kronika 72 � 2024 3 | 503–518 � dr., muzejska svetovalka, Goriški muzej, Kromberk, Nova Gorica, tanja.gomirsek@goriskimuzej.si 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/kronika.72.3.06 cc by-sa Tanja Gomiršek� Grof Sigismund Attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja IZVLEČEK Sigismund grof Attems (1708–1758) je bil ena najpomembnejših osebnosti na Goriškem sredi 18. stoletja. Na okrajnem glavarstvu je opravljal pomembne službe, zasebno pa se je posvečal študiju in pisanju leposlovja ter proučevanju starin in lokalne zgodovine. Na podlagi prikaza bivalne opreme, luksuznih predmetov, oblačil, knjig, umetniških del in bivališč, zabeleženih v inventarnem popisu, nastalem po njegovi smrti, bomo prikazali strukturo in vrednost njegovega premoženja. Izsledke bomo primerjali z razpoložljivimi študijami materialne kulture v Goriški grofiji ter na Kranjskem. Tako ga bomo premoženjsko in kulturno umestili v njegovo socialno in družbeno okolje. KLJUČNE BESEDE Sigismund grof Attems, umetniške zbirke, knjižnica, premoženje, zapuščinski inventar, 18. stoletje, Goriška ABSTRACT COUNT SIGISMUND ATTEMS (1708–1758) IN LIGHT OF HIS PROBATE INVENTORY Count Sigismund Attems (1708–1758) was one of the most prominent personalities in Gorizia in the mid-eighteenth century. He held important positions in the district government and devoted much of his private life to erudition and literary writing, as well as to studying antiques and local history. The article discusses the structure and value of the count’s property based on the presentation of the interior furnishings, luxury items, clothes, books, artworks, and residences listed in his posthumously compiled probate inventory. The comparison of the findings with other available studies of material culture in the County of Gorizia and in Carniola will shed light on Count Sigismund Attems’s standing in his social and societal milieu in terms of his estate and cultural impact. KEY WORDS Count Sigismund Attems, art collections, library, estate, probate inventory, eighteenth century, Gorizia 504 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja UVOD Sigismund grof Attems se je rodil 18. junija 1708 v Gorici kot prvi sin Janeza Franca grofa Attemsa1 in Elizabete, rojene grofice Coronini-Cronberg. Po končanem študiju prava v Salzburgu ter ka­ valirskem potovanju po Italiji se je avgusta 1731 naselil v Gorici,2 kjer je v naslednjih desetletjih zasedal pomembne položaje. Med letoma 1741 in 1747 je bil namestnik v Goriški grofiji, leta 1746 pa je prejel naziv pravega komornika.3 Po reformah Friderika Viljema grofa Haugwitza je med leto­ ma 1748 in 1753 kot deželni namestnik predsedo­ val deželnoglavarskemu sodišču.4 Aprila 1747 je bil izvoljen v prizivno sodišče (apelacijsko komo­ ro) v Ljubljani, a je funkcijo zaradi zdravstvenih razlogov opravljal le mesec dni. Leta 1751 je bil imenovan za državnega svetnika.5 Zasebno se je posvečal študiju leposlovja, starin in zgodovine Goriške grofije. 16. februarja 1740 se je poročil z Marijo Jožefo grofico Lanthieri, s katero je imel dvanajst otrok.6 Pod vodstvom arhitekta Nicolòja Pacassija je dokončal gradnjo rodbinske mestne palače, v drugi polovici štiridesetih let 18. stoletja pa je dal zgraditi še novo podeželsko rezidenco v Podgori.7 Umrl je 19. marca 1758 v Gorici.8 Ob njegovi smrti je nastal izjemno podroben popis vsega njegovega imetja.9 Kot ugotavlja umetnostni zgodovinar Ales­ sandro Quinzi, se je rodbina Attems med naj­ pomembnejše rodbine v Goriški grofiji povzpe­ la prav zaradi delovanja in zaslug Sigismunda Attemsa, saj jo je ta »povzdignil do take veličine, kot je ni dosegla v vseh preteklih časih«.10 Njegova služba tako na deželni kot državni ravni je v pove­ zavi s krepitvijo gospodarske moči rodbine Sigi­ smunda povzdignila v eno najvidnejših osebnosti na Goriškem. Posvečene so mu številne raziskave, ki obravnavajo razna področja njegovega delova­ nja.11 Na položaj plemiča in njegove družine na 1 Oče Janez Franc Attems je umrl 10. februarja 1721 (Schi­ viz von Schivizhoffen, Der Adel, str. 395). 2 Alessandra, Gli Attems Petzenstein, str. 6. 3 Quinzi, Rodbinske ambicije, str. 67. 4 Žontar, Struktura uprave, str. 45. 5 Quinzi, Rodbinske ambicije, str. 67. 6 Martina, Sigismondo Attems, str. 346. 7 Martina, Gli Attems Petzenstein, str. 6. 8 Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel Görz, str. 399. 9 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 10 Quinzi, Rodbinske ambicije, str. 67. 11 Quinzi, Rodbinske ambicije; Martina, Gli Attems Petzen­ stein; D’Attems, Il vero autore; Cossar, La cultura gorizi­ ana. Njegov pomen je razviden tudi iz zbornika Abitare il '700 (Sgubin), kjer v okviru bralne kulture v Goriški gro­ fiji z naslovom »Libri e lettori« Sigismundovo knjižnico prikaže Alberta Pettoello. Attemsovo novozgrajeno vilo v Podgori v arhitekturnem smislu predstavi Margheritta plemiški hierarhični lestvici so kazali tudi grb (plemiška stopnja), pečat, izobrazba in življenjski slog.12 Ob Sigismundovi smrti je nastal obsežen inventarni popis, na podlagi katerega bomo v na­ daljevanju obravnavali nekaj izbranih segmen­ tov: knjižnico, novozgrajeni rezidenci, zbirko slik, Sigismundov oblačilni videz, opremo rezidenc ter luksuzne predmete. Oprema stanovanja ter materialna kultura plemičev sta bili vedno od­ visni od finančne moči in okusa posameznika. »V vsakdanjem življenju je,« kot ugotavlja Maja Žva­ nut, »videz zelo pomembna kategorija: bivališča in njihova oprema, hrana, oblačila, življenjske navade, vedenje in delo. Vse to omogoča hitro in vidno razporejanje ljudi.«13 Analizirani sklopi Attemsovega inventarja, predstavljeni v članku, zapolnjujejo vrzel na po­ dročju poznavanja materialne kulture goriškega plemstva, kjer je tovrstnih raziskav malo. Za ume­ stitev v širši prostor bomo strukturo Attemsovega premoženja ter delež luksuznih dobrin primerja­ li s podatki iz študij o kranjskem plemstvu14 ter raziskavami materialne kulture plemstva na Go­ riškem. Popis ima diverzificirane ocene vrednosti pre­ mičnin in nepremičnin, kar kaže, da je inventar­ na komisija ocenjevala glede na znanje ter pozna­ vanje premičnin in nepremičnin, saj so podobne imeli in kupovali tudi njeni člani sami. Inventar­ no komisijo sta sestavljala grofa Rudolf Coroni­ ni in Filip Rambard Strassoldo. Če so znanje in kompetence slednjega nekoliko slabše poznani,15 pa lahko za grofa Rudolfa Coroninija z goto­ vostjo zatrdimo, da je bil več kot kompetenten. Tudi sam je kot zgodovinar in politik iz obdobja razsvetljenstva16 nenehno širil svojo bogato knji­ žnico, v Kojskem je zgradil in z umetniškimi deli opremil novo cerkev ter svojo rezidenco. Deloval in živel je tako v Goriški grofiji kot na Dunaju17 ter bil v skladu s položajem in službami urejen in oblečen. Tako je bil gotovo seznanjen z vredno­ stjo oblek, stavb, opreme, knjig in umetniških del. Popis Attemsovih premičnin je bil izveden na dva načina: po prostorih ter po posameznih kategorijah. Začne se s popisom po posameznih prostorih, pri čemer za izhodišče služi glavni sa­ lon v goriški palači, ostali prostori pa v odnosu do Azzi Visentini. Sigismund Attems pa se pojavlja še v dru­ gih prispevkih, povezanih s kulturo bivanja v 18. stoletju. 12 Štuhec, O kranjskem plemstvu, str. 101. 13 Žvanut, Uvod, str. 6. 14 Štuhec, Besede, ravnanja; Štuhec, O kranjskem plemstvu. 15 Czoernig (»La Nizza Austriaca«, 2, str. 600) navaja, da je bil pomemben deželni svetnik. 16 https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/coronini­ ­cronberg­rodolfo/ 17 Stasi, Canto gli onor, str. 7–63. 505 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja njega. Premični inventar, popisan po posameznih prostorih, vključuje pohištvo, delno svetila, za­ vese, umetniška dela, kuhinjsko posodo, orodje, živali in zaloge. Posamezne izbrane kategorije za­ jemajo srebrnino, porcelan, majoliko, baker, kosi­ ter, medenino, železo, obleke, perilo, ostalo hišno perilo ter knjige. Sumarno je popisan tudi hišni arhiv, ki pa ga niso ocenili. KNJIŽNICA IN KNJIGE Knjiga (oziroma njeno lastništvo) v preteklosti ni bila le odraz premožnosti, temveč je imela tudi simbolni pomen, povezan z izobrazbo in razgle­ danostjo. Štuhec za sredino 17. stoletja ugotavlja, da »knjiga ni bila nepogrešljiva spremljevalka plemiškega vsakdana in branje ni bilo tista aktiv­ nost, ki bi plemiče izrazito zaposlovala«.18 To se je v naslednjih desetletjih že spremenilo. Knjige so bile v plemiških bivališčih sredi in konec 18. stoletja ne samo okras, temveč tudi pomemben del inventarja.19 Branje in bralno kulturo lahko označimo kot eno od številnih dejavnosti, ki je sredi 18. stoletja plemstvu zapolnjevala dneve.20 Iz pisma Sigismunda Attemsa opatu Pietru Me­ tastasiu je razvidno, da je branje zanj pomenilo 18 Štuhec, Rdeča postelja, str. 84. 