Lelo VI., itev. 100, Celje, iorek 2. septembra 1924« PoStnlna plaCana v gotovinl. irr"""" w* '"MVi' *:*** •.•,*•--••* . . • . ' • • .. . f^^^^^te / . ' j^^^L^ ^-^E^^yu*. <4ttMii» riifittntifr iAHI^BId&k ^JtinMI^MMAHttte^ .^riHBttk*. £Z!2ä£9flfifiS95Ehhu. ^MM»m^|g. nv ^-^^^^ ^^BB^^^. •Hn SB JEHHR S^Ha^a^HaV aaaaP^^aaH ^^BH^-" \ aaaaaaaam aaaaaaa^k: *^/7 * * ^^^9^a^* ^BaaaaaaaY " ^aaKaaaaa\ aaaaaaaaar '• .aaaaaaaaaaaaaaaanaE ^BnBaaaH^' ^^^B^B^HHRBUL tBBBBBBBBf ^BBBBBBBB\ 'BBBBBBBBT aBBBBBBBa*^BBBBBBBB\ BBBBBBBBBB^^ *///*v* ^*^^y ^DaaaaBBa^\ «BBBBBBBBt iiBBBBBBBBar ' aBBBBBBBB^^BBaBBBBaV BVUHBBBHT ^^BBBaa^HflKt JBBBBBBBBT ^BBBBBBBK BBBBBBBBI aiBaBB^nB^r^BBBBBBBBL ^^^••^. y *4T J-) ' N. •BBBBBBBf S^BBBBBV ''BBBBBBBBB SBBBBBBBB* ^BHBHaBBr ^L^^Ha^B ^BB^flKHBt BBBBBBBBF ••••••••• ^^^^^H, , ' | JHBBBBBBW ^BBBBBBB» •BBBHBBBBBBBBBB^^^ •///"*• X- ^^^^^^^^ft » YBBBBBBBBV <• BBBBBBBBY /BBBBBBBBB ^BBBBBBBB aBBBBBBaY ^H^^^b^HKS, BBBBBBBBM ^^^^^^^^V ,B^^|^^BBBBBBBBaBW ' BBBBBBBBT BBBBBYSTBE BBHWBk;w t't mosecev, ker sino nn južni po- luti. Uritanskii I.ndija pricakujo sroi.1- nji pi'idt4ck, natančnih in zanesljivib poročil še ni. Kusija trpi na susi in cr- vib. Sovjelska vlada hocie z maksi- malnimi conami preprcčiti draženje in ziito morebiti velik del ne bo prisol v proslo trgovino. Tudi Poljska. pričaku- je slabšega pridelka kakor lani. Fran- cija racuna s srednjim pridelkom. Zeio neiiModna so ])oroc-ila iz Maroka in Tu- nezije, vsaj za prodajo ne bo ostalo nie. V Italiji pravijo, da bo letos 14 milijo- nov meterskib stotov pšenice manj ka- kor lani. Tudi Španija bo manj pridc- lala, vzrok jo susa. Da jo rinniiiiska že- tev bolj slaba, so vidi iz zvišane carine na žito. Bolgarska žotev Jo pod po- vprečnostjo; ravno taka je ogrska, upi jia u god en zaključek pri pšenici in rži so zmiraj nianjsi, na vsak način je moznost vecjega izvoza zelo dvomljiva. Iz Oeške in Moravske še nimamo poro- čil; pridelek na Slovaškem je pod po- vprečnostjo. Sovjctsko časopisje navaja uradno one pokrajine, ki pvičakujejo slabo lc- tino in sicer: dve okrožji v guberniji Samara, pet okrožij v gubei'iiiji Sara- tov, celi okrožji Caricin in Astrahan, nemška republika ob Volgi» okraj Te- reka in dežela Kabardincev (v Kavka- zu), republika Kalmikov, gubernija Voronož, tri okrožja donsko pokrajino lmod njimi ozernlje ob Donocu, tain, kjer je premog), osem okrožij v gubor- niji Stavropol, dve okrožji v guborniji Harkov in eno okrožje v guberniji Jo- katerinoslav. Za zimsko posetcv bo raz- dflila vlada 9 milijonov ])udov somon- Dr. FT. Mohoric: Iz krajine klopotcev. :• (Daljo.) III. Misliino si: Doiina in dolina — jjodojz in po('o/ in navmes vrhovi, gre- beni vinogradnib gričev — navzdolž in ])očez v lepem, velikem polokrogu. V nasprotni strani velika ravnina tostran Mure in onstran Mure c-ez Proknmrjo do venca severnib, Mursko dolino v ozadju zaključujočih bregov in gora proti Madžarski. Tik za vrhovi goric in na njih podnožju belc vasice, zakrito v vrtovih in deloma v malih gozdovili sadnoga drevja. Vaške hiše se razlezajo rnestorna tik do vinogradov in med- \ gricnih dolin. V poletju ])lava nad rav- \ nino miren in pokojen zrak, se osvežu- \ je okoli desete ure naprej z lahkim sc- \ vernini ali južnirn vetrom, ki dosega I okoli druge ure popoldno svoj višek; okoli colJ'te do peto ure ponovi zsigon in so kmalu polem umiri in zaspi. Pro- ti večeru je