pihani t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din loU,
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
4■4UW*WW^WSl•.-.
MUH	mt-*'	VIMVftNMI
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta . 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo:' 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LOTO VITI.
Telefon St. >552. LJUBLJANA, dne 17. novembra 1925. Telefon St. 552.
ŠTEV. 135.
Jcs. Ilc, Kočevje.
Zakaj naj bo naša tekstilna industrija carinsko zaščitena?
Te dneve obravnava tarifna sekcija finančnega odbora Narodne skupščine uvozne carine na tekstilno blago, od katerih je veliko odvisen razvoj naše tekstilne industrije sploh. Sein mnenja, da je edino pravilno stališče, ohraniti do nadaljnjega dosedanje carinske postavke za vse tekstilne produkte in da se tako da priliko celotni tekstilni industriji, da se še nekoliko opomore za poznejši boj s svetovno konkurenco.
Zaščitna carina naj bo sredstvo za povzdigo narodnega gospodarstva, ona naj bo bodrilo k napredovanju do višje stopinje splošne produkcije. Znano je, da je kraljevina SHS nad vse revna ravno kar se tiče tekstilne industrije, tako da obstoja ravno v tekstilnih produktih po našem ujedi-njenju ogromen uvoz, ki prekorači letno 40% celotne uvozne trgovine. Po letu 1918 so pokazale že obstoječe tekstilne industrije voljo, da se razširijo in vsaj v gotovem delu zado-ste domačemu konsmnu, na drugi strani pa so se osnovale tudi nove tekstilne industrije, ki naj bi izpolnile vrzel pomanjkanja te produkcije v naši državi.
Naši narodni gospodarji, osnovate-lje tekstilnih industrij, so se zavedali težav, ki so jih prevzeli nase z ustanovitvijo novih podjetij — zdržati konkurenco inozemstva, dolžnost države pa je, podpirati te pionirje Baše osamosvojitve ravno v tekstilni industriji, da pokrije že z doglednim Časom potrebe narodnega gospodarstva. Državni naš interes zahteva, da se dvigne tekstilna industrija, in temu se morajo vsaj za nekaj časa podrediti koristi državljanov.
Italija, danes glavna dobaviteljica tekstilnih produktov v naši državi, ima zahvaliti svojo silno razširjeno tekstilno industrijo ravno zaščitni carini iz leta 1878 in 1887. Tudi tekstilna industrija v bivši kraljevini
Srbiji.se je ugodno razvijala v prvi vrsti radi odločne politike zaščitne carine, ker je hotela država priti na ta način k nacijonalni industriji ter gospodarski svobodi napram inozemstvu; ni namreč politične svobode, kjer ni gospodarske svobode. Izgledi iz svetovne vojne nas uče, da zahteva obramba domovine energično pomoč in podporo domači tekstilni industriji, ki se mora pripravljati na osamosvojitev, da more zadostiti v odločilnih momentih potrebam naroda v orožju.
Naši, zlasti novi tekstilni industrij-ci, so stavili v podjetja drage investicije, ki se morajo amortizirati. V kolikor jim ne zadostujejo lastna sredstva. se morajo posluževati dragih kreditov, ki so dosegli v letih 1923 in 1914 celo 20% in še več — da v nekaterih celo 30%.
Inozemstvo je napram nam v veliko ugodnejšem položaju. Amortiziralo je po večini že svoia podjetja in pri njih ne igra ustanovna glavnica skoro ni-kake vloge več, tako da dela le še s tekočimi potrebami in nizko obrestu-jočimi se krediti za surovine in druga produkcijska sredstva. Naj omenjam zopet zgled, da je plačala italijanska tekstilna industrija v letu 1923, 1924 in 1925 le največ 8% obresti od izposojenih kapitalov, medtem ko je naša industrija plačevala zgoraj omenjene procente. Novejša naša industrija namreč ni bila deležna cenenega eskontnega kredita naše Narodne banke, ali pa je bila deležna teh kreditov le v silno skromni izmeri. Znano je pa tudi dejstvo, da celotna naša tekstilna industrija kakor te vrste industrija ‘sploh porablja velike kredite, ki morajo nositi vsaj obresti, ako nočemo ubiti industrijo že v kali z odtegnitvijo teh kapitalov. Zaščitna carina, kakor obstoja danes, je predpogoj razvoja naših industrij, znižati to, bi bilo toliko, kakor vedoma in nalašč zadrgniti njen nadaljnji obstoj.
Konkurenčno zmožna podjetja ne potrebujejo carinske zaščite. Pri nas jo rabi celotna tekstilna industrija, ker je ona do 710 nova ali pa zelo prenovljena. Naša industrija si mora sama izobraževati delavstvo, ki mora
LISTEK. Pravila naših delniških družb.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
I. Uvod.
V IV. letniku »Zbornika znanstvenih razprav« nam je univ. prof. dr. Bilimovič podal sila zanimivo in poučno statistiko in narodno-gospodarsko študijo p delniških družbah v Sloveniji. Iz te štu- | dije se jasno vidi, kako majhno je bilo j <1° prevrata število delniških družb s ■ sedežem na sedanjem ozemlju Slovenije in kako naglo je rastlo po prevratu. Velik del, nad 40, osnutkov za pravila teh novih družb je gel — službeno — skozi moje roke in tako sem imel obilo prilike j spoznati poleg narodnogospodarske zlasti zasebnopravno podstavo naših delni- j ških družb. Morda ne bo nezanimivo sedaj, ko je vsled splošne gospodarske krize nastopil nekak presledek v ustanavljanju delniških družb, napraviti zaključek o tem, kar sem opazil proučujoč vsebino pravil delniških družb. Pri tem me vodi pred vsem želja, da se izkušnje minule dobe ustanavljanja porabijo I v boljši dobi, ki jo smemo pričakovati, ko se oblaži gospodarska kriza.
