Št. 14. V Gorici, dne 18. februvarja 1898. Tečeij XXVIII. Izhaja dvakrat na tedeu v štirih tedanjih, in cer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne. ertuišk« izdaja za deželo pa ob 4. uvi popoldni „Uosnodarsklm Listom" in k kako dniRo u izredno prilogo vivd po pošti projemana ali na dom pošiljana: Vso leto.......gld. C- — pol leta........>• H-— četrt leta.......-- K>0 Posamične .številke stanejo (i kr. Naročnino sprejema uj»rav»ištvo v (Jusposki .-uM,, štv. 0 v Coriei v soriški Tiskarni'- A. Ual.ršček vsak ,\m od H. ure zjutraj do <>. /.večer; o!> nedeljah pa od •' «>. do J± ure. Xn naročilu brez doposlane liarovniiic m* ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od Soče trikrat ,,,,-sečno in stan.- vse |et<> jfld. 1-20. »Soča- in 1'rimore,- se predajata v C.ri.-i v t... kvarni Kehvar/. v Selški uliei fc. -H*H-<'rsi4-* * Nii.iski uli.-i; — v Trstu v t.,l.;ikarni l.a v re nč i č na trtrn della Caserma in Pipan v vili« i P-.nte d.-lla FaM.ru. SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo in oilnraviiištvo ao nahaja v Gosposki ulici si. «J v Gorici - ]r. nadstr. znilej. — Urednik s]irojenilje stranko vsak dan od 11. do 12. uro prcdpoldne. Dopisi naj se pošiljajo l« uredništvu. Naročnina, reklamacije in drago reCi, maturo no spadaj*, v delokrog uredništva, naj so pošiljajo lo upravuištvii. Neplačanih pisem ne sprejeinlje ne uredništvo ne t.pm\ ništvo.______ Oglasi in poslanico so raounijo 1)0 petit-vraih, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-kVat 7 kr., :i-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Gori;ka Tiskarna" A. (iabrš'ek ti-Aa in zalaga razen S«,če, in < Primorca. še „Sloyansko Knjižnico«', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih Ji do fi pol ter stane v.seletno 1 -;K1. 80 kr. — Oglasi v «slov. knjižnici, so rači.nijo po 20 kr. potil-vndiea. Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. >»» Bog" in narod! A. Gabršček (odgov. j. Krmpotic) tiska in zal. „Šolski dom". Ti imeniki in spisi so uutisneni v pri* ujoči knjižici, iz katere raz- Odboru se je posreulo, da j,, dobil posojilo lO.OUt) gld. pod vidi vsak društvenih, ali je vse prav pisano, kar njo«,., zadeva.; juko ugodnimi poboji, in ju kupil ne samo staviseo, ki meri pomagaj si satu — iu Hup Li ho pomagal!" — Teg.i Ako s0 i" "''i'1'1''1 k'i° I™1") l>"»i"ta, n-j se to blagovoljno naznani i Ilir. m'-', ampak tudi omenjeno cnonadstropno, jnko obširno hišo, gesla smo se oprijeli Slovenci na (ionskem zlnsli od lanskih "db"ni; . . . .. , . . IHša se ne da z lepa premenili v šolsko poslopje; pač pi» volitev prav rnergiški! Na vseh »nožnih poljih si skušamo , K,,u"r J° ™«»»*»"» *»}" podpirali narodno uene ,„ /^<)j»e i je prip,,ivim za H(!llloVanje in marsikatero rabo, iu ni dvoma, da pomagati - ?a mi, ker vemo, dn to. kar naredimo sami za iJlv"1'1' tuIi" J" ''f""' «'l> 1*™» vpisan v zlato knjigo Šolskega bo dajala primerne obresti, se, ho najzanesljivejša podlaga nadnljimnm napletlo.nn.ju. ... ,,ni,,a.» k,'r,'.° l.,,u'!J' *hl dntienik pozna dolžnosti do svojega m.- 0(,hol. „nmomv., graditi IIa omenjenem vrtu popolno novo Tudi društvo „Šo I s k i do tu" jo sad takega dela ! Iu slo- ™«!> »> «»» J »J »/.|»»i»uje. ..... 1 Sa,8ko ,)OH|opje. v ta namen si |« že priskrbel stavbeni ustert in vensko ljudstvo na (Jonskem je pokazalo svojo že daleč pro- /Mtt niu ^aK('0 pogl^la, ali je njegovo ime pisano, oziroma potrebno dovoljenj« zu zidanje od pristojne oblasti, slulo narodno požrtvovalnost Imii oh tej priliki. Lahko iv- "sIi!»»» v *•;»" k,|l'f za leto 1*117. Kdo,-ne dobi tam.svojimi imena,; Naravno je, da društvo ne bo imelo kmalu toliko svojejr,,, «l„ čemo, da vsi drugi .Slovenci skupaj niso v lanskem letu toliko "»J pnstop, kot dan katere Uoh vrsle društvu Šolski dom ter;i,i ,ll0„i0 yMnli fl„jBk| ,lom lmrA (1|jo lmmH. R|.jono i,o'ugoditi žrtvovali za narodno šolstvo iu vzgojo kolikor .Slovenci na "!,J, i,'"',crV/ M";1'™''1' _ vplačil-m. da pride pa za leto IMIH.; 8i del potrebue-a denarja, *"""'"'........'....... ' i AH s posojilom ne «:re tako mud<>, ker posojilo potrebuje hipoteko ali zastavo, da je zavarovano. Dandanes imamo le sta« , višee v vrednosti r,(KHi irld. kot neobremenjeno premoženje in j Klavi.it'«>, ki je naložena v posojilnici in v čekovnem rneuiiu DrUStVO „S0lSkl dom". j To ne zadostuje; treba, da nabiramo dalje, dvuštvenino in Z odlokom z dne II. julija 1N»7. Št. liVJlo potrdilo je e. kr : ,,",,,!,,"1',.,,> ,,ono«lu>' ,iok1"1' »»« ^»eremo vsaj toliko, da h pomočjo amestuištvo v Trstu, da društvo H.dski dom ob "oji postavit.....rw,P;»«"«» «»hH»i| kr«.lu inoiv.no spraviti hišo po«l streho. u. «IJ o............ Goriškem! In na to dejstvo smo ponosni! Dokler bomo imeli v z!l"" k»i tako ljudstvo za selioj. se nam ni hali ne naših narodnih nasprotnikov ne sovražnega vladnega Mslem.i ! To naj si blagovoli zapomnili tudi novi ces. namestnik v Trstu ! Ne bojimo se ne pritiska, ne groženj, kajti narod naš na (Jonskem 'ji; pripravljen na — vso.... in ne |e na žrtve v denarju in blagu .... O obrnem zl oni društva „Šolski dom" pomcamo ob kratkem med domačimi novicami. Na tem mostu pa naj ponatisnemo kaj umestne iu lepe bese Je iz lir se imenuje: „ZI u t a k njiga Šolsk knjigo* so dobili po po^ti v>i doseda pa tudi razni Slovenci, ki niso še udje, a bi lahko bih: lllir.,vijill{ svoj<. ,iriištv<-n.- /u.b Kvo, kaj pravi la ,,/Jata knjiga-. Km.,Iu p„,(1||| r:iy.,M,^iai., Wl Kl. va|,i|a v obilem številu mi Splošni namen šolskega ilmun je ta, da dnišiv. pnr.pi- znane rodoljube v deželi in zunaj nje, da bi bla«e volje pristopili štiie v smislu piv točke diuštveuili pravil v/.».ijo in pouk med k društvu k«.I člani v kateri koli vrsti ali tla bi mu naklonil1 Sl,venei na Conskem. kak«, podpor., l'osebiu namen za zdaj mu je pa la, da pripravlja s po Prihajali so okIiihi za pristop k društvu ter .lriišlvenina ii močjo društveiiiUv iu dobrotnikov z-radbo šolskega pošlo,,ja v radodarni doneski iz raznih krajev. Celo z Mumija smo doliil iloriei, v katerem bi se nastanili po mojo.čiio-ti taki zasebni ustunoviiin«. Umi »Ul., letniuo r. •jtlil., podpore '.» y|.l. iu doneski slovenski učni iu vz-ojni zavodi, ki nimajo še ovojih lasiuu. * !-'ld.; i/ Trsta ustanovnim, ton gld. iu podpore H) .