v dolinah in po celi Murski fiolini povsetn tišina. Po vrhovili in Pred ljufo polifično bcirbo. Sestanek MRS v Dalmaciji. — nistif'», — Sklicanje Beoffratl, \. septembra. Vsi znaki kažejo, da se pripravlja v kratkem ogoreena borba mod vlado in opozieijo. Politu-ni krogi sodijo, da se pricno ])o- litični dogodki razvijati s hitrejsim tempom in da je pričakovali zelo ogor- čene politiene borbe. Split, 1. septombra. VA\ vceraj je bil sklican sestanek delegatov Narodno radikalne stranke v Splitu. Prodsednik skupščine Ljuba Jovanovic je v svojem govoru posebno podortal dejstvo, da noben politieen pojav ne ogroža odin- stvenosti JNRS. Beognid, 1. septembra. Vladni krofili ogoiveni donientirajo vest o de- Vesti o demiftiji vojneg® mi" narodne skupScine. misiji vojnega ministra generala Had- ziea in izjavljajo. da minister nima ni- kakoga povoda za odstoj). Vlada hof-e nastopiti proti opozicijskemu tisku v vseh krajih države in nekatere liste ce- lo prepovedati. Heograd, 1: septembra. Narodna skupscina bo sklicana za 10. septem- bra. Na tej seji skupščine pridejo n«t dnevni red nekaleri zakoni in važnejši prodlogi. Na tej soji bo prislo najbm» do spopada mod Hadit-om in znnanjim ministroMi dr. Marinkovicem, ker za- vzema Hadic v zunanji politiki v poglc- du razorožitve povsem diametralno sta- liši-e, kakor Marinkovie. tPlevvar'na seja Radičeve stranke v Zagpebu. Zfufrcb. 1. soplembra. Včeraj se je vr.šila v Zaj-robu plonarna seja HRSS. Had it: je nastopil z obsirniiu govorom o mednarodni politiki in nadaljiijih politicnih sinernioali HRSS. Mcd drii- gim jo obsirno govoril o svotovni raz- orozitvi. HadiO je mnenja, da je ameri- ski razorožitveni predlog dober, da pa hi mu bilo ireba dodati še dvojo took: 1. če so v kakem parlamentu se- stavi kaka paoifistična večina in če do- scžojo yolovi krogi, da se ta večiija /rnši, se inia to sniatrati kot napad na Diustvo narodov; 2. če se v eni državi združi vor na- rodov in en narod izvoli svoje zastop- stvo kot pacjfistično, je potrebno, da Drustvo narodov pozove tak narod v svoju clanstvo. Co je vlada proti tako- mu pacifistienemu zastopstvu, jo je smatrati kot napadalko Društva na- rodov. Hadič je v svojem govoru plodiral za to, da naj bi. bili Hrvati sprejeü v Drustvo narodov kot posebna država. 0 sestanku državnikov Male an tan to v Ljubljani jo izjavil, da jo bila to no- siwu.i misol, kor jo sestanek_ vzbudil utis, da ,skl(>))ajo .lugoslavija, Coskoslo- vaška in Humnnija brez Društva na- rtjdov svoj sporazum glede razorozitvo. Na plenarni seji Radioeve stran- ke sta bil sprejeti dve resoluciji, ki se glasitii: »Mrvatsko nnrodno zastopslvo je sklenilo na svoji redni seji 31. avgusta 1924. glede razorožitve slodeče: 1. Mrvatsko narodno zastopslvo •popolnoma. sprejenui naoola, izražona v omonjonili pj'edlogih in bo delovalo z vsomi silami na to, da to stori tudi j)ai'lamentarna večina, kateri pripada datiašnja jjarlainentarna vlada, ki jo podpira MRSS. 2. Hrvatsko narodno zasto])stvo in hrvatski narod hočeta z vsemi silami nadaljevati svojo ('ovjeeansko, miro- tvorno politiko, ki gro za praktično in realno ravnopravnostjo vseb narodov in narodnih jnanjšin tor vseh stanov in poklicov v državi.