19 Dular, Grajske knjižnice, str. 530. 20 Pettoello, Libri e lettori, str. 239. tako preživljanje prostega časa kot pridobivanje podatkov in znanja.21 Knjige in knjižnice, kjer so lahko posamezniki nabirali svoje znanje, so bile privilegij plemstva oziroma premožnih posame­ znikov. V inventarjih so knjige popisali v ločeni rubriki, tako kot srebrnino, porcelan in oblačila. Na območju Goriške grofije so jih pogosto oce­ nili in navedli skupno vrednost glede na jezik,22 v katerem so bile izdane. Drugi, kot je inventar Sigismunda Attemsa, pa vsebujejo celoten popis s cenitvijo vsakega izvoda. Cenitev lahko preso­ dimo kot realno, saj je v inventarni komisiji, kot omenjeno, sodeloval grof Rudolf Coronini, ki je tako izdajal kot kupoval knjige.23 Knjižnica v mestni palači Attemsov je bila poseben prostor, opremljen z omaro in knjižni­ mi policami. V njej so bile knjige ocenjene na 524 goldinarjev in 20 krajcarjev. Naštejemo lahko 21 V pismu grofici Petazzi pa je zapisal, da […] bi se želel naslednji dan ob 9h, prej kot običajno, umakniti v Pod­ goro, da bi imel več prostega časa za gibanje, branje, da bi preletel nekaj strani s kakšno genialno malenkostjo in še več razmišljal o ljudeh iz preteklosti … (ASG, Archivio Coronini Cronberg, Atti e documenti, b 306, f 821, pismo S. Attemsa Pietru Metastasiu 23. 8. 1756, pismo grofici Pe­ tazzi 16. 7. 1756). 22 Taka sta inventarna popisa Rudolfa Coroninija in Fride­ rika Tadeja Lanthierija (ASG, Tribunale civico provinci­ ale di Gorizia, busta 119, filza 300, b. 145, f. 329). 23 Stasi, Canto gli onor, str. 16, 18. Portreta grofa Sigismunda Attemsa in njegove soproge Jožefe, roj. grofice Lanthieri (hrani: Narodna galerija, dovoljenje za objavo). 506 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja 450 knjižnih naslovov.24 Poleg te je bila na Gori­ škem kot večja in kvalitetna prepoznana Lanthie- rijeva knjižnica, ki jo je leta 1728 hvalil Antonio dall'Agata25 ter ocenil, da vsebuje bogato in vse­ stransko gradivo. Nekoliko manjšo knjižnico kot Attems je imel duhovnik Francesco Brandolini. Po popisu leta 1763 je štela 243 enot.26 Okoli 100 del pa je štela knjižnica leta 1785 umrlega grofa Antonia Raimonda Strassolda iz Villanove.27 Ne­ koliko manjša, pa vendar omembe vredna je bila knjižnica baronov Degrazia, ki je leta 1776 štela okoli 60 del.28 Za primerjavo ter umestitev pomena in veli­ kosti Attemsove knjižnice s tistimi na Kranjskem sta pomembni raziskavi Marka Štuhca, ki anali­ zira inventarje med koncem 17. in v prvi polovici 18. stoletja, ter Bogdana Šteha, ki zajame tiste s konca 18. stoletja. Knjige so bile v raziskavi Marka Štuhca zabeležene v 57,6 % vzorca oziroma v 76 inventarjih; vseh jih je bilo 8633, v povprečju je bilo v vsaki knjižnici 113 knjig. Štuhec ugotavlja, da je bila sredi 18. stoletja velika knjižnica tista z več kot 100, zelo velika pa tista z več kot 200 knji­ gami.29 V raziskavi Bogdana Šteha, ki se osredo­ toča na plemiške inventarje s konca 18. stoletja, je imelo le pet plemičev popisane knjižnice z več kot 300 knjigami, sicer pa v vzorcu prevladujejo tiste, ki hranijo med 10 in 50 knjig.30 V inventar­ nem popisu leta 1760 umrlega Franca Henrika barona Raigersfelda je bilo navedenih okoli 2000 knjig, ki so bile skupaj ocenjene na 400 goldi­ narjev. Raigersfeld jih je imel dvakrat več kot grof Ursini-Blagaj, vendar so bile po ocenjeni vrednosti na tretjem mestu.31 Za drugo polovi­ co 18. stoletja imamo tudi informacije o bogati knjižnici ljubljanskega knezoškofa Janeza Karla grofa Herbersteina, ki je obsegala 995 del. Njena vrednost je bila ocenjena na 1322 goldinarjev in 38 krajcarjev.32 Attemsova knjižnica je bila očitno ena največjih v takratnem goriškem delu Gori­ ško-Gradiške grofije, ni pa bila med največjimi v primerjavi s kranjskimi. Knjižnica, katere sestavo je analizirala Alberta Pettoello, kaže Sigismunda Attemsa kot tipičnega predstavnika »evropske« kulture 18. stoletja. V njej se je poučil o znano­ 24 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 25 Dall'Agata, Gorizia in giubilo, str. 60–61. 26 Pettoello, Libri, str. 242. 27 Knjižnica je v 19. stoletju očitno narasla, saj je Spessot leta 1934 poročal, da je štela 400 enot (Spessot, Libri, ma­ noscritti, str. 75–130). 28 Pettoello, Libri, str. 240. 29 Štuhec, O kranjskem plemstvu, str. 106. 30 Šteh, Zapuščinski inventarji, str. 137. 31 Štuhec, Besede, ravnanja, str. 239. 32 Dular, Knjižnica knezonadškofa, str. 262–263. sti, politiki, zgodovini, klasičnih piscih, literaturi, teologiji, sodobni politični ureditvi in pravu;33 tako ga lahko po mnenju že omenjene Alberte Pettoello uvrstimo med osebe, ki se zanimajo za razsvetljenske ideje, saj v popisu najdemo tudi dve Voltairovi deli.34 PLEMIŠKE REZIDENCE Plemiške rezidence so imele funkcijo tako bi­ vališča kot reprezentančnega prostora, ki je ka­ zal premožnost, okus in razgledanost lastnika. V Goriški grofiji se je po ugotovitvah raziskovalcev »začel razcvet gradbene dejavnosti v mestu in na deželi po koncu t. i. gradiške35 vojne. Gradnja in oprema bivališč v smislu razkošja se je v 18. stole­ tju še stopnjevala.«36 O vrednosti bivališč plemstva Goriške grofije ni veliko raziskav. Najdražje in naj­ bolje opremljene so bile stalne rezidence, ne glede na to, ali so stale v mestu ali na podeželju. Gradnja Attemsove nove mestne rezidence, ki se je začela že generacijo ali dve pred njim,37 se je zaključila s Sigismundom leta 1744 oziroma 1745.38 Ob njegovi smrti je bila v inventarnem popisu opisana takole: »Sestavlja jo 12 sob in 7 sob v mezaninu, poleg teh še kuhinja, shramba, salon, podhod, žitna kašča, klet z dvema sobama zgoraj ter hlev, vrt in dvori­ šče.« Z odbitim davkom je bila ocenjena na 19.361 goldinarjev in 6 krajcarjev.39 Iz popisa je razvidno, da ocena vrednosti obsega stavbo s stavbnim po­ hištvom, ne pa tudi premičnin. Te so popisane in ocenjene v rubrikah, ki sledijo. V končnem su­ marnem seštevku premoženja se vrednosti pre­ mičnin prištevajo vrednosti stavbe, v kateri jih komisija popisuje. Premičnine so bile popisane v vseh navedenih prostorih, razen v treh prostorih v mezaninu. Sklepati je mogoče, da so bili to prosto­ ri, v katerih je bival Sigismundov brat Ludvik,40 in da je bila njihova oprema njegova last. Vrednost Sigismundove mestne hiše se prib­ ližuje najvišje ocenjeni plemiški stavbi na Kranj­ 33 Petoello, Libri, str. 240–242. 34 Petoello, Libri, str. 242. 35 Vojna, ki je potekala v letih 1615–1617, ima več imen: »us­ koška« (Marušič, Brda in državne, str. 118), gradiška ali druga habsburško-beneška vojna (Makuc, Vojna na me­ ji, str. 112). 36 Seražin, Vile, str. 28. 37 Alessandra Martina (Gli Attems, str. 5) predvideva, da je z gradnjo verjetno začel že Sigismundov ded. 38 Quinzi ugotavlja, da je že ob ustanovitvi Akademije fi­ lomeletov leta 1744 odstranil zidarske odre, vendar je dejanski zaključek del dokumentiran z namestitvijo gr­ bovnega ščita na fasado nad vhodom leta 1745 (Quinzi, Rodbinske ambicije, str. 67–68). 39 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 40 Ob smrti Ludvika Attemsa je zabeleženo, da je popis nastal v Atemsovi mestni rezidenci v Gorici (ASG, Tri­ bunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271, a­25). 507 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja skem, in sicer Raigersfeldovi hiši v Ljubljani, ki je bila leta 1760 ocenjena na 20.000 goldinarjev.41 Za omenjeno Raigersfeldovo rezidenco sta bili najvišje ocenjeni hiši pravnika dr. Puechenthala, v višini 9700 goldinarjev, in Werthova hiša, oce­ njena na 7000 goldinarjev.42 Poznanih je še ne­ kaj vrednosti plemiških bivališč v drugi polovici 18. stoletja, ki jih v svoji obširni raziskavi podaja Majda Smole.43 Leta 1780 je Maksimilijan baron Raigersfeld kupil Galetov grad v Zgornji Šiški za 5300 goldinarjev, Franc Anton baron Buset je leta 1782 za grad Boštanj odštel 2268 goldinar­ jev, za posestvo Slatnik pa 3830 goldinarjev.44 Za graščinsko poslopje Slap pri Vipavi je bila leta 1798 na dražbi postavljena izklicna cena 8212 gol­ dinarjev.45 Večina cen, navedenih v knjigi Majde Smole, pa obsega vrednost celotnega gospostva in jih zato ne moremo uporabiti za primerjavo. O vrednosti in velikosti bivališč plemstva na Go­ riškem zaenkrat ni zaokrožene študije. Dunajski profesor Benedikt Franc Hermann je leta 1780 ob obisku Goriške grofije ugotavljal, da sta v Gorici 41 Nekoliko nižja je bila njena knjigovodska vrednost, ki je znašala 15.000 goldinarjev (Kos, V službi, str. 135). 