-1,1.; iz Islr. oim^ioiov. hi Ilahiiaeije letnino po."ig|«l.; iz Ljubljane na račun iislaiiovnin. Tedaj še le bi dobili prvi rok posojilu iin poslopje, s krt-4«terint bi «radbo nadaljevali in ilokoiičali. Po dovršei ,.- u- ./.... .i-- m ./... - - u društvenih pravil je razvi.lno, na kaj ho.V društvo svoje ".......'" T....... ".......J ,H" '" "V ," l " " '»• "«»"»• Wl» J kega doma*. I o „/lalo (i(l,,lV.ul](l oo^elmo obračati dn dom*, svoj namen to ie da ..o- mvmU '" Z "8,n,mi l'"ktm I"»«'»jda vse morebitno predplaeo danji udje in dobiolniki. .n|li; v,.,,,;,, ;„ ,.,„,1- ,ll(,,i «i,,..,.„,,; „., ,.„,.!• i- .,„ ';„ i ..i'-. i, .-. OM',,l>' kredit. Dozidana hiša bi morala nesli vsaj obresti najete ..i:.' .. i.': ... i i. .. i.;i:i ' ' ^'^ J" '" I' "l,v ' • '" ' "•' »mii hU . du ,šo,,ski (,o,n^ bo i.ue.l tudi pri svojih nadaljih vzame, «u«.š«ansk!i šola za d.'klice, .d.rti.o - nadaljevalna šola za zunaj -zje domovine, se spominjajo svoje rodne z.m.lj«. ... bratov ,u>l|jl.tjill v ,(;()^ki ,jutlski 1>l>KOJHnjd. kropko oporo! ueenee, obrtna Šola za dekli.e. strokovna šola za \mieiuo vezenje, trpinov. ... Vzajemnemu delovanju društev iu posunmznikov so najprej ter kar bi se pokazalo ko. Uri,«,.., in nuj..«.. ' l"1""'' .(i!' "' ¦>" varamo, ako i/i.....emo svoje ,.repr,eai.je. poMlW.I% ,,., „,„„ iz(. Slovenci v igrici m,,., .ilj.Mii. .!.-. m sami pomagamo v vseh da resm položaj gor.sk.h Slovencev se bo tu.l. zunaj <.or,ske nrll5tvtMli ,|ohodki in .tr.ški v dobi od ustanovitve društva tel, o/.i.ih, ker javna mestna .d.last ustanavlja in vzdržuje (ak- vedno bolj uposleval „. da Šolski dom „«• ostane ...m-jen na (,o ,}) (h.,.OI„hl,L ,,„. „,.,„ p„.Ino,,.nj:! k,.llCl,ni kla ,,s!)7. so m. zavode le tedaj. al«, m- poučuj.- v njili v italijaiokem, -lov.-ii^kim «'»:»»" •'• ^ deželice. ... v,'(,ni iz »"ačunov, ki so natisnjeni niže. otrokom ucmnljivem j.-ziku. I-Min.. ljudsko šol,, .-in-iii.. zal.i.-vaii Dn«- !<•• s.-pi«-i„bra j.- bil ust ..vin oben, zbor v pmslorih ,., uasl4,,,njih iUK.np,:ov s„ nuvidna imena društvenikov v od mesia na po.Ua-i izre.-u.-dolo.-l.e v zakonu; a še za to l,,,,,,,,.. gonske ( itn.....•«' . O.lbor se je ,zvold na tri leta talc.de: prod- posameznih vrstah, kakor tudi udnina, katero so vplačali pojedini se že sedmo leto br«-z prave-, usp-ha. tilnik dr. A. (.rego.ce, podpredsedn.k Alfred gm» (%.,,.:.,!,!- -jani ,lo ,.()1)w d,>fteinhl.a> oz}r(„1)a d„ a:>, januarj.0 Požrtvovalno skrbimo za pouk svojih otrok ; v teka d.-s-lih, rronl.erg, deiiarni.-ar prof. .1.-,.,. Herbuč. tajnik .-.'sarski sv«'-inik ? d|K.nl nl fra (-.,.in.1( :,4 ustanovnikov, *7 letnikov, 35 podpirateljev, iiaineiie, da se nam svet čudi, t-r srn«. d..s«-ali ndik.. l.-pih nsp.du.v ^',! pregledovale, racnov s., bih izvoljen, r.a «-no loto sIa|paj ,;D mlov m ,„„„„,, ,i(,i)ro|nfk„v. žal, da že v prvem od- ua polju ljudskega pouka iu omike. ,].-, srn.-..... biti ponosni na gospodje. Andn-j (labrs.-ek, Josip Hrovatin m dr. Amlr. Lisjak; |Mir,lv,.lu p,..vv. Pre«. tak nap redek. l kural v I(.mj> je „.,„., :! Il0veIllbra po Ne dvomimo, |o|vn« in obenem zboru seje naglašala potieba, ozon spomin. •zadostovala, da se je sb.ven-ko občinstvo z velik«, vnemo .,kl«-- r.i\vuiU' v (o.rici. ki bodo imeli še le tedaj trdno podlago svojemu ' Xaj bi vsi sedanji «lrnštveniki in dobrotniki društvu še niio šolskega iloma , «>d katerega i.ri.-akuje zboljšanja v svojiii obstanku, ko se bodo nahajali v svojih prostorih in ne bodo «>«!- k«-ga naroda v sedanji!, težkih «'adli Drugi so temu ugovarjali, češ, da ni vsakemu všec, ako se njegovo ime razobeša. po zidovih, posebno ne vrezano v kamen, hi da bi cele .-lene ne zadostovale, ako bi hoteli vpisati ali vrezati ime vsakega društvenika ali .Iobrotnika. l>opadla je pa misel, da nuj s«- oskrbi lična knjiga, ukusno \ezana in pozlačena, v kau .•«> naj se vpisuj«, j«, imena pokroviteljev, ''¦u-tnih članov in ustanovnikov po vrsti, kakor se bodo sprejemali, ter imena letnikov in podpirateljev za vsako leto pos-d.ej, enom naj bi služila ta knjiga kot drušnen letopi* ali kronika, v katero naj bi se zapisovali vsako leto važm-jši dogodki, zadevajoči društvo. Društven odbor naj to knjigo skrbno varuje, naj jo vsako h't<> popolni tei- naj jo prinaša k letnim (dienim zborom, da se h nje p reči ta j o na novo priMopivsi udje iu važnejši dogodki pr<- t.kloga let;;. Xa tak način naj bi društven odbor izražal »lolžim ''¦•»hvalo in izkaz-.val zasluženo čast društvmikoin in dobrotnikom t-r beležil zgo«'.ovino Šolskega doma . Ker bo pa najbrže veilno mnogo driišm-iiikov oviranih, da ne boih, mogli prihajati k letnim občnim zboiom, in ker bo marši- koga zanimalo ve«leti, ali je vpisan \ zlato knjigo in kdo je š< vpisan raztm njega, ter kaj se je godilo v društvu preteki«, leto; ..>. jf^j, ,,,,f Gr.riški ljudski posojilu zato se bo vsako leto tiskal prepis iz zlate knjig«; ter delil med j :-5. Naložena glavnica........ «lruŠtvonil;e, kateri .u bo služil h kratu k«»t potrdilo o vpla«":anih j 4- ^'dovina v blagajni....... zneskih. Tudi ta prepis se bo imenoval zlata knjiga, ker bo podajal njeno vsebino. Društvena pravila določujejo v točki šesti, da če društvenih zastane z vplačilom eno leto, ne pride za tisto leto v zlato knjigo in nima pravice udeležiti se občnega zbora. Do zdaj ni bilo društvenemu odboru prilično, da bi si bil omislil zlato knjig.,, kakor je zgorej re«-en«v; pač pa je pripravil j Alfred grof Coronini-Croiiborg, vse imenike in spise, katere bo treba vpisati v njo za leto 18!