« Izid občinskih volitev v Jesenicah- Jesenicti, J. septembra. Rezultat vceraj.snjih obcinskih volitev je sledeči:' Domokratska stranka 199 glasov (7 mandatov), SLS 442 (15), Stranka de- lavcev in kmetov 128 (4), NSS 85 (3), Soeij. stranka. Jugoslavije cS8 (3) in NRS 43 (.1). Ravnatelj Dimnik $ Ljubljana, J. septembra. Ravna- | zadela kaj). tolja .lakoba. Dinmika je vderaj na po- vratku v Ljubljano v Zidanom mostu grebenih pa se ponavlja zvečer })roti jnraku zopet laben vetrič, ki spravlja vse gorske klopotee iz prirodnega mini v laliki tok, v klopoejo igro in glasbo. V dolino in ravnino se slisi vsak klopočji glas kakor iz neposredne bli- žine. Po dnevi, ko je razgret in razgi- ban zrak in se pojavlja navskrižno pre- livanje zraka, se glasovi klo|)otcev raz- letijo na vse strani, zvecer pa, ko je v dolini popoln mir v nižjih in najnižjih plasteh zraka, se čuje v dolino najlep- ša igra. in glasba klopoteev. ' Ifjra posuwczueeua klopotca je že sama na sebi jako mična. Najbolje in uajlepse zveni glas klopotca poslušal- f-u, ki stoji zadaj za klopotcem in neko- liko na strani. Na to stran se slišijo klopotci v ugodnem položaju zi'aka daleo okoli po svetu na ure in ure bo- da. Poslušaicu -— pravokotno od stra- ni proti klopotcevi deski — se klopotee: slisi najslabše in tudi brez pravega zvoka in zvenenja. Tudi od sprodaj prcd vetornieami so klopoteo sliši le na manjso razdaljo. Kdor hoc*e torej 13O- slusati igro in glasbo klopotea s i>ra- vim užitkom, jo uiora poslusati iz ozad- Pokojni Dimnik je l>i 1 vodja osnovno solo na Ledini tor odli- t'en na.prednjak in kulturen dolavec. jft, to jo za klopotcem in nekoliko jio- sev. Veter so obraea v obsegu glavne «nieri, zdaj prihajajoč bolj z love, zdaj od dosne slrani. Klopoteo se obra- tia obcutno po smeri vetra in po smori vetra gre tudi njegov glas. Glas priha- ja mocen in mocnojši, ponehujo z °bj'araiijem votrove smeri in odliaja poslužaleu v daljo in daljavo — vedno tišje j]i najtišje; glasi se torej od »for- tissima na forte«, na »piano -— pia- nissimo«, kakor ga ne zrnore najboljši pevski zboi*. Naši glasbeniki in ])ovc-i imajo torej priliko pri igri klopotcev poslwsati in uživati krepkost in naraš- čanje kakor tudi padanjo in pojomanje glasov do najvišjega užitka. Oc je i)a v blijini več Mopoicev, katorih glasovi so lepo ujemajo in priglašajo, se pojavlja med njimi najlepsa glasbena igjra. Klo- potul" nastopajo v samospevih in zbo- rih in prevzemajo vlogo samopevca: l)rvega glas pojeina in se oddaljuje za drugini v zbor in ozadje. Mionost igre klopotcev je zanimiva posebno tudi v tern, (la enkrat začne eden klopotoc, nekaj oasa za njim drugi, polem zopel Curtška borza v pond. 1. septembra Zagreb: 6*725 ZAOREBŠKA BORZA v pomleljek, fine 1. septembra: Dunaj: 0.1099—0.11.10. Milan: 3.4025—3.4925. London: 3>ii).8O—352.80. Nowyork: 77.57—78.57. Pariz: i.3190—4.3001). Praga: 2.355—2.385. Curih: 14.78—14.88. skega zita (1 pud = 10.38 kg). Poleg suše in erva je letosnje slabo lotino kri- vo tudi slabo obdelovanjo in slaba kva- litota sotvo. Zato bo vlada odsloj na to dosti bolj pazila. Osrednji odbor stran- ke v Ukrajini je izdal oglas na krajev- ne odboro revnega kmoe.kega prebival- stva in pravi, da jo bila. lotina uajslab- ša lam, kjer so delali kmotjo s j)rimi- ti\nim orodjem in po zastarolem naiti- nu. Skrbi naj se za zboljsanjo zomlje in za zboljsanjo gospodarstva sploh. Misliino, da. jo slabo lot ine vzrok tudi malomarnost kmotov, opravioona sioor, ker inorajo oddati veeino pridelkov kot davok itd. v državne magacine. Ih ••»SUB VLADA