uim
toštrilM mieiimai«
2 novembra 1020. Poram. tl. 1 K. it. 45.
defteU
Izhaja v s c. sredo in soboto.
Uredništvo in uprava lista jo v Ljubljani, Krekov trg SL ie.
..RDEČI PRAROR" volja v Jugoslaviji mesečno 8 K: v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Ceikoslovaiki, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 igsl. N; v Ameriki polletno 1 dolar.
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
aXX3Ckv:' aCJ^r-^OBU#-	J	ViE*	~>3SBMW«BB5KWBBM»Waw«W	——P—	UMI	■
Volilni boj.
oblast bogatašev ali za delavsko-kmečko oblast?
Vse buržujske stranke so se z vso silo zagnale v volilni boj: klerikalci in kmetijska stranka, demokratje, socijal-demokratje in narodni socijalisti so planili na noge, vrgli se med široke sloje ljudstva, obdelujejo jih z oljubami in grožnjami, z medom in gorjačami, sipajo nebroj listov, letakov, oklicev, da natrosijo zbeganim množicam pesek v oči, da ne bi videle, da se ne bi spoznale na položaj.
Toda vse te stranke skupaj se previdno izogibajo glavnim vprašanjem, ki so na dnevnem redu pri volitvah v konstituanto. Ker teh vprašanj nočejo ijudstvu postaviti meščanske stranke, jih bo s tem večjo vztrajnostjo postavljala cel čas njegova delavska in kmečka Komustična Stranka. Ljudstvo mora zvedeti, za kaj se ima odločiti na dan volitev.
O sledečih vprašanjih ima torej sklepati ljudstvo:
1.	Ali ste za to, da ostane pozabljena vojna in vse njene strahote? Ali ste zato, da ostanejo krivci nekaznovani 'n se maste in vesele na miljonih, ki so jih napravili iz kmečke in delavske krvi? Ali ste za to, da nešteti mladi vojaki, fantje in možje, ki so padli po yseh bojiščih sveta ostanejo pozabljeni, da ostanejo nemaščevane bolečine, beda, trpljenje in solze miijonov invalidov, vdov in sirot?
Ali pa ste za to, da se postavijo Pred ljudsko sodnijo vsi tisti, ki so Pripeljali do štiriletnega klanja, da Polagajo račun tisti, ki so si nagrabili miljone, medtem ko ste vi prelivali svojo kri, trpeli in umirali po Galiciji, Rusiji, Italiji, Srbiji, Franciji itd. Da se Papravi pravica Invalidom, vdovam n sirotam?
2. AH hočete plačati 48 miljard državnega dolga, kakor to zahtevajo vse druge stranke, ali pa hočete, da se enostavno uničijo in črtajo vsi državni dolgovi, kakor je to v programu Komunistične Stranke in kakor je to storila delavsko - kmečka Sovjetska Rusija?
3. Ali hočete plačevati strahovite državne proračune, po 12 miljard na leto, od katerih gre največ za vojaštvo in žandarmerijo, ali pa hočete, da bodi temu konec?
4. Kdo naj nosi na svojem hrbtu vse strahovite posledice štiriletne vojne ali delavci, kmetje in revni delavni sloji ljudstva, kakor to hočejo vse meščanske stranke, ali pa naj se vse breme vojne zvali na hrbet tistih, ki so vojno povzročili in Imeli od nje ogromne dobičke, kakor hočemo mi komunisti. Ali naj poje davčni bič po kmečkih in delavskih hrbtih, ali pa naj sejpritisne za kaso kapitaliste, bogataše, veleposestnike, oderuhe, verižnike?
5. AH ste za nove vojske z Nemci, Italijani, Albanci itd, kakor to hočejo vse komunistom nasprotne stranke, ali pa ste za mir med narodi?
6. Komu naj spada zemlja: veleposestnikom ali kmetom? Kdo naj uživa dohodke od te zemlje: kmetje ali pa veletrgovci, prekupčevalci, verižniki, izvozničarji in banke?
7. Za koga naj delajo delavci: za sebe ali za kapitaliste?
8. Kdo naj bo gospodar te države? Ali delavno ljudstvo potom svojih delavskih in kmečkih sovjetov ali pa bogataši — kapitalisti kakor dosedaj?
AH monarhija bankirjev, tovarnarjev, veleposestnikov, velike duhovščine, veletrgovcev, verižnikov in generalov, kakor to zahtevajo demokratje, klerikalci, samostojna kmečka stranka in narodni socijalisti ali meščan-
ska republika kapitalistov, kakor to hočejo Kristanovi socijaldemokratje, ali pa
sovjetska republika
delavcev, revnih kmetov in malega človeka v vaseh in mestih, za katero se borimo komunisti?
O teh vprašanjih vam buržujske stranke nočejo govoriti, ker se boje, da bi se vam odprle oči in bi se zavedali svojih pravic. O teh vprašanjih pa imate navzlic temu odločevati, na dan
28.	novembra. Mi dobro vemo, da rešitev delavnega ljudstva ne more priti potem samih volitev, vendar bo ljudstvo na dan volitev izreklo majostrejšo obsodbo nad vsemi zločinci in jim ne bo dalo pooblastila, da ga tlačijo, morijo in mu pijejo kri.
Kajti pomislimo: če so nas tako krvavo zatirali dosedaj,, ko jih nihče izvolil ni in so se sami postavili, kakšni [bodo še-le, če jih izvolimo in s tem že v naprej podpišemo vse zločine, ki jih nameravajo izvršiti nad ljudstvom.
Trpinčenje vojakov.
Inkvizicija v; negotinski vojašnici, potrjena potom ankete.
(Prevod iz »Radničkih Novin«.)
Sledeči članek je izšel v 231. štev. našega lista, toda policija ga je prepovedala, »ker je videla, da izrazi (zadnjega tiska) pomenijo pozivanje^vojakov in delavcev k uporu za uničenje militarizma«.
Prvostopno sodišče je uničilo to neumno in samovoljno prepoved, ker je našlo, da v omenjenem članku ni »pozivanja državljanov na vstajo z orožjem«, kakor je v čl. 11. zak. o tisku izrecno povedano.
Zaradi bralcev, katerim ta številka ni prišla v roke, in zaradi važnosti samega članka, ga mi na novo objavljamo.
V	št. 208. »Radničkih Novin« od 1. septembra t. 1. je izšel članek pod naslovom: Inkvizicija v vojašnicah. Tn se je navajalo, da je kruh črviv, hrana slabša kakor pominje za svinje, da vojake gonijo na poljska dela, kakor: kopat, orat; potem da so vojaki zaradi pretepanja s palicami v omedlevico padali, onemeli in oglušili. Nato, da so zveri v negotinski kasarni kaznovale vojake na ta način, da gledajo v solnce po celi dve url, da je po deset vojakov stalo v vodi od 1 ure po polnoči do 7. ure zvečer itd.
Marsikateri meščan je mogoče pomislil, ko je bral zgoraj citirana zverinstva: četudi je od komunistov, vendar je pretirano. Da bi uničili to zablodo, ki se nahaja celo v vrstah naših simpatizerjev, konštatiramo za sedaj to;
Anketa, ki smo jo mi zahtevali,, sestoječa iz dveh odposlancev je pričela spraševati vojake v negotinski kasarni v petek 17. septembra t. I. dopoldne in je delala celi dan. Vojaki, ki so bili v civilu rudarski delavci, po večini iz Slovenije, se niso bali nikognr, pa tudi ne bodočih kazni, mučenja in pretepanja, temveč so potrdili vse zgoraj navedeno in so postavili na laž trditev »Radničkih Novin«, daje bil kruh črviv, stem, da so anketi prinesli pečen hlebec in v njem pečeno miš! Dalje se je dognalo, da silijo vojake, da pljujejo drug drugemu v obraz, da so po štiri in ne po dve url gledali v solnce v največji vročini in pripeki.