42 Štuhec, Besede, ravnanja, str. 238. 43 Smole, Graščine. 44 Smole, Graščine, str. 41, 95, 448. 45 Poslopje je kupil Friderik pl. Pessler (Smole, Graščine, str. 439). izstopali rezidenci obeh vej grofov Attems,46 kar nas napeljuje na domnevo, da je bila nova mestna rezidenca Sigismunda Attemsa ena najlepših in najimenitnejših v mestu. Attemsova nova podeželska vila je bila pos­ tavljena v neposredni bližini Gorice ter povezana z večjo zaokroženo zemljiško posestjo v Ločniku, Podgori in Dolnjem Cerovem. Zasnovana je bila v skladu s takratnim idealom, ki je priporočal bi­ vanje na deželi.47 Ocenjena je bila na 6611 goldi­ narjev. Njena gradnja se je nadaljevala še v času njegovega naslednika, zato lahko sklepamo, da je imela konec 18. stoletja večjo vrednost. Poleg kleti in mastilnice48 jo je ob Sigismundovi smrti sestav­ ljalo 12 prostorov ter je po vrednosti in njihovem številu prekašala prvotno49 mestno rezidenco. In­ ventar je bil tu popisan v vseh prostorih. 46 Weigl, La nobiltà goriziana, str. 216. 47 S tega vidika lahko torej rečemo, da je Sigismund dosle­ dno upošteval Scamozzijevo razpravo Dell’idea della ar- chitettura universale, ki jo je predstavila Helena Seražin. V razpravi je Scamozzi priporočal življenje v primestni hiši ali vili, ki ni preveč oddaljena od mesta, tako da lah­ ko v njej udobno, brez prevelikega truda in nejevolje, nadziramo dejavnosti (Seražin, Vile, str. 21). 48 Mastilnica oziroma folador je bil prostor, namenjen stis­ kanju grozdja (Pirona, Il nuovo, str. 329). 49 Prejšnja Sigismundova rezidenca je bila ocenjena na 900 goldinarjev (Quinzi 2001: 67). Bila je bistveno manjša, saj jo je sestavljalo osem prostorov ter še dva salona, žitna kašča, klet, dvorišče in hlev (ASG, Tribunale civico pro­ vinciale di Gorizia, b. 109, f. 271). Attemsova podeželska vila v Podgori na razglednici pred prvo svetovno vojno (hrani: Goriški muzej, zbirka razglednic). 508 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja UMETNIŠKA DELA Utrjevanju družinskega prestiža sta služila tu­ di oprema in okrasje rezidenc. Sigismund Attems se je na kavalirskem potovanju50 gotovo seznanil z novimi smermi v umetnosti. Domov se je vrnil z izoblikovanim umetnostnim okusom, ki ga je v stiku z arhitekti, umetniki in intelektualci še iz­ popolnil. 18. stoletje je na Goriškem znano kot zlato stoletje naročništva, h kateremu je pripo­ mogel tudi gospodarski razcvet v drugi četrtini 18. stoletja.51 To se kaže tudi na opremi Sigismundo­ ve mestne in podeželske rezidence. Umetnostni zgodovinar Saša Quinzi je Sigismundova naro­ čila umetniških del prikazal kot eno od strategij, kako povzdigniti pomen lastne rodbine.52 V in­ ventarni komisiji, ki je popisala premoženje gro­ fa Sigismunda Attemsa, ne najdemo izvedenega cenilca. Sklepati je mogoče, da komisija ni čutila potrebe po izvedencu kot pri goriški umetniški zbirki družine Lanthieri.53 Pomislek, da so nepo­ znavalci slike cenili glede na stanje okvirja, veli­ kost, nosilce ter slikarsko tehniko, medtem ko so jih slikarji ocenili glede na dejansko kvaliteto, bi bil na mestu, če ne bi dobro poznali enega od čla­ nov komisije, že omenjenega Rudolfa Coroninija, ki je kot izjemno izobražen ter poznan mecen in naročnik54 gotovo znal oceniti vrednost umetni­ ških del v Attemsovi zapuščini. Pri vrednotenju je bil komisarjema v pomoč družinski arhiv rodbi­ ne Attems, v katerem je Sigismund Attems hranil številne dokumente, povezane z nakupi zemljišč, prenovo, gradnjo in opremo rezidenc. Inventarni popis prinaša seznam arhiviranih dokumentov s kratkim opisom vsebine ter pogosto datumom. Stene prostorov, ki funkcionirajo kot ozadje pohištva, so bile okrašene z umetniškimi deli. Značilno je tudi, da imajo nekatere slike pridane svečnike, ki razsvetljujejo tako umetniško delo kot prostor. V salonu mestne rezidence so stene krasile štiri velike slike z zgodovinskimi motivi, dva portreta družinskih članov, družinsko drevo55 50 Italija je na Sigismunda naredila močan vtis, saj je tu ostal od oktobra 1730 do avgusta 1731, ko se je naselil v Gorici (https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/ attems­d­sigismondo/). 51 Martelanc, Nel castello, str. 101; Šerbelj, Slikar Antonio dall'Agata, str. 365. 52 Quinzi, Rodbinske ambicije, str. 65–78. 53 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, busta 145, filza 329. 54 Stasi, Canto gli onor, str. 57. 55 Del ponosa plemiških družin so bili njihovi predniki, zato so ena najbolje ocenjenih del družinska drevesa (o tej tematiki več v Vidmar, Rodovnik Auerspergov, str. 239–266). To je vidno tudi pri inventarju Sigismunda Attemsa: na 8 goldinarjev ocenjeno družinsko drevo je viselo v salonu, drugo, ocenjeno na 6 goldinarjev, pa v »prvi sobi v mezaninu« na desno. Staro družinsko drevo, ter osem krajin z okvirji. Salon je bil dopolnjen še s kapelo, ki jo je krasil oltar z oltarno podobo. V salonu vile v Podgori je bilo na ogled 14 dru­ žinskih portretov s črnim okvirjem in kovinskimi vložki, ocenjenih na 30 goldinarjev. Najvišje, na 10 goldinarjev, je bila ocenjena slika Kristusa. V podeželski vili v Podgori je bilo skupaj z grafični­ mi listi 157 del. Od tega je popisanih 25 grafik ali bakalavreatskih56 tez v okvirjih. V Gorici je bilo skupaj z grafičnimi listi popisanih 129 del, od teh je bilo osem uokvirjenih. Večina v obeh domova­ njih inventariziranih del ima popisano motiviko, nima pa opisane likovne tehnike ali nosilca; pri nekaterih je opisan tudi okvir. Tudi za Attemso­ vo rezidenco je veljalo pravilo,57 da je skoraj vsaka soba imela vsaj eno delo z versko tematiko (Kris­ tus, svetniki, Marija), v prostorih, do katerih je imela dostop tudi javnost, pa so obesili družinske portrete ter družinska drevesa. Grof Sigismund Attems je imel v novi rezidenci v Gorici v sobi poleg glavnega salona tudi dva portreta cesarja Karla VI. in njegove soproge, kar kaže na njegovo občutje pripadnosti cesarju in Habsburški mo­ narhiji.58 V mestu, središču družabnega življenja, najdemo dela večje vrednosti. V goriški rezidenci je izstopal še alabastrni kip sv. Nikolaja v steklu in s pozlačenim okvirjem, vreden 24 goldinarjev. Osem grafičnih listov in likovno delo brez okvirja majhne vrednosti je viselo tudi v podeželski hiši v Cerovem.59 Za primerjavo: svetokriški grad je ob smrti grofa Kristijana Attemsa leta 1755 hranil 382 umetniških del ter dragocene gobeline. Vrednost umetniških del brez gobelinov je znašala 522 goldinarjev in 39 krajcarjev. Sredi 18. stoletja sta nastala tudi popisa umetniških del v devinskem gradu in štivanski palači, ki sta bila v lasti Janeza Filipa della Torreja. V gradu v Devinu je bilo 187 slik, v Štivanu pa 128.60 Po mnenju umetnostne zgodovinarke Tine Košak lahko kot velike klasificiramo zbirke s 100 in več slikami. Take zbirke so se na Kranjskem in Štajerskem pojavile šele v devetdesetih letih 17. stoletja, njihovo število pa je do sredine 18. sto­ ocenjeno na 1 goldinar, je viselo v eni od spalnic (ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271). 56 Gre za naznanila, s katerimi so v »akademskem svetu javno naznanili vsebino oz. teme zagovorov ob zaključ­ ku študija. Natisnjena so bila v več izvodih in so jih štu­ dentje razdelili med sorodnike, znance ter pokrovitelje« (Pascoletti Malni, Ex universa, str. 11–12). 57 Šteh, Inventarji, str. 153–154. 58 Štuhec, Rdeča postelja, str. 99–101; Šteh, Inventarji, str. 154. 59 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 60 Martelanc, Nel castello, str. 104. 