Čeprav pravi star slovenski pregovor, da ima marec rep zavit in je to letos tudi dokazal, ko nam je pred tednom postregel s snegom, je te dni s koledarsko prišla k nam tudi prava pomlad in prinesla s sabo prvo spomladansko cvetje. - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 23 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCIA STIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTV Volitve: odlično Kranj, petek, 23. 3. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A ZA GORENJSKO S sejami občinskih kandidacijskih konferenc so po vseh gorenjskih občinah sklenili kandidacijske postopke. Potrdili so predloge kandidatov za vodilne funkcije ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razpravljali o kandidatih za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, o možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ, o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor skupščine Slovenije, o predlogih za vodilne funkcije v skupščini Slovenije in skupščinah •samoupravnih interesnih skupnosti v republiki, skupščini SFRJ ter o možnih kandidatih za člane predsedstva SRS. Obenem so izvolili tudi delegate za drugo sejo republiške kandidacijske konference. Na sejah občinskih kandidacijskih konferenc so temeljito ocenili tudi potek in rezultat volitev po gorenjskih občinah.Volilna udeležba je bila P°v'sod izredno dobra, najboljša v Skofji Loki, številno pa so se odzvali predvsem kmetje. Po gorenjskih občinah so ob oceni volitev razpravljali tudi o slabostih in pomanjkljivostih tako pri evidentiranju kandidatov kot pri kandidacijskih post opitih in nazadnje pri volitvah. Na Jesenicah so ugotovili, da je bilo kljub temu, da je bilo več volišč, na nekaterih, ki so bila pretesna, precejšnja gneča, kar je bilo neprijetno in je deloma oviralo nemoten potek volitev in delo volilnih odborov. Le-ti so tako težko temeljito pojasnjevali volivcem sam postopek glasovanja. S podobnimi primeri so c se srečevali tudi v Radovljici, kjer so ugotovili, da bi moralo biti več volišč, nekaj pripomb pa je bilo tudi zaradi glasovnic, ki so bile nekaterim volivcem — glasovnica za kandidate za družbenopolitični zbor — nerazumljive. Tudi v Kranju je bilo nekaj tehničnih slabosti, predvsem pri administrativnih opravilih V Kranju so po sklepu temeljnih kandidacijskih konferenc in na občinski kandidacijski konferenci potrdili za kandidata za predsednika družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine Francija Puharja-Acija, v trži-ški občini pa so med kandidati potrdili kandidaturo Antona Ju rje v-čiča za predsednika zbora združenega dela občinske skupščine, kandidaturo Karla Pečnika za predsednika zbora krajevnih skupnosti in Lovra Cera rja za predsednika družbenopolitičnega zbora. Se največ težav s kandidati pa imajo v Škofji Loki, kjer na volitvah na odprti listi, kandidat za predsednika občinske skupščine ni bil izvoljen. Zato so se na občinski kandidacijski konferenci domenili, da predlagajo prvi seji občinske skupščine, da sprejme kandidaturo Zdravka Krvina. direktorja Kliničnega centra v Ljubljani. Ce Zdravko Krvina, ki je na kandidatni listi škofjeloške delegacije za zbor krajevnih skupnosti dobil največ glasov, kandidature ne bo sprejel, bodo kandidacijsko konferenco morali ponoviti. Brušenje spoznanj Ničesar ne moremo prehiteti, še najmanj pa procesa oblikovanja samoupravljavske zavesti. Ob silni zagnanosti in resnični obremenjenosti, ki je spremljala sprejemanje samoupravnih aktov konec lanskega in v začetku letošnjega leta, so pač ponekod spregledali jasno dejstvo, da s papirji, če smo rekli A, nismo rekli