Poleg vsega tega pa utrjujejo ljubezen med njimi na ta način, da jih imenujejo »Švabe«. Tisti, ki so jih avstrofobi imenovali slovanofile in so zaradi tega trpeli, jih sedaj razni srbo-fobi imenujejo Švabe in zopet zaradi tega trpe!
Ko je anketa dokončala delo in odpotovala, je bilo pričakovati, da bo režim v tej garniziji bolj človeški. Na-
Zinovjeva govor v Halle.
300.000 naših članoy (Konec.) na fronti, ki so najhrabrejši bojevniki, ^udi strankini člani v ozadju so dolgega Požrtvovalnega dela popolnoma izčrpani. Moj govor ni nič slabega, temveč le ^okaz naše samokritike. Je to moskovski diktat? Kje je desni voditelj R- S. S. N., ki bi hotel isto povedati 0 svoji stranki? Mi smo doživeli bankrot. Želim vam, da bi tudi vi doživeli *Hk bankrot — nebankrot. Sodružica ^feitscheidt objasnjuje našo kritiko s da gre boljševikom slabo in da Potrebujejo pomoči nemških jdelavcev. Mi vam kličemo:
Ne pomagajte nam, temveč sebi!
Wio po sebi se razume, da mi posujemo vaše pomoči, toda najtežje k že prestano. Zinovjev govori na to 0 Pogojih. Postavlja vprašanje: Čemu Postavljamo sploh pogoje? Prej smo
bili mnenja, kolikor več, tolikor boljše. Toda prišla je vojska, velike krize v internacijonalnem delavskem gibanju, velika zmešnjava in sedaj so se morali postaviti ti pogoji. To je prvi pogoj, ki pravi, da se mora propaganda vršiti popolnoma v komunističnem smislu. Ravno tukaj pa se je tudi govorilo o zakritih komunistih. Naj to pač pomeni da hočete vi'biti le odkriti komunisti? Nel VI nočete biti niti odkriti niti zakriti komunisti.
Praktični [poskus je pokazal, da so ti pogoji opravičeni, ki so zahtevali od vsakega, da pokaže barvo. Poostrenih pogojev niso [sklenili ruski komunisti, temveč druge komun, stranke. In ta strankin .kongres je dokaz zato, da je imel Bordiga prav, ker je formuliral 21. točko. Vi govorite o^slučajni večini. .Morali bi raje govoriti o pomembni, slučajni manjšini. Čast je za nemški delavski razred, da je on prvi izvršil ločitev.
lzvrševalni odbor mu je naložil, da
mi tisti del strankinega dneva, ki je nasprotnik pogojev, jasno formulira, kaj odklanja v pogojih, katere razlike ga ločijo od komunistov in pod katerimi pogoji je pripravljen, vstopiti v internacionalo. Dolžnost izvrševalnega od bora je, da se vsepovsod pogaja.
Moskovski diktat.
V	moskovskem izvrševalnem odboru je pet zastopnikov K. S. R. in šestnajst -zastopnikov drugih strank. Mi bomo veseli, če bi se sedež izvrševalnega odbora preselil v katero drugo deželo. Zinovjev odklanja očitke o šču-vanju komunistov, na vojsko Internacionala dela ni mogoča brez centralizacije in skupnega delovanja. Vprašali so [tako: Ali naj umre N. S. S. N.? Ne, ona naj ne umre, ona naj izloči nekomunistične elemente, postane naj komunistična stranka. Mi smo se tudi nekoč imenovali socijal-demokratična delavska stranka Rusije, sedaj se imenujemo komunistična stranka. Smo mi umrli?
Pravimo vam, da morate ti k Le-viju. Ali vas straši ime komunistična stranka Nemčije? Ime stranke, ki stajo ustanovila Liebknecht In Luxemburg? Za Nemčijo je združitev vseh komunističnih elementov iz K. S. N., leve N. S. S. N. in tudi K. D. S. N. je neob-hodna nujnost. Zinovjev zaključuje : »Živela enotna komunistična stranka Nemčije, žive'a naša komunistična internacijonala I«
Nakmnogih mestih njegovega govora so ga pretrgala viharna odobravanja in ugovarjanja desničarjev. Po govoru več minut trajajoče pritrjevanje na levici in tribunah. Zbrani vstanejo in zapojo internacijonaio.
Op. Ta govor je govoril sodrug Zinovjev, predsednik Komunistične Internacionale na kongresu Neodvisne Soci-jaldemokratične Stranke Nemčije, ki je z */, večino sklenila brezpogojni vstop v Tretjo Internacijonaio:)
sprotno, poslabšal se je in se vsaki dan slabša.
Prepovedano!
Eden od oficirjev, neki Jova, bivši malar iz Požarevca, je drugi dan po odhodu anketne komisije, ko je postrojil vojake, ukazal, da stopijo naprej, kateri so komunisti. V veliko osuplost njego-v h in drugih oficirjev vsi postrojeni vojaki izstopijo naprej in izjavijo, da so vsi komunisti. Cilj tega izzivanja je očividen, tendenca njegova je, da se lahko obtožijo in postavijo pred sodišče nedolžni vojaki.
Na dopust pustijo samo bogatejše vojake in svoje ljubljenčke, pa tudi ti morajo, čeprav so vojaki, plačati polovično karto.
Vojakov iz Slovenije, pa tudi Bosancev, ne pustijo v mesto, če pa katerega puste, pošljejo za njim vohune, da bi jo ne zavil h kakemu sodrugu komunistu v mestu, toda v garniziji je sicer že po naredbi javljeno, da vojaki ne smejo obiskovati gostilne »Hajduk Veljko«, kjer je nastanjena komunistična organizacija in delavska čitalnica.
Prepovedano!
Argus.
»Demokratične" volitve.
Meščanski volilni aparat je na delu, mobiliziral je vse. Nabrani fondi se razlivajo po deželi. Tiskarne pripravljajo letake, s katerimi bodo meščanske stranke preplavljale deželo. Lepe obljube, sladke besede — lovile bodo ljudske mase, neprebujene bodo ulovili, ali prebujene bodo šle tja, kamor spadajo v revolucijonarno komunistično stranko. Mobilizirali so urade, ki delajo povsodi v roke meščanskim strankam. Notranje ministrstvo se je spremenilo v veliko volilno pisarno. Posebno intenzivno je delo demokratov, ki so razpredli svoje mreže po celi državi. V Sloveniji so vrgli med ljudstvo geslo proti klerikalizmu in delujejo zlasti potom samostojne kmečke stranke, ki jo povsodi podpirajo. Obe stranki bodeta sicer postavili lastno listo, ali to le na videz.
V	resnici bodo osredotočili svojo agitacijo p*tom agentov na deželi okoli samostojne. Ozke vezi med demokrati in samostojneži se bo pokazala tudi v kvalificiranih mandatih.