509 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja letja naraščalo.61 Na tej podlagi lahko zbirko Si­ gismunda Attemsa opredelimo kot veliko, vendar ne izstopajočo. OBLAČILA IN PREVOZNA SREDSTVA – ZASEBNO-JAVNA PODOBA Oblačila predstavljajo lastnikovo javno in za­ sebno podobo. Oblačilni videz je bil odvisen od premožnosti posameznika. Razlike so bile v ma­ terialih, okrasju in s tem povezani vrednosti obla­ čila ter številu kosov, ki si jih je posameznik lahko privoščil. Vrednost oblačil pokojnega Sigismunda Attemsa je bila ocenjena na 226 goldinarjev, vred­ nost hišnega ter osebnega perila pa na 351 gol­ dinarjev in 5 krajcarjev. Med hišnim perilom so navedeni posteljnina, prti, prtički in brisače. Med osebnim perilom najdemo srajce, spalne srajce, nočne čepice, robčke, nogavice, rute in ovratni­ ke. Navedenih je veliko kompletov oziroma ob­ lek, ki so jih sestavljale hlače, telovnik in suknjič. Pokojni Sigismund je imel veliko kosov oblačil z vrvičastimi zankami zlate barve.62 Tak način za­ penjanja so imeli med drugim suknena obleka kremne barve s pripadajočo flanelasto spodnjo suknjo, suknen plašč olivne barve, plašč iz kame­ lota in suknena spodnja suknja.63 Veliko kosov je imelo zlato ali srebrno vezenino.64 Popis nadalje navaja rabljeno turkizno obleko, okrašeno z zla­ tom, s pripadajočo spodnjo suknjo iz potiskane flanele, flanelasto spodnjo suknjo kremne bar­ ve z zlato vezenino, raševinasto spodnjo suknjo, obšito z zlatimi resami, spodnjo suknjo iz zelene svile z zlato vezenino, z zlatom obšito sukneno obleko kostanjeve barve, spodnjo suknjo iz bele svile in zlato vezenino, plašček iz zelenega kame­ lota z zlatimi pikicami, turkizno svileno spodnjo suknjo s srebrno čipko ter s srebrno nitjo sešito staro spodnjo suknjo. Imel je še klobuk s srebrno ter drugega z zlato obrobo. Andreja Vrišer ugo­ tavlja, da so ravno pozlačene obrobe, okraski in čipke obleko močno podražili.65 Attemsovo pre­ možnost kažeta svileni spalni obleki, ki ju je imel poleg šestih »navadnih« nočnih srajc. Ponoči se je pokrival z 20 sicer že izrabljenimi nočnimi če­ 61 Košak, Žanrske upodobitve, str. 14, 18. 62 Oblačila so imela na sprednjem levem delu zlate vrvice, ki so desno sprednjo polovico spenjale z gumbi. Izraz vrvičaste zanke je pri opisovanju obleke na portretu Jo­ žefa Attemsa uporabila Andreja Vrišer (V pudru, str. 361). 63 […] Abito di pano con allamari d'oro con sottoveste di felpa cremino…, […] Velata di pano color d'oliva con al­ lamari d'oro usato…, […] Sottana di pano con allamari d'oro.... (ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271). 64 Okraski in zlate vrvice so iz moške mode izginili po letu 1791 (Kalakovič, Oblačilna kultura, str. 13). 65 Vrišer, V pudru, str. 369. picami.66 Imel je tudi 20 svilenih robcev, ki so se na Slovenskem v večjem obsegu uveljavili prav v 18. stoletju.67 Raziskovalec zgodovine oblačilne kulture na Slovenskem Angelos Baš je oblačilne materiale razvrstil v tri kategorije. Uporaba naj­ boljših (svila, škrlat, kamelot, žamet) izkazuje bo­ gastvo, ki je bilo temelj družbenega ugleda.68 Iz takšnih je polovica Attemsovih vrhnjih oblačil. Druga polovica materialov je spadala v razred srednje kakovosti.69 To sta bila v manjši meri fla­ nela ter v večji meri povsod razširjeno in pogos­ to uporabljeno sukno. Tudi barve oblačil kažejo, da je bil Attems v koraku z modnimi smernicami evropskega plemstva.70 Tradicija temnih barv in odtenkov je pod vplivom španske mode prevla­ dovala v prejšnjih stoletjih in je bila značilna za meščansko nošo tudi v obravnavanem obdobju. Med plemiči sta črna in bela po pogostosti sicer prevladovali, vendar so od 17. stoletja dalje zače­ li nositi oblačila različnih barvnih odtenkov.71 Iz Attemsovega popisa je razvidno, da je imel obla­ čila različnih barv in odtenkov. Približno tretjina oblačil, med njimi tudi nekaj kompletov, hlač in sukenj, je bila črne barve. Za dobrih 22 % oblačil barva ni definirana, vendar bi glede na materiale (kamelot, sukno), iz katerih so bila izdelana, lahko sklepali, da so prav tako bila temne oziroma črne barve. Preostala polovica oblačil je bila različnih barv: od kremne do modre, turkizno modre, zele­ ne in škrlatne. Zunanja podoba, ki jo je vzdrževal Attems, kaže tako na njegovo premožnost kakor tudi na človeka, aktivnega v javnem življenju in oblečenega v skladu z modnimi trendi. Tudi prevozna sredstva, s katerimi se je pojavil v javnosti, izkazujejo njegovo bogastvo. V Gorici v hlevu so ga čakali štirje konji in še dva druga, ki so jih vpregali tudi v voz. Oprema za jahanje je obsegala šest kompletov. Na dvorišču je stala stara kočija za štiri osebe, vredna 40 goldinarjev, in še druga, manjša, ocenjena na 20 goldinarjev. V podhodu sta bili spravljeni luksuzna kočija, vredna 160 goldinarjev, ter kočija, ki jo je dal na uporabo bratu Ludviku, vredna 100 goldinarjev.72 66 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 67 V novem veku je bila raba robcev omejena na italijanske renesančne dvore in se je v 16. stoletju razširila na višje plasti prebivalstva Srednje Evrope (Baš, Oblačilna kultu- ra, str. 162). 68 Baš, Oblačilna kultura, str. 58–59. 69 Baš, Oblačilna kultura, str. 57. 70 Šteh, Zapuščinski inventarji, str. 102. 71 Sandgruber, Die Anfänge, str. 289. 72 Vse kočije so zelo skopo opisane in za vse je uporabljen enak izraz carozza: carozza vecchia di quattro, carozza di Galla, carozza del conte Lodovico. Razlike med njimi lahko ugotavljamo le na podlagi opredelitve stara oziro­ ma gala ter njihove ocenjene vrednosti (ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271). 510 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja Inventarni popis nas postavi pred zagato, če bi želeli ugotoviti, s kakšnim nakitom in drugim dragocenim okrasjem se je ponašal grof Sigis­ mund Attems. V tem pogledu ni bil popisan niti en sam kos. Prav tako ni bil popisan nobene par obutve. Šteh73 ugotavlja, da se nekaterim komi­ sarjem obutev ni zdela vredna zapisa. Zakaj so pri popisu premoženja grofa Attemsa izpustili to pomembno komponento oblačilnega videza, še ni dokončno pojasnjeno. Enako velja za dragoce­ ni nakit in galanterijo. POHIŠTVO IN OPREMA STANOVANJA Za razvoj notranje opreme stanovanj na Gori­ škem je pomemben položaj Gorice, ki se nahaja na stičišču nemškega (avstrijskega) in beneškega (italijanskega) kulturnega vpliva. V začetku 18. stoletja je še mogoče opaziti zaostajanje za mo­ dnimi smernicami v notranji opremi, saj je imela Gorica znotraj Habsburške monarhije periferni 73 Šteh, Zapuščinski inventarji, str. 109. položaj.74 Opremo stanovanj premožnih slojev v Goriški grofiji v obdobju baroka je na podlagi pregleda inventarjev orisal Christian Witt-Dör­ ring.75 Gre za splošen prikaz bivalne kulture s po­ udarkom na prevladujočih trendih v opremi sta­ novanj in rabi prostorov. S tega vidika lahko nje­ gove ugotovitve primerjamo z inventarjem grofa Sigismunda Attemsa in presodimo, v kolikšni meri je bilo njegovo domovanje opremljeno v skladu s tovrstnimi smernicami in v kolikšni meri je od njih izstopalo. Pohištvo je bilo popisano po posameznih prostorih. Sklepati gre, da komisarji niso zabeležili, ali je bil predmet nov ali v dobrem stanju, zabeležili so le, ali je bil star ali izrabljen. Dodatno so opisali lastnost, ki je predmetu pove­ čala vrednost, na primer ali je stol tapeciran ali lakiran. Po pregledu in analizi inventarja lahko ugotovimo, da je komisija pri lesenih predmetih pogosto izpuščala zapis mehkega – smrekovega 74 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 23. 75 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 23–56. Moška svečana obleka s konca 18. stoletja (last »Fondazione Palazzo Coronini Cronberg, Gorizia«, dovoljenje št. 1003/X.3). 511 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja lesa, dosledno pa je zabeležila ostale vrste lesa ter tehnologijo obdelave, ki je odstopala od usta­ ljenega načina. Witt-Dörring ugotavlja, da je v dvorcih in vi­ lah goriškega plemstva prevladovalo pohištvo domače izdelave iz masivnega lesa breze, oreha ter hruške oziroma iz sivega ali lakiranega lesa jelke.76 V tem primeru Sigismund Attems ni bil izjema. Poleg posteljnih stranic, okvirjev slik ter ogledal je bil edini barviti kos pohištva poslika­ na omara iz smrekovine. Stala je v salonu, poleg tistega z lestencem.77 V salonih in stanovanju je prevladovalo pohištvo naravne, rjave barve ter zlate in črne barve okvirjev slik in ogledal. V tem obdobju v inventarnih popisih goriškega plemstva najdemo malo omar,78 pri čemer grof Sigismund Attems izstopa. Omare v njegovem mestnem bivališču že predstavljajo pretežen del shrambnega pohištva,79 kar kaže na opremljanje novega domovanja v skladu s sodobnimi težnja­ mi. V mestnem domovanju v Gorici jih je bilo popisanih dvanajst. To število lahko primerjamo s premožnimi gospodinjstvi na Kranjskem.80 Po­ lovica omar je stala v salonih in spalnicah ter niso imele opredeljene namembnosti, preostalih šest pa je bilo namensko oblikovanih in so imele evi­ dentirano rabo: dve sta bili opredeljeni kot knji­ žni omari, dve kot omari za perilo, v dveh pa so hranili dragoceno opremo za konje. Poleg teh sta popisani še dve polkrožni omarici iz orehovine in dve »navadni« omarici iz istega lesa, ki sta stali poleg kredence iz orehovine. Popis omenja tudi poseben tip polkrožno oblikovane kotne omari­ ce.81 V novosezidani podeželski vili v Podgori je prevladovalo sodobno pohištvo. Popisani so tipi, ki so se razširjali od konca 17. stoletja: omare, pre­ dalniki in kredence. Med shrambnim pohištvom so popisane le štiri skrinje, ki so že izginjale iz opreme plemiških stanovanj.82 Poleg omar so prav predalniki tako rekoč nov tip shrambnega pohištva, ki se je začel pojavljati v zadnji tretjini 17. in v začetku 18. stoletja.83 Kos pohištva, opisan kot miza s kredenco zgoraj, nas glede tipologije pušča nekoliko v dvomih. Morda gre za kabinet- no omaro, ki je bila modna že v 17. stoletju. 