>7.' jmjpmisortnlk. DOPISI. Iz Podbrda na Tolminskem, 12. febr. — (f Janez Valen UnCic). Potrtim srcem sem se odločil pisati te vrstice in sporočiti cenjenim čitateijem »Soče« da smo izročili včeraj materi zemlji zemske ostanke j blagega 17-Ietnega mladeniča Janeza Valen- | tinčlča. Marsikdo utegne povprašati: Kdo pa je bil ta mladenič? Ali je bil kak dijak aH kaj podobnega, da se naznanja njegova pre-rana smrt javno, po časopisih? Ne, nič tega! Pokojnik je bil priprosti slovenski mladenič, kateri je pohajal samo domačo Ijndsko šolo, in vendar je zaslužil, da se mu postavi v teh J vrsticah skromen spominek. Ne morem sicer J popisovati kakih njegovih velikih del, in tega od 17-letnega mladeniča tudi nihče pričako- J vati ne more, a dosti je, če povem, da je J bil pokojni Janez dober, blag, za vse lepo, dobro in plemenito vnet mladenič. Bil je mladenič, vkojem so zgubili tovariši zvestep j prijatelja, naše mlado bralno društvo enega najzvestejših članov, narod naš vrlega sina, kateri je obetal še mnogo dobrega, a neutolažljiva mati up svoje bodočnosti. Pokojnik je bil, dasi šele 17 let star, vendar duševno in telesno popolnoma razvit. Po postavi krepak mladenič, je bil tudi po duhu ne kot neizkušen mladenič ampak kot skušan možak. Mej svojimi prijatelji in tovariši šaljiv, udeleževal se je ravno tako resnih pogovorov skušanih mož, a se je znal dostojno obnašati tudi v občevanju z omikanci. Imelo ga je rado vse, staro in mlado. Dokaz, kako je bil pokojnik priljubljen, je bil veličasten pogreb, kakoršnih je videla naša gorska vasica še malo. Za krsto se je vila dolga vrsta ljudij, j in vse je prešinjala gotovo same ena misel, ¦ eno vprašanje: j Zakaj tako še mlad in poln nad, ' Leči moraš v groba hlad? i Ko pa so pevci zapeli ob odprtem grobu svojega tovariša-pevca, se je porosilo pač mnogokatero oko, in marsikatera solza je veljala nadam, katere je sprejel v svoje okrilje novi grob! Vračajoče od pogreba je navdajalo pač vse samo eno prepričanje: da je bil zakopan v pokojnem Janezu mladenič, kakoršnih ni mnogo mej nami. Janeza ni več! Odšel je za mnogimi drugimi, in zdaj se šela duh njegov, prost vezij življenja, prost zemskih skrbij, v jasnih nadzemskih višavah. Upajmo to! Uživaj torej, dragi prijatelj, v nadzemskih višavah srečo, katero uživati ti ni bilo usojeno na zemlji, in prosi tam pred prestolom Najvišjega, da pošlje doli svojega angelja, kateri naj bi pokazal nesrečnemu narodu tvojemu, narodu katerega si tolikanj ljubil, pravi pot do sreče! —n-— Iz Lokavca pri Ajdovščini. — (Razno). — V nedeljo dne 13. * in. je imelo »Bralno društvo" letni občni zbor. — V preteklem letu je društvo popolno spalo, a upati je, da bode v prihodnjem oživljalo ne samo sebe, ampak sploh občinstvo,, kakor ima tudi namen. Sprejelo se je več novih časopisov, da se nikakor ne bode moglo oporekati, da ni dovolj čtiva. Žal, da imamo pri nas mnogo kosmatincev, katerim ni do tega, da bi dajali lep zgled omike in zavednosti. Tem gospodom nedostaja angleškega (?! Uredn.) in tržaškega »Brivca", ker drugače se popolnoma za-rasejo v mah zaspano -'i. Tudi pri »Rokodelskem podpornem društvu" se godi naroden škandal glede občinskih prvakov; razum par častnih izjem ni nikogar, kateri bi bil kot podporni ali redni ud. Marca 1.1. bodo občinske ponovne volitve. Kakor vse kaže, ne bode bojevitih strank — a »Brivec" se bi vsejedno za potrebo udeležil volitev, ker par od njih ne mirujejo in razburjajo duhove občinarjev, boječi se, da s spravo občine imajo oni kako zgubo. — U — BGH-Nit. Roman iz časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK V7ALLACE. Poslov. Podravski. DRUGA KNJIGA. (Dalje). Judova Mati. »Ne pošiljaj me k rabinu", seže ji Juda v besedo. »Jaz iščem kaj drugega nego pojasnila, kar bi mi podal on lože nego ti; toda ti premoreš to, česar nihče ne premore: ti me navdahneš s sklepom — junaške duše*. Ona ga je poslušala s čimdalje večjo pozornostjo. »Pred vsem drugim, moj sin", rekla mu je, .,naj ti ne prejde nikdar i/, spomina, da, ako zahtevamo pravico sami za-se. moramo biti pravični tudi do drugih. Priznati je treba, da Messala je zares potomec plemenitega rodii. Še za časov rimske lju-dovlade so si pridobili njegovi predniki v vojnah mnogo zaslug za domovino; pozneje so bili večkrat celo senatorji ter se ponašali z velikim bogastvom. Jeden njegov prednik je bil celo konzul. Toda ko se je Messala ponašal pred teboj s svojimi predniki, bi ga Tukaj se je ubil pred par meseci veliki zvon, kateri je bil zavarovan pri banki „ Umora" (? Unio Catolica? Uredn.), katera ga je tudi dala preliti z isto težo v Ljubljani; a občina je hotela zvon večji, ter je dodala do 30u gld. za 230 kilogr. Zvon je res težji, a nikakor nima glasu, ki bi moral inponovati občini. Glas je mrtev in ni ga slišati niti v deset minut oddaljene* vasi. Radi tega je občinstvo popolnoma nezadovoljno in zahteva, da se ga vrže iz zvonika. — Ako noče zavarovalnica — v lo dovoliti, pa naj se po preteklem obroku odstopi in zvon naj se da preliti na naše stroške, ker ta ni in ni za našo občino. Drugi, srednji zvon, ki tehta polovico menj, ga popolno pogoltne, kadar zvoni! Veselica tO-letnice se je vršila pri ogromni udeležbi jako povoljno. Čehi so pokazali svojo spretnost v godbi in petju; tako so svirali in peli več čeških komadov v popolno hvalo občinstva. Tudi gospod gostilničar j& pokazal razumno skrb do gostov z dobro kapljico in okusnimi jedili. Govori se, da na pustni torek bode velika maskarada v prostorih gostilne Domače in razne novice. Osebno vestu — Mladi pisatelj g. Fr. Vidic je bil v sredo promovan na dunajskem vseučilišču v doktorja modroalovja. Čestitamo ! Gosp. Ernest Rovis, višji uavkarski nadzornik, je povišan v finančnega svetnika. Višjim državnim pravdnikom v Trstu je imenovan Trentinec g. Eugenio Taddei. — Ali zna slovenski?! V obče opažamo pri vseh imenovanjih — stari sistem! Poštni oficijal g. Ferdinand Ka r i s je imenovan poštnim upraviteljem v Šl. Petru na Notranjskem. — Pravni praktikant g. Jos. Št reke i j je imenovan avskuitantom na Primorskem. Odprta groba. — Minole nedelje je umrla v Trstu mati okrajnega glavarja v Tolminu, vi«okorodna gospa Virginija grofica M a r e n z i. — V torek pa je umrla gospa Josipina ud. pl. PickeNPa mucina, tašča gosp. d.ra Frana Mandiča. Obema rodbinama naše sožalje. Smrtna kosa. — V Z.itičini na Dolenjskem je umrla 15. t. ni. g. Ana Hribar roj. Bogataj, mati tiskarja g. Dragotim* Uri- j barja v Celju. Stara je bila 72 let. — Naše iskreno sožalje! Slovenska šola v Gorici. — Zopet utok! Kajpada, saj si lahko privoščijo take šale, ko je vlada ž njimi na vsej črti! Mestni župan je naznanil v zadnji seji, da na učno ministerstvo ni odobrilo Kalinellijeve svilo-prejnice za slov. šolo, pač pa je odločilo v to znano šolsko poslopje v ulici Vogel. Šolsko leto se »nora ondi zaključili že koncem junija, da.se priredi vse potrebno za prihodnje šolsko leto. — Proti temu odloku so sklenili seveda utok! — Quo usejue tandem abutere, ...Ven"'i et cons., patientia nostra? Stavi knrs. — Mi smo vedno govorili, da nismo toliko proti osebi viteza Rinal-dinija kolikor proti vladnemu sistemu, da torej ne zahtevamo tolike odstranitve