Da bo ves meščanski volilni aparat na nogah, o tem ni bilo nobenega dvoma. Naša naloga je, da pokažemo širokim masam delavnega ljudstva, kako izgledajo volitve, ki jih vodi meščanstvo, da pokažemo zlasti, kako izgleda meščanska demokracija, za katero se tako zavzemajo socijalni demokratje, pri volitvah. In naša naloga je tudi, da pazno zasledujemo vse volilne poteze meščanskih strank, da jih proletarijat spozna.
Danes nas zanima predvsem volilni zakon, v kolikor se nanaša na reklamacijsko postopanje, Buržoazija je mesece in mesece odlašala z volitvami, ali v zadnjem času se ji je pričelo čudovito muditi z volitvami. Da to ni bilo prostovoljno, o tem pač ni dvoma, kdor pozna našo buržoazijo. V ljudskih ma-
sah je iskati vzroke. Prebujenje prihaja v mase, občinske volitve na Hrvatskem in v Srbiji so to jasno pokazale.
Storili so na hitrico volilni red, ki je prikrojen tako, da mora na tisoče volUcev izgubiti volilno pravico. In to je v interesu buržoazije. Volilci, ki izgube volilno pravico, niso pristaši buržoaznih strank.
Kratki roki za sestavljanje imenikov, kratki roki za reklamacije, 24 urni rok za pritožbo na drugo inštanco, zahteva po raznih dokumentih, dvomljivo besedilo, vse to bo oropalo tisočem volilcev pravico volitve.
V Ljubljani so n. pr. pričeli sestavljati volilnejimenike, še predno so poznali zakon, ,vpisali so le one, ki so bivali vsaj leto dni v mestu. Izpuščeni so vsled tega predvsem delavci. V osmih dnih se naj potem ob takih imenikih izvrše reklamacije! Mudilo se jim je z reklamacijskim rokom. Rekli bodo: »saj ste imeli časa osem dni, da bi bili vse zreklamirali. Tudi mi nismo imeli več časa«. Kapitalisti sede stalno v kraju in se ne selijo kot delavci, ki jih lov za delom žene izkraja v kraj. Zato tudi za meščanske stranke reklamacijska doba ne igra nobene uloge. To je vaš demokratizem.
In kako si to mislijo meščani, da bi mogel delavec tekom 24 ur vložiti pritožbo. Prvič ne pozna zakona in navadno niti časa nima. Saj je dovolj, da je napisano na papirju, da se lahko pritoži.
Potem so bili v občinah na deželi razgrnjeni volilni imeniki ob takih urah, ko so bili delavci na delu. Kako naj delavec reklamira, če niti prilike nima, da bi pogledal v volilni imenik 1
Kakšni križi in težave so bili z dokumenti. V zakonu nikjer ni povedano, kaj se smatra za javno listino, vsled^česar je moglo sodišče po svojem presojati, kaj smatra za javno listino. Koliko jih je bilo, ki so radi tega izgubili volilno pravico!
Ves zakon je tako kompliciran in zverižen, da ga oblasti najrazličneje razlagajo, niti oblasti s svojimi juristi si niso na jasnem. Kako se naj potem spozna delavec.
Opozoriti moramo ob tej priliki zlasti na naslednji primer:
Dočim se je postavilo mariborsko okrožno sodišče na stališče, da ima volilno pravico samo tisti, ki je bival do razglasa volilnega reda vsaj šest mesecev v ob!fin, se je ljubljansko sodišče postavilo na čisto drugo stališče. Sklenilo je, da ima vsak volilno pravico, ki je bival dne 6. septembra v občini ne oziraje se na dobo bivanja. Seveda tega niso nikjer objavili, ampak se je izvedelo samo pod roko in to v času, ko je bil že skoro kpnec reklamacijske dobe.
Neverjetno se je dalje zlorabljala določba, da Nemci nimajo volilne pravice.
Ali hočemo še naštevati — mislim, da je dovolj.
Naj živi meščanska demokracija!
______________________■	V.
Duševni delavci in komunizem.
V očeh kapitalista človeško delo ni prvovrstna sila, iz katere izvira vsaka kultura, ni izvor, ki naj zadovolji potrebe delavnega človeštva. Kapitalizem ceni človeško delo toliko, kolikor ga more izrabljati, kolikor povečuje bogastva bogatašev. Človeško delo, ki ne izvršuje te funkcije, nima mesta v sistemu kapitalizma, to delo je »odveč« in »neekonomično«. Ta ocena človeškega dela od strani kapitalizma se najbolj vidi pri fizičnih delavcih. Ko so te pritegnili v kapitalistični sistem, je to imelo
za posledico največjo bedo in stalno ne-sigurnost eksistence. Mehanizacija proizvajanja, skrajšanje dela v nekaterih obratih na roko, ki se dajo lahko naučiti, je omogočilo kapitalistom, da postavijo delavcem take pogoje, da se vsaki čas lahko brez škode otresejo delavca. Kapitalist ve, da mu industrijska rezerva da vsaki čas zameno. To pripravno okoliščino kapitalisti izrabljajo v precejšni meri. Zmanjšujejo dnine, podaljšujejo delavni čas do skrajne meje možnosti. Edini cilj, za katerim je hitel kapitalizem, je bila eksploatacija, toda zaradi tega se je pogreznilo na miljone ljudi v siromaštvo in nesrečo. Delo in kultura si ne pomagata drug drugemu v kapitalističnem sistemu, temveč se izključujeta, kolikor je to odvisno od volje posedujočih razredov. Kolikor več so ustvarili delavci, toliko manj so občutili dobrote kulture.
Toda ta dejstva se ne omejujejo samo na ročne delavce. Ta dejstva delujejo tudi na duševne delavce. Tudi ti imajo za kapitaliste samo toliko vrednosti, kolikor jim pomagajo pri izkoriščanju in prinašajo povečanje dobička. Mehanizacija dela, ki napreduje tudi pri duševnih delavcih, daje delodajalcem samo povod, da poslabšajo pogoje za življenje duševnih delavcev. Med njihovo denarno plačo in možnostjo, da se ž njo zadovoljijo najnujnejše potrebe, je razlika vedno večja. Z vsemi sredstvi delujejo delodajalci na to, da plače kolikor mogoče znižajo, da se duševni delavci vse bolj pogrezajo v siromaštvo. Toda duševni delavec je nasproti delodajalcu ne samo v slabšem, temveč mnogokrat v zelo slabšem položaju, kakor ročni delavec. Duševni delavec trpi tudi zaradi pretiravanja cen od stran: kapitalistov. Priskutni oderuh jemlje tudi duševnemu delavcu tisto majhno, kar je v težkem boju za-povišanje plače pridobil od delodajalca.
Zaradi tega pri sedanjih volitvah duševno delavstvo ne more zavzeti nobenega drugega stališča, kakor ga ima revolucijonarno ročno delavstvo. Tudi za duševni proletarijat je mogoč samo en izhod iz bede, v katero ga je pahnil kapitalizem, in ta je: ogorčeni boj proti imujočim razredom in njihovim političnim predstaviteljem, meščanskim strankam.
Duševni delavci morajo, kakor so to napravili ročni delavci, spoznati, da gre samo komunizem po poti uničenja kapitalističnega izrabljanja. Samo komunistična revolucija more osvoboditi ročnega in duševnega delavca kapitalističnih verig. Samo komunizem more napraviti človeško delo za izvor prave kulture za ljudi dela. Samo v komunizmu bo duševno delo služilo človeški družbi. Zmaga komunizma bo uničila kapitalizem in osvobodila duševno delo kapitalističnih okov.