tudi Ž v procesu uveljavljanju delavca kot resničnega gospodarja nad dohodkom svoje temeljne organizacije. Ce pa Pravimo proces, je seveda gotovo, da samoupravi javska zavest ne dozoreva od danes do jutri, da jo ovira pri tem tudi še cela vrsta pomanjkljivosti in zavor. Ena teh zavor, ob kateri si sedaj marsikje brusijo svoja spoznanja, je prav gotovo obveščanje delavca. Čeprav pravimo, da imamo tovarniška glasila in zraven še verjetno dodatne in občasne ciklostirane informacije ter ,druge oblike, ki v nekaterih sredinah mejijo že kar na poplavo informacij - kar pa je prav tako slabo kot premalo informacij — ni razlogov za zadovoljstvo. Če je obveščenosti premalo, ne vedo delavci nič, kar jih zanima, če je informacij preveč, so neselekcionirane, navadno se nerazumljivo pisane, kar tudi pove toliko ali malo več kot nič. Ce pa se temu pridruži še tak odnos do obveščanja, češ, saj ni časa, raje delajmo, kot da bi zapravljali čas z dogovarjanjem, ce odpoveduje na celi črti komuniciranje med družbenopolitičnimi organizacijami, vodstvenimi strukturami in delavci, potem *e vedno ostajamo na tistem odnosu, za katerega mislimo, da smo ga že prerasli — marsikje so ga prav gotovo - »mi spodaj« in »vi zgoraj«. Ob takem je lahko le še korak do malodušja, nezaupanja, nezadovoljstva, nerazumevanja; nastane dialog, za katerega kasneje lahko le ugotavljamo, da bi bil lahko druga- x_ _ . . . > ____:___i:____u*: au:_____......_ ■ i:__■ . • Nasploh so bile ocene dovolj kritične, kljub zelo ugodnim volilnim rezultatom. Na Gorenjskem je volilo 92 odstotkov volilnih upravičencev, ki so po uspelih postopkih evidentiranja in kandidacijskih postopkov potrdili delegacije in delegate, prek katerih bodo v naslednjem ob dobju uresničevali svoje inte rese. Posebna pohvala, ki jo izrekajo občinske konference SZDL pa nedvomno pripada številnim aktivistom, članom volilnih odborov in komisij, ki so s svojim delom na voliščih v krajevnih skupnostih in tudi v organizacijah združenega dela poskrbeli za pravilnost glasovanja, za nemoten potek in tudi za odličen rezultat volitev. I). S Jubilej revolucionarnega življenja Po rodu Tržičaiika sicei Kranjčanka Marija Peklenik praznuje te tihi svojo 70-letnico. Ob tem pomembnem jubileju so ji v prostorni skupščine občine Kranj pripravili sprejem, na katerem ji je predsednik skupščine občine Tone Volčič izročil odlikovanje predsednika Tita Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Čestitkam jubilant* ki sta se pridružili s knjižnim darilom »40 let na čelu ZKJ« tudi občinski odbor ZZH NOV K rani in organizacija ZB Huje. Najnovejši model pa že v prodaji bogata izbira konfekcije otroške, ženske, moške v veleblagovnici GLOBUS in blagovnici TINA Kranj v neposrednem neformalnem sestanku, v nekaj razumljivih vrsticah zapisnika ali informativnega lista, tisti ključ povezovanja dela in upravljanja nujno potrebnega v procesu osvobajanja dela in človeka, ne pa davek, ki ga neradi plačujemo in ker ga moramo. Pravica do obveščenosti, objektivne in razumljive, ne pa formalne in nerazumljive, je ena ključnih pravic v procesu zorenja naše delavske samoupravljavske zavesti. |, M Marija Peklenikova je znana kra-jevna revolucionarka; /. revolucionarno aktivnostjo je pričela že takoj po preselitvi v Kranj pred drugo F»vetuVJiO vojno,- ko je bila članica avantgardne skupine, ki se je borila za pravice delavcev, bila nekaj časa na Čelu gibanja kranjskih delavcev za socialne pravice ter nudila zatočišče kranjskim organizatorjem revolucionarnega gibanja. Z okupacijo se je revolucionarna pot Marije Peklenikove nadaljevala še intenzivneje. Kot