te osebe marvreč sistema! — Isto smo na-glašali, ko smo poročali o nastopu novega namestnika grofa G o e s a. Danes moremo že reči, da je ostal povsem stari vladni sistem ukljub osebni 1 premembi v tržaški rmeni hiši. To dokazujejo I v -prvi vrsti razmere v Istri. Namestnik je | v deželnem zboru le laški govoril. Razmere j v dež. zboru so take, da so naši poslanci bil lahko osramotil, naštevši mu svoje. Splošno razširjeno je prepričanje, da čas dela plemenito kri. Iz tega ozira mora Rimljan skloniti čelo pred sinom Izraela. Celo naj-starodavnejše njih rodbine ne morejo šteli svojih prednikov dalje nego do osnovanja Rima; — malo je takih rodbin, ki bi bile poprej znane, in rodbina Messalov v vsakem slučaju ne pripada k njim. Kar se tiče sinov Izraela, je celo najrevnejši pastir, ki pase svojo čredo v dolini Refajm, plemenitejše krvi od najplemenitejšega Rimljana". »A jaz, draga mati, kdo pa sem jaz?" »Tvoj oče, o moj Juda, že davno počiva v Gospodu, a vendar se spominjam, kakor bi to bilo danes, dneva, k( sva oba, v družbi številnih prijateljev, šla v svetišče, da bi se predstavila Jehovu. Prinesla sva v dar par golobov, in duhovnik je zapisal tvoje ime: »Juda, sin Itamara, iz hiše Hurov*. Tvoj rod izvira naravnost od tovariša Jozveta. Ne morem ti pojasniti, kedaj se je med nami I vpeljal rodosIo?ni zapisnik. Ta običaj je bil j v navadi že pred odhodom iz Egipta. Bržkone j je Abraham zapisal prvi v knjigo svoje in svojih sinov imena, a to radi obljube Go-pnodove: »A blagoslovljeni bodo po tebi vsi narodi zemlje v tvojem zarodu..." kakor mu je bil oznanil angel v Jehovajirehu. I »Zemljo, na kateri spiš, dam tebi in zapustili zbornico, ker niti govoriti ne morejo v svojem jeziku. Lahonska zdivjanost je dospela do vrhunca, ne da bi vlada kaj storila. V Pulju je začel izhajati lahonski listič „11 Popolo Istriano", a vladni »Osserva-tore" ga je pozdravil za dragega bralca. — V Gorici se deželni zbor ni več sešel, ker merodajni krogi niso ničesa storili, kar bi bilo potrebno za vstop slov. poslancev.Še več; oni k o k e t u j e j o z Lahi in menijo, da slovensko ljudstvo bo tako neumno, da pusti svoje poslance na cedilu . . , Da, nekje-gojijo celo tako abotne nade, da bodo mogli ljudstvo nahnjskati proti poslancem ... Naj le poskušajo! Že dobe odgovor, kakoršen zaslužijo! Evo: nove osebe — stari kurs! Tako hoče baron Gautsch. Slovanska stranka državnega zbora — i >:'.or! Poverjeniki .Sloge". — Novoimeno-vani poverjeniki »Sloge" so prejeli tiskano navodilo in pobotnice za udnine ali darove. — Opamo, da sprejmejo to nalogo vsi imenovani poverjeniki! Društvo »Šolski 0. svečana ob 4 pop. izredni o b č n i z b o r, h kateremu se uljudiio vabijo vsi društveniki. Sadjarsko iu vinarsko društvo v Kanalu bo imelo svoj letni občni zbor j) r v o n e d e 1 j o v post u dne -21. 1. m. po popoldanski službi božji v obč. bi. I. Go-vorilo se bode o društvenem delovanju, umetnih gnojilih, zavarovanju živine i ,lr. morebitne predloge je podati pismeno dru^l. predsedniku. K obilni udeležbi vabi Predseduišlvo. V Kanalu, 17. febr. IS'JS. Xa>hu naročnikom. - Ker nameravamo ustanoviti Se drugo veliko narodno podjetje tekom letošnjega lela. prosimo gg. naročnike, da bi nam šli na roko s prav točnim plačevanjem. Ako bomo imeli težave še s ,.Sočo", „Priin." m s ..Slovansko knjižnico", nam bo oležkočeno daljno delovanje . . . Za danes ne moremo več povedati. Dopisnico s fotografijami. - - Fotograf Anton Je r kič v Gorici izdeluje dopisnici' s fotografijami trgovin zanimivejših vasij na vsem Goriškem. Kedor jih hoče imeti v rr/prodajo, naj se obrne naravnost do gosp. .lerkiča. 45 lo 1 Tri nikaM rodbin! no h\ mudi pi^ivsaU n.ijlmlri.i rita lj..il.-Lu in J..iiki.-:i srt iMva. iMiiin-č: Ur. It«.?-a 1» n l a a !ii z ;i ž .- J o j.r:i ž ko d ... Ki...'., m :¦ ss i S ¦#. H« M. ,|,.|.ilii lu.li v pil|.'.Llll I-L,,II,,,i,. Radodarni doneski. 7m tSlfHiim" zttrodt': Sprejel«) iipravnišlvo: V veseli \cli-kov.-ki družbi dobljena M.iva 2 gld. D«;*klatiski fantje zložili gld. 7 11. P.iiski rodoljub za ..zeleniko" v .Št. Petru na Notranjskem v rodoljubni družbi gld. I-Ni. •--.Matija Koftil nabral v veseli družbi v Kruiit-bergii 55 kr. - - Pri poroki »ošpice Marije Zimic dne 11 t. nt. na Motskem nabral g. .foMp pl. Datistič m«-d rodoljubnimi *vali gld. W.l. - Zeti-ka podružnica družbe sv. C. in M. za Ajdovščino in okohku U) gld. (enak znesek tudi za „Šui>ki dom" . — GusSi Sabina Presker v Ajilovščiui ."iu kr., ker >e je našel kljnček. - iN a ženilovanju pri Vogri-čevih v Oslavlju so nabrali: Z.i novo cerkev v P«'vmi gld. 7, za ..Šolski dom'* gi«i. d, za društvo ..Sloga" gld. I--=!(>, za ..AIo;/.ijevišče*k gld. I-50. za ..Učiteljski dom" gld.'1-17. Razgled po svetu. Nadvojvodlnja Št v T a n 1 j a -V mofuu obolela. Mmi-ter tinaiijili del grof G o l n c h o w s k i odpotuje š» ta U-iU-n k lesarju v Budimpešto. iii;še jo pravil o roganju. s katerim je ndadi Itituljan obsipal žide. V srcu žen&ko. ko čuje te bised«-, se \zbllili bojazen, da bi »o log.ure in r.izža-1 <-nje ne odvrnilo njenega >iua osi vere svojih očetov. Treba je bilo odvrniti to — po njenem unionju -- največjo izmed vseh nesreč. »Na svetu ni človeka" — je dej-la — -ki so ne bi smatral enak drugemu ; ni velikega naroda, ki se ne bi smatral višjega nad vse druge. Ako se Rimljan roga Izraelcu, dela samo to, kar glede drugih narodov počenjajo Egipčan, Asirec in Grk ; toda ker je v tem zasmehu naperjena ost proti izvoljenemu ljudstvu — torej je njegova krivda 1 večja in tem večja mora radi nje sle- tem ' tiiti kazen. Doslej se še ni našel človek, ki bi mogel oceniti večjo veljavo jednega naroda nad drugim. Oni nastopijo, postanejo mogočni ter naposled ginejo, bodisi sami od sebe, ali pod roko močnejšega plemena, — to se imenuje zgodovina. S tem pa nočem reči, da ni razlike v usodah držav — o ne, vsaka ima svojo zgodovino. Ako bi kdo zahteval od mene, naj mu predstavim Boga in človeštvo na najpreprostejši način, pa mu načrtam ravno črto in na njej kolobar. O črti porečem: To je Bog, kajti on jedini gre naravnost, o krogu pa: To je človek, kajti njegov napredek je enak kolobarju. Grof Gustav Kalnokv, bivši minister l unanjih del, je 13. t. m. nenadoma umrl ' na svojem posestvu na Moravskem. Rodil se je 1. 