Kako demagoiko falslflclra »lUprej" razredni bo] mednarodnega proletariata.
Odkar je bogati stric iz Amerike g. Kristan glavni urednik »Napreja«, prekaša demagoštvo tega lističa vse bulvarno časopisje iz Amerike. Amerika je tipična zemlja kapitalizma in zemlja, v kateri se proletarijat zastrupljuje z najfnvolnejšimi koruptivnimi metodami, da bi ga tem lažje izkoriščevali ameri-kanski trusti in sindikati. Stric iz Amerike ni zastonj študiral med vojno šolo ameiikanske korupcije. On je to ,:>odlo falsificirauje javnega mišljenja, podtikanja nasprotnikom neresničnih stremljenj, laži in obrekovanja prenesel na rodovitna slovenska tla, kjer bodo med nekdajnimi
šnopsarskimi prijatlji Kristanovci rodila zlato klasje.
Poglejmo en primer! »Naprej« piše:
»Poglejmo v Nemčijo to staro zibelko socialističnega pokreta. Vsi vemo, na kako visoki kulturni stopinji se nahajajo nemški delavci. Oni imajo ogromne organizacije, razpolagajo z bogatimi knjižnicami, na njihovi strani stoji številna strokovno naobražena inteligenca, oni imajo denar, oni imajo stare izkušene parlamentarce in kaj vidimo? Ali zahtevajo oni revolucijo in takojšnjo diktaturo ? Niti od daleč! Oni so mnogo praktičnejši in zato predvid-nejši in ne bomo se motili, če trdimo, da so oni skromnejši in previdnejši v svojih zahtevah ravno vsled svoje visoke izobrazbe in ne zahtevajo druzega kakor obrtne ,‘svete! O kaki diktaturi ni govora!
Tako je tudi na Francoskem in povsod, kjer ima delavstvo za seboj trezno in resno politično šolo in dolgoletno parlamentarno prakso.«
Sedaj pa naj trezno, pametno in resno misleče delavstvo prebere manifest Nemške nezavisne socialdemokratske stranke, ki ima okolo eden miljon članov, ter iz njega vidi, kako mislijo, kako delajo proletarske stranke na Nemškem. Dasi je v francoski socijalistični stranki desno krilo nekaterih voditeljev, vendar celo to desno krilo stoji na principu diktature proletarijata.
Samo notorični renegati in morilci proletarijata kot so Noske in Scheideman in notorični nacijonalni šovinisti kot so Dr. Remer in notorični socijalpatrijotje in renegati kot so Kristani vodijo namesto kapitalistov med delavstvom boj proti ideji proletarske države t. j. proti diktaturi proletarijata.
Nemškim delavcem.
(Manifest neodvisne socijaldemokratske stranke Nemčije.)
Nastopila je doba mednarodne meščanske vojne. Izkoriščevalci celega sveta se združujejo v obrambo svojega sveta, svoje oblasti, svojega gospodarstva pred vašim naskokom. Njihove bele armade stojijo pripravljene v vseh delih sveta, da z ognjem in mečem, s krvjo in z železom utrdijo impera-listični sistem pohlapčevanja delavnega človeštva. Besni boji divjajo okoli ognjišča socijalne rovolucije, okoli sovjetske Rusije, ogorčen metež se začenja med zasužnjenimi in teptanimi narodi Vzhoda in med evropejskimi impera-lističnimi trinogi. V vseh kapitalističnih deželah stopa proletarijat v gibanje. Poglejte na junaški boj sovjetske Rusije, poglejte napad italijanskih proletarcev na razbojniško gnezdo italijanskega kapitalizma, glejte kako se drami delavski razred Anglije iz otopelosti večih desetletij! Spomnite se junaških bojev finskega in ogrskega proletarijata! Spomnite se žrtev, ki ste jih sami doprinesli in spoznajte svojo zgodovinsko nalogo.
Socijalna revolucija je razbila meje nacijonalne države. Med tem ko se združujejo izkoriščevalci vseh dežel, si podaja roko revolucionarna predstraža internacijonalnega proletarijata čez vse meje. Eden sovražnik, ena fronta, eden cilj! V vseh deželah dvigajo najpogumnejši proletarci bojno zastavo socijalne revolucije, prapor tretje internacionale. Zgodovinska ura svetovne revolucije, nasilnega svetovnega prevrata za osvobojenje človeškega rodu je udarila. Internacijonalna solidarnost revolucionarnega proletarijata postaja dejstvo.
Nemški proletarci, nemške proletarke!
Z radostjo in ponosom ugotavljamo, da je na našem strankinem kongresu,
R d p i i Prspor
Stran 3.
na kongresu neodvisne socijaldemokra-tične stranke Nemčije prvič v zapadni Evropi z na daleč vidne tribune govorila komunistična internacijonala, internacionala dejanja narodom zemlje. Njen klic bo našel mogočen odmev na celem svetu Kongres neodvisne socijaldemo-kratične stranke Nemčije je pristopil k internacijonali dejanja. Naša stranka vstopa v strnjeno fronto najpogumnejših predbojevnikov proletarijata in je s ponosom in bojevitim navdušenjem dala svojo izpoved za svetovno revolucijo. Čas bratovske nesloge 'med najbolj revolucionarnimi elementi nemškega delavskega razreda je minil. Prosta je pot za veliko revolucionarno stranko množic Nemčije, Prožeto z enim duhom, eno voljo in enotno akcijo. Združitev revolucionarnih bojevnikov proletarijata v mogočno komunistično stranko množic v Nemčiji je pred vratmi.
Na vas, delavci in delavke Nemčije, ki ste se do sedaj borili z nami, na vas vse, ki simpatizirate z nami, na vse proletarce, ki trpe isto bedo, 'sto stisko in isti pritisk, se obračamo mi v tej zgodovinski uri. Silna in drzna je naloga, ki jo morate izpolniti, napraviti morate odločilni predor v trdnjavo kapitalističnega sveta, s tem da vržete nemško meščanstvo in zgradite na njegovih razvalinah socijalistično Nemčijo delavnega razreda. Od vas zavisi, da izbojujete največjo zmago svetovne revolucije. Vi ste orodje zgodovine! Vi ste določeni, da se borite v prednjih vrstah svetovnega proletarijata za osvoboditev človeštva!
S tem, da sprejmete boj proti svojim smrtnim sovražnikom v Nemčiji, se bo-r'te za proletarijat celega sveta. Strnite svoje bojne vrste I Spoznajte svoj položaj, spoznajte, da imate samo en izhod: naskok na kapitalizem, socijalna revolucija.
V nepopustnem boju proti draginji, Proti davčni politiki kapitalistične države, v borbi za kontrolo nad produk-cijo, v boju proti brezposelnosti preizkušate vsaki dan svoje moči. Vaše revo!ucijoname akcije, da zaprete pot protirevolucionarnim nameram proti sovjetski Rusiji, izražajo vašo interna-Cjonalno solidarnost. V nepopustnem boju morate strniti svoje vrste. Vež-bajte se v železni revolucionarni disciplini, bodite strnjeni in pripravljeni na boj I
Proč s prokletim kapitalističnim sistemom!
Živela komunistična Internacijonala 1
Živela svetovna revolucija! Živela osvoboditev človeškega rodu!
Halle, 17. oktobra 1920.
Strankin kongres neodvisne socijalistične stranke Nemčije.
Tako torej stoje stvari na Nemškem in o tem gosp. Kristan previdno
molči.