, Kakor na marsikaterem drugem po-
lju, je uas Slovence tudi glede ustanavljanja delniških družb prevrat naletel jako malo pripravljene. Niti ustanavljal-ci sami niti njihovi pravni svetovalci niti oblastva, ki so bila pozvana, da dajejo koncesije za ustanovitev delniških družb, niso imeli dovolj lastnih izkušenj, kako naj se ustvari bodoči delniški družbi soliden zasebnopraven temelj, to se pravi, kako naj se uredi družbena pogodba, ali, kakor navadno pravimo, pravila ali statut delniške družbe. In vendar pravila nikakor niso postranska stvar, češ, ako je gospodarski temelj zdrav, bo družba uspevala, tudi če so pravila tehniški slabo izdelana, nepopolna ali celo v nasprotju z zakonom. Gotovo je res, da je za družbo neugoden, slabo preudarjen, slabšajoč se splošni in posebni gospodarski položaj nevarnejši cd slabe zasebnopravne podstave,. že zato, ker je — vsaj pravno. — pravila vedno mogoče popraviti, gospodarskega položaja pa ne. Toda pravila: mprajo biti prilagojena vsaj posebnemu gospodarskemu položaju dotične stroke, predvsem pa morajo točno ustrezati konkretnemu podjetju, ki se snuje v obliki, delniške družbe, sicer so lahko ona vzrok, da družba' še težje obvlada razne posebne, in splošno, gospodarske krize; še lažje pa so slaba pravila baš povod notranjih kriz v družbi sami in v
biti tehnično gotovo bolj usposobljeno kakor običajni delavci, za kar so porabila nekatera podjetja velike zneske. Dokler ni naše delavstvo na oni stopinji tehnične izvežbanosti kakor inozemsko, nujno potrebujemo dosedanjo carino ravno na tekstilne predmete, ker daje ravno velik kon-sum možnost največjega razvoja ravno tekstilni industriji, ki dela danes gotovo s toliko modernimi stroji kot inozemstvo, tako da se nam ni bati, da bi ta mogla morda v tehničnem o;ziru zaostati vsled dovoljene ji zaščitne carine.
Naša tekstilna industrija danes ne zahteva večje carine, kakor je obstoječa, ki izravnava razlike med produktivno možnostjo tuzemstva in inozemsko konkurenco.
Naše mezde danes še vedno le na pol izurjenega tekstilnega delavstva so z ozirom na visoko izvežbano staro delavstvo inozemstva, kateremu je •tekstilna industrija skoro že priučeno prirojena, gotovo za 30% višje. Omenjam naj le delavce pri tkalnih strojih, v predilnici itd.
Nadalje se sklicujem na velike so-cijalne dajatve naše industrije, ki zahtevajo vsled obstoječe socijalne zakonodaje od naših podjetnikov ogromne žrtve, kar ubija rentabilnost njihovih ustanov in podjetij. Danes zaposluje tekstilna »industrija že precejšnje število napredujočega delavstva, ukinite carinsko zaščito, pa ste napravili nerentabilno celotno industrijo Jugoslavije, ste vrgli na cesto delavstvo in s tem pomnožili v državi nezaposlenost.
Tudi opozarjam na visoke davščine, katere sicer teže tudi industrije drugih panog ter zmanjšavajo rentabilnost teh podjetij tako daleč, da tudi z zaščitno carino, kakor obstoja za tekstilno industrijo danes, ni računati na ono dobičkanosnost podjetij, kakor jo izkazuje inozemstvo.
Sicer pa zmanjšuje inozemski uvoz tudi davčno moč obstoječih podjetij in s tem državne prihode, škoduje pa tudi naši trgovski bilanci, ki se stop-njema dviga v svoji aktivnosti, kakor se zboljšavajo tudi tekstilna podjetja,
I i v nekaj letih morda ne bodo vec potrebovala carinske zaščite.
H koncu pripominjam, da izraba zaščitne carine v škodo skupnosti od obstoječih podjetij ni lahko mogoča, ki.r izravnava končno vse cene mednarodna konkurenca, kakor tudi ni pričakovati, da bi padla cena tekstilnega blaga bogzna za koliko, ako bi sploh .odpravili tekstilnim produktom zaščitno carino. Inozemstvo pozna dobro težave naše tekstilne industrije ter bi temeljito izrabilo njeno zadrego, tako da bi z znižanjem carinskih postavk ne bilo veliko poma-gano niti konsumentom. Pri tem pa bi seveda ubili našo domačo industrijo in podjetnost, kar ni v interesu države in ne v interesu našega narodnega gospodarstva. Industrijska politika države mora stremeti za tem, da dvigne produkcijo življenja sposobnih in obče potrebnih industrij, ki je podlaga materijalnega in duševnega napredka naroda ter s tem tudi končno celega našega blagostanja.
Fr. Zelenik.
Mednarodna trgovina z jajci.
j Kurje jajce (nem.: Hiihnerei, franc.: j oeuf, ahgl.: egg, ital.: uovo) navidez-| 110 tako neznatni predmet iz živalstva, j igra v mednarodni trgovini zelo veliko vlogo: Posebno velike važnosti je kurje jajce ža naše narodno gospodarstvo, saj že sedaj, ko je perutninarstvo v velikem delu države še zelo slabo razvito, znaša izvoz okoli 3000 vagonov na leto v vrednosti okoli 1 milijarde dinarjev.
Kdor se hoče pečati z izvozom jajc, mora natančno poznati to panogo trgovine in njene mednarodne oblike in običaje ali uzance. Po prevratu so se mnogi vrinili v to trgovino, katere niso poznali, pa so radi tega pretrpeli ogromne izgube, našemu blagu pa pokvarili sloves.
Sortiranje jajec po kakovosti in velikosti.
Za izvoz se morajo jajca jako natančno sortirati po kakovosti in veli-
takem primeru jih je potem neredko tudi dokaj težko izpremeniti in popraviti. Z eno besedo: pravila morajo biti obleka po meri, ne smejo pa biti konfekcijsko blago, kar so, zlasti s početka, brez dvoma bila neredko.