1832. v Letovicab, stužboval pri vojakih in v diplomaciji, postali, 1880. poslanik v Petrogradu in generalni major ter bil 20. septembra 1SSI. imenovan kot Haymerlov naslednik ministrov unanjih del. Dne 16. maja 1895. je bil primoraii odstopiti. Onemogočili so ga Madjari. Dne 24. marca 1897. I. je bil imenovan členom gospodske zbornice, a ni prestopil njenega., praga. Niti L-obljube ni. storil. Obolel je zadnje- dni za influenco. Tej se je prldružTto^netje osrčnika. Cesarja je pri pogrebu zastopal najvišji dvorni maršal grof Cziraky. Kova žrtev. — Sekeijski šef in vodja tiskovnega, oddelka v ininislerskem predsedstvu, Rudolf Freiberg, svetovalec Taffejev in Badenijev, katerega" so Nemci silno sovražili, je stopil v pokoj. Vodstvo pisarno poslanske zbornice je naznanilo, da je vodja sekeijski šef 11 a 1-ban šel za dlje č.isa na dopust in .h', je vodstvo prevzel njegov namestnik V u .. o-b r a n k o v i č. Freibeigove pos-le v ininislerskem predsedstvu je prevzel dvorni svetnik II a n en s ch i I d, moto sekeijskega šefa v ministerskem predsedstvu, kalem je zavzemal I-Veibe"::, se več ne populi,.. ttslillV.V-Thuil. • Pod cesarjevim predsedstvom se je 1-2. I. m. vršil skupen miui-slerski svet. Popoldne je imel avstrijski ministrski svet sejo. i) namenu Hanlfyjevega prihoda na Dunaj se razširjala dve verziji, .ledni trd«'-, da je prišel, ker cesar neče potrdili zakona o pomadjarjenju ogerskih krajevnih imen, drugi trde, da so nastale nove težave glede nagodbe, Uivti češki namestnik grof Thun je bil včeraj v posebni, nenavadno dolgi avdijcu.-iji pri cesarju. Nemiri na Ogorskem. — V vasi Ziganez je nastal pravi piuil, Kmetic so se oborožili in začeli zvonili k uslaji. Vojaštvo iu kmetje so hi; zgrabili. .S kmetov je težko ranjenih. Vlada j.....Iposl.da v nemirne kraje zopet bataljon vojakov. Prnsolilstvo. • • V nedeljo so izročili nacijonalui burni, mej temi tudi nekateri pruski, posl. \Volfu krasen meč z napisom : Predboritelju Vseiiemčije. Wolf je imel govor. \ katerem je na/.ival dosedanji' boje Xciiin'V le prednlražie bilke. Vraiislava. — Tukajšnji visukošolri so imeli shod, na katerem so sklenili, nabirali po celi Pruski sivd.-dev z.i podporo a\slrij-dnkuši>lcev in njih gibanja. Vatikan. Pap"ž je svoj jubilej praznoval Jako slovesno. Maše, katero je daroval, se je udeležilo toOOU italijanskih romarjev in mnogo inozemskih vernikov. Maši je prisostvoval ves diplomatičui zbor. Papeža j«- občinstvo pri prihodu iu odhodu živahno pozdravljalo. Pri maši seje pel Te Delim, kateri je papež sam zložil. Kreta. Italijanska vlada je pred- lagala vi.istim, naj se izvolih-v kretskega gmeriicrucrja. radi katerega so se vršila doMcj pobijanja 1«; mej kabineti, prepusti poslanikom v Cnigradii. Razgled po slovanskem svetu. Famo/.iia obravnava v Trstu. — L"po število Opeucev je bilo obsojenih v ječo do 1 2 mesecev radi nemirov ob zadnjih \oliivah in to edino na podlagi izjav dveh oiožuikov — Lahov. Tržaški ii-Ji prinašajo poročil... ki zopet žaaMno osvetljujejo naš polo/.aj. --Vsa pr.iula uim.i z.i nas vivdiiosti dimke tobaka in je le ko-uecui udarce javni morali iu etični vrednosti. Tudi Izraelci so nekekrati pozabili na Doga, -- Rim ga nikdar ni poznal, torej je primera nemogoča. Tvo: piijalelj, ali bolje on, ki je bil nekdaj tvoj prijatelj, nam očita, da nikdar nižino imeli pesnikov, umetnikov, niti vojščakov. Razširilo se je iu se č.iindalje bolj širi prepričanje, da vojska je najpleme-nitejši posel ljudij in največja hvala je venec, pridobljen na bojnem polju. Toda ne verjemi temu' moj sin. Rimljan smatra fizično moč za jedino božanstvo. Na Grškem je ves čas gospodovala nad njo učenost. Govornike in modrijane so tam dokaj bolj slavili nego vojake. Sedem mest se je trdovratno prič-kale za rojstno mesto pesnika. Toda navzlic temu so se mar Heleni odrekli prvi maliko-vanju ? Ne. ta čast pripada nam *, barbarsko bojazen pred močjo, vladajočo svet, je narod naš zamenil z ljubeznijo do jednega, vsemogočnega Boga. Ti dve dvigali — učenost in Bog, — sta priveli človeštvo na visočino, toda gorje, Rim je zavladal nad svetom ter uklanja svojo glavo samo pred zemeljsko vlado, poosobljeno v cesarju. In kaj mi vidimo ? Evo, ta ošabni in s svojo mogočnostjo ponašajoč se Rim, si je izposodil umetnost, slovstvo, vero, da, celo svečanost; in igre od Grkov; celo ta proslavljeni Mars je vzet iz njihovega Olimpa. Pod njegovim geslom spravlja Rini pod svojo oblast neprestano nove dežele ter nima časa izobraževati Kranjsko. — Na Toplici pri Zagorju je uvedel deželni šolski svet nemški jezik kot učni jezik že od prvega leta naprej, ne da sta za to novotarijo vedela okrajni šol. svet in dež. odbor. —• Take reči si upa dež. šol. svet kranjski! Čudno, da si ne dovoljuje tudi vsak dan naložiti jih po 25 na tešče vsem deželnim iu državnim poslancem .... Morda bi držaii! Pangermanska predrznost v Ljubljani. — Nemški burši so menili, da je tudi v Ljubljani ugodno polje za pangermanske demonstracije z Jzzivajočimi čepicami in trakovi. Toda dobili so, kar so iskali, namreč po grbi, a ne prehudo, ker slovenska potrpežljivost je vredna občudovanja. — Zdaj seveda kriči vse germanstvo o slovenski surovosti, katero treba kaznovati! Položaj in koroški nacijonalcju — Pišejo nam: Svojih »zmag" pijane „Freie Stiuimen* trobijo in navdušujejo svoje eita-telje z novim, res pomisleka vrednim člankom. Pravijo, da se sedanje zamotane avstrijske razmere ne dado drugače razvozljati, kakor z updjavo nemškega državnega jezika ter da se izloči iz avstrijskih dežel Galicija. „Nikak drugi način nam ne more rešiti narodnostnega vprašanja, kakor „linški program*, ki je nedavno razdelil in seštet avstrijske narodnosti in prišel tako z izločitvijo Galicije do \)% milijona Nemcev, dočim drugih narodnosti vsaka zase ne zmore ;to-likega šlevila. ('le je v Ogerski moglo 0V4 mil. Madjarov si zagotoviti popolnoma nmd-jarski upliv ter pritisnili popolnoma madjarski pečal po vsej OgersRi, toliko bolj se more bi posrečili Nemcem, katerih je «)!,/4 milijona*. I/, teh besed r.,ora vsakdo spoznati, če ni slep, kaj hočejo avstrijski Nemci. Šiloma zatirati in uničiti nas hočejo. „Los von-(iali/ien" ! je njih geslo, iu izpolni naj se njih imenitna nakana! Kaj poreko k temu Slovenci iu tploli Slovani P Toda slovanski železni vstrajuosti in volji smemo zaupati, da bodo vsi slovanski poslanci se