Janko Petakovič:
Mezdno gibanje 12.000 rudarjev v Sloveniji.
V »Rdečem Praporju« smo že opi-sali žalostno stanje 12.000 rudarjev, ki jih je prisililo, da so 7. oktobra Podali premogokopni družbi in deželni vladi v Ljubljani zahteve, po katerih Uaj bi se jim kolikor toliko poboljšal Položaj.
Da pa bi bile te zahteve jasno utemeljene, sem smatral za potrebno Podati sedanji položaj rudarskih mezd, minimum življenskih potrebščin in plač m kolikšna je gospodarska vrednost
posameznega rudarja. To sem razložil podrobno zato, da se nam ne bi očitalo, da so naše zahteve pretirane.
Čeprav sem vse to preciziral, smatram za potrebno se še enkrat na kratko dotakniti vseh teh vprašanj.
Videli smo, da je povprečna plača rudarjeva 47 kron na delavni dan, dočim znašajo njegove potrebe 84 'kron, kar pomeni, da prestrada vsak dan primanjkljaj od 37 kron. Ravno tako sem dognal, da je gospodarska vrednost rudarjeva 200 kron na dan, za kar pa dobi povprečno samo 47 kron, torej ostane podjetju od vsakega rudarja bruto 153 kron za vsak delavni dan. Lahko se reče, da podjetje vzame od tega, kar pridela rudarjeva delavna moč, tri dele, dočim ostane rudarju samo en del. Kako je to resnično, se vidi iz tega, da delavec s	7	družinskimi	člani ne dobi
dnevno	za	hrano več	na osebo	kot
7.20 K. Ali je to življenje, ali se s tem da opravljati tako težko in naporno delo? Ne! Tako majhna in mizerna nagrada ogroža ne samo življenje rudarjev, ampak tudi nadaijno produkcijo premoga.
Če delavec nima dobrih življenskih pogojev, mu pomanjkanje izpodkopuje zdravje	in	mu jemlje	sposobnost	za
intenzivuo delo, zlasti pa rudarskim delavcem. Lahko se po pravici reče, da je	največji vzrok	prenizke 'p	r o-
dukcije premoga sedanje slabe plače rudarjev. Toda delničarjem rudnikov ni ležeče na posledicah nizke produkcije, gre se jim samo za dobiček. Zaradi tega dobička, zaradi nekaj milijonov kron na mesec so ti ljudje postavili na kocko obstoj 12.000 rudarjev s 40.000 člani družine, kakor tudi celokupno produkcijo premoga.
Današnje rudarske mezde ubijajo intenzivnost in energijo za delo. Posledice zverinskega izrabljanja, ki ga uganjajo delničarji z rudarji, se vidijo iz sledečega:
O. Skubic kot zastopnik podjetja pravi: en delavec s 5 člani družine dobi plače na delavni dan 75 kron. Dobro! Če se to razdeli na 30 dni, potem pride na dan 55 kron, dočim potrebuje rudar s 5 člani družine 190 K dnevno. Primanjkljaj znaša 135 kron. To se nadomesti z lakoto. To potrjujejo številke iz ust samega gosp. Skubica. Ali je treba še boljšega dokaza, v kakšnem peklu živijo rudarji.
Čeprav je jasna pravičnost naših zahtev in zverinstvo podjetniškega izrabljanja, vendar v tem važnem in resnem vprašanju
drž! vlada s podjetniki.
Deželna vlada, poklicana, da gre na roko zahtevam, je s celim svojim dosedanjim obnašanjem branila izkoriščevalce na škodo, izrabljanim. Na prvi seji dne 20. oktobra se je vlada trudila na podlagi nekih zastarelih knjig i dokazati, da so plače rudarjev enake njihovim potrebam. Med tem časom pa so bila poslana, gotovo po njeni naredbi, orožniška pojačanja v vse rudarske revirje brez dvoma zato, da se potom bajonetov prepričajo lačni rudarji, da jim gre dobro. Na drugi seji dne 22. oktobra je vlada poklicala vse modrijane svojega aparata, da najdejo izhod temu težkemu vprašanju, t. j. da rešijo zadevo tako, da volk bode sit, ovce pa cele.
Gospodje so govorili, da- je treba rudarjem zagotoviti minimum eksistence, dobiček pa mora zopet ostati enak. G. Skub c je zavijal številke tako, da se je povzpel do trditve, da imajo rudarji več, kakor zahtevajo. Zakaj pa torej, gospodje, nočete izpolniti teh zahtev?
Na seji od 25. X. je dr. Majer izjavH da je za prehrano rudarja dovolj 19 kron na d a ji. Potem so gospodje rekli, da rudarji niso vajeni jesti mesa in da jim ni potrebna duševna hrana.-Rekli so tudi da so rudarji navajeni samotna krompir, fižol in repo. Gospodje brez dvoma mislijo, da niso rudarji nič drugega kakor 'živina. Dočim so delavski delegati zastopali stališče, da mora rudar imeti celc hrano kulturnega človeka, so gospodje iz vlade stali na nasprotnem stališču. Cela diskusija, ki je trajala 4 ure ni pripeljala do pozitivnega rezultata, t. j. do ugotovitve eksistenčnega minimuma, ker je g. Skubic branil dokaz dr. Majerja in izkazalo se je, da se tem gospodom nikakor ne gre za kakovost hrane, ampak za visokost fdobička podjetnikov. Ne gre se za življenje 12.000 rudarjev in njihovih družin, ampak za bajeslovne profite podjetja.
(Konec prihodnjič).
Spoštujem!
Imenovali so jo uredbo o delu in redu, in ker narod ne mara niti za delo niti za red, se je ogorčeno dvignil proti uredbi!
In potem ko so jo prekrščevali v uredbo »o svobodi dela«, »o osiguranju javne varnosti in reda«, so se ministri nazadnje spomnili, da jo prekrstijo v uredbo o spoštovanju države.
Ideja je bila genijalna.
Delovanje je bilo sijajno, poražujoče.
Dvignjene pesti so zatrepetale, fso omahnile in namesto čvrste in grozeče pesti je ljudstvo pritisnilo onemoglo pest na prsi in je pripognilo hrbet. Iz vseh ust slišim tihi, mrtvaški šepet, molitev:
Država, jaz te spoštujem!
Spoštujem tvoje vzgledno državno edinstvo, ki ga sestavljajo avstrijski, madžarski in turški zakoni in tvoje izvanredno vzorno narodno edinstvo, kije sestavljeno iz podpihovanja plemenskega sovraštva;
Spoštujem tvojo zmešnjavo in kaos, o država, kajti iz kaosa se je rodil svet;
Spoštujem tvojo vlado, toda ne vem več, koga naj v vladi bolj spoštujem: ali Vesniča goljufa, ali Vesniča kvartopirca, ali akcijonarje subotiške klavnice, ali zastrupljevalce s cijankali-jem, ali demokratskega uredbodajalca bankirja in večmiljonarja Draškoviča ali po vrsti vse druge trgovce;
Spoštujem Narodno Predstavništvo, kakoršnega še nikoli nismo imeli in ga ni imela še nobena država, odkar so države in narodi;
Spoštujem policijo, ki izvršuje nasilja in policaje, ki so se kot arestantje izučili za policijske uradnike.
Spoštujem tvoje vojne komande, kjer sedijo Rusi, nemški špijoni;
Spoštujem tvoje kasarne, kjer pretepajo vojake;
Spoštujem z eno ,besedo vse, kar je v tebi in kar od tebe prihaja, o država, ker vem, da tako ne boš dolgo vozila! Amen 1
(Iz »Rad. Novin« in »Nov. Sveta«.)