Še drug namen ima ta študija. Napake, ki se ponavljajo, treba, če niso samo posledica nezadostnega poznavanja veljavnih predpisov,, upoštevati, kot znak, da predpisi ne ustrezajo več položaju, pravnemu in gospodarskemu čutu prizadetih krogov, ali pa — tudi to je posebno v dobah ustanavljalne mrzlice mogoče — kot znak odpora izvestnih krogov zoper dobre, toda ravno tem krogom neprijetne predpise. Ravno sedaj se pripravlja pri nas nov trgovinski zakonik, ki bo vseboval tudi določbe o delniških družbah. Jasno je, da bo v njem primere prve vrste treba upoštevati tako, da se izpremene dosedanje norme v smislu potreb sedanjega časa, primere druge vrste pa tako, da se po-jači in postroži zakonita odbrana zoper izrastke pri snovanju delniških družb, ki so že tolikokrat povzročili narodnemu gospodarstvu in poedincem toliko gorja. Zato na primernih mestih ne zamolčim svojega menja za bodoči zakon. Ako se mi posreči vzbuditi zanimanje zlasti tudi pri praktikih iz gospodarskega živ-ljeja in izzvati odgovore in nasvete, bom
smatral svoj namen tudi v tem oziru za dosežen.*
Preden preidem k posameznim točkam, pa naj na kratko orišem naš se. danji praviti položaj in način snovanja delniških družb po naših zakonih in na-redbah.
V trgovinskem zakoniku so! predpisi samo za one delniške družbe, ki se obrtno bavijo s trgovinskimi posli in so torej trgovci; ostale delniške družbe, recimo za zidanje določenega poslopja (cerkve, narodnega ddma), za pospeševanje kulturnih stremljenj itd. so urejene v ces. patentu z dne 26. novembra 1852, avstr. drž. zak. št. 258 (»društveni patent«). Ta patent pa velja, izvzemši §§ 9 in 12, tudi za trgovinske delniške družbe, kar se tiče podeljevanja in odvzemanja koncesije za ustanovitev družbe in državnega nadzorstva nad delniškimi družbami. Kajti pri nas imamo še, kakor v bivši Avstriji, takozvani koncesijski sistem; za ustanovitev vsake poedine delniške družbe je treba posebnega privolila pozvanega upravnega
* Firm delniških družb seveda ne, n n vajam; napake, ki so se opazile v sto hitih, so se večinoma popravile pred vpisom družbe v trgovinski register. Ravno za popravke temeljnih napak: zavožen osnovni us.lroj družbenih organov, neprimerna glavnica in sl., pa z zasebnopravnega stališča redno ni pomoči.
kosti. Po velikosti se razdelijo v tri vrste:	Velika jajca = prima ali
I-blago, srednja jajca = secunda ali Ha in »mala jajca«;. Mala jajca so tista, katera se morejo poriniti skoz 38 mm obroč.
Po kakovosti se ločijo jajca v »brezhibna« in »nebrezhibna«. Jajce je »brezhibno«, kadar je luščina popolnoma čista, znotraj do čista polna in se vidi pri presvetenju rumenjak brez pege. »Nebrezhibno« jajce je ali zu- • naj umazano (umazanke), ali ni do i čista polno (plavalke ali izsušenke), j ali se je rumenjak prijel luščine in se ' radi tega vidi v jajcu pega (pegarce), 1 ali če je rumenjak raztekel in se po- ■ mešal z beljakom (gnilke). Gnilke so brez vsake vrednosti.	|
Izvažati se smejo le »brezhibna jajca prve in druge velikosti. Uzance ! vsakega velikega trga natančneje do- j ločajo, koliko odstotkov sme biti v za- * boju nalomljenih (vtisnjenih) in ne- j brezhibnih jajec, da pošiljatev odgovarja pogodbi.	|
Če jajce dalje časa leži, se vsebina izsuševa. Jajce plava (plavalke ali izsušenke). In če leži na vlažnem kraju j ali je omotano v vlažno ovojnino, po- ; stane pegarca. Umazanke so le za lo- j kalno uporabo.
Eksporter dobi jajca od producenta nesortirana (originalna jajca). Da se morejo ločiti po kakovosti, se morajo presvetiti. V ta namen imajo pripravljeno temnico, v kateri sta dva ali več sedežev s cevmi, v katerih gori ali močna petrolejka ali električna žarnica. Skoz majhno luknjico pada jaki svetlobni žarek. Pred tako luknjico sedi delavka, presvetalka. Na desni stoje košare z originalnimi jajci, na levi pa prazne košare za brezhibna jajca, za plavalke, umazanke, gnilke. Z desnico vzame jajce, ga podrži navpično pred luknjico in presvetalka takoj zna, v katero košaro naj položi jajc,e.
Sortiranje po velikosti se vrši v po- : ameznih državah po teži. V Angliji je merodajna teža za 120 jajec, ki tehtaio ali 14, 15 ali 16 angl. funtov. Italija 1 določa težo za 1000 komadov. Velika tehtajo 59—60 kg, srednja,56—58 kg, mala pa manj kot 56 kg.
Ovojnina jajec za eksport.
Za eksport se porabljajo zaboji, v katere se vloži 1440 jajec. Narejeni so iz mehkih lat tako, da je med dvema latama več ali manj prostora. Zaboji so 175 cm dolgi, 53 cm široki in 25 cm visoki ter imajo v sredini dolžine / dvojnato steno. Stena v sredini je dvoj-nata, da se more zaboj tudi prežagati na polovico.	I
Porabljati se mora vedno le sveža in popolnoma suha lesna volna. V vsaki polovici zaboja leže ena na drugi štiri vodoravne lege jajec. V vsaki vodoravni legi leži po dolžini 10 vrst jajec in v vsaki vrsti je 18 jajec, tedaj
leži v vsaki polovici 10 krat 18 jajec, tedaj v štirih vodoravnih legah 720 jajec ali v celom zaboju 1440 jajec = 24 Schock 120 Dutzend = 96 man-del a 15 komadov = 72 snes.
Te števne mere so v mednarodni trgovini jako važne. Cena se določa v Angliji za 120 komadov, v Severni Nemčiji za Schock, v Združenih državah Amerike za tucat, v Danski za snes in v Švedski za mandel, v Italiji in Južni Nemčiji za 100 in v Egiptu za 100 komadov, na Francoskem za 1000 komadov.
Polnjenje zaboja se vrši tako, da se položi v zaboj najprej plast lesne volne, na njo lega jajec, potem zopet plast volne, lega jajec itd., da pride na zadnje plast volne. V celem je četvero leg jajec in pet plasti volne. Zaboj polnita vedno dva delavca naenkrat, in sicer vsak svojo polovico. Zaboj je napolnjen v četrt ure.
Razločujemo poletno in zimsko ovojnino. Za pošiljke od novembra do marca se porabljajo zimski zaboji. Pri teh so late tesno skupaj in vloži se še papir.