organizatorki oboroženega boja, ki je na svojem domu nudila zatočišče borcem NOB. je bila nekaj časa zaprta v Begunjah, delo pa je nadaljevala med kranjskimi delavkami kot duša ženskega gibanja v OF vse do njenega odhoda v partizane. Tudi po vojni se je vključila v obnovo domovine in bila nekaj časa direktorica tovarne čevljev v Kranju. Ob prebiranju njene biografije ni mogoče mimo vtisa, da je Peklenikova resnično v prizadevanjih za ideje socializma, za pravice delovnega človeka vgradila tudi sebe in s tem seveda prispevala svoj delež k vsemu, kar danes predstavlja našo samoupravno socialistično družbo. Jutri na Planico Jutri, 25. marca, bo pri obeležju padlim partizanom na Planici spominska slovesnost ob 36. obletnici herojske borbe partizanov Selške čete. Slavnostni govornik bo predsednik občinske zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Straži-šča in Žabnice. V nedeljo bo ob 8. uri tradicionalni pohod partizanskih patrulj po poteh Kovta, ob 15. uri pa bodo na stavbi vrtca v Zgornjem Bitnju odkrili spominsko ploščo bratoma Vilfan. Prebivalci krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Dun in Zabnica, ki 27. marca praznujejo svoje krajevne praznike v spomin na te dogodke, vabijo občane, da se slovesnosti udeležijo. Naročnik: M. - zabavno glasbeno prireditev gorenjskega sejma v kranju v Soboto 25.marca programom od 19 do 02 Dobro sodelovanje Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-nović je sprejel češkoslovaškega zunanjega ministra Bohuslava Chnoupeka. Izmenjala sta misli o družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju v obeh državah in sodelovanju med njima ter mednarodnih odnosih. Ugotovila sta, da se odnosi med SFRJ in ČSSR ugodno razvijajo na vseh področjih, še zlasti na gospodarskem, kakor tudi, da sta obe strani pripravljeni in zainteresirani za njihovo nadaljnje izboljšanje in razširitev in, da so zato tudi realne možnosti. Vabilo h kanclerju Zveza slovenskih organizacij in narodni svet koroških Slovencev sta dobila iz pisarne zveznega kanclerja Bruna Kreiskega povabilo na pogovor, ki naj bi se nanašal na načelna vprašanja v zvezi s položajem slovenske manjšine v Avstriji. Srečanje med zveznim kanclerjem in vodstvi obeh osrednjih organizacij bo 3. aprila na Dunaju. Štafeta — simbol naše republike Štafetna palica, ki jo je s pozdravi in čestitkami pred sedniku Titu za 86. rojstni dan v ponedeljek kot prvi ponesel na pot Rahim Mehme-ti, je pripravljena. Idejno jo je oblikoval 24-letni študent 4. letnika prištinske umetnostne akademije Mal Mur-taj, izdelali pa so jo filigrani v prizrenski tovarni Famipa. Narejena je iz zlata, srebra in kristala ter jasno izraža simboliko: iz osmih srebrnih listov se razvija prav toliko zlatih, ki simbolizirajo rast naših republik in pokrajin. Listi se združujejo v zlato cvetno čašo, namesto cvetnih lističev pa se dviga iz cveta 11 srebrnih golobov, ki simbolizirajo mir in napovedujejo 11. kongres ZKJ. Sredi cveta je namesto prašnikov stilizirana rudarska svetilka, izdelana iz Trepčinih kristalov, znamenje kraja, od koder bo štafeta mladosti krenila na pot. Kosovski mladinci bodo štafeto pre dali makedonskim. Povečano število članstva V obdobju med sedmim in osmim kongresom ZKS je bilo med 36211 novimi člani 1571 ponovno sprejetih. Tako se je število ponovno sprejetih ob koncu lanskega leta povečalo na 3934, kar pomeni, da je sedaj med vsemi člani ZK 3,9 odstotka takih, ki so bili ponovno sprejeti. Boljši položaj žensk Konec marca naj bi delegati zveznega zbora skupšči ne SFRJ sprejeli resolucijo o zboljšanju družbenoekonomskega položaja ženske v