastnosti, kot so razpoloženja, čustvena stanja, okolje, ocena obremenjujoče situacije, možnost izpovedovanja negativnih občutij, situacijske in druge zunanje dejavnike, kot so socialna opora, sredstva, empatija in altruizem. lahko pripomore k poklicnemu stresu: Dejavniki, ki vplivajo na obvladovanje sprememba delovnega časa, delo v izmenah, podaljšan delavnik, delo v skrajšanem delovnem času… K psiho-socialnim dejavnikom sodi tudi neenakost in nekorekten odnos na delu, stil upravljanja, ki je zasnovan na popolnem izključevanju delavcev iz procesa odločanja, pomanjkanje komunikacije in slabe organizacije dela, napetih medosebnih odnosov tako med upravo in zaposlenimi, kot med samimi zaposlenimi. Najbolj ogroženi so tisti, ki imajo zahtevno delo, pa nobenega vpliva na delovne obremenitve, ravno tako tudi tisti, ki nimajo dovolj dela in oni, ki so frustrirani, ker niso napredovali. Kadar je visoka zahtevnost dela zastavljena na nizki stopnji avtonomije, se napetost kopiči, kar lahko po določenem času okvari zdravje. Po drugi strani pa visoka zahtevnost dela, povezana z visoko stopnjo avtonomije in z zmožnostjo obvladovanja izzivov, aktivira 34 stresa in psihičnih obremenitev: • Osebnostne lastnosti: čustvena stabilnost (moč jaza, an-ksioznost), nagnjenost k depresivnosti in nau- čena nemoč, občutje nadzora in kompetentnost, naučeni slogi soočanja s stresom in obrambnega reagiranja, empatija, zmožnost vživljanja in so- čustvovanja, altruizem, pripravljenost pomagati, značilnosti medosebnega obna- šanja (odprtost, zaupanje, zmož- nost poiskati podporo pri drugih, spretnost v medsebojnih odnosih), sposobnost, znanje, veščine, zdravstveno stanje… • Prehodne osebnostne značilnosti: razpoloženje, čustvena stanja, vloge, možnost “izpraznitve” in izpovedo- vanja negativnih občutij, ocene in presoje obremenjujoče situacije (kot izziv, grožnja, škoda ali izguba), razlage in atribucije obremenjujoče situacije (inter- in eksternalne, glo- balne ali specifčne, univerzalne ali individualne), • Situacijski in drugi zunanji dejavniki: socialna opora (s strani družine, prijateljev, znancev, institucij), sredstva, rezerve (materialne možnosti), stopnja empatije in altruizma pri drugih osebah… 5. REAkcIJE nA STRES Izpostavljenost stresu se kaže na različne načine, posledice pa so vidne na telesnem in duševnem zdravju: • Telesni znaki: – spremembe v apetitu, – spremembe v telesni teži, – pogosti glavoboli, – vrtoglavica, – nespečnost, – pogosti prehladi, – napetost in bolečine v mišicah, – prebavne motnje, – razbijanje srca, – kronična utrujenost, – alergije, – povečanouživanjealkoholainpo-mirjeval ter več kajenja… • Duševni znaki: – tesnoba, nemir, napetost, – potrtost, nemoč, obup, – nagle spremembe razpoloženja, – razdražljivost, napadalnost, – nočne more, – pogost jok, – depresije, – zaskrbljenost, – nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, – pomanjkanje samospoštovanja, – občutek praznosti, – dvomi, izguba perspektive, – apatičnost, – negativizem, – pozabljivost, zmedenost… • Znaki, ki se kažejo v medosebnih odnosih: – netolerantnost, – nezaupanje, – zmanjšani kontakti s prijatelji, – izolacija, – skrivanje, – težave v komunikaciji, – zmanjšana potreba po spolnosti… • Znaki, ki se kažejo pri delu: – občutek preobremenjenosti, utrujenosti, Delo in varnost 52/2007/1 Razvoj in znanost – neučinkovitost, neuspešnost, pretirano skrb za lastno zdravje in so ba dela, gre k drugemu nadrejene- – nedokončane naloge, lotevanje pogosto v bolniškem staležu (beg v bo- mu…), vedno novih nalog, lezen), drugi spet gredo v drugo skraj- – načrtovanje delovnih ciljev (realno – izguba perspektive, nost (zanemarjanje lastnega zdravja in opredeljevanje ciljev, ki so dose- – težave s koncentracijo in pozor- skrbi zanj, za osebni izgled, higieno, gljivi in ne pripeljejo k neprestanim nostjo, lahko se razvijejo oblike odvisnosti od prepirom, kaj je narejeno in kaj ni), – pomanjkanje novih idej, alkohola, drog ali zdravil, iger na sre- – razumevanje za osebne probleme – odpor do dela… čo… Lahko pride do težav vzakonu za- (razumevanje za probleme in mo- Patogene reakcije na stres se kažejo radi dolgov, kraj, prometnih prekrškov, rebitna pomoč pri reševanju veliko kot fziološke, emocionalne in kogni- agresivnosti, izpadov besa, fzične de- pomenita tistemu, kije v težavah). tivne reakcije in spremembe