Kosmata teža zaboja znaša po velikosti jajec 90 do 105 kg. Zaboj s sortiranimi malimi jajci tehta 70 do 87 kg. Tara znaša 16—18 kg. 18 jajec (štajerskih) tehta 1 kg, eno jajce pa povprečno 55U2 g- V Halles centrales v Parizu računajo na en kg 15 velikih a 66.7 g, 17 srednjih a 58.8 g in 22 malih jajec a 45.5 g.
Konserviranje jajec.
Najlepša in najboljša jajca so ona iz spomladi. V spomladi se jih tudi največ dobi, pa je potrebno, da se spravijo (konzervirajo) za zimo, katlar i je konzum največji. Najstarejši in pri nas najbolj poznan način konzervira-, nja je vlaganje v apneno vodo. Kmetice vlagajo kar v živo apno. Pri prodaji se mora.povedati, da so jajca konzerv virana (apnenke, oeufs conserveš daftš la chaux, pickled eggs).
Splošne opombe.
V ti kupčiji je poleg znatne glavnice neizbežno potrebna največja natančnost in poštenost: Kupčija se naredi navadno fiksno po dogovorjeni cenit Natančno se mora vpoštevati dobavni rok in dobavna količina. Plača se ali ob prevzemu blaga ali na dvojnik voznega lista. V drugem slučaju se plača le do 75% fakturnega zneska, ostanek pa ob prevzemu.
Veliki odjemalci jajec iz naše države so Švica, Avstrija (prekupec), Nerh-čija (Berlin), Anglija in Francija.
Kupčija z jajci je jako nevarna radi naglega izpreminjanja cen in radi po-kvarljivosti robe. Zaslužil bo v ti kupčiji le tisti, ki je v trgovini do skrajnosti soliden, ki dobavlja natančno sortirano blago in ni špekulant. Dobiti se pa mora enakega odjemalca.
Po prevratu so rinili v to kupčijo ne-izvežbani in nesolidni špekulantje, ki so izgubili ogromne zneske in pokvarili sloves naše izvozne trgovine in našega blaga.
oblastva, ki da privolilo po svobodnem preudarku in ki naj pred podelitvijo privolila preišče, ali je namen družbe sploli dovoljen, dalje ali ustreza načrt za bodočo družbo zakonitim zahtevam in javnim ozirom, slednjič ali so ustanovitelji družbe po svojih osebnih in imo-vinskih prilikah vredni zaupanja, da se bo nameravano podjetje pravilno izvrševalo ali da vsaj ni utemeljenih pomislekov, da ne bi zasledovali nedovoljenih postranskih namenov. Ta sistem ima svoj vir v nameri zabraniti zlorabe, ki so se opetovano vršile pri ustanavljanju in poslovanju delniških družb, pač pa tudi v celem ustroju policijske države, ki je mislila, da mora in more regle-mentirati tudi gospodarsko življenje v vseh podrobnostih. Obnesel se ni nikjer, zlasti ni mogel preprečiti gospodarskih polomov delniških družb; pač pa je sposoben, da zavaja občinstvo v zmoto, kakor da daje državna koncesija nekako jamstvo za solidnost in prospeh družb — kar sicer navedeni ces. patent izrecno odklanja. Predvsem pa je v tem sistemu dvojna nevarnost, namreč prva, da državni organi, ki niti z najboljšo voljo ne morejo gospodarskega položaja v vsaki poslovni grani tako dobro presoditi, kakor v gospodarskem življenju stoječi praktiki, iz ozkosrčnosti ali bojazni pred odgovornostjo pri podeljen vanju koncesij ravnajo prestrogo in tako
preprečavajo ustanovitev življenja sposobnih delniških družb; ali pa vsaj, zanašajoč se na svojo po njihovem oblastvenem položaju izzvano in podprto uvidevnost, predpisujejo snujočim se družbam neprimerne pogoje. Druga nevarnost je prevelika ohlapnost v podeljevanju koncesij, zvezana morda s premajhno osebno vestnostjo, da ne rečem pod-mitljivcstjo — nevarnost, ki preti občinstvu (delničarjem) in ustanoviteljem.
Zato, pa tudi pod Vplivom gospodarskega liberalizma, je večina evropskih držav v zadnjih desetletjih 19. stoletja prešla k drugemu, takozvanemu normativnemu sistemu ustanavljanja delniških družb. Upravno oblastvo se načelno — izjeme tvorijo neredko delniške družbe, ki' se pečajo z bančnimi posli, z gradnjo in obratovanjem železnic, kanalov, parnikov, zavarovalne družbe — ne utika več v ustanavljanje delniških družb; zaščita občinstva in gospodarskega življenja se išče v strogo urejenem načinu ustanovitve, ki se mora, zlasti če ustanovitelji iščejo delničarjev med občinstvom, vršiti povsem javno, pod nadzorstvom širokega občinstva; državni organ, pogosto sodišče, naj pred registracijo družbe preišče samo, ali so se pri ustanovitvi izpolnili vsi zakoniti predpisi. Če so se, ne more odreči registracije, ustanovitelji imajo pravico do nje.
(Dalje sledi.)
Najugodnejši nakup I
OBLEKE 1
* Vam nudi
JOS. ROJINA, Ljubljana
Uvedba razsodišč v Zjedi-u j enih državah Severne Amerike.
Pri nas je podal civilno pravdni red iz leta 1895 zelo podrobna določila o razsodiščih in vsakdanja praksa kaže, da se stranke v zelo važnih in obsežnih pravdnih zadevah rade poslužujejo tega instituta namesto rednih pravd pred državnimi sodišči. Razsodišča imajo gotovo to prednost, da se morejo postaviti za razsodnike možje specialnih izkustev in natančnega poznavanja materije, dalje, da ni toliko instanc in da je vsled tega postopanje navadno skrajšano, slednjič, da je pravdanje tudi cenejše kot pri rednih sodiščih. Amerikansko pravo pa do najnovejšega časa načeloma pogodeb, da se stranki podvržeta razsodišču, ni priznavalo. Državnih sodišč se ni smelo pustiti na strani. Posledica je bila, da so se tožbe pri rednih, državnih sodiščih silno kopičile. Pri višjem sodišču v New Yorku je bilo, kakor se glase poročila, dne 1. januarja 1924 visečih pravd 27.000. Ker več kot 10.000 pravd ni bilo moči rešiti v letu, morali so prizadeti krogi računati s tem, da utegne trajati tri leta, preden pride tožba do razprave in še dalje, preden bo spor rešen. Spričo teh razmer ni čudno, da je prišlo baš v državi New York najprej, namreč že leta 1920 do zakona, ki je dopuščal iti mimo državnega sodišča, pogoditi se na razsodnike. To je bila prva arbitration-lavv Ta primer je našel radi svoje praktičnosti posnemanje pri nekaterih drugih državah in v tekočem letu je prišlo do zveznega zakona »United States Arbitra-tion Act; (razsodiščni zakon Zjedi-njenih držav). Ta zakon stopi v veljavo dne 1. januarja 1926.