29. oktober.
»Narodni« praznik je obhajala zadnji petek slovenska buržoazija — praznik osvobojenja. Meščanski listi so prinašali uvodne članke, spominjajoče se pomena 29. X. t. j. dneva, ko je bila Avstrija v poslednjih vzdihljajih.
Dvakrat je že obhajala slovenska buržoazija dan osvobojenja, ali ta proslava je minula brez prazničnega razpoloženja — široke mase delavnega ljudstva so ostale hladne.
Razumljivo je to. Pomen 29. X.
je za slovensko buržoazijo jasen. Ta dan pomeni za njo pričetek oblasti, pomeni, da je zamenjala ulogo s prejšno nemško buržoazijo. Osvobojena je bila in stopila je na njeno mesto.
Za mase delavnega ljudstva pa 29. X. ne pomeni osvobojenje, ta dan pomeni samo, da je slovenski proletarijat zamenjal gospodarje. Mesto Nemca, je prišel Slovenec, mesto nemške buržoazije je prišla slovenska. Nesvoboden, tlačen in izkoriščan je bil slovenski proletarijat v Avstriji, nič dru--gači ni danes.
29.	X. pomeni za proletarijat samo eno stopnjo k osvobojenju. Nacijonalno osvobojenje je ustvarilo podlago za razredni boj med slovensko buržoazijo in slovenskim proletarijatom. Nemški im-perijalizem je ta boj zaviral, široke mase niso imele jasnega pogleda, ker jim ga je zatemnjaval nacijonalizem, ki je potiskal v ozadje socijalne boje. Samo v tem je pomen 29. X. za slovenski proletarijat.
Iz Komunistične Slovenije.
Zabukovca. Zločinski atentat na delavstvo premogokopa v Zabukovci. — Marsikdo od cenjenih bralcev se bode čudil in mislil, da ni mogoče dandanes rudarjev brez dela in jela postaviti na cesto, kakor se je zgodilo pri nas v Zabukovci. Odpustilo se je 15. oktobra 50 in 30. oktobra se namerava odpustiti še 50 delavcev.
Spretni gospodje okrog »Unije«: Čobali, Tokani in drugi funkcijonarji so natančno vedeli že lansko leto za ta napad na delavstvo. Interveniralo se je na »Uniji« rudarjev v Zagorju, da se pošljejo v Zabukovco strokovnjaki, da se pregleda stanje tukajšnega rudnika. A Čobal nas je kratkomalo zavrnil, češ da Jugoslavija nima temu primernih strokovnjakov. Ko je deputacija socialdemokratske stranke, katere se je udeležil g. Tokan, intervenirala na Osrednjem uradu, so celo krivdo vrgli na komuniste, da je štrajk povzročil to nezgodo, da se morajo delavci odpustiti, izgovarjali so se, da izgubi rudnik, oziroma država, tri miljone kron na tri mesece pri produkciji. Pozabili so povedati, da se celo leto v prid razširjanju rudnika ni preskrbelo nič. Pozabil( so omeniti, da se pri rudarjih, ki delajo kot črna živina, ne dela zgube. Zguba je le pri tistih, ki so brez dela.
Torej sedemdnevni štrajk bi naj bil povzročil celo katastrofo, da se vrže 100 delavcev iz dela. Res brihtne reči so nam navedli ti gospodje. Torej je razvidno, da jim je edino štrajk trn v peti, ker je naše edino orožje. Farbali so naše -rudarje tudi s tremi miljoni kron, ko znašajo vsi izdatki za tri mesce en miljon 200.000 K. Lepo so nabriti socijalne demokrate s Tokanom vred, ki ne znajo zračunati, koliko znaša plača na 356 delavcev, povprečno 30 kron na storjeni šiht. Torej so nas zopet lepo potegnili na limanice.
Kakor nam je znano, je rudnik Zabukovca bogat na premogu. Predba-civa se rudarjem, da se rudnik ne ren-tira radi prerpale produkcije. Premog, ki nam kaže glavo, pulijo za lase. Vso krivdo so vrgli na rame komunistov in sedemdnevnega štrajka.
Zahtevamo od ministrstva v Beogradu za šume in rude, ki bi moralo vedeti, kako koprnijo revni kmetje in delavci, da bi se jim dalo na zimo premoga, ker se lačni otroci tresejo od mraza, da poskrbi za to, da se bo rudnik širil, ne pa uničeval. Zahtevamo, da pošlje komisijo, da pregleda stanje rudnika in pokliče stare rudarje, ki dobro poznajo bogastva rudnika na
premogu v Zabukovci. Delavci bi se
morali na delo jemati, ne pa na cesto metati.
Savez rudarskih delavcev podružnice Zabukovca zahteva:
Vsem dalavcem, kateri so se odpustili, se naj da dopust, da se lahko z* nekaj časa brez rudnika prežive.
Vsi kvalificirani rudarji naj se sprejmejo zopet v delo, ali se naj jim delo drugje preskrbi, ali pa se jim da primerna podpora, da se lahko čez simo prežive.
To se naj zgodi, ker ni delavstvo krivo, da so se delavci odpustili, temveč komp. Vodstvo v Zabukovci.
Torej delavci v Zabukovci, pozor. Da nas drugi mesec zopet ne vržejo ven na cesto, oklenimo se čvrsto naše organizacije zveze rud. delavcev Jugoslavije, ki v resnici zastopa naše interese.
Tržič. Sodrugi iz Tržiča nam pišejo: Vsem ljudem mora biti jasno, kako nesramno se laže »Večerni list«, ki piše o »komunističnem shodu v Križah pri Tržiču« in pravi, da sta prišla dva govornika in deset poslušalcev. Ta shod so imeli socijaldemokratje in sedaj ga hočejo nam komunistom naprtiti. Le naj proklinjajo našo stranko, ki bo 28. novembra pokazala svojo moč vsem uničevalcem ljudstva.
Križe pri Tržiču. — Štiri leta so klerikalci oznanjevali svoj krvavi evangelij, pošiljali in blagoslavljali kmete in delavce, naj se morijo med seboj, češ da si bodo na iak način zaslužili sveta nebesa. Zapisali so na svoja bandera: ubijaj svojega bližnjega in pozabili so glavne nauke Kristusove. Bližajo se volitve in oni vabijo z lažmi, obrekovanji svoje ovčice, da oddajo glasove za njihov krvavi evangelij, ki ga oznanjajo, za nove vojaške kredite, za katere glasujejo in bodo glasovali, za ropanje delavcev in kmetov, ki so ga sistematično vršili dve leti, odkar sede na vladi. Ali ljudstvo v Tržiču in okolici pozna te farizeje in pismarje, ki kupčujejo z valutami v Beogradu, prodajajo izvoznice, v cerkvah pa hinavsko govore za blagor ljudstva. Ljudstvo bo 28. novembra glasno in jasno obsodilo velikanske zločine, ki jih je .delala vsa ta klerikalna, liberalna in so-djalpatrijotična gospoda. Korošec, Žerjav, Kristan ne bodo več politično sleparili med našim ljudstvom. Ljudstvo je na delu spoznalo, da so oni samo zastopniki bank, tovarn, veletrgovcev in špekulantov.
Pomaže In razno.
Politični kameleoni ali Golouh je presedlal v »koruzni socijalizem«.