obna- strukcije vse do samomora. Kognitivne šanja. Prve so reakcije endokrinega, reakcije se kažejo kot motnje opaža- 7. LITERATURA živčnega in imunuloškega sistema. nja, koncentracije, spomina, zmanjša- Predhodniki bolezenskih reakcij so na sposobnost učenja, težave pri odlo- 1. Čabarkapa M. Psihološki aspekti kardiovaskularne, gastrointestinalne, čanju, zmanjšanju kreativnosti… stresa. Vidaković A. Medicina ra- genitourinarne, respiratorne in druge. da. KCS- Institut za medicino rada Subjektivne težave se kažejo lahko 6. ZMAnJŠEVAnJE STRESA i radiološku zaštitu, Udruženje me- kot glavoboli, tremor ali nervozni ne- dicine rada Jugoslavije, Beograd hotni zgibki, izsušena sluznica grla in Osnova za reševanje težav s stresom 1996 ust, krči in bolečine v mišicah in prsih, je, da poznamo vire, ki vodijo k stre- 2 Pavićević L., Bobić J. Stres na ra- povišan krvni tlak, astmatični napadi, snim situacijam. Pomembni so pred- du Šarić M., Žuškin E. Medicina ulkusne spremembe vzdolž prebavne vsem ukrepi: sluznice, bolečine v trebuhu in driske, – bodite si na jasnem glede svojih pogostejše uriniranje, motnje menstru- zmožnosti (pomeni, de ne vozite z alnega ciklusa, povečanje prostate. največjo hitrostjo, pač pa primerno Emocionalne spremembe in motnje svoji zmogljivosti), obnašanja se v začetku kažejo kot ge- – mislite pozitivno, ne negativno (ve-neralizirane anksiozne motnje (če so dno je pot, ki vodi naprej, le najti jo vezane na delovno aktivnost in če se je treba), pretirana anksioznost in zaskrbljenost – naučite se sprostiti (v mirnem ko-javljata večino dni v šestih mesecih). tičku, izbrišemo vse motnje, ki se Pride lahko do stalne apatije, žalosti, pojavljajo v zavesti…), nesposobnosti sodelovanja v aktivno- – odpočijte si od časa do časa (ne stih, ki vodijo do zadovoljstva, tesno- mislimo na nič), še posebej, če ste ba, občutek nemira, agitacija, izguba zasvojeni z delom, občutka varnosti, samozaupanja, ob- – kontrolirajte poživila (delujejo le za-čutek manjše vrednosti, razdražljivost, časno). občutek preobremenjenosti, motnje Bolje bomo obvladali stres, če si bomo koncentracije… Psihične težave lahko na jasnem, kaj lahko spremenimo. Ne prerastejo v trajne anksiozne motnje, predajamo se popolnoma, ne postaja- hipohondrijo in panične napade, pri mo pasivni do tistega, česar trenutno mills: Macmillian press, 2000 katerih ima prizadeti pospešeno bitje ne moremo spremeniti. 10. Musek J., Pečjak V. Psihologija, srca, pritisk v prsih, slabost, vlažne Stres lahko obvladamo z oblikovanjem Educy, Ljubljana, 2001 dlani, suhostvžrelu in ustih in občutek svojih stališč in vedenja. Lahko se na- 11. LookerT., Gregson O. Obvladajmo dezorientacije. Spremembe vedenja, učimo, da rešujemo konfiktne situacije stres: Kaj lahko z razumom storimo ki nastanejo lahko v sklopu stresa, so z dogovarjanjem in s prilagajanjem ter proti stresu, Cankarjeva založba, nezmožnost prilagajanja, pretirano po- s kompromisi, namesto da si nakoplje- Ljubljana, 1993 udarjanje lastnih aktivnosti, čezmerno mo težave, če bi za vsako ceno upo- 12. Rotar Pavlič D. Družina in stres. Dru- delo, zanikanje simptomov, sumniča- rabljali prevladovanje. Ali da zanikamo žinska medicina. Združenje zdravni- vost, izmikanje sodelavcem, zapira- konfiktne situacije. kov družinske medicine SZD, Ljub- nje vase, izmikanje delu, odklanjanje Pomemben način obvladovanja stre- ljana 00 odgovornosti, zanemarjanje dolžno- snih situacij je še: 13. Selič P. Psihologija bolezni našega sti, zamujanje na delo oz. predčasno – umik (enostaven umik iz stresnih časa. Znanstveno in publicistično zapuščanje dela… Nekateri kažejo razmer: umik iz skupine, spremem- središče, Ljubljana, 1999 rada i okoliša. Medicinska naklada, Zagreb, 2002 3. Trstenjak A. Psihologija dela in organizacije, Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana, 1979 4. Tyrer P. Kako živeti s stresom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 5. Maslach C, Leiter M.P. Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Educy, Ljubljana, 2002 6. Powwel T. Kako premagamo stres, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 7. Battison T. Premagajmo stres, DZS, Ljubljana, 1999 8. Newhouse P. Življenje brez stresa. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000 9. Sutherland V. J., Cooper C. L. Strategic stress management. Hond- Delo in varnost 52/2007/1 35