GROZI! Ministri, ki so prisostvovali svecanostim v /Peci so prodložili kralju stovilno ukazo o ime- novanju, preinescanju in odpuščanju uradništva. Kralj pa si je v voeini slu- ('a,jo\r pridržal odločitev do svojega j»o- vratka v JieoK'rad. Roparski napad Jin Kosovem polju, takorokoc v neposrod- ni blizini vladai'ja, jo vlado zolo kom- promitiral. Svojo jezo pa obrača sedaj proti opozicijskim listom, ki so o do- godku poroeali resnico. Davidovič in Petrovič sta izjavila, da bo vlada ostro nastoj)ila proti listom, »kivsvojib po- lemikab proti kabinetu ne spoštujojo nitj osebe vladarja, ki mora biti izvon vsake debase! Ti listi se kasneje ne bo- do sinoli ])ritoževati, da se jib hoce za- dusili, ako bo vlada proti njim nasto- pila.« Obeta so torej s strani vlade tudi udarec ])roti svobodi tiska. Pisanje da- nasnjih opozicijskili listov se ])ac no sine priincrjati s pisavo ljubljanskih in zagrebškib separati&:tičnih glasil, ki so pod Pasic-Prjl)k:evieevo vlado dosegla v hujxkanju proti državi svoj višek! PROF. JALIC — KÜM1SAR »KME- TTJSKK i)RUŽlJE«! Minister za no- tranje zadeve je 29. avgusta na znhtevo klorikalcev odstavil vladnega komisar- tretji, in tako se glasbena igra spro- minja kakor glasba v »kanonih« v naj- lopso celotuo izpromenjavo. (jlasboni- ka more torej pri klopočji igi'i j)rosene- tili in zadiviti najlepsi »kanon«. Toda igra klopotcev }>remore tudi šo vo(\ Ko eden klopotoc zaconja, po- toni drugi za njim, za njim U'otji, za tretjim čotrli itd. in se vsak razvija, bijoč ])olagoma in bitreje, se igra raz- ploto čostokrat kakor najlepša heznica (fuga), in more •poslušalcu-glasbenika prosonotiti, kako sklailajo in zla.j*ajo v igri tokmujoci klopotoi uajl<»])šo sklad- l)e (božnice, fuge). Zgodi se pa tudi, da. Iraja nad vi- nogradi in nad dolino in ravnino cclo- dnevno iji celonočno brozveterje. Ta- krat volrovi spijo in ž njimi tudi klo- potci; lo tu pa tarn, zlasti po noci, so zgane vetrič in kioj)otoc, probudivši se kakor iz spanja, udari nekaj glasov po zvonki deski in zo])et obmolkne v tibo noc, katero pa sicer napolnjujc v vseb topiih vocerih tit*očijlaam> petje čirič- kon v drobnib srebrnih ghisovib, in na.|)olnjujo navmosno dolino do vrha in ves zrak tudi nad vrliovi in vinogra- Stran 2. »NOVA DÖBÄc Štev. 100. ja pri »Kmetijski dru/.bi«, vlad. svet- nika Župnoka in postavil na njegovo iiieslo znanega klerikalea prof. Evgena Jiirc.ii. S torn je vlada za&rosila ein brezvestnega strankarslva, ki jiima pri- mei?e. V čisto stanovsko kmetijsko or- ganizacijo, kojo delovanje je tesno spo- joiio z obstojem in napredkom našega kmetijstva, jo wed la političen reziin in dala klerikalni stranki to rnogočno nadstrankarsko organizacijo v popol- uo okspioalacijo. Znano je, da jo .Tare kol svojot'.asni podprodsednik »Kmetij- sko družbe» pogazil dnižbina pravila, uprizoril nasilen puo. in bil zato od glavnega odbora di.scipliniran in od- slavljon. Tako so laliko ponaša nova vlada »reda, mini, pravice« po zaslu- gi nasili drnih klorikalcov zopot z no- vim *uspoilorritf, da uvaja v nase prvu javne organizacije strankarstvo, kori- tarstvo in korupdjo. KONFERENCA MED DUGO IN MAR1NK0VIÖEM. V petek, 29. avgUi- sta so so vrisila mod zun. niinistrom Duoom in dr. Marinkoviccni v Ljub- ljani posvetovanja, ki so trajala od 10. dopoldne do pol 14. Po toj konsevenci jo bil izda.n sledeči sluzbeni koinunike: »G. J. Duca, minister