Spreminjanje politične barve radi hipne politične konjukture je tipični znak ma-lomeščana. Vzgledov imamo na Slovenskem več kot dovolj. Ampak tako očevidnega in neznačajnega političnega renegatstva kot je Oolouhovo slovenska politična javnost menda ne pomni.
Ker nimamo prostora, da se bavimo na dolgo in Široko z njegovo osebo, pribijemo samo nekatera dejstva, da se ne bi dali sodrugi, ki Golouha ne poznajo, od njega prevariti in-napeljati.
Na lanskem kongresu stranke v deželnem dvorcu je stal na levici in bil proti ministerijalizmu, kar ga ni motilo, da je nekaj časa pozneje izrazil nekaterim sodrugorri, da je pripravljen prevzeti poverjeništvo.
On je bil eden glavnih razkolnikov stranke, eden od prvih borcev proti koruznemu socijalizmu, kar ga ne moti, da danes zagovarja koruzni socijalizem, da je danes stopil v službo koruznih socijalistov.
Kadar stoji rdeča armada pred Var-
Izdajatelj:
šavo, je navdušen komunist; kadar rdeča armada odstopa, postaja sentimentalen koruzni socijalist.
Še nedavno je sodrugom komunistom zaupno razkril veliko resnico, da je »on« tisti, ki je ustanovil komunistično stranko, da je to »njegova« stranka, da je to »njegov« otrok. Danes je na skrivaj zapustil, to kar je »ustanovil« in potuhnjeno in na skrivaj dela za stranko koruznega socijalizma. Ali ga je omamila koruza, ali so ga omamili dolarji, banka in konsumi — ?
V	zadnjem času je začel pobirati nekake podpise za nekak sporazum med koruznimi socijalisti in med Golouhom. Sodruge opozerjamo, da Golouh ni niti organiziran v Komunistični Stranki in da je njegovo delo podlo rovanje proti enotnosti ljubljanskega zavednega proletarijata.
Golouh je zgrešil svoj poklic. Če bi ostal kot je bil poet delavskega gibanja, bi ga danes proletarijat čital. Politika ni ljubimkanje in proletarijat ni ljubica, iz katere naj bi poetje a la Golouh delali svoje pesniške eksperimente.
Liberalci kapitalisti so v velikih skrbeh; za volitve v konstituanto. Bojijo se za svojo moč in oblast, za krasni položaj, ki ga imajo sedaj, ko morejo brez meja krasti in ropati delavno ljudstvo. Zlasti jih skrbi mogočni napredek Komunistične Stranke Jugoslavije. Da se ne bi delavno ljudstvo združilo celo v svoji revolucionarni Komunistični Stranki, stoji kapitalizem z vsemi svojimi simpatijami na razpolago l^židelavskih strančic, kakor je narodno-socijalna in socijalpatrijotična, samo da se onemogoči sloga delavskega razreda in obdrži oblast kapitala. Žalostni »Naprej« ima čez 50.000 kron deficita vsak mesec in vendar izhaja kot dnevnik, ima pa morda tisoč naročnikov, ki plačajo. Sedaj pa je še »Nova Pravda«, glasilo narodno-soci-jalne strančice, postalo dnevnik — za časa volitev. Kapitalizmu in liberalcem se majejo tla pod nogami, zato išče zaveznike in hlapce na vseh koncih in krajih. In zato je »Nova Pravda« postala dnevnik.
Liberalni in socijalpatrijotični bratci v ob.emu. Naravnost ganljivo je, kako naši demokratje vsepovsrd in ob vsakem času zagovarjajo in hvalijo svoje zaveznike in hlapce socijalpatrijote. Ko so »socijal« - demokratje izdali svoj volilni oklic, ga je »Slovenski Narod« pre-tiskal v precejšnem obsegu in ni rekel žal besedice. Celo rekel in podčrtal je, da so socijalni demokrati za pametno valutno rešitev itd. Edino, kar jim je v očetovskem tonu očital, je bilo to - le: ne govorite o republiki, ko vemo, da nimate nič proti monarhiji. Vi pravite, da ste za republiko za to, da bi nalovili kaj glasov pri volitvah. To vam tu'di mi želimo. Ali če boste govorili preveč o republiki, bo vtegnilo ljudstvo stvar za resno vzeti, česar pa vi gotovo ne želite.
»Slov. Narod« in »Jutro« z navdušenjem prinašata vsak resnični ali laži-uspeh socijalpatrijotov v inozemstvu, vedoč, da je to v korist kapitalistom. Zadnjič je »Slov. Narod« opozarjal naše socijalpatrijote, naj vendar store svojo špijonsko in denuncijantsko dolžnost in puste zapreti sodruga Nachtigala v Mariboru. »Slov. Narod« dobro ve, da se je obrril na pravi naslov; isto je, če se obrneš na naše socijalpatrijote ali pa na državno pravdništvo in na policijsko ekspozituro.
Sedaj pa se »Jutro« v svoji petkovi številki milo joka radi poloma naših socijalpatrijotov na Štajerskem. Imenuje
jih »zmerne, še narodno čuteče socijalne demokrate«.
Res ganljiva je ta prisrčna ljubezen med demokrati, zastopniki kapitalizma, in socijalnimi demokrati, »zastopniki delavstva«.
Zastonj se vesele! Razni meščanski listi, mad njimi »naprej« in »Večerni list«, so z velikim navdušenjem zabeležili pojavo manifesta takoimeno-vane »marksistične opozicije« v Srbiji. To je razumljivo: buržoaziji je jako simpatično in koristno vsako gibanje, ki bi hotelo razdvajati komunistične vrste. Zlasti sedaj, ko stojimo pred volitvami v konstituanto. Ali njihovo veselje je zastonj. »Radničke Novine« odločno dementirajo vest meščanskih listov, da so se štiri organizacije v Belgradu priključile centfumašem. Proletarijat v Srbiji in v celi Jugoslaviji je in bo držal vstrajno enotnost revolucijonarnega proletarskega fronta.
Ruski beli gardisti v Jugoslaviji. Neki tukajšni dnevnik je prinesel zadnje dni vest iz Beograda o temni aferi ruskih beguncev, tičoč se poneverbe pol miljona dinarjev. Znane so nam sicer razmere teh beguncev, vemo, iz katerega vira prihajajo podpore tem ljudem, ki bi prav iahko ostali v svoji domovini, ako bi hoteli doma delati, pa jim menda težka vest iz Kolčakove, Judeničeve in Djenikine dobe tega ne pripušča. Jasno je, kaj gotovi krogi s sprejemom in naselitvijo teh beguncev nameravajo. S tem vprašanjem se bomo še pečali, za danes opozorimo, da nekateri teh beguncev naravnost izzivajo k temu, da	se to	vprašanje	načne.	Tako se na
pr.	hvali	po Ljubljani neki	baron Cho-
ribut Daškevič, baje bivši minister, da je	pustil	toliko in	toliko	boljševikov
pobesiti. Gospoda beli gardisti, pri nas ni polja za pobešanje, ako vas pa po tem skomina, tedaj je bolje, da poskusite, ako vas mika in imate poguma, to	še jedenkrat v	vaši domovini. Mi
hočemo mir in red, za ruski beli teror se pa zahvaljujemo.
Iz stranke.
Vsem organizacijam K. S. J.