76 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 23. 77 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 78 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 44. 79 Podobno za Kranjsko nekoliko kasneje ugotavlja Šteh (Zapuščinski inventarji, str. 82). 80 Lozar Štamcar, Shrambno pohištvo, str. 91. 81 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 82 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 83 Lozar Štamcar, Stanovanjska oprema, str. 320. V prostorih mestne rezidence so stale števil­ ne mize različnih oblik: kvadratne, podolgovate, ovalne in polkrožne. Pogoste so bile enostavne smrekove mize, pokrite s tkaninami in preproga­ mi. To je bila preživeta navada, ki ni več ustrezala takratni mednarodni modi.84 Tudi v podeželski rezidenci v Podgori so bile mize pogrnjene in podobno ovrednotene. Sklepati je mogoče, da se je preživeta moda pogrnjenih miz na Gori­ škem še vedno ohranjala kot simbol luksuzno opremljenega interierja. S preprogami in prti so pokrivali cenejši smrekov les, medtem ko so bile mize iz dražjega orehovega ali bukovega lesa že razpostavljene, ne da bi bile pokrite. V preostalih manjših podeželskih domovanjih, ki niso bila po­ gosto obiskana in so bila preprosteje opremljena, so bile mize bistveno cenejše in nepogrnjene. Klopi niso bile več sestavni del opreme prosto­ rov družine Attems, kar kaže na trend intimizacije pri sedenju85 in na povezavo z diferenciranim je­ dilnim priborom tudi pri jedi.86 Sedežno pohištvo je bilo za večje udobje oblazinjeno z različnimi materiali: usnjem,87 platnom, svilo,88 brokatom, volno in damastom. Nanj so postavljali posebej izdelane blazine, ki so jih hranili v dveh predalni­ kih iz orehovine. Kot sedeži so navedeni kanapeji, naslanjači, stoli in stolčki. Gre za oblike sedežnega pohištva, ki jih najdemo v inventarjih že okoli leta 1700, medtem ko ni mogoče najti takrat moder­ nih francoskih oblik, kot sta duchesse in a bergère.89 Popis kaže, da so bili stoli in kanapeji v sobah del garnitur,90 saj so jih v enem prostoru popisali kot skupino z istim tapeciranjem. V »prvi sobi levo proti vrtu« je, denimo, poleg štirih mizic iz oreho­ vine stalo 12 stolov ter kanape iz orehovine, tape­ ciranih z vezeno svilo.91 Lakirano pohištvo je bilo znak smernic mednarodne mode92 in ga je v tem obdobju zelo malo. V tem segmentu je Sigismund Attems spadal med tiste z nekaj redkimi kosi.93 84 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 44. 85 Štuhec, Rdeča postelja, str. 115. 86 Elias, O procesu, str. 213–215. 87 Bulgaro pomeni rusko usnje, pridobljeno s strojenjem konjskih kož, obdelano z borovim, brezovim in vrbo­ vim lubjem. Je vodoodporen in oddaja značilno aromo (https://www.itsmachinalonati.it/dizionario­della­mo­ da). 88 Bavela je iz odpadne svile izdelana tkanina (https://www. treccani.it/vocabolario/bavella/). 89 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 44. 90 Garnituro so sestavljali stoli in kanape ali zofa iz enake­ ga lesa ter oblazinjeni z istim materialom (Šteh, Zapu- ščinski inventarji, str. 88). 91 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 92 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 44. 93 V salonu s pozlačenim železnim lestencem je imel tudi štiri lakirane tabureje. 512 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja Najdražji kosi pohištva so bile postelje, na­ menjene Sigismundu in njegovim družinskim članom. Postelja je lahko bila opisana zelo skopo. Dodatno je bila opisana v primeru, da je imela z blagom tapecirana vzglavja z okrasnimi okvirji. Taka je bila postelja, ki je imela z rdečim broka­ tom prevlečeno vzglavje in pozlačen okvir. Oce­ njena je bila na 88 goldinarjev. V sosednji sobi je stala druga postelja z vzglavjem, prevlečenim z zelenim damastom. Ocenjena je bila na 100 gol­ dinarjev. V »sobi grofičev« so popisovalci poleg dveh postelj našli preprosto sestavljivo posteljo, ki so jo spravljali pod posteljo.94 Načrtno in oku­ sno opremljanje je razvidno iz preostale popisa­ ne opreme, saj v posamezni sobi najdemo zave­ se ter drugo blago enake barve: v sobi s posteljo z vzglavjem iz rdečega brokata in pozlačenim okvirjem so med drugim stali še kanape, pokrit z rdečim brokatom, 6/4 ogledalo s pozlačenim okvirjem ter štiri pozlačene svetilke. V sosednji sobi s posteljo z vzglavjem, prevlečenim z zele­ nim damastom, pa so postavili z enakim zelenim blagom opete stole.95 Okna in balkonska vrata so zastirale zavese, obešene na železnih karnisah. 94 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 95 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. Zavese so zagrinjale tudi postelje članov plemi­ ške družine. Med posteljami, v katerih so spali družinski člani grofa Attemsa, in tistimi, ki jih je imela slu­ žinčad, je velika razlika v vrednosti. Postelje, na­ menjene služinčadi, so bile bistveno cenejše ter ocenjene na med 30 krajcarjev in nekaj goldinar­ jev. Posteljo za zaposlene v gospodinjstvu Attem­ sov so sestavljali posteljno ogrodje iz smrekovine, slamnjača in posteljna blazina. Za pomembnej­ še uslužbence je bila posteljna blazina polnjena z volno, preostali pa so imeli zgolj slamnjače. V drugem prostoru so popisovalci našli dve pos­ teljni ogrodji iz smrekovine, skupaj ocenjeni na 1 goldinar in 30 krajcarjev, ter blazino, posteljno blazino in odejo za služabnike, ocenjene na 2 goldinarja.96 Iz popisa ni razvidno, s čim so bile polnjene blazine članov Attemsove družine, saj postelja, razen vzglavij, ni podrobneje opisana, temveč je ocenjena kot celota. Rjuhe so bile po­ pisane posebej v rubriki hišno perilo. Služinčad je imela na voljo rjuhe iz konoplje, medtem ko je grofova družina spala v rjuhah iz kranjskega plat­ na. Slednjih je bilo navedenih 40 parov, čeprav je bilo kar 22 parov pokrpanih. Med raznovrstni­ mi odejami oziroma pokrivali pa zasledimo šest 96 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. Mestna rezidenca družine Attems Petzenstein v Gorici, od leta 1900 sedež deželnega muzeja (hrani: Goriški muzej, zbirka razglednic). 513 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja svilenih, tri iz zelene svile, kvačkano pregrinjalo, bombažno pregrinjalo, dve volneni pokrivali z ve­ zenino, pokrivalo iz črtastega platna, »navadno« pregrinjalo, pregrinjalo z izvezenim Attemsovim grbom, sedem starih pregrinjal, kvačkano preg­ rinjalo ter staro pregrinjalo iz potiskanega plat­ na.97 Poleg postelje je dobro opremljeno plemiško spalnico v tem obdobju sestavljalo še drugo pohi­ štvo in oprema: pisalna miza, predalnik, kanape, stoli, mize, klečalnik, kropilnik ter likovna dela z nabožno vsebino.98 Klečalnik je bil popisan v »sobi grofičev«, v salonu, kjer je bila kapela, ter v otroški sobi. Tudi kropilnike, ki jih navadno niso popisali, najdemo kar v petih prostorih. Na Goriškem so plemiška domovanja v 18. sto­ letju razsvetljevale sveče. Postavili so jih v svečni­ ke ali pa so svetlobo dodatno razpršili z ogledali, ob katerih sta stali sveči.99 Lestenci so bili še red­ kost – tako zasledimo zgolj posamične v glavnih salonih.100 S tega zornega kota je domovanje grofa Sigismunda Attemsa izstopalo iz povprečja. Nje­ gov glavni salon so razsvetljevali trije novi kristal­ ni lestenci, skupaj ocenjeni na 100 goldinarjev, dodatno pa so v prostoru visele še štiri svetilke z ogledalom. V sosednjem prostoru, ki je služil kot eden od salonov, je bilo mogoče najti še pozlačen železen lestenec, ocenjen na 16 goldinarjev. Naj­ več je bilo srebrnih svečnikov različnih velikosti oziroma teže.101 Navedeni so še štirje medeninasti svečniki, taki iz cenejših kovin, kot je kositer, pa se navajajo v drugih podeželskih domovanjih. Poleg svečnikov so enega od salonov v Gorici razsvetlje­ vale štiri pozlačene svetilke.102 Mestno rezidenco Sigismunda Attemsa lahko tako umestimo med reprezentativno opremljene goriške rezidence, ki počasi dohajajo evropske modne smernice. STRUKTURA PREMOŽENJA, S POUDARKOM NA LUKSUZNIH PREDMETIH V obravnavanem obdobju je poleg že obrav­ navanih umetniških del, knjig, oblačil in hišne 97 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 98 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 45. 