V orientacijo naših gospodarskih in industrijskih krogov, ki imajo kup-Čijske zveze s Severno Ameriko, naj podamo nekaj značilnih potez tega novega zakona.
Razsodišča se ne pripuščajo za vse spore, ampak samo za one, ki izvirajo iz trgovinskega prometa, v kolikor gre za pomorske, meddržavne in ino-stranske trgovske zadeve. Posebej so izključene vse pravde, ki nastanejo vsled blagovnega transporta. Stvarno je predpogoj, da ima sporni predmet vrednost najmanj 3000 dolarjev. V takih zadevah postavljajo se razsodišča, ki samostojno sodijo, nalik rednim sodiščem vabijo priče in izdajajcf razsodbe z dokončno pravnomočnostjo, ki pa so istotako izvršilne kakor sodbe rednih sodišč. Neka osupljiva, toda praktična določba pravi, da imajo redna sodišča pravico popravljati očividne računske napake, ki bi se vkradle v sodbo razsodišča.
Ta zakon je nastal pod silo razmer, da-si Amerikanci niso naklonjeni ideji razsodišč. Bodočnost bo pokazala, kakšen vpliv bo imel. Vsekakor pomeni vrlo umestno okrajšavo dobe procesiranja, kar bo inostranstvo gotovo radostno pozdravilo. D c.
Rabim
poštni predal
in plačam primerno odikodnino za prepustitev. — Naslov v upravi, ozir. vprašanja na telefon št. 552.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■g
Tiskarna,, MERKUR1*
LJUBLJANA, Simon Gregoričeva ulica 13
Talofon 552
se priporoča p. n. tvrdke*, društvom in organizacijam za naročila
KOLEDARJEV 1926
(v eni eli dveh banah). Lastna knligoveznica
Trgovina.
Mednarodna trgovska zbornica. —
Upravni odbor Mednarodne trgovske zbornije je imel 6. novembra v Parizu sejo, katere so se prvič udeležili tudi nemški zastopniki. PredsedovaL je dr. Leaf (London and VVestminster Bank). Osnovali so celo vrsto odborov za posamezna vprašanja. Samo za probleme gospodarske obnove Evrope, ki ji Mednarodna trgovska zbornica od svojega postanka posveča posebno pozornost, so napravili tri odbore. Živahna je bila debata o ponovni zahtevi zastopnikov Danske, Norveške in Švedske, naj nastopi zbornica proti Ameriki, ki hoče rz carinskih razlogov premotriti produkcijske stroške industrije v onih deželah, ki v Ameriko izvažajo. Vprašanje so odstopili novemu ' odboru, ki proučuje ovire v mednarodni trgovini. Nato je podal predsednik poročilo o gospodarskem položaju posameznih držav. Nastala je debata o splošni gospodarski, konkurenci, ki naj jo skliče Zveza narodov; zastopnik Francije je poudarjal, da bo imela taka konferenca le tedaj uspeh, če se je bodo udeležili oni gospodarski krogi, ki so se s temi vprašanji že bavili, in med temi je v prvi vrsti mednarodna trgovska zbornica. Nadalje se je upravni odbor pečal s predlogom, ki ga je izdal ekonomski odbor Zveze narodov in po katerem naj bi se države zavezale, da odpravijo vse prepovedi glede omejitve eksporta in importa. Po dolgi debati pro in conira so izdali tozadevno resolucijo, ki priporoča Zvezi narodov izdelavo vzorne, pogodbe, katera bi mogla biti podlaga za konkretna vsakralna pogajanja med dvema državama. Na koncu seje se je dvignil nekdanji francoski finančni minister Clementel in je poudarjal važnost sodelovanja Nemčije v mednarodni instituciji trgovske zbornice. Nemške' gospodarske kroge je zastopal Mendelsohn. Kakor vidimo, se na vseli koncili in krajih trudijo, da bi zavoženo svetovno gospodarstvo spravili spet v stari ‘tir. Poleg; Zveze narodov ima v tem stremljenju prvo besedo Mednarodna trgovska zbornica, ki dela itak zmerom v sporazumu z Zvezo.
Oskrba Slovenije s soljo. Oblastni inšpektorat monopollte uprave v Zagrebu je bil pred tednom dni disponiral i* ljubljanskega skladišča soli nad dve tretjini zalog v Zagreb in Varaždin, tako da bi bila zaloga, ki bi ostala v skladišču na razpolago za oskrbo Slovenije, padla na ne celili 30 vagonov, Ker je v jesenski dobi poraba soli za konzerviranje poljskih pridelkov in mesa mnogo večja kot v ostalili mesecih, je zbornica za trgovino, obrt in industrijo intervenirala pri Oblastnem moncpolskem inšpektoratu v Zagrebu, da se obustavi od jemanje soli in nakažejo ljubljanskemu-skladišču zadostne množine soli; da bo redna in bajna oskrba v jesenski in zimski dobi osigurana. Na to intervencijo je inšpektorat obustavi) svoje dispozicije <11 zbornico 'obvestil, da ni ni-kake bojazni, da bi nastalo pomanjkanje soli, kjer prispe te dni na Sušak večja množina morske soli, od katerega bo dotirano tudi ljubljansko skladišče za oskrbo Slovenije.
Iščejo se zastopniki za Bolgarijo, Grško, Turško, Hrvaško in Slovenijo, Ru-nirunijo in Poljsko za gradbeno stroko v zvezi s strojno. Prosilci morajo biti ali inženjerji ali stavbeniki. — Ponudbe se naj pošiljajo na »Anzeiger fiir Berg-, Hutten- und Mascbinenwesen — Wien Vil. Zollergasse 17.