zunanjih poslov kraljevino Runiunije in g. dr. V. Ma- rinkovic, minister zunanjih del kralje- vine Srbov, llrvatov in Slovencev, sia so sostala v Ljubljani dne 29. avgusta t. 1. Po izmenjavi inLsli o vseh vpraša- njih, ki so so obravnavala že proje in ki so bila pred dvema dnevoma preu- inet razpravljanja mod dr. Bonešoin in di1. JMarinkovicom, sla so minislra po- polnonia sporazmnela glodo toga, da ni nikakega razloga sprominjati v kakor- snemkoli oziru prejšnjih odločitev. —- Prožeta, žoljo, da se prijaloljske vezi, ki vožojo obo državi, so bolj utrdijo, sta sklenila, da l)odo delegati Male antan- te delovali sporazumno v vseh vpraša- njili, ki bodo na dnovnem rodu skup- ščine Zveze narodov. — Razpravljanje o nerešenih vprašanjih med Rumunijo in Jugoslavijo jo dovedlo istolako do popolnoga soglasja.« — S ponočnim ekspresnim vlakom so nato odpotovali v Ženovo dr. Marinkovic in Duca s ka- binetnima šefoma Šuinonkovicem in Gonstanl.inescom. NEMŠKI KABINET SPREJEL DAWESOVE ZAKONIC. V petek, 29. avgusla je veeina noinskoga parlamon- ta po kratki. a tcžki borbi, v kateri so se obstruirajoči nemški nacijonalci uklonili, odobrila londonski sporazum. Za londonski sporazum kot tak je gla- sovala potrebna navadna večina po- slancev, zelezniski zakon pa je bil spre- jet s 314 proti 127 glasovi, torej z nad- dvotrotjinsko veeino. Izgleda torej, da so je Nemeija končno odločila za novo, pametnejšo in koristnejšo pot v svoji bodoči politiki. LONDONSKI D0G0V0R je bil v soboto, due 31. avgusta podpisan. Za začasiiega generalnega agenta za re- paracijska plačila je inienovan Young. V0JAŠKA 1ZPRAZN1TEV PO- RUH.RJA se izvrši istočasno z gospo- darsko izpr.aznitvijo cone. 9. septembra se ustavi pobiianje carine na carinski moji mod zasedenim in nezasedenim ozemljem, 20. septembra pa se uposta- vi zopot rodni proinet med oboma ozem- ljema. SVET ZVEZE NARODOV je pri- eel 30. avgusta svoje 30. zasedanje. Predsodnik jo belgijski zunanji mini- ster Hymans. Na dnevnoni rodn jo vprasanje voja.ske kontrole, omejitev oborozevanja, financna sanacija Mad- zai'ske, sanacija Avstrije, ])i'odlog an- gloske vlade giedo moj mosulskoga ozomlja in obmejni spor mod Albanijo in Jugoslavijo. Dneime vesti. IICNI NAČRT ZA SREDNJE SO- LE V SLOVEN!.]I. Ministrstvo pro- sveto je 7. razpisom S. N. br. 17.843 oil lf>. avgusta 1924 ra/.voljavilo od prejš- njog.'i miiiistr.'i prosvelc že izdolan no~ vi učni naort za srednje sole v Slove- niji na realni pimnaziji, po katorem bi mod driigiin od])adla v prvem in dru- gem razrodu lrancosoina. Do sprejet- ja rioveg,i srednjesolskega zakona osta- ne torej dosedanji učni načrt za Slo- ven ijo v polnom obsogu v veljavi. KOLEKT.I.VNA P(.)(J()I)]iA Z BLA- GAJNiCNIMI ZDRAVNIKI. O.srednjL urad za zavarovanje delaveev v Zagre- bu je sklenil novo koloktivno pogodbo, ki jo je Okrozni urad v Ljubljani skle- nil z Zvozo blagajnicnih zdravnikov za Slovenijo. Ta pogodba velja od 1. ju- nija t. 1. daljo. Ko so pogodba dotiska, so dostavi vsem blagajnicnim zdravni- kom. Novi pavšalni mesečni projomki se nakažejo v septembru, ob |)riliki so obračuna tudi razlika v prejeinkili za čas od 1. junija do 1. septonibra, SPREJ EMAN.TE PHI PR A VN [- K0V V F1NANČN0 K0NTR0L0. V financni kontroli v Slovoniji jo popol- niti večje šlevilo priimivniskih mest. Pogoji za sprejem so doloooni v olenu 30. zakona o organizaciji finančne di