99 Tak način osvetljevanja prostorov v baroku je bil tipičen za francoski prostor (Pile, A history, str. 175). 100 Witt-Dörring, Fra Nord, str. 45. 101 Štirje svečniki v skupni teži 50 lotov po 71 goldinarjev in 52 krajcarjev, dva svečnika v skupni teži 32 lotov po 36 goldinarjev, 6 drugih svečnikov v skupni teži 97 lotov po 72 goldinarjev in 45 krajcarjev, štirje svečniki v skupni teži 60 lotov po 72 goldinarjev ter dva svečnika v skupni teži 25 lotov po 19 goldinarjev in 15 krajcarjev. 1 lot je zna­ šal 17,5 g (fran.si). 102 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. opreme med luksuzne predmete spadalo namiz­ no posodje in pribor iz modnih in zato dragoce­ nih materialov. Posamezni predmeti oziroma ma­ teriali so ravno zaradi »modnosti« postali vred­ note, nepogrešljive v prizadevanju posameznika za pridobivanje in utrjevanje položaja v človeških skupnostih.103 Štuhec ugotavlja, da lahko z analizo in dolo­ čitvijo, kateri so bili ti materiali in kolikšen delež celotnega premoženja so tvorili, njihove imetnike opredelimo kot lastnike »velikega ali malega, raz­ košnega ali revnega« premoženja.104 V sredini in drugi polovici 18. stoletja sta bila taka modna in draga materiala porcelan in srebrnina. Tabela 5: Vrednosti premičnin Premičnina Vrednost Delež % Pohištvo 1227 gld 37 kr 16,7 Porcelan 46 gld 0,6 Majolika 28 gld 48 kr 0,4 Srebrnina 2027 gld 42 kr 27,6 Orožje 40 gld 0,5 Knjige 524 gld 20 kr 7,1 Umetniška dela 363 gld 2 kr 4,9 Obleke, osebno in hišno perilo 577 gld 5 kr 7,9 Kletna oprema in orodje 652 gld 47 kr 8,9 Živali 220 gld 2,9 Zaloge – pridelki, živila 260 gld 48 kr 3,6 Vino 1389 gld 10 kr 18,9 Skupaj 7357 gld 9 kr 100 Porcelan je material, ki ga je v inventarjih z začetka 18. stoletja Štuhec komaj zasledil. Ugo­ tavlja, da je bil sredi 18. stoletja zastopan v 37 % inventarjev, vendar ga je bilo malo in redke so bile zapuščine, kjer je njegova vrednost presegla 10 goldinarjev; imeli so ga torej najpremožnej­ ši.105 Nove omare s steklenimi vratci,106 ki so stale v salonih, so bile namenjene razstavljanju poso­ de iz majolike ter zlasti modnega in dragocene­ ga materiala, porcelana. Plemiška miza je bila obložena z dostopnejšim majoličnim, kositrnim, medeninastim ter v manjši meri porcelanastim posodjem. Majolika je v prvi polovici 18. stoletja v primerjavi s porcelanom cenovno dostopnejši, a vendar še vedno luksuzni material. Iz inventarjev 103 Žvanut, Uvod, str. 6. 104 Štuhec, Besede, ravnanja, str. 216. 105 Štuhec, Besede, ravnanja, str. 244. 106 D'Agliano, Vivere, str. 58. 514 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja in oporok plemstva na Goriškem v prvi polovi­ ci 18. stoletja je razvidno, da so v redni uporabi servisi iz kositra in medenine, prestižni pa so tisti iz majolike.107 V času, ko je bila proizvodnja por­ celana v Evropi v povojih, Attemsov v vrednosti 46 goldinarjev močno izstopa, saj se je porcelan v večji meri začel uporabljati šele v drugi polovi­ ci 18. stoletja.108 Izkazovanje luksuza je pomenilo tudi lastništvo srebrnega posodja in drugih pred­ metov iz te kovine. V tem kontekstu je Sigismund Attems precej izstopal, saj je bil lastnik več kot 2000 goldinarjev vredne srebrnine. Med srebrni­ no je bilo popisanih šest kompletov109 jedilnega pribora v vrednosti 60 goldinarjev, že omenjenih 22 srebrnih svečnikov110 ter srebrn meč v vrednos­ ti 19 goldinarjev.111 Omembe vredno je tudi, da je bilo v grofovi kuhinji mogoče najti mlinček za kavo, med srebrom 12 kavnih žličk, med porce­ lanom pa 12 kavnih skodelic s krožnički.112 Kava je eno tistih živil, katere porabo je zaznati v ple­ miških domovanjih na Kranjskem v začetku 18. stoletja. Podobno je na Goriškem, kjer je v sredini in drugi polovici 18. stoletja med plemstvom že razširjena.113 Ob obedih je plemiška družina sedela za mi­ zo, ki je bila pogrnjena s prtom in pripadajočimi prtički, ki jih popis navaja v ducatih. Vsakodnev­ no je bil v uporabi prt iz cenejših materialov, kot je dvonitnik ali lan. Vsak prt je imel pripadajoč ducat prtičkov. V gospodinjstvu Sigismunda Attemsa je navedenih šest lanenih prtov s pripa­ dajočimi šestimi ducati prtičkov, 25 prtov iz dvo­ nitnika s 25 ducati prtičkov, 21 strganih prtov iz dvonitnika s šestimi strganimi prtički ter 14 brisač iz dvonitnika. Imeli so po tri prte s po tremi duca­ ti pripadajočih prtičkov iz flandrskega damasta in flandrskega platna ter šest prtov s pripadajočimi ducati prtičkov iz damasta. Na svečano priprav­ ljeno mizo Sigismunda Attemsa so postavili še srebrn komplet t. i. surtout s pripadajočim grel­ nikom.114 Tehtal je 188 lotov115 ter bil ocenjen na 211 goldinarjev in pol. Poleg tega je imel še impo­ zanten veliki surtout z vsemi pripadajočimi deli,116 107 D'Agliano, Vivere, str. 58. 108 D'Agliano, Vivere, str. 62–63. 109 Komplet je sestavljalo 12 kosov. 110 Svečniki, zlasti srebrni, so imeli tako uporabno kot re­ prezentativno vlogo (Golouh, Materialna, str. 67). 111 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 112 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 113 Luchitta, Gli archivi, str. 263–264. 114 Očitno gre za srebrn grelnik hrane, ki je imel na vrhu posebno posodo. 115 1 lot je znašal 17,5 g, torej 3,29 kg. 116 Gre za neke vrste srebrn dekorativni podstavek s svečni­ ki in posodicami za olje, sladkor, sol in druge začimbe. težak 770 lotov (13,5 kg) ter ocenjen na 866 goldi­ narjev in 15 krajcarjev.117 Statusni simbol, razstav­ ljen v sobah premožnih plemičev, so bile tudi ure. Izdelovali so jih z velikimi okrašenimi ohišji ali s kiparskimi podstavki.118 Sigismund Attems je v svojem gospodinjstvu imel »namizno uro«119 ter »uro z ohišjem«.120 V primerjavi s pripadnikoma kranjskega plemstva iz raziskave Marka Štuhca,121 ki obrav­ nava strukturo njunih premoženj, lahko ugotav- ljamo, kolikšen delež je Attems investiral v opre­ mo stanovanja in posodje, torej v luksuz. Tabela pokaže, da je v primerjavi z baronoma Francem Antonom Wolkenspergom in Janezom Benjami­ nom baronom Erbergom bivanju in bivalni kul­ turi122 namenil bistveno več sredstev. Prav tako si je, kot že omenjeno, privoščil razkošno kočijo v vrednosti 160 goldinarjev. Kljub temu, da so bile Wolkenspergove nepremičnine ocenjene višje, so Attemsove očitno prinašale visoke123 dohodke, ki so mu omogočali, da si je vse to lahko privoščil. Velikost gospostva in s tem povezano kmetijsko dejavnost kažejo temu namenjeni urejeni pro­ stori in pripadajoč inventar, povezan s predelavo in hranjenjem kmetijskih pridelkov. Vrednost ži­ vine, orodja in posodja, namenjenega predelavi grozdja in hranjenju vina, v Attemsovem inven­ tarju odraža, da je bilo vino glavnina zemljiške rente. Analiza višine prihodkov pokaže, da so letne obresti od zadolžnic pomenile majhen delež let­ nih prihodkov v primerjavi s prejetimi najemni­ nami.124 Tudi prodaja podedovanega premoženja ni bila eden od virov njegovih dohodkov. Iz popi­ sanega arhiva je namreč razvidno, da je Attems V drugi polovici 18. stoletja in celotno 19. stoletje je bil obvezen del formalno pripravljene mize (D'Agliano, Vi­ vere, str. 62). 117 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 118 Pile, A history, str. 158. 119 Verjetno je šlo za tabernakeljsko uro (Lozar Štamcar, Stanovanjska oprema, str. 594). 120 ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271. 121 Štuhec, Besede, ravnanja, str. 217. 122 Glavni salon v novi mestni rezidenci so, kot že omenje­ no, krasili trije kristalni lestenci, vredni 100 goldinarjev. Najdražja omara je bila ocenjena na 160 goldinarjev (ASG, Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, f. 271). 123 Sigismund je sicer opravljal pomembne službe v deželni vladi, vendar je znano, da so bili po njegovem mnenju zaslužki za opravljena dela prenizki. Usmeritev v proi­ zvodnjo in prodajo vina v Goriški grofiji je pomenila, da so bili dohodki od zemljiške rente bistveno višji kot na Kranjskem (Granda, Preobrazba, str. 1050). To po­ membno razlikuje ekonomijo gospostev v sosednjih de­ želah. 124 Gomiršek, Utrjevanje gospodarske moči, str. 96–97. 