OK ZKS O ZAKLJUČKIH DELOVNE SKUPINE CK ZKS
Med članstvom ZK še vedno akdje
Ena sama točka dnevnega reda -obravnava poročila delovne skupine CK ZKS - je bila pred člani občinske konference ZKS, ko so se 28. januarja skupaj s člani omenjene skupine in predsednikom CK ZKS Francetom Po-pitom, zbrali na svoji redni seji.
Po uvodnem poročilu predsednika OK ZKS Aleša Rueha je nekaj bistve-nih ugotovitev, do katerih je prišla de-lovna skupina med svojim obiskom v osmih osnovnih organizacijah ZK, raz-členil France Šali. Se posebej je opozo-
ril na šibak gospodarski položaj, ki ne nudi največ možnosti razvoju družbe-nopolitične skupnosti. Pa vendar bi, po njegovem mnenju, morali želje in hote-nja, ki jih v občinskih vodstvih ni malo, odločneje prenašati v vsakdanjo prak-so. Še vse premalo je opaziti temeljno idejno enotnost med članstvom, v ak-cijskem smislu učinkovitost ni najbolj-ša, opaziti je omahovanje. In čeprav si občinsko vodstvo ZK prizadeva razgi-batr članstvo, je v osnovnih organizaci-jah še vse preveč čutiti razreševanje problematike s pomočjo posamezni-kov. Kaj storiti za dobre rezultate, je in mora ostati naloga vsega članstva ZK, je poudaril France Šali. Kmetijstvo, njegova problematika in njegov razvoj v tej ljubljanski občini, ki ima nedvo-mno dobre pogoje za njegov razmah, so bili v ospredju razprave. Vrsto pi-krih, kritičnih pa tudi samokritičnih be-sedi so izpostavili razpravljalci. Druž-beni sektor kmetijstva ne izkorišča vseh prednosti, nasprotno, zapira svoj razvoj
v okvire, katerih rezultat ostaja stagna-cija. Kljub energičnim zahtevam občin-skega vodstva, kako še vedno ni poslu-ha pri nosilcih kmetijskega razvoja (KIT, Ljubljanske mlekarne) za izgrad-njo mlečne farme v Brestu. Dejavnost kmetijskih zadrug (v občini sta dve) je usmerjena zgolj na sodelovanje s koo-peranti in v trgovino, družbene kmetij-ske površine pa ostajajo neobdelane. Ob tem pa ostajajo neizkoriščene tudi možnosti preskrbe Ljubljane in oko-lice.
»Dobro veste, kaj želite,« je dejal France Popit, »biti morate še bolj udar-ni. Odločno je treba poseči v razmere, ki so prisotne v tistih OZD, ki so opre-deljene kot nosilci razvoja. Te delovne organizacije morajo voditi takšrri lju-dje, ki jim je širši družbeni interes bli-zu, ki zasledujejo cilje našega razvoja. Najbrž je treba razmišljati tudi o več-jem številu zadrug. Ste občina, ki ima vse pogoje za razvoj kmetijstva in turi-zma. Organizacijsko se morate učvrstiti in kot taki lahko v bodočnosti preskr-bujete Ljubljano. Niso pa vedno »gran-diozni« načrti edini porok za tak raz-voj, saj lahko tudi z večjim številom manjših vlaganj dosežete mnogo. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da tudi kmetijstvo prinaša devize! Pa še to. V razvoju obrti in drobnega gospodar-stva velja prav tako storiti korak na-prej, saj niso samo velike OZD merilo razvitosti družbenopolitične skupno-sti«.
V razpravi je bilo izpostavljenih tudi
več problemov tako s področja delova-nja in razvoja krajevnih skupnosti, o razvoju kemične industrije kot tudi o uporabi znanstvenih dosežkov.
Z ozirom na to, da na področju vi-škorudniške občine deluje prava mno-žica raziskovalnih institucij, je bila po-vsem na mestu tudi živa razprava o teh problemih.
Tako razprava kot samo poročilo de-lovne skupine sta izpostavila spozne-nje, da med komunisti v teh organizaci-
jah ni opaziti pretirane aktivnosti pri razreševanju svojih in s tem tudi druž-benih problemov. Vse preveč je »čaka-nja« na rešitve od nekje zgoraj. Komu-nisti v inštitutu Boris Kidrič se niso strinjali z oceno delovne skupinc, hkra-ti pa so odpirali vrsto problemov s svo-jega področja. Žal, pa po problemski konferenci CK ZKS, ki je zadevala nji-hovo dejavnost, niso smatrali za po-trebno, da bi se sestali in se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo. »Prav
teh organizacijah bi morali komunisti večkrat odprto spregovoriti o svojih problemih in prav oni morajo biti po-budniki povezovanja znanosti in zdru-ženega dela, saj ni nikogar »zgoraj«, ki bi bolje poznal razreševanje te pogla-vitne naloge raziskovalnih institucij,« je dejal France Popit.
Samo s kritičnim ocenjevanjem do-gajanja v ožji in širši družbeni skupno-sti k napredku znanosti najbrže ne bo-do mogli pripomoči.
J. DOMITROVIČ