in se poslusalou zdi, kakor morajo zveneti srebrni drobni spevi dalec na- vzgor do bleščeeih zvezd in do satnili nebes. Petje čiričev in igra klopotcev tor iz doline pribajajoče petje z dela do- n«ov se vračajočih delaveev, to je pra- va in velicastna glasba Slovenskih go- ric in vinogradov, ki ji mend a ni najti primei'e na svetu. Go. se ta glasba vrši navrh šo v polnih mesečnih nočeh, se more zasanjati clovek v prave prav- Ijiene krajine. Seveda je veseljo v slovenskih vi- nogracliii živo samo tedaj, kadar uspe- vajo vinogradi in so obeta clobra letina. V sin bib let in ah nimajo klopotci po- voda oznanjevali veselja iz vinogradov in molce; v slabil) lotinab so klopotoi sploh ne nastavljstjo. Kdor sliši torej v slovenskih vinogradih gilas in igro klo- potcev, vodi, da se vinogradnikom obe- ta boljša ali vsaj ne slaba. lotina. ()\m več je klopoteev, tern vočje je oznanje- vanje dobre letine in vinogra jskoga ve- selja. (Dalje prih.) | kontrole, Uradni list stev. 109. iz lota. 1922. Podrobne insormacije prejmejo yirosilci pri oddelkih linancne kon- trole. P0ŠTN0-13RZ0JAVNA SOLA V REOGRADU. Rok vpisa za postno-br-. zojavjio solo v Roogradu se je zaradi maloga stevila kandidalov podaljsal do 22. septembra. Spreje.ti kandidaljo do- bijo po 8000 dinarjev mesorno slipon- dije. Sola traja dve leti. MEDNARODNT KONGRES ZA POBIJANJE PROSTITUGL1E se vrši 24. septembra t. 1. v Gradeu. Pi'isoten, bo tudi zastopnik Rusije. IH TKA MED OROŽNIKI IN D0- .nPiOVOLJGL V čotrtek je neka orož- niška ])a(.rulja pri Relom Manastiru v Vojvodini pozvala dobrovoljce, da za- pustijo posestva, ki so jim bila pred kralkim vzela. Dobrovoljci so izjavili, da se uklonijo samo sili. Ko je nato prispel oddelok 30 orožnikov, da iz- ])raznijo posestva, je poeil strel in za- celo se je splošno streljanje. Mir je vpo- stavilo sole voja.stvo: ki je dospelo iz Bolega Manastira. Pet oseb je težko, mnogo pa lažje ranjenih. Odrejena je stroga preiskava. ZLOCllN RUMÜNSKEGA KIR- URGA. Slatinski /.dravnik dr. Voicu- lescu je ovadil zdravnika Alexina, da jo med neko operaeijo v bolnici v Dra- goesti posilil 13-lo(no doklico. Zločinec jo pobognil. ZVERINSKO DE.TANJE. V ru- in unskom mestu Konstanei so vdrli po- noi'i trijo noznani moški v hišo mošoa- , na Brandusa. Ko jo hotel hišni gospo- j dar pregnati vlomilce, so ga prijeli in I privezali na stol. Na njegove klice je I prihitela r.jogova 18-letna ličorka. Ban- dili so jo zgrabili, vrgili na tla. in vpriro oceta posilili. »Po torn nečloveškem de- janju so vlomilci izropali stanovanje, ukradli voz in se odpeljali s plenom. TRAGKV:NA SMRT NA ŽENITO- VANJSKEM POTOVANJU. Prejšnji ted en sta odpotovala dva novoporočen- c;i, 23-lotni Loqtiot. in njogova 22- lotna žona na niolociklu po cesti iz Ainiensa v Saint-Quentin na ženitovanjsko po- tovanje. Na opasnein ovinku sta trčila z nokim avtom. Poslodice so bile straš- no. Motooiklist jo obležal na mestu uir- tov, njogova mlada zona ])a jo odlotola preko avtomobila in takoj nato izdih- nila. Avto jo unicon, a so ni noboden potnikov tožko poškodoval. POJASNILA IN LEGITIMACIJE ZA VELESEJM V PRAGI dobite na Cehoslovaškem konzulatu, Breg in pri Alonia Company, Kongresni trg St. 3, Ljubljana. 