515 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja nakupil veliko zemljišč. Prodaj med dokumenti skorajda ne zasledimo. Tudi Girolamo Guelmi v svojem zgodovinopisnem delu o družini Attems - Petzenstein125 poroča, da je Sigismund Attems povečeval posest. Tudi popis dolgov ne kaže, da bi si na račun gradnje izposodil visoke vsote. Go­ tovina, ki jo je komisija popisala, v sklopu celot­ nega premoženja sicer ne predstavlja visokega deleža.126 Komisarji so v njegovi mestni rezidenci našteli za 131 dukatov, večinoma kot kovance po 5 dukatov, kar je znašalo 148 goldinarjev in 28 krajcarjev. Zapuščina grofa Attemsa je bila viso­ ko ovrednotena, zato tudi vrednost gotovine127 ni zanemarljiva. Gotovine tudi na Kranjskem ni bilo »v izobilju«.128 Vprašanje, kolikšno je bilo Sigismundovo premoženje v primerjavi s plemstvom v Goriško­ -Gradiški grofiji od srede do konca 18. stoletja, zaradi pomanjkanja temu namenjenih raziskav puščamo odprto. Glede na analizo Marka Štuh­ ca, ki zajema konec 17. in prvo polovico 18. stoletja na Kranjskem, lahko Sigismunda Attemsa šteje­ mo med najpremožnejše plemiče. Uvršča se na tretje mesto, takoj za grofom Auerspergom, čigar aktiva je znašala 133.907,5 goldinarja, in grofom Ursini Blagajem z aktivo v višini 109.116,90.129 Prav tako ga lahko razvrstimo bistveno nad povprečno premoženje, ki je v drugi polovici 17. in začetku 125 Guelmi, Storia, str. 229. 126 V primerjavi z baronom Janezom Benjaminom Erber­ gom je je imel grof Attems malo, vendar se je baron Erberg ukvarjal s posojanjem. Zadolžnice ter gotovina so predstavljale več kot polovico njegovega premoženja. 127 Štuhec (Rdeča postelja, str. 61) ugotavlja, da je bilo v pov­ prečni zapuščini plemiča nekaj deset dukatov. 128 Šteh, Zapuščinski inventarji, str. 60; Štuhec, Rdeča postelja, str. 60. 129 Štuhec, Besede, str. 183. 18. stoletja za plemiče na Kranjskem ocenjeno na 20.164,90 goldinarja,130 konec 18. stoletja pa na 13.888,9 goldinarja.131 Šteh132 ugotavlja, da je bila višina premoženja praviloma povezana s plemi­ škim nazivom in da je bilo 100.000 goldinarjev pri kranjskem plemstvu že »zgornja meja premo­ ženja«. ZAKLJUČEK Sigismund Attems je opravljal številne javne funkcije, ki so mu dajale veliko družbeno moč in ugled. Glede na pomanjkanje raziskav o vrednos­ tih rezidenc goriškega plemstva njegove novo­ zgrajene mestne rezidence ne moremo primerjati z drugimi. V pomoč pa nam je ugotovitev dunaj­ skega profesorja Benedikta Franca Hermanna, ki jo je leta 1780 opredelil kot eno od dveh izstopa­ jočih v Gorici. Velik pomen je grof Attems dajal izobrazbi in znanju, kar kaže njegova knjižnica, ki je bila med največjimi v takratni Goriški grofiji. Ugled si je utrjeval tudi z naročništvom umetni­ ških del. Njegova zbirka ni bila med največjimi ali prestižnimi po vrednosti, vendar je treba upošte­ vati, da je Sigismund umrl star še ne 50 let, torej v aktivnem obdobju nakupovanja nepremičnin ter gradnje in obnove rezidenc. Njegovo bogastvo izpričuje tudi garderoba, saj je bila polovica vrh­ njih oblačil izdelana iz najdražjih materialov. Njeno okrasje je bilo takšno, da je bistveno pod­ ražilo njeno izdelavo. Premožnost je kazala tudi svečano opremljena miza. Glavni vir Attemsove­ ga premoženja je izhajal iz dohodkov zemljiške­ ga gospostva ter lastništva nepremičnin, ki jih je 130 Štuhec, Besede, str. 188. 131 Šteh, Zapuščinski inventarji, str. 47. 132 Šteh, Zapuščinski inventarji, str. 48. Tabela 6: Deleži premoženja – primerjava s kranjskima plemičema Grof Sigismund Attems Baron Franc Anton Wolkensperg Baron Janez Benjamin Erberg goldinarji % goldinarji % goldinarji % Celotna vrednost 103.582 100 92.801,5 100 91.823,5 100 Nepremičnine 77.932,00 75,23 91.155,5 98,22 30.918,5 33,67 Gotovina 148,47 0,15 50 0,05 10.373,0 11,29 Zadolžnice (upi) in naložbe 17.496 16,89 0 0 42.718,0 46,52 Stanovanjska oprema 4452,05 4,29 464,2 0,5 3323,5 3,62 Zaloge pridelkov 1649,97 1,59 205 0,23 451 0,49 Prevozna sredstva 320 0,31 172 0,19 22,5 0,02 Orožje 40 0,04 283,5 0,3 37,5 0,04 Živina in orodje 872,78 0,84 254,5 0,28 220,5 0,24 Ostalo 670,73 0,66 217,0 0,23 3759,0 4,09 516 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja dajal v najem, manjši pa iz zadolžnic. Z gradnjo sodobnih rezidenc in njihovo bogato opremlje­ nostjo je sebi in svoji družini utrdil pomen v okviru plemiške srenje. Tako kot v plemiških sta­ novanjih Goriške grofije je tudi v njegovih domo­ vanjih prevladovalo pohištvo domače izdelave iz masivnega lesa jelke, oreha in hruške, vendar je izstopalo število omar, dragocenih lestencev ter predalnikov. Analiza deležev posameznega se­ gmenta premoženja namreč pokaže, da je opremi stanovanj namenil nezanemarljiv delež. Ugled Attemsov se je leta 1752 ob imenovanju njegovega brata Karla Mihaela za prvega goriškega nadško­ fa še povečal. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ASG – Archivio di stato Gorizia Tribunale civico provinciale di Gorizia, b. 109, 112, 119, 145. LITERATURA Azzi Visentini, Margheritta: Vivere in villa nel Sette­ cento: gli Attems Petzenstein e la loro residenza di Piedimonte-Podgora. Abitare il '700: Gorizia, Palazzo Attems-Petzenstein, dal 10 novembre 2007 al 24 marzo 2008 (ur. Raffaela Sgubin). Gorizia: Musei Provin­ ciali, 2008, str. 174–182. Baš, Angelos: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992. Cossar, Ranieri Mario: La cultura goriziana e l’Acca­ demia settecentesca dei Filomeleti. Archeografo tri- estino 4, 1945, št. 8–9, str. 53–117. Czoernig von, Carl: Gorizia: »La Nizza austriaca«. Knj. 2, Il territorio di Gorizia e Gradisca. Gorizia: Cassa di risparmio, cop. 1987. D’Agliano, Andreina: Vivere nel Settecento: la cerami­ ca nelle residenze signorili goriziane. Abitare il '700: Gorizia, Palazzo Attems-Petzenstein, dal 10 novembre 2007 al 24 marzo 2008 (ur. Raffaela Sgubin). Gori­ zia: Musei Provinciali, 2008, str. 57–95. D’Attems, Maria Vittoria: Il vero autore della »Storia degli Attems austriaci«. Studi goriziani 7, 1929, str. 59–63. Dall'Agata, Antonio: Gorizia in giubilo. Per l'aspettato ar- rivo dell'augustissimo imperator Carlo VI.: con una bre- ve notizia sì della Città, come della Provincia. Venezia: per Gio. Battista Finazzi, 1728. Dular, Anja: Grajske knjižnice na Slovenskem. Kronika 60, 2012, št. 3 (Iz zgodovine slovenskih gradov), str. 525–538. Dular, Anja: Knjižnica knezoškofa Janeza Karla Herbersteina. Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč = Objects as manifestations of taste, prestige and power (ur. Maja Lozar Štamcar, Tomaž Lauko in Franc Smrke). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009, str. 259–299. Elias, Norbert: O procesu civiliziranja: sociogenetske in psihogenetske raziskave, zv. 1. Ljubljana: *cf, 2000– 2001. Golouh, Nina: Materialna kultura kranjskega plemstva konec 17. stoletja (magistrsko delo). Ljubljana, 2019. Gomiršek, Tanja: Brestje in Kojsko: upravni in kultur- ni center Brd do 1945. Nova Gorica: Goriški muzej, 2009. Gomiršek, Tanja: Utrjevanje gospodarske moči grofa Sigismunda Attemsa (1708–1758) skozi prizmo ne­ premičninskega in kreditnega poslovanja. Goriški letnik 47, 2023, str. 79–101. Grahornik, Matjaž: Zapuščinski inventar po Mariji Eleo- nori grofici Orsini-Rosenberg, roj. grofici Khisl, iz leta 1725. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2020. Granda, Stane: Preobrazba fevdalnega zemljiškega gospostva Turjak v kapitalistično veleposestvo. Grad Turjak (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn). Ljubljana: Založba ZRC, 2020, str. 1049–1074 (Castellologica Slovenica, 2). Guelmi, Girolamo: Storia genealogico-cronologica degli Attems austriaci. Gorizia: Tommasini, 1783. Kalakovič, Vesna: Oblačilna kultura meščanstva in plem- stva v drugi polovici 18. stoletja (magistrsko delo). Ljubljana, 2008. Kos, Dušan: V službi njenega veličanstva: politika in elite med Dunajem, Ljubljano in Trstom v zapisih Franca Henrika barona Raigersfelda (1697–1760). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2022. Kos, Mateja: Porcelan in njegova raba na Slovenskem. Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč = Objects as manifestations of taste, prestige and power (ur. Ma­ ja Lozar Štamcar, Tomaž Lauko in Franc Smrke). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009, str. 123– 164. Košak, Tina: Slikarske zbirke grofov Herberstein: zbir­ ka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu. Acta historiae artis Slovenica, 19, 2014, št. 1, str. 53–91. Košak, Tina: Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletja (doktorska disertacija). Ljubljana 2011. Lozar Štamcar, Maja: Nekdanja pohištvena oprema na turjaškem gradu. Grad Turjak (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn) Ljub- ljana: Založba ZRC, 2020, str. 497–529 (Castellolo­ gica Slovenica, 2). Lozar Štamcar, Maja: Shrambno pohištvo v plemiških zapuščinskih inventarjih 17. in 18. stoletja na Slo­ venskem. Kronika, 40, 1992, št. 2, str. 88–97. Lozar Štamcar, Maja: Stanovanjska oprema dvorca Tuštanj v prvi polovici 18. stoletja. Kronika 57, 2009, 517 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja št. 2 (Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah), str. 315–324. Lozar Štamcar, Maja: Stanovanjska oprema gradu Grm v 18. stoletju. Rast, 16, 2005, št. 6, str. 593–597. Makuc, Neva: Vojna na meji. Slovensko govoreče pre­ bivalstvo v poznosrednjeveških in novoveških spo­ padih na Goriškem in v Furlaniji. Vojne na Sloven- skem: pričevanja, spomini, podobe (ur. Maja Godina Golja). Ljubljana, Petanjci: Založba ZRC, 2020, str. 107–118. Martelanc, Tanja: »Nel castello di S. Croce ...«: ple­ miški inventarji družine Attemsov Svetokriških v Državnem arhivu v Gorici. Arhivi 33, 2010, št. 1, str. 91–106. Martina, Alessandra: Gli Attems Petzenstein nella Go­ rizia del Settecento. Gli Attems Petzenstein e il palazzo di città (ur. Alessandra Martina in Raffaela Sgubin). Gorizia: Musei provinciali, 2008, str. 5–13. Martina, Alessandra: Sigismondo Attems. Nuovo Li- ruti: Dizionario Biografico dei Friulani. 2. L'età veneta (ur. Cesare Scalon, Claudio Griggio in Ugo Rozzo). Udine: Forum, 2009, str. 345–350. Marušič, Branko: Brda in državne meje (1797–1947). Briški zbornik (ur. Peter Stres). Dobrovo: Občina Br­ da, 1999, str. 116–131. Osvald, Monika: Grof Rudolf Coronini Cronberg in Kojsko v Goriških Brdih. Acta historiae artis Sloveni- ca 9, 2004, str. 97–116. Pettoello, Alberta: Libri e lettori a Gorizia nel Sette­ cento. Abitare il '700: Gorizia. Palazzo Attems-Petzen- stein, dal 10 novembre 2007 al 24 marzo 2008 (ur. Raf­ faela Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008, str. 238–243. Pile, John: A History of interior design. 2. izd. Hoboken (NJ): J. Wiley, cop. 2005. Pirona, Giulio Andrea in Carletti, Ercole in Corgnali, Giovanni Battista: Il nuovo Pirona. Vocabolario Friu- lano. Udine: Società filologica friulana, 2004. Quinzi, Alessandro: Rodbinske ambicije Sigismunda grofa Attems Petzenstein v luči umetnostnih na­ ročil. Acta historiae artis Slovenica 26, 2021, št. 1, str. 65–79. DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.26.1.04 Sandgruber, Roman: Die Anfänge der Konsumgesell- schaft: Konsumgüterverbrauch, Lebensstandard und Alltagskultur in Österreich im 18. und 19. Jahrhundert. Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1982. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Ma- triken der Grafschaft Görz und Gradisca. Görz: Verlag Joh. Logar, 1904. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz: Selbstverlag, 1905. Seražin, Helena: Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja: uporaba funkcionalne tipologije za defi- niranje posvetne plemiške arhitekture v novem veku na Primorskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Sgubin, Raffaela (ur.): Abitare il '700: Gorizia, Palazzo Attems-Petzenstein, dal 10 novembre 2007 al 24 marzo 2008. Gorizia: Musei Provinciali, 2008. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljub- ljana: Državna založba Slovenije, 1982. Spessot, Francesco: Libri, manoscritti e pergamene degli Strassoldo di Gorizia. Studi goriziani 12, 1934, št. 10, str. 75–130. Stasi, Alessio: »Canto gli onor delle sonziache spon­ de«. Note su Rodolfo Coronini e i Fasti Goriziani. Fasti Goriziani: Coronini Cronberg, Rodolfo, 1731–1791. Gorizia: Istituto per gli Incontri Culturali Mittel- europei. Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna, 2001, str. 1–69. Šteh, Bogdan: Zapuščinski inventarji kranjskega plem- stva s konca 18. stoletja kot zgodovinski vir (magistrsko delo). Ljubljana, 2010. Šteh, Bogdan: Zapuščinski inventarji radovljiških grofov Thurn-Valsassina v Arhivu Republike Slovenije: primer Janeza Karla (1645–1683). Radovljica: Muzeji radov- ljiške občine – Mestni muzej, 2013. Štuhec, Marko: Besede, ravnanja in stvari: plemstvo na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja. Ljubljana: Slo­ venska matica, 2009. Štuhec, Marko: O kranjskem plemstvu v času Alma­ nachovega delovanja na Kranjskem. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. Barbara Murovec, Matej Klemenčič in Mate­ ja Breščak). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 97–121. Štuhec, Marko: Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Preše- ren: plemiški zapuščinski inventarji 17. stoletja kot zgo- dovinski vir. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. Vidmar, Polona: Rodovnik Auerspergov s Turjaka ter rodovniki genealoga in historiografa Domini­ ka Frančiška Kalina von Marienberga za dvorno plemstvo. Kronika 69, 2021, str. 2, str. 239–266. Vrišer, Andreja: V pudru, žametu in svili. Kostumolo­ ški sprehod po Dornavi. Dornava. Vrišerjev zbornik (ur. Marjeta Ciglenečki et al.). Ljubljana: Sloven­ sko umetnostnozgodovinsko društvo, 2003. Weigl, Igor: La nobiltà goriziana nel diario del barone Francesco Enrico di Reigersfeld. Abitare il '700: Gorizia, Palazzo Attems-Petzenstein, dal 10 novembre 2007 al 24 marzo 2008 (ur. Raffaela Sgubin). Gori­ zia: Musei Provinciali, 2008, str. 214–230. Witt-Dörring, Christian: Fra Nord e Sud. Abitare a Go­ rizia nel Settecento. Abitare il Settecento (ur. Raffa­ ella Sgubin). Gorizia: Musei Provinciali, 2008, str. 22–55. Žontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv Re­ publike Slovenije, 1998. 518 | kronika 72 � 2024 3 tanja gomiršek |  grof sigismund attems (1708–1758) v luči zapuščinskega inventarja Žvanut, Maja: Uvod. Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč = Objects as manifestations of taste, prestige and power (ur. Maja Lozar Štamcar, Tomaž Lauko in Franc Smrke). Narodni muzej Slovenije: Ljublja­ na, 2009, str. 6–7. SPLETNE STRANI Dizionario biografico dei friulani: https://www.dizionariobiograficodeifriulani.it/ attems­d­sigismondo/ Dizionario della moda: https://www.itsmachinalonati.it/dizionario­ della­moda SUMMARY Count Sigismund Attems (1708–1758) in Light of His Probate Inventory Count Sigismund Attems was born in Gorizia on 18 June 1708 as the first son of Giovanni Francesco and Elis- abeth, née Countess Coronini. After completing his law studies in Salzburg, he moved to Gorizia in 1731. A dec- ade later, in 1741, he was appointed deputy of the County of Gorizia, president of the provincial court in 1746, and state councillor in 1751. He devoted much of his private life to erudition and literary writing, as well as to study- ing antiques and local history. He founded and presided over the Academy of Filomeleti, which brought together eminent personalities from the County of Gorizia and Gra- disca. Count Sigismund Attems owned numerous immov- able properties in the area stretching from the Karst and lower Vipava Valley to the Goriška Brda. The analysis of the estimated value and number of clothes, books, artworks, and immovable properties recorded in his probate inven- tory highlights how wealthy he was compared to Carniolan noblemen and how much of his wealth he spent on luxury items and education. He further consolidated his standing in the social and cultural pantheon of the County of Gorizia by constructing both his residences—one in the city of Go- rizia and the other in the countryside in Podgora—as well as by purchasing works of art and books, and by found- ing the Academy of Filomeleti. Count Sigismund’s home reflected the taste of an enlightened erudite. His library, representing his intellectual prowess, learnedness, and in- terests, may be ranked among the largest ones in Gorizia and its surroundings. As a patron of the arts, he solidified not only his own reputation but also the popularity of se- lected artists. Based on the existing knowledge about art collections in Gorizia, his does not stand out considerably in terms of its size. What makes it remarkable, however, is the ownership of prestigious units of silverware, porce- lain, and certain items of interior furnishings. The estate of Count Sigismund Attems may be ranked third among the 119 probate inventories of Carniolan noblemen that have been studied and analysed to date.