Trgovinska pogodba med Italijo hi Avstrijo. Po vesteh iz Rima je sklenjena med Italijo in Avstrijo začasna trgovska pogodba na podlagi največjih ugodnosti.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo * lastui podružnici Ljubljana na Bregu 20.
industrija.
K osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je od merodajnih centralnih mest brzojavno zahtevala, da se o osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki je bil izdelan brez sodelovanja zainteresiranih gospodarskih krogov in bi se imel predložiti že te dni narodni skupščini v odobrenje, pod nikakim pogojem ne sme definitivno sklepati, ne da bi se glede osnutka, ki je za razvoj celokupnega našega gospodarstva tako velike važnosti, prej zaslišalo tudi gospodarske korporacije in organizacije, tla dobimo tako zakon, ki bo v polni meri upošteval gospodarske potrebe naše države.
Ruska mlinska industrija. Sovjeti so po revoLuciji nacionalizirali vse ruske mline in jih stavili pod upravo centralne administracije za mlinske izdelke »Glav-mulca«. Pod njeno upravo je stalo začetkoma 8000 mlinov. Ko se je začela izvajati »nova gospodarska politika« (»Nep:; leta 1921.) so prešli mlini v upravo apro-vizaeijskega komisarijata, ki jih je oddal večinoma v najem zadružnim organizacijam ter bivšim lastnikom. Sedaj so v sovjetski Rusiji našteli 7910 mlinov, ki proizvajajo 6.8 milijonov pudov moke dnevno. V zasebnih rokah se nahaja nad 5000 mlinov s dnevno proizvodnjo 8 milijonov pudov. Zadružne organizacije opravljajo 10050 mlinov, katerih dnevna produkcija moke znaša 1 milijon pudov. Pod državno upravo stoji še 1900 mlinov, ki dajejo dnevno 2800 milijonov pudov moke. Osnovni delniški kapital celokupne ruske mlinske industrije znaša okrog 400 milijonov rubljev in vrednost letne produkcije moke se ceni na preko 1500 milijonov rubljev. V vseh milnih je zaposlenih 140.000 oseb.
Osnovanje mednarodnega kartela za klej. Pred nekolikimi dnevi se je vršil v Bruslju kartel evropskih producentov bleja. Sprožilo se je vprašanje osnovanja mednarodnega kartela in posrečilo se je tudi formulirati tozadevne pogoje. Kartel ima samo namen, da služi enotni porazdelitvi sircvin in nacionalni porazdelitvi izdelanega blaga brez katerekoli škode za konsumente. Povdarjalo se je, da je celokupna industrija kleja dobro zaposlena. Zaphdne države so ne glede na veliko kapaciteto industrije kleja še vedno odvisne od importa tega blaga in so zato prodajna tržišča porazdeljena med posamezne države, da se izogne preveliki konkurenci. Tako se je na primer ugotovilo, da obremenjuje Francija uvoz kleja iz Jugoslavije in Romunije s 5%, a onega iz Avstrije in Madžarske s 20 odst. Zbog tega se je sklenilo, da smejo inportirati v Francijo klej samo jugoslovanske in rumunske tovarne, medtem ko morajo avstrijske in madžarske im-portirati v Anglijo, kjer je uvoz oproščen od carine.
'SBSgymgnMS
:.5j§|C flko piješJBuddha"čaj,. ;Ž#jJvživaš že na zemlji raji
Carina.
Ponovno povišanje avstrijske uvozne 1 »arine na pšenico. Avstrijski uradni list, ki je izšel v petek, prinaša razglas zvezanega finančnega ministrstva glede, določitve uvozne carine na pšenico, soržico in piro. Doiočena je ta carina na 0.70 zlate krone za 100 kg, za čas od 16. do 30. t. m. Ta carina velja tudi za rž, ječmen. in oves ter se ima tudi uporabljati pri računanju carine za slad. moko in druge mlevske izdelke, za testenine in .pšenični zdrob.
Nove uvozne carine. Tarifna sekcija finančnega odbora je na svoji seji dne 12. t. m. razpravljala o členih 236 do 271, ki govore o barvah, mazilih, pis. potrebščinah, firnežih, lakih, etru, alkoholu, dišavah, smodniku in razstreljivih. Sprejela se je. določba, da »e za dišave z etrom in zlasti z esencami, nadalje ekstrakti, tinkture in dišeče vode z etrom določi uvozna carina na 1200 zlatih di-
narjev za 100 kg. Za poljedelce je važna določba, ki jo je sekcija sprejela soglasno, da so prosti uvozne carine superfos-fati in Tomaževa žlindra, ki je doslej znašala 20 zlatih dinarjev za 100 kg. V členu 268, je bila sprejeta nova postavka: tarifna sekcija je določila uvozno carino na lovske naboje napolnjene s šib-rami na 120 zlatih dinarjev, s smodnikom pa 200 zlatih dinarjev.
Denarstvo.
Češkoslovaško bančne bilance 1924. Statistični državni urad priobčuje pregled najvažnejših postavk v bilancah češkoslovaških bank leta 1924. Akcijskih bank je bilo 33 z glavnico 1781 milijonov Kč in z rezervami in drugimi fondi 1082 milijonov (leta 1919 19 bank, 914 in 954 milijonov). Vloge na knjižice so znašale ! 6587 milijonov, kreditorji in druga pasiva 15.860 milijonov (lani 5751 in 17.497 milijonov). Čisti dobiček dvaintridesetih bank je znašal 263.7 milijonov (lani 280.7), ena banka je pa imela izgubo 10,000.000 Kč.
Banka z zunanjo trgovino. Sovjetska vlada je pred poldrugim letom ustanovila banko za zunanjo trgovino. Kak razmah zavzema ta banka, vidimo iz tega, da je dosedaj' otvorila devet podružnic v Rusiji sami in eno v Carigradu, ni se pa omejila na samo otvarjanje podružnic, ampak zagotovila si je tudi kontrolo nad
Trgovsko banko za sever. Evropo v Pari- j zu in nad Rusko-perz. banko s sedežem v j Theranu, ki ima v Perziji več podružnic. Njena osnovna glavnica je začetkom znašala 10 milijonov rubljev in se je v teku časa zvišala na 30 milijonov. Banka namerava v kratkem povišati svoj kapital še za 10 milijonov rubljev. Bilanca banke za zunanjo trgovino je od 29.8 milijonov rubljev v začetku aprila poskočila do 1. novembra t. 1. na 137.4 milijonov rub-1 jev.