19. septonibra skupon izlet jugoslovanskih trgovcev. PRIJATNE VESTI ZA REUMA-,' TIČARE. /Posle ovoga, svetskoga rata Jiiljade i hiljade ljudi pati od teškog rouinati/nia i traži sebi leka po raznlm kupatilima. Medjutim poznato je, da je tnladi ruski lekar i baktoriolog dr. Rahlejev pronašao lek Radio-Balsami- ca, jedno izvanredno sredstvo protiv svih vrsta roumatizma. Lek dr. Rahlo- jova osniva se na principima protoino- vo torapijo, ali jo prepariran za upo- Celjske notice. CENJ. Č1TATETJEM sporommo, da awo z danamjim dnem zopet uvedli slalnu, iiapiovejsa lelefowika poroi'ihi o vseh važnejših poUtičnih in drug Hi dogodläli: llredniMvo. C1RIL-MET0D0V DAN V CE- LJU. V nodoljo 7. septembra se vrsi v vsoh gornjih prostorih Narodnega: doma v (lolju letošnja glavna skupšcina Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je za 7. septembra sklicana v Celje. Pri jutranjih vlakih iz Maribora in iz Ljublja.no se vrši na kolodvoru spre- jom in jjozdrav skupiscinarjov, ki ]>ri- liite ta dan iz vseh delov Slovenijo k nain v C.olje. i'ri pozdravu in sprojo- niu sodelujejo vse naše narodne orga- nizaeije, stovensko Gelje bo ta dan v narodnib in državnili zastavali v po- čaščenje voliko nacijonalno idoje, ki jo siri in st-iti ze toliko desotletij naša šolska družba, ki letos prvič zboruje v Gelju, v onom mestu, ki nam jo nek-' daj sovražno in tuje zapiralo vi'ata, da ni mogla v njem zborovati kulturna slovenska organizacija, v onem meslu Gelju na slovenski zemlji, kjer ni bilo prostora za slovonsko solo vse do onih dni 1. 1918., ko se je zrusila sto in tl- soi-letna nemska nasilnost ter smo po- čeli životi novo, lopse življenje v svo- bodni doinovini! Dopoldan 7. septem- bra je cvetlieni tlau v prid solski dru- žbi za deco naših zasužnjonih bratov in za ono naao miadino, ki so dancs, dasi osvobojena, ne umeje cutiti soln- ca narodne svobode in vse veličine te- ga, kar obciitimo, ko izgovarjamo imo naše svete domovine. Ob devolib dopoi- dne se vrsi v mali dvorani Narodnega doma zaupni zbor delegatov podružnic iz vse Slovenijo, ob pol ednajstih pa začne veliko zborovanjo (^M- skupsči- no v veliki dvorani Narodnega doma, ki je pristopno vsakomur, kdor inia sree za sjovensko miadino. Po skupščl- ni je sku])eu obed skupsoinarjev v re- stavracijskih prostorih Narodnega do- ma; kdor se ga zoli udeleziti mora ob prihodu v Narodnem domu to javiti. i'opoldno od eetrto ure naproj slav- nost v vsoh gornjih dvoranah Narod- nega doma s sodelovanjem žoloznicar- ske godbe iz Gelja. Pričakujonio, da bo ta dan za Gelje praznik narodne misli, ki ga bodo vidno in z vročim srcom proslavili vsi, ki so nekdaj na leh tloh trpoli krivico in nasilje in niso klonili nemškomu terorju ter vsi oni, ki so poznejo dosli v že osvobojeno sloven- sko Gelje. GREM1J TKGOVCEV V CETJU naznanja, da se vrši v četrtek, dne 4. sr.ptamhra t. 1. popoidne ob 16. v pro- storib trgovsko in obrtnisko zbornico v Ljubljani ponovna anketa glede vpra- šanja zasiguranja skladi.ščnih prosto- rov na i jim bo ra/.lozil fiolski in disciplinar- trebu spolja, Pri upolrebi leka Radio- Balsamica roumatični bolovi brzo na- staju i nastupa potpuno izleeenje. Ra- jo apsolulno noskodljiv sreu, ne ostav- Ija nikakvih tragova ni na koži ni u dio-Balsamica imade i tu prednost, da organizniu i poslo njegove upotrebe ceo se organizam popravlja, o eeinu svedo- oe priznanja kako profosora i lokara, tako i izlečenih bolesnika. BolesnicI, koji su se godinama lečili razniin leko- vima i kupatilima, izlečeni su sa dvo do tri flasice toga čudotvornog leka. Lok so izradjujo i dobiva u laboratoriji dr. Ralilejova, Boograd, Kosovska. uli- ca43. 