Pomladili so delavske vrste Učenci srednje naravoslovne šoie na proizvodnem delu v Tovarni kovinske galanterije Mnoge prolzvodnje organl-zaci|e združenega dela so le-toa prvlč odprle svoja vrata ioiajoči se mladini v sred-njem usmer|enam Izobraie-van]u. Maraikaterlh teiav to se na začetku upravlčeno prestraftlll. Kdo bo »krbal za mtada In varnoat pri delu, kdo bo odgovar|al na n|lhova vpraianja, kdo »e bo ukvarjal z n|lmi In lzgubl|al «v«| drago-cenl delovnl čaa? Ta In po-dobna vpraianja, kl ao mogo-L• na prvl pogled ras Izgleda-la ovira, ao ae zda|, ko aa |« prolzvodno delo io uteklo, sa) traja od letoinjlh fcbruaraklh zlmaklh počltnlc, razbllnlla. V Tovarni kovinske galante-rije za Bežigradom, kjer so za proizvodno prakso na lanskih tečajih usposobili kar 5 men-torjev, letos pa se jim je pridru-žilo še pet njihovih tovarišev, ki se bodo udeležili tečaja to jesen, so začeli s proizvodno prakso za učence srednjih šol že lani. »Takrat so nas obisko-vali še nekdanji gimnazijci iz tretjih letnikov, ki se še niso šolali po usmerjenem progra-mu,« nam je povedala DARJA VIDIC, vodja splošnega sektor-ja v Tovarni kovinske galante-rije, ki skrbi za srednješolce. »Letos pa smo že sprejeli učence prvih razredov beži-grajske Srednje naravoslovne šole.- V dveh tednih, kolikor mora obvezno proizvodno delo tra-jati, se mladi seznanijo s sa-moupravljanjem v združenem delu, z Ustavo in Zakonom o združenem delu, z varnostjo pri delu, z osnovnim proizvod-nim programom Tovarne ko-vinske galanterije in njeno zgodovino, in seveda s samim proizvodnim delom. Mladi ne smejo delati na vseh delovnih mestih, ker so nekatera zanje prenevarna. Vseeno pa je za-želeno, da čimbolj »krožijo« in spoznajo kar največji del pro-izvodnega procesa. Tako se lahko naučijo marsikaj korist-nega pri lažjih delih v lakirnici, montaži in pri površinski ob-deiavi. »Na začetku smo imeli pre-cej težav prav zaradi določila Zakona o združenem delu, ki prepoveduje delo mladini, ki še ni dopolnila petnajst let. V prvih letnikih srednjega usmerjenega izobraževanja pa je precej štirinajstletnikov,« nas je seznanila Darja Vidic. »Seveda pa gre pri obveznem proizvodnem delu le za del uč-novzggjnega procesa in ne za »pravo« delo« Učenci pa do-bijo zanj kljub temu plačilo -1.300 dinarjev za deset delov-nih dni. V Tovarni kovinske galante-rije so opazili, da so lani starej-ši učenci iz tretjih letnikov laže razumeli probleme, ki so jih delavci obravnavali na delav-skih svetih, na sestankih komi-sij za delovna razmerja ali dis-ciplinske komisije. Ker so bili že bofj »zre/i« so se tudf raje poglabljali v proizvodni proces in težave s pomanjkanjem re-produkcijskih materialov, s ka-terimi se v sedanjem gospo-darskem položaju otepa tudi Tovarna kovinske galanterije. »Ime/i so več izvimih zami-sli,« je menil DRAGO DOVČ, vodja izmene v površinski ob-delavi in mentor proizvodnega dela v srednjem usmerjenem izobraževanju. »Letošnji prvo-šolčki pa so bolj poslušni in ubogljivi.« KAJ PA MENIJO UČENCI Zmotili smo jih sredi dela in tovarniškega ropota. Ob enaj-stih dopoldne, ko je bilo za nji-mi že pet delovnih ur, so bili že nekoliko utrujeni. Okolje v de-lavnicah je pustilo svoje praš- ne sledove tudi na njihovih de-lovnih oblekah, rokah in obra-zih pa so bili vseeno zelo zado-voljni. ŽARKO PAK, bi rad postal mehanik. »V Tovarni kovinske galanterije sem se prvič srečaf s proizvodnim delom,« nam je povedal. Najprej sem menjava/ material pri stroju, zdaj pa dela pri površinski obdelavi kovin,-»pri galvani« - kot se je stro-kovno izrazil. »Oelo se mi zdi naporno, ker stojim vseh osem ur, zato pridem domov zelo utrujen.« Najteže pa se je na-vadil zgodnjega jutranjega vstajanja. SONJA BAUER hodi "spat vsak večer že zelo zgodaj prav zato, ker vstane zjutraj prva v družini, ob petih zjutraj. Oelo se jj ne zdi naporno, pač pa zelo monotono. V dnevnik, ki ga morajo vsi učenci obvezno napisati, bo opisala svoje iz-kušnje z dela v montaži in pri »sejalniku«. Če bi morala dela-ti v proizvodnji, bi zelo trpela zaradi enoličnosti dela,« nam je povedala. Sama namerava postati biologinja ali agronom-ka, ker jo veseli terensko delo. BRANKA PERSOUA do zdaj ni bila navajena tolikšne-ga dela, zato se ji zdi obvezno proizvodno delo teiko. »Kadar pomislim, da nikakor ne mo-rem izpolniti norme, ki jo osta-le delavke opravijo vsak dan, sem kar malo razočarana sa-ma nad seboj,« je priznala. Z obveznim proizvodnim delom-pa je kar zadovoljna. »Si bom vsaj znala predstavljati, kaj po-meni, delati v tovarni,« pravi. Če bi vse življenje delala v ne-posredni proizvodnji, bi so tudi na enolične kretnje, ki jih opravlja za strojem, najbrž na-vadila. Upa pa, da bo postala sanitarni tehnik ali ekolog. VIDA PETROVČIČ