sedaj še trdneje družili med seboj in branili kot jeden mož slovanske pravice. „S. N.B Keka. - Novi guverner, grof Sza-p.uv, ji; z razpisom novih občinskih volitev za "i. april iznenadil celo olic.ijozne časopise. P.udimpeštanski časopisi poročajo, da meni Szapary vnovič, razpustili občinski svet, ako izide tudi iz teh volitev avtonomična večina. Grof Szapary se približuje sedaj Hrvatom, menda v niidi. da mu pri volitvah pomorejo. Oglasil ji- celo vslop v oudoluo hrvatsko čitalnico. Srbija. Kralj Aleksander je podelil prvemu sultanovemu ndjulantu, generalu Said-paši, veliki kordon reda od sv. Save, sultanovemu dvornemu ceremonijskemu mojstru, Abdulu Režuku paši, pa zvezdo reda Takova. Ta odlikovanja se smatrajo dokazom, da vladajo mej Srbijo iu Turčijo dobre razmere glede Mac.edoniie. Tudi bivši adjn-lant kralja Aleksandra, polkovnik Cirič, je rehabililovan. (''.iriči je odpravila kraljica Natalija, a vsled Milanovega upliva je ('.irič ii..euovan poveljnikom belgranjske trdnjave. Danko Tajšič, sloviti vodja srbske radikalne stranke, ki je pobegnil v Crno-goro, je že v nevarnosti, da ga izroči knez Nikola srbskim sodiščem, ako podado sodišča dokaze, da je bil Tajšič res zaveznik hajdukov in proti kralju naperjene zarote. Cehi iu Poljaki. — Snuje se poljsko-češki trgovinski sindikat. V Pragi in v Krako-vem se ustanovita trgovinski središči, čijih skrb bode, da se Cehi in Poljaki kupčijsko od Nemcev rešijo! Slava! Le po tej poti naprej! Iz Poznanja se poroča, da ima poljsko-češki, proti nemški industriji naperjeni sindikat 28 milijonov gld. na razpolago in da duha. Tudi mi smo padli pod težo njegovih železnih krdel. Naše paiače, svetišča, naša usoda se nahajajo v rokah vsemogočne države; ona lahko zdrobi Judejo kakor man-deljevo lupino ter pogoltne Jeruzalem kot nekako slaščico, toda slava našega naroda preživi vse to; ona je enaka nebeški luči, katere ničesar ne more doseči. Zgodovina našega naroda je zgodovina Boga; pisal jo je z rokami naših očetov, govoril skozi njihova usta, stopil včasih med nje bodisi kot po-slavodajcc na gori Sinaj, bodisi kot voditelj v puščavi, aH kot vojskovodja, vodeč njihove polke k zmagi. Ali bi bilo torej mogoče, da bi ta narod ne imel lastnostij višjih in vzvi-šenejših, nego jih imajo drugi narodi, lastnostij, liitvdahnenih od Onega, ki jih je učil podlage dobrote in sreče; ali je mogoče, da bi duh iega naroda celo po velikih blodnjah ne ohranil v sebi božjega navdali nenja ? A vendar moramo priznati, ako hočemo bili pravični, da Izrael ni imel umetnikov; na rokah je imel naložene okove.....„Ne boš imel drugih bogov, nego samo mene. Ne delaj si kipov, niti nikake podobe od teh rečij, ki so zgoraj na nebu in nii'.ko na zemlji, ki so v vodah in pod zemljo8, pravi sveto pismo. Ne pozabimo pa vendar, da dokaj let poprej, predno se je Deda! pojavil v Afriki ter z lesenimi svojimi kipi osnoval, da tako povem, egejsko in korinsko bo svojo akcijo koncentriral v prvi vrsti proti pruski in saški industriji. Rusija. — Mej turško in rusko vlado se vrše pogajanja, da bi dovolil?. Turčija ruski bojni mornarici svoboden pot v Črno morje, od koder bi mogla Rusija vplivati na vzhodno Azijo. Rusija zbira vojsko ob zahodni strani in sicer ob avstrijsko-nemški meji. To vznemirja posebno Nemčijo. Sedaj ima Rusija na zahodni strani že 344 batalijonov pešcev in 150 skvadronov konjiče. K temu se pridružijo še drugi oddelki konjiče. Tu je 82 batalijonov s 3 brigadami artiierije in 216 kanonov. Nadalje je bilo odposlanih tjekaj sedaj zopet 35.000 mož.. Kaj pomeni to, je težko reči sedaj. Brez pomena morda niso le priprave. Književnost« „Slovanska knjižnica". — Vsled mnogega dela v tiskarni od novega leta naprej nam počasi napreduje tisek znamenitega potopisa „V Petrograd*. Vendar izide 15. marca vsaj polovice, druga polovica pa 15. aprila, a 15. maja izide zopet dvojnat sno- . pič, ki prinese dva izvirna slov. igrokaza v vezani besedi. Beu-Hur aH »rovajaiije las tujih jezikov. - „lhim List" piše: BŠe nam je v spominu, da je pred nekaj leli sloviti Sien-kicivizcev roman „Z ogujem in mečem" izšel h krati v dveh slovenskih prevodih, Enega je izdala „Slov«nska Matica* v Ljubljani, drugega J. Krajec v Novem mestu. Opravičeno so se cule takrat z mnogih stra-nij tožbe, da se lo obširno delo izdaja h krati v dveh zalogah pri nas ubogih Slovencih, ki pač ne moremo po nepotrebnem izgubljali pisateljskih močij. Podoben slučaj imamo zopet te dni. V »Soči* je jei izhajati v listku prevod Wal-locevBg« Ben-IIurja. Poslovenil ga jo Po-dravki. Pred kakimi petimi leti pa je izšel prevod istega Iten-Uurja v »Ameriknnskein Slovencu" od Marije Savfiu. — Izpod dveh peres prevod istega dela! Ako najdeta izdajatelja oziroma predlagavca romana „55 ognjem in mecem* izgovor v tem, da sla h krati delala, drug za drugega nevede, morala pa Podravski iu HSoča* molčali, ker jo izšel prevod Bcn-llurju že pred tolikim časom, da hi bila mogla zvedeti zanj. Vendar se ne jezimo nad „Sočo% ki priobčit Ben-Uiirjn. Nasprotno, prav hvaležni smo jej za lepo berilo. Toda g. Podravski jo imel nepotrebno delo, „Socu" pa bi bila menda dobila uiiicrikanski prevod tudi ceneje. Nekaj drugega ims skrbi. Naše prevajanje iz tujih jezikov bi bilo treba organi/ovali, prevajavce zbrati. Naj si odloči vsak prevajavec tuji jezik, iz katerega hoče prevajati, iu naj bo znan r. vsemi, ki prevajajo iz istega jezika. Ti naj sporazumno delajo. Tako ne bomo imeli samih diletanlskih prevajavcev in ne da se bo dogajalo, da bi dva ali nj:h več isto delo 1 slovenilo, vsak v svojem kotu. Nočemo misli dalje razvijali, ker stvar spada v področje prevajavcev in pisateljskega društva. Besedo imajo torej kompe-tentni faktorji, naj imajo še — delo". Hvala za to opozoritev! Res, nismo vedeli, da je že izšel ,Ben-Hur» v — »Amerikanskem Slovencu". Toda najbrže ni vedel nijedou drug »Sočin* čitalelj, ali vsaj redko kdo. Zalegadel prevod v „Soči" nič ne škodi. Res je, dvojno je bilo delo, ali kaj hočemo zdaj! Kar pripominja SP. L." o združenju prevajalcev, je hvalevredna opomba. Evo zopet hvaležne točke za delovanje — književnega kluba. Prosimo, da bi gospodje o tem razmišljali. šolo, ki se je pozneje toliko proslavila, sta dva Izraelca, Cezaleel in Aholiab, uprav ista, ki sla izdelala skrinjo zaveze, izklesala dva mična kipa