1123 ni red tor naznanil urnik. V torek, dne U). septonibra bo roden pouk. STROGA VZGOJA. Ko se sole začnejo, opažamo, da so nekateri otro- ci '/A) zolo »vzgojeni«, drugi so pa za- nemarjeni, ker ni bilo časa za vzgojo. Govoriti hocomo samo o napakah, ki jib napravijo vzgojitolji in starsi kljub vsej pazljivosti in požrtvovalnemu tru- du. Mladega drevesa ne snieš zmoraj l)otogovati in ])rirozovati, co hooos, da bo dobro obrodilo. Tako tudi ne smoš otroka neprestano oponiinjati in nm zapovodovati. Otrok ne sine po stopni- eali skakati, plaziti se tudi ne sine, vsako v]irasanje mu je ])ropovodano, nikar naj neurnnosti no blebota in naj ust ninia vodno odprtih! In tako dalje. Pa Vendar otro<;i tako radi vprašujejo in morajo vpraševati; kako naj si p,t razložijo ta čudežev polni svot okoli sebe? Vsak človek mora enkrat zadeti z glavo v zid, zato da so mu drugie ogne, mora enkrat pasti, co loti ali ska-' <:G, zato da ve, kako naj svoje ude \ipo- rablja. Noben oce in nobona inati no smeta biti prtpametna in preveč za- mišljona v vaznojše misli, da no bi otroka pazljivo in potrpozljivo poslu- všala in mu odgovarjala na vsa njegova vprašanja, tako i>ac kakor je njegove- mu razuinu priiacrno. V prvi vrsti pa moramo poinisJiti, da tisto večno go- drnjanjo, karanjc in zmorjanjo otroka samo zboga in splaši in mu unici vsa- ko veselje. Že v ma jim ill otrocih mo- ramo gojiti samostojnost in odgovor- nost za to, kar dolajo. Boljša kot vsak opoinin je lastna skusnja. Otroci se morajo navajati k samostojnosti in od- govornosti samo z dobrim zgledoin. Otrok vidi in si zapomni in naredi ravno tako. Pra^r posebno pa moramo vedoti, da se prava odgoja razvija sa- mo v prostosti. Prostega pa otroka ne napravi tisto neprestano zmerjanje in pregovarjanje, pa naj pride še iz tako dobrega srea, prostega ga napravi sa- mo till, potrpožljiv pouk in pameten zgled. ZATV0R1TEV PR0META NA 0KRAJNI CESTI I. VRSTE PTUJ— ROGATEC. Vsled popravila dravinj- skega mosta pri tovarni tanina v obči- ni Majsperk v tiru okrajne ceste Ptuj —Rogatec—Celje so zatvori tožki pro- met od 2. septembra 1924 do konea septe. Lahki proinet se sme opravljati samo še do 15. septembra. Vozniki s težkiini vozovi in avtomobilisti, ki vp- zijo iz Ptuja na Rogatec ali obratno, se obrnojo na Bregu pri Pluju na okrajno cesto Ptuj—Krapina skozi Podlehnik in Sv. Trojico v Halozah ter pri Pernatu (takozvanem Ekvirtu) kronejo na okrajno costo Pornat—Že- talo skozi Zetalo na Roghtec. Vozniki z lahkimi tovori vozijo do Majsperka naprej po okrajni ccsti Majšpork—Si- toz tor v Skrbljah po obcinski cesti zo- pet nazaj na okrajno cesto Ptuj—R°7 gatec pri gostilni Pisek na Bregn P1^ Majsporku. Proinet v smeri Rogatec Ptuj so vrsi istolako po mivedomh pro- gab. Vozniki in avtomobilisti, ki vozijo na Gelje ali od tain na Ptuj, so obnieju v Majsperkü na okrajno cesto Maj.š- pcrk—Poljčane in obratno. UMRLI SO MESECA JULIJA V CELJV: V mestu: Marija Dokler, me- stna reva, 70 let. — Peter Sorger, zla- tarski delavec, 31 lot. — Marija Drolc, šivilja, 56 let. •— Marija Taučer, učon- ka, 12 let. — V favni bolnici: Jožefa Mikovič, služkinja iz Kostrivnice, 35 let. — Josip Bezovnjak, gostac iz Ljub- nega, 53 lot. — Franc Soršak, sin do- lavca iz Caberja, 8 let. — Mihael Lor- ffor, dniiiar iz Male Lipoglave, 68 let.