7.	novembra t. I. bo trlletnica ruske Komune. Ta dan bo 3 leta, odkar se Je EzvrSlla slavna In zmagovita boljSeviška revolucija v Rusiji
Centralni Izvrševalni Odbor KSJ. je sklenil, da se ta dan, ko se je iz junaSkih naporov in irtev revolucionarnih ruskih delavcev, kmetov in vojakov, vzdignila prva svetovna delavska in kmečka država, Sovjetska Rusija, praznuje na vreden način.
Zato naj vse na£e organizacije praznujejo 7. november, kot trilet-nico ruske Komune, s shodi, konferencami, predavanji i. t. d, — po lokalnih razmerah.
Centralni IzvrS. Odbor KSJ.
MeMiti preslei
Nova zmaga Komunistične Stranke v Srbiji.
Kumanovo, 25. okt. Pri ponovnih občinskih volitvah smo zmagali z 200 glasovi večine nad združenimi radikalci in demokrati. Pri prvih volitvah je dobila komunistična lista 720 glasov in obe meščanski skupini 781 glasov. Sedaj smo zmagali nad meščansko koalicijo z 200 glasovi večine.
Živelo rdeče komunistično Kumanovo!
Revolucionarno gibanje v francoski mornarici.
Pariz, 23. okt. Sodišče v Havru je obsodilo štiri mornarje iz posadke »Me-nasa«, ki so se vprli v nekem angleškem pristanišču, na ječo od 1 meseca do 1 leta. Drugi mornarji so dobili raz-
lične kazoi. V znak protesta proti obsodbi so mornarji v Havru in Marseillu ;■ sklenili enodnevno stavko.
Kongres meksikanskih komunistov.
V	Meksiku City se je vršil kongres j meksikanskih komunistov. Zastopane so bile skupine provinc Meksika, Pu-eblo, Vera Cruz, Jukatan in Tamaslipas.
Vstop uragvajsklh socijalistov v III. Internacionalo
Montevideo, 25. oktobra. Na soci-jalističnem kongresu, ki se je tu vršil, je bil z */« večino sprejet predlog za vstop v IH. Internacijonalo.
Rudarski štrajk v Angliji.
Lendon. Izvrševalni odbor je stopil v pogajanja z vlado. Prišlo je do sporazuma, po katerem se rudarjem zvišajo plače. Rudarji pa se obvežejo na povišanje produkcije.
Zmagovita rdeča Sibirija.
Moskva, 23, okt. Zavzeli smo Čito, poslednje veliko mesto sibirskih kontra-revolncijonarjev. Semjonov je j^obegnil aeroplanu.
Politična šola § LMsnt.
se otvorš v g trtek, dne 4. novembra ob 7, S. uri zvečer v Delavskem domu, Turjaški trg 2. Precšava! bode s. Lemei. Vpisovanje pri prvi url. Opozarjamo sodruge, da se poli i«* ne Sole udeleže in se pravočasno oglasijo.
Seznam i danih podpor od 5. maja do 21. oktobra t. I.
Škofjaloka: Franko Ter. 1700 K, Ko- 1 vač Ant. 500 K. - Tržič: Bader Fr. 1500 K,
Mezek Iv. 200 K. — Kranj: Eržen Fr. 900 K,
Pirc Libert 2600 K, Smuk Val. 2100 K, Eržen Iv. 1700 K, Soklič Iv. 400 K, Karlin Rud.
200 K, Okorn Fr. K- 300 K, Kozjek 200 K,
Poljšak 1010 K- — Nomenj: Selan 300 K, Andolšek 300 K, Polak 200 K, Cerar 200 K,
Zupanc 100 K, Jurgec Karl 200 K. — Jesenice: Čuk Iv. 800 K, Mlakar Jos. 1400 K,
Smolej Albert 200 K, Rajšp Ern. 200 K, Kolman Val. 200 K, Hartnig Ferd. 600 K, Eiselt Rud. 200 K, Rajšp Fr. 400 K, Malej Fr. 600 K- — Javornik: Žumer Jak. 450 K. — Žirovnica: "Lakota Jos. 400 K, Prešern Jos. 620 K, Štravs Karl 200 K. — Kranj: Pisovec Fr. 200 K- —
Litija: Šinkovec Marija 800 K. — Celje:
Umek Jos. 240 K, Oroselj Vink. 300 K. — Hrastnik: Gumzej Alojz 300K. — Ljubljana:
Žorga M. 1200 K, Žorga Iv. 580 K, Perdan Fr. 1500 K, Žlender Jos. 1600 K, Rojc Jos.
1050 K, Makuc Iv. 1260 K, Mirtič Jos. 1000 K.
Leban Pet. 500 K, Čepetnik Fr. 900 K, Brus /Vink. 800 K, Pangerc Amal. 1900 K, Hacin Fr. K. 1600 K, Pirnat Val. 800 K, Valič. Iv.
1300 K, Šolar Leopold 700 K, Kuhar Ivana 1400 K, Spreitzer Stan. 500 K, Založnik lv.
1400 K, Židan Ant. 1000 K, Stranšček Fr.
850 K, Sagadin Marija 1200 K, Sterle Marija 1500 K, Verhunc Pet. 1600 K, Somrak Leop.
300 K, Ladiha Ed. 600 K, Pristovnik Jos.
200 K, Kastelic Ern. 300 K, Kavčnik Jos.
1000 K, Štembai Ig. 1200 K, Kranjc Jakob 1150 K, Ribič Raf. 1160 K, Jagodic Iv. 600 K.
Košir Fr. 1550 fc, Glavan Hinko 200 K, Hočevar Marija (pogrebni stroški) 220 K, Gorenc 4 Josepa 1300 K, Schaubach Jos. 700 K, Rebolj Ant. 500 K. — Novomesto: Muhar Jos.
300 K, Šepetave Jos. 500 K, Ulčar Alojz, Ljublj.,800 K, Fabjan Rud., Zabukovec 200 K, — Garnizijski zapor Ljublj. (prehrana sodru-gov 679'60 K, šest sodrugov prehrana, žrtve stavke iz Srbije, 634‘90 K. Papir in blagajniška knjiga 177 K, dve pošiljatve podpor v Nomenj 720 K. Odpuščeni železničarji v Tržiču po sod. Baderju 130 K. Naknadno Električni tok veselice za žrtve 100 K. Za 12 sodr. podpora prevzel sodr. Pečnik Jcs. za Zldanmost 2400 K. Sodr. Pečnik Jos. za glasbeno društvo Zidanmost 600 K. Za 14 sodr. podpora prevzel sodr. Rinaldo Rob. za Trbovlje 3600 K, za 2 sodr. podpora prevzel sodr. Nachtigall za Maribor 1000 K. Delegacija pregled računov od veselice dne 26. avgusta t. 1., sodr. Nachtigal, Maribor, sodr. Eržen Iv., Kranj, sodr. Pečnik Jos. Zidanmost in sodr. Rinaldo Rob., Trbovlje, skupaj 510 K. Podpora za sodr. v Velenje prevzel sodr. Raspotnik 800 K. Podpora za sodr. v Velenje prevzel sodr. Kompoš 6^0 K. Naknadno za voznika desk za veselice 122 K. Najemnine sobe, pospravljanje iste, in pisarniški stroški ves čas poslovanja 820 K 64 v.	|
Skupaj 74.236 K 79 v.	Odbor.
Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. ~ Lastnik: Komunistična Strank« Jugoslavije. - Odgovorni urednik Rajko Osterc. - Tisk tiskarne M. Hrovati* v Ljubljani
■m
   ■ .  - -