kerubinov, dvigajoča se nad skrinjo, ki sta bila potem vlita iz zlata ter se odlikovala z nebeškim obličjem. Kdo se drzne trditi, da ta kipa — prečudno umetno delo — nista prva kipa, ki sta prišla izpod kiparskega dletva?" „A skrinja zaveze, kaj se je zgodilo ž njo. Prokleti naj bodo Babilonci, ki so jo uničili 1* »Ne, sinko, skrinja ni uničena, samo da ne vemo, kje se nahaja; toda nikakor ni dvomiti, da se nahaja skrita v nekaki votlini, izdolbeni v skalo. Napoči dan — Hilel in Shammai lo trdno upata — napoči veseli dan, dan Gospodov, ko jo najdemo ter zanesemo v svetišče, in Izrael bo plesal in prepeval pred njo, kakor v nekdanjih davnih časih. A U, ki bodo takrat gledali v obličje kerubinov, padejo, navdušeni in strmeči na kolena, občuduje bislroumje onih dveh, ki sta ju vlila iz zlata ter že nad tisoč det počivata v grobu". Pd teh besedah se vdova Hura globoko zamisli. Juda je ni smel niotiti. (Dalje pride). Stenski zemljevid slovenskih pokrajin. — »Slovenska Matica" je razposlala to le okrožnico. Pred enim letom se je obrnil odbor „SIov. Matice* s sledečim pozivom, kateri je bil objavljen tndi v vseh slovenskih časopisih, na društvene poverjenike: aKozlerjev" Zemljevid slovenskih pokrajin" je v zatopi »Slovenske Matice" že pred nekaj leti popolnoma pošel. Povprašuje se pogostoma po njem, a Matica ga nima več na razpolaganje. Odbor se je zatorej odločil, da Matica izdaj nov .Stenski zemljevid slovenskih pokrajin" s slovensko terminologijo v merilu 1—200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bi imela 146 cm širine. Zemljevid b« bil izdelan tako, kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, in bi imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost Po proračunu Hoelzlove tvrdke na Dunaju, s katero je Matica v dogovoru, bi stalo 3.000 izvodov novega »Stenskega zemljevida" 0.000 gld, Ce se pa naroči le 1000 izvodov, stanejo 5.000 gol, in vsacih 100 izvodov, pozneje naročenih 180 gld. Cena je torej, če se že prvotno večje Število, neprimerno nižja in stane potem 1 izvod le 2 gld. Odbor je do tega, da pridejo drušveniki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, uporabnega in tudi v zemljepisnem oziru dovršenega zemljevida, ki bi jim izvrstno ustrezal na -potovalni po slovenskih krajih, v šoli pri pouku, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri branju slovenskih knjig; zakaj v njem bi bili vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bi popolnoma nadomeščal jako razširnejo in priljubljeno nemško generalno karto. Zatorej prosi podpisani odbor vse p. n. gospode poverjenike, naj blagovolijo s priloženo naročilno polo vsak v svojem okraju nabirati naročnike na »Stenski zemljevid slovenskih pokrajin". Naroči se lahko Maličin društvenik ali nedruštvenik. Zlasti pa prosimo gg. poverjenike, naj na naročevanje povabijo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti občinske urade. Naročilna pola naj se vrne odboru ob jedneni z imenikom udov za prihodnje leto. Zdaj po preteku enega leta, ko so vsi poverjeniki poslali imenik družbenikov za I. IS97.. je primeren čas, ozreti se na uspeh zgoraj omenjenega poziva. Odbor mora, žal, izjaviti, da uspeh ni povoljen. Niti polovica zgoraj označenega števila se ni odboru prijavila bodisi ker nekateri pverjeniki naročilnih pol sploh niso vrnili, bodisi ker se, kakor so pokazale vrnjene pole, kaže za vso stvar premalo zanimanja. Ker je odboru resno do tega, da se to prekoristno uprašanje vendarle konečno reši ugodno, ponavlja do zaostalih poverjenikov uljudno prošnjo, naj mu že skoro pošljejo nabiralne pole. Ker se da pa precej zanesljivo sklepati, da tudi z ostalimi polarni ne bo doseženo zalaganje potrebno število, obrača se odbor tudi do vseh nepoverjenikov, ki se za to vprašanje zanimajo, naj mu gredo na roko in naj nabirajo v svojih krogih naročnike. Glede nabiralnih pol se je obračati na upraviteljstvo društvene pisarne, ki daje tudi potrebna pojasnila. V imenu odbora „Slovenske Matice": Predsednik: Odbornik: Fr. Leveč m. p. S. Rutar m. p. Braut-Seidc 65 kr. bis fl. M-G5 per Met. - - sowie sclnvarze, weisse and farbige Henneberg-Seide von 45 kr. liis 11. l-l-cr. p. Met. — in deti modemsten Getveben. Farben uiid Uessins. An Prhate porto-und steucrfrei in»ILiiis. Muster uingeheud. G. Hennebergfs Seiden-Fabriken (k. n. k. Holi.). Z0RICIL (iS) Dunajska borza 17. februvarja 1898. Skupni državni dolg v notah . . . 102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebra . . . ." 102 , 40 , Avstrijska zlata renta.......122 „ 55 „ Avstrijska kronska renla 4 % ... 102 , 85 „ Ogerska zlata renta &%......121 , 70 » Ogerska kronska renta 4%.....99 , 50 , Avstro-ogerske bančne delnice . . . P29 „ — „ Kreditne delnice .........3G3 „ 70 , London vista...........120 „ 10 , Nemški drž. bankovci za 100 tnark . 58 „ 77 l[*w 20 mark.............II „ 70 ", 20 frankov............9 , 53 , Italijanske lire..........45 , 35 , C. kr. cekini...........5 „ 67 „ SAUNffi & DEKLEVA V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Borioi Prodajalnica in edina mehanična »»pravljalnica šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad i00 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vm stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Kedti se naroči na »Brivci"! Šaljivi „Briwec" brije vsaki deseti dan po vsem slovenskem svetu. Kosmatinci se ga zel6 boje, posebno nem-čurji in lahonL »Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. Tn sicer vse leto za samih pet kron. Slovenci, podpirajte ^Brivca* Z naroČili. Naslov: Opravništvo MBrivca" v Trst«. 1DD do 30B gld. mesečno K^S? 2V vseh krajih s prodajo zakonito dovoljehiU drž. pa: pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica .in ni nikaka nevarnost. - Ponudbe pod Ludwig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 5:5,10— i Štev. 102. 61 3- St. G3. Razpis službe. V občini Nahrežini se razpisuje siu/.ba občinskega redarja. Letna plača 300 gld. in stanovanje prosto. Drugi pogoji se poizvedo pri podpisanem županstvu. Prosilci naj svoje redno opremljene prošnje \ tožijo pri županstvu v Nabrežini do dne 25. februvarja t. I. Županstvo Nabrežina dne 25. januvarja 1S08. Župan: 48 2—2 Isrn. Tanee. Otvorjenje trgovine! Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v (Joriri in z dežele, dai ji-olvoril pri Sv. Roku, na ulici proti St. Petru, v lastni hiši st. :i«) trgovino z jedilnim Napi v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po pošteni trgovski ceni. Priporočajo se p. u. občinstvu ::\\ obila naročila se beleži z v?etn spoštovanjem udani S. 50 8--:i Viiieene Podpornik. P. 37 8-1 trgovec. Razglas. Naznanja se. da javna dražba zastavil IV. četrlleta, t. j. mesecev drtobra, novembra in decembra 1896. začne v ponedeljek, dne 7. marca 1898. ter se bo nadaljevala naslednje ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljavnlee in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 8 februvarja I8'JK. tt#####A«ft####«#*##»###***<*#«***» P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni nliel št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 01 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. ANTONA VODOFiVCA gostilna Trstu ulici 6hega št. 7. se toplo priporoča Slovencem v Trstu in z dežele. L Prave in edine želodčne kapljice, Zdravilna moetoh kapljic jo nepre-kosljiva. 'IV kapljico uredijo redno prebavljenje, čo so jih dvakrat na dan po jedno žlioieo ___ popije. O k repo po- sv. Anton raiiov. kvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in živofea lenost (mrt vost). T(! kapljico tudi storo, da čl.uek raji je. dO—i', Cena steklenici 20 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narocitve in pošiljat ve pa jedino le v lekarni Cpistofoletti v Gorici. ****#***Y»****#****»****##****#* C. kr. privileg krojni apara ti. Cdina slov. zaloga dežnikov,, solčnikov in rokavic za dame gospode in uradnike. ML POflM -J/ kroniki «ncjster 1» Injovec v Gorici na Travniku v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. iln-at.-t zalogi vsiLb.vi-sf.i.Vfn i.l;ij,'a. gotovih oM.-I p> lili Vsoli (,li|,];;v /,;i oMi-kv Z3 VSaki leflli «85. I I i o w p!o.l;,j:i tudi imrnct-r in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (j a keto. pelerine, haveloke) tudi za dame p> mu *1" Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za želodce m -«<] iz lekarne B. FRAGHER-ja V PRAGI >-- je splošno, že :>() let znano domačo zdravilo, katero uzrrira tek. olajšuje prehavc, in Iehko od-vaja. I'ii rednemu vporaljljanju ojiiMijc piebiiuie organe in jili dr/i v praveui if.ku. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. v Pri ujpivj v ,ati>n> vzdržuje vw lei-i^LoIie ter iibl.i/ .I.lj,:i -» i.i; i» jili ,leh,je n l. Zill 1 [>Ii ..bv je slan>. ; vilo. ' ' nije i m Dnier-me. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več Pozor! Ll±L*ii ~___——; m> previden! ri zraven fTU0*» ^SSJKS?^ ^j ii.ilisnjeno in z.iknnilo H||^^^ *^^^^* klavna zaloga: Lekarna B, FRAGNER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Siiornerove ulice, _ potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubicli, Pontoni in pl. GironooH. *ST| pp^ »nemo razpo.šiljiuije po poŠti. — Xulog;i v vseh leknriiiili Avstro-Ogcrskc. — po Jako nizkih cenab. da se mu ni bali tekmo\,itija. Iripoiora -e prav toplo Kavarnarjem, gostilničarjem, zganjarjem, kakor ludi roilbinam na de/.»li, .l.i ra blagovolijo poea,ti!i z obilnimi narožili. N.-ij-Ill.lllj^i' Iialorilo mil ilobro piide in je izvrM bvab-žno! !'i'i njem se nahaja po zmernih eenah velika zaloga moke vsaka bazo, kateia -e od]>o.;lj" na zahtevo: hitro točno in solidno. I'0-Ii.'žha je točna in poštena, /.aiiaprej -e zaltvaljnje \nem ea-t;liiu naro,'nikoin, beleži udani •>o i, :' Henrik Stlbid. Soir/.icijoiioliio si a (lilo!!! CUKERIN -f#y 350krat slajši od sladkorja kos za 2", kr, 200 ., , , . . , 1»/. . 180......1 „ razpošilja najmanj •do kosov |iovzi'ljeii: JINDftlCII V().lTftC[I, Nuslo-Pniha. Prekupcem in stalnim odjemnikom voliki popust. h. H s 7 c. :n ti :\ Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka EBiearjlMiicil (nasproti nunski cerkvi) piipoio. > piM dulio^Mini m Uvmmii nlum-lvu m.ijo liMim i/.Mov.hiuo um. Imli i v. Ilu i \siko-»•¦-tn ml w m polubi Imiuhko /iloj.,, uirio|i- mh MU, l /, IHltVI>kl iMlllIl. \0 t,llO sVK, itd. po /milni k m Nnoili /i di/.lo i/m-iiji« -oluliK . pu.lo ll) Komisijske zaloge Mauthnerjevih ina in Maiz. Saatweite r der Reihen,___„ t- .Bode&beseoafenlieit. .____%mMf lecht nahrhaft und mcSfrisch .gedOngf t&n. Absland inderReihe. Tieflockeri v zaprtih, oblastveno čuvaiiih paketih j s sodno tipisano varstveno znamko „MEDVE0'f,-*^ nahajajo so skoro pri vseh vočjih j avstrijskih kupcih z mešanim blagom V vsakem kraju poverjena je komisijska pro- j daja 80 vrst semena za zelenjad in cvetlice samo jedni tvrdki. Sveža, pristna semena od tvrdke ED-MUNP MAUTHNER (»ndapest, An,„ s|j, v lauiii 1 /....j -' mu II I .o.ijovn. /,M I, /m.js.1 ti -t \ JO I,I ,t«.x sok mpMsi/no d.luj. pn v- li p. hI ij. njih .In mi i h o, ,„„, .. J. llljlniljs. M, |,M,. /, plMU ktti, k s, Ij p,s „ ! lu.pn. s» m m it.,l...| lll.ll /istll lil. I l.. Ij s, s t. .„ /d. .M I. Ml \ nijkl Ijs, in , isil ,l\ odpi iMtl li.il .lili .l.b.j. .-I /I J- I l.hko s,,,„ Ml II i i ii um hiti.. ! i v Mo - I/ d, d iin . ih /Un .1 m „n„jui, tuk), hi, „ \.l .Mlj ,1 ..M...1 i. K M. }' i Ijlt .111 s tli St k'l l,l< \ ..t ./i tu., d.'ujn , i tip.tm, i - n P tn I. m j I i i u po n m. . I w m n .' d\.I t, M. i i. ..1 i,, n . n._il iMjip indmnni ..,.n n.i Ih ili \ mi l*i p...... .! i.n.l. ui i .U ni'ni - k *¦, m pi-.l. .1,-1,. v .p,„t, v Ulj. m Ki d,it Vh m N i Dunijii J» mu i |s«r I' l/t 11 IJ s. toIi J d j< IM % - ki -t< 1. nt i \ ust%. i i -ni i,m, t j sin i 1 n i Niko'. /i i jsk. _i t > t Min . , im j. j i \i tip t.. M.h k r, ii IU s, t. v ust\. „ , mil. I .u M. ki. m i s t.H.,m .pis, ,„ „ :, M Ki p... «j i \ S , , 1 Sil s I l.stll II l VSi 1111 St * 111 s . i t lami pi i d nt il 't pi n u u n n s t J.) a. i im ,» ki i' p ]. . post,, „ ,,, v /.n, t , , , i/( ,\ stm1! u. i u 1, i. s , mi,1 dm l ,1/,,,,'j,,.. s, , , / »t. I isf, tj ,,. l.s.n n, posr. h. i tli /i i jskt mu H I, . dj .v m /i -i I /in. sk t , sti\ in 1 K, 1! ' Zašalaa znamki: SIORO. [ LINIMENT. GAPSICI COMPOS. Iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. N'aj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. stekleni-eaih z našo zaščitno znamko, s „$idrom"\ namreč, iz RIC H T E RJ EVE, lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—15 znamko. E^o^l Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" L T S • PRAGI. fŽ^žl