Promet.
Gibanje parnikov. — Brodarska delniška družba »Oceania« poroča: »Mrav«, preplui Gibraltar 8. t. m. določen za Bari; ».Jadera« odpotoval 9. t. m. iz Šibenika v Rotterdam; »Zora« prispel 12. t. m. v Marselj, nadaljeval bo v Barcelono, Valenci jo, Al merijo, Malago, Casablanco, Teneriffo in v Las Palmas; »Sava« izkrcava na Reki, nadaljeval bo v Split, Šibenik, Sušak, Reko, Trst zatem na progi Las Palmas; »Kostrena«, prispel 12. t. m. v Las Palmas, nadaljeval bo v Casablanco, Oran, Marselj, Genovo, Trst i Reko; »Sud«, prispel 9. t. m. v Trst, nadaljeval bo v Sušak, Gruž, zatem v Alžir, Oran in Šiviljo; »Morava« na progi Jadransko — Egejsko morje; »Vladimir« v Split; »Diamant« je odpotoval 12. t. m. iz Trsta v Argostoli (na progi Jadransko—Egejsko morje).
TAZMAK JAJACI ZA
KAKOVOST,
ZLATOROG
TEfiPE«TlM
RAZNO.
Resolucije zbora gospodarskih korporacij in organizacij v Ljubljani dne 23. oktobra 1925. Kabinet ministrstva trgo-( vine in industrije je po nalogu gospoda i ministra obvestil Zbornico za trgovino,
1 obrt in industrijo v Ljubljani, da je go-. spod minister podvzel na odločilnih mestih primerne korake v zadevi navedenih resolucij.
Malo več obzirnosti in srca. Iz Gorenjskega pišejo: »Žalostna slika za današ-; nje razmere mi je nudila pretekli te-! den v okolici nekega prijaznega gorenj-j slcega mestecu. Vsak dan čitamo o šte-' vilu konkurzov in prisilnih poravnav. Priliko sem imel videti, kako so se celo najbližji sosedje, pri javni dražbi inventarja nekega revnega trgovca kot bi bili brez srca, pehali za premičnine nesrečne družine, ki šteje 10 članov. Ob takih prilikah vidimo pomanjkanje srčne kulture, pomanjkanje ljubezni do nesrečnih otrok. Prizna, opustošeua, kakor izropana sta dva lepa domova, družina pa vrže na na cesto pred zimo, in to samo zbog tega, ker je eden član družine vsled izrednih gospodarskih razmer in nestabilnosti denarja sklenil neugodno kup-čijsko zvezo. Pač smemo pričakovati, da ysaj domačini vsled tega ne obsojajo vseh članov družine, ki so po nedolžnem prišli v tak položaj. Zatorej več sočutja, kakor žaljivk, več srčne kulture in usmiljenja do bližnjega.«
Državna borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. t. m. je bilo 139 prostih mest prijavljenih, 188 oseb je iskalo službe, v 81. slučajih je borza posredovala uspešno in 7 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 14. novembra pa je bilo prijavljenih 6403 prostih mest, 9268 oseb
je iskalo službo, v 2767 slučajih je borza posredovala uspešno in 641 oseb je odpotovalo.
Za zboljšanje gospodarskega položaja na Poljskem. Narodna skupščina v Varšavi je končala temeljito razpravo o zakonskem načrtu za omiljenje gospodarske krize in je sprejela z gotovimi spremembami ta načrt v drugem branju.
Francija bo obnovila pogajanja z Ameriko. Kakor poroča »Evening Post« se pripravlja Francija na nova pogajanja z Združenimi državami za konsolidacijo vojnih dolgov.
Nova gospodarska revija. »Sudost-europa imd dernahe Orient« je ime novi reviji, ki izhaja v Gradcu (St. Peter, Gar-tenstadt 6) in ki vsebuje poročila o gospodarskem položaju v balkanskih državah.
Ugodnosti za trgovce, industrijalce, ki potujejo v Boston. New - England se imenuje eden izmed največjih industrijskih centrov okoli Bostona. Kdor je v New-Yorku si navadno ogleda tudi ta center, da vidi svetovno znane tovarne čevljev, najmodernejše tovarne za električne aparate, radio-aparate itd. Trgovska zbornica v Bostonu posreduje vsem po-setnikom, ki imajo priporočilo naše zbornice, dovoljenja za poset tovarn in skrbi tudi za to, da pridejo naši kupci v neposredne stike z ondotnimi fabrikanti, ako Se ji prijav^ poset 2 do 3 dni prej.
Gospodarski in finančni položaj Holandije. Holandski kapital se v čimdalje večji izmeri pojavlja tudi pri nas. Zato ni odveč, če spregovorimo par besed o Holandiji. Holandska industrija vstaja polagoma iz depresije, ki je sledila povojni konjunkturi. Statistika inozemske trgovine pravi, da se je eksport
dvignil, pa še ne tako, kakor želijo. Naročila prinašajo včasih zgubo in jih v več slučajih samo zato sprejmejo, da zmanjšajo brezposelnost in vzdržijo obrate. Letošnje leto je pokazalo, da je bilo pričakovanje na hitro obnovo — v zvezi z Dawesovim načrtom — preveliko, vendar gre pa normalni razvoj stalno naprej. Zlasti finančni položaj Holandije, kaže znatno zboljšanje. Leto 1924 se je zaključilo s primanjkljajem 28.6 milijonov holandskih goldinarjev. Holandski goldinar je ca. 22.8 dinarjev. Definitivni zaključek za letošnje leto seveda še ni znan, mislijo pa na 598.6 milijonov izdatkov in 591.8 milijonov dohodkov, tako da bi znašal deficit samo še 6.8 milijonov goldinarjev. Tekom leta so prišli zraven še izdatki, na katere prej niso mislili, in se zviša deficit na 19.4 milijonov. Ukrepi za njegovo znižanje so prinesli 12.5 milijonov, ostane torej še ca. 7 milijonov. Davki in pri-stojine so že v prvih osmih letošnjih mesecih dali 24.5 milijonov več, kakor je bilo v proračunu. Tudi proračun za prihodnje leto dobro obeta. S 1. majem 1926 bo po odredbi vlade odpravljen ta-kozvani brambni davek in se bo davčni pritisk nekoliko znižal. Ta davek je služil za odplačevanje dolgov, najetih v letih krize. Znižali bodo najbrž tudi direktne davke. Amsterdamski denarni trg je v tretjem letošnjem četrtletju glede notacij zelo kolebal. Privatni diskont se je gibal v juliju med 21/« in 3l/4, v avgustu med 3r’/e in 316/10, v septembru med 33/8 in 4. Zlata zaloga Nizozemske banke se je od 1. do 14. septembra zvišala za 4 milijone goldinarjev, kar jw tembolj pomembno, ker takega nenadnega zvišanja v zadnjih letih še ni bilo. Zlata zaloga je znašala pred vojsko 162 milijonov, se je v aprilu 1918 zvišala na 730 milijonov, je padla do septembra 1918 na 418.3 in je znašala pred zopetno vpeljavo zlate valute v letošnjem apriju 492 milijonov goldinarjev.
Raznoterosti. Statistično poročilo o pridelku žita v Kanadi je za milijone buše-lov bogatejše kakor je bila cenitev pred J enim mesecem. Pšenice je več kot 420 milijonov bušelov, za 160 milijonov več kot lani in se bliža to število rekordnemu pridelku, kakor jih zgodovina Kanade le malo pozna. Oves cenijo na 522 milijonov bušelov, 116 milijonov več kot lani, rž pa na 114.5, en milijon več kot lani. Bušel (bushel) ni za vse žitne vrste enak; pri pšenici je dobrih 27 kg, pri koruzi in rži 25.4, pri ječmenu 21.8, pri ovsu pa samo 15.5 kg. — V severni Kfe-reliji, ruski polami provinciji, so odkrili nova uranova in radiumova skladišča v dolžini 100 in v širini 25 kilometrov. — Argentinski aviatik Hillcoat leti iz Buenos Aires v New York. Bil je že v Boliviji in je hotel preleteti Ande, pa jih ni mogel. Isto skušnjo je imel znani angleški letalec Cobhani v Himalaji in švicarski aviatik Mittelliolzer v Perziji. Ta je sicer preplui 5670 m visoki ugasli ognjenik Demavend, a so mu na drugi strani gorski vetrovi letalo mahoma za par sto metrov vrgli dol. — Kovinski zaklad in devize Ogrske narodne banke znašajo že 98% obtoka bankovcev. V najkrajšem času bodo odpravili še ob-! stoječe omejitve v deviznem prometu in bodo vzpostavili popolnoma prost promet, kakor je bil pred vojsko. — V prvem novemberskem tednu je znašal na Češkoslovaškem obtok bankovcev za 210 milijonov Kč manj kakor v lanskem novembru, zahteva po kreditu pa 1252 milijonov manj. — Letošnja produkcija paprike na Ogrskem je dosti manjša kakor lani. Cenijo jo na 160 vagonov, od katerih jih lahko 120 izvozijo. Za kilo-gram plačajo po kvaliteti 10.000 do 46 tisoč ogr. kron. — Število brezposelnih na Angleškem je padlo v zadnjem tednu za 25.000, na Poljskem se je pa : dvignilo za 3850 in je znašalo koncem ■ oktobra okoli 210.000. — V. Leipzigu na ! Nemškem bo od 28. febr. do 6. marca . 1.926 splošni vzorčni sejem, tehniški se-' jem bo trajal štiri dni dalj. V zvezi s i tekstilnim sejmom bo prvič tudi nemška j razstava umetne svile od 28. febr. do 10. marca. — 26. danskih mest je naje-'■ lo v Ameriki skupno posojilo v znesku 7 milijonov dolarjev. Dolg bo treba vrniti v 30 letih, obrestna mera je 5 in pol odstotka. — S 1. novembrom je ogrski finančni minister obrestno mero za carinske kredite znižal od 12 na 10 odst., letno.
niča: domača 37—557, madžarska potiska ISO.50—41.50, rž domača marchfeldska 26.75—27, ječmep domači 38—39, slovaški 39—45}, turščica 28—29, oves domači 28—30.
ICJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
V;u»it2n£r Ljubljana
b!i;u Prešernovega spomsnilta ob *cd!.
Najbolj« šlvulni sfroj i» rodbinsko ali )ortno rabo, svetovno znurih znamk OrHsener - Adler - PMtfrti*. jslotam nosnmczne dele za slroic In ko-Unfl ’	°^e’	pnevmatika.
,e!tn|u nn 6lroi brezplačen I -Večlelna garancija! Na vel,kol Na malol
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic \ • Ljubljani sprejema do 24. dovembra t. 1. ponudbe za dobavo 200 komadov dežnih plaščev, do 27. novembra t. 1. ponudbe za dobavo inštalacijskih delov za napravo podzemeljskih hidrantov za dobavo 50.000 komadov zidne opeke, za dobavo 1900 kg bakrene pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 10.000 kg firneža. Dne 12. decembra t. 1. pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave kvasa (za čas od 1. januarja do 31. marca 1926, dnevno 7 kg). Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg kristalne sode. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega železnega in drugega materijala (železna pocinkana pločevina, železne cevi, parovodne cevi, zakovice, samota v prahu (2350 kg) itd.) — Pri upravi drž. monopolov v Beogradu se vrši dne 3. decembra l. 1. ofertalna licitacija giede dobave 4500 kg gumi-ara-bieum. — Komanda 38. pešpolka v Cetinju za dobavo 300 kg podplatov. (Re-flektanti naj pošljejo svoje ponudbe z vzorci direktno navedenemu polku). — Direkcija drž. železnic v Zagrebu obvešča zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se vrši licitacija glede dobave električnih strojev, ki je bila določena za dan 30. novembra t. 1., dne 22. decembra t. I.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
• Originalne potrebščine za^OPALOGRAPH (Fixat, Preservat) -
S peci Jalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev, Barvne trakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki, LudovIk^Baraga, Ljubljana, Šelenburgova^ ulica 6/1.
GROMI
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
>.«i tki dru'2b<
»puinlh vo®
S. O. E. asa eksprr ne pošiljk