socialistični družbi. Ta dokument naj bi dal spodbudo za konkretne rešitve na vseh ravneh, od krajevnih do samoupravnih skupnosti do federacije. Kongres ZK Srbije maja Osmi kongres zveze komunistov Srbije bo 29., 30. in 31. maja v Beogradu. Pred sedstvo CK ZK Srbije je obravnavalo osnutek reso lucije za kongres, katere naloga bo opozoriti na probleme v razvoju Srbije in določiti smernice za njihovo odpravljanje. V okviru akcije Tedna komunista v škofjeloški občini so v LTH pripravili razstavo o rasti produktivnosti. Razstavo, ki je uredno lepo in pregledno priprav/jena, si je ogleda/o veliko delavcev in šolarjev. — Foto: 3. Zaplotnik Obvestilo Štab za odpravo posledic potresa pri Skupščini občine Kranj je na seji 20^marca 1978 ugotovil, da nekateri lastniki poškodovanih objektov po potresu 16. julija 1977 niso prijavili nastale škode. Da bo strokovna komisija lahko ugotovila dejansko škodo neprijavljenih poškodovanih objektov, poziva Štab za odpravo posledic potresa vse lastnike poškodovanih objektov, da prijavijo nastalo škodo najkasneje do 15. aprila 1978. Nastalo škodo naj prijavijo lastniki poškodovanih objektov Gradbenemu odboru za odpravo posledic potresa pri pristojni krajevni skupnosti na območju, prizadetem po potresu. Prijave, poslane po 15. aprilu, štab ne bo obravnaval. JESENICE V sredo, 15. marca, je bila v Mojstrani druga seja temeljne kandidacijske konference. Oh izredno dobri udeležbi na novo izvoljenih delegatov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so na seji najprej obravnavali in sprejeli poročilo in oceno volilnih aktivnosti Predsednik krajevne konference SZDL Stanko Lakota je poudaril, da so bile priprave na volitve izredno uspešne, kar se je kasneje potrdilo na nedeljskih volitvah. O poteku samih volitev je kasneje poročal predsednik volilne komisije Vuko Lešnjak. Navzoči so ustanovili tudi vodstva posameznih delegacij, potrdili pa so tudi predlog možnih kandidatov za republiške in zvezne organe. J. K. RADOVLJICA V petek, 24. marca, bo v mali dvorani skupščine občine redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo obravnavali gradiva za sejo občinske skupščine, pripombe z zborov delovnih ljudi in občanov k aneksom samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1978 ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica. ŠKOFJA LOKA V okviru tedna Komunista bodo prihodnji teden problemske konference o izobraževanju, ki se jih bodo udeležili štipendisti in delavci, ki študirajo ob delu. Poleg njih bodo na konferencah sodelovali člani ZK, člani vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov organizacij združenega dela. Konference bodo 1. aprila ob 11. uri v žirovski Alpini in ob 12. uri v Jelovici Škofja Loka. L. B. Pred kongresom ZKS Pomen kulture V predlogu dokumentov za VIII. kongres zveze komunistov Slovenije je opredeljena tudi vloga kulture v naši družbi. Komunisti si bodo predvsem prizadevali, da bo kulturna politika usmerjena k temeljnim problemom delovnih ljudi in vse družbe, za razmah kulturne vzgoje in kiritike ter nasploh za vsestransko prepletanje našega dela in življenja s kulturnimi vrednotami. Kultura mora rasti predvsem iz ustvarjalnih potreb, interesov in prizadevanj delovnih ljudi. To bomo dosegli predvsem z njenim nadaljnjim podružabljanjem, saj naj bi postala sestavni del življenja in razvoja sleherne organizacije združenega dela, krajevne in družbenopolitične skupnosti. Sprejemali naj biprograme za razvoj kulturno-umet-niške tvornosti ter povečali odgovornost za vsebino, obseg in kakovost svobodne menjave z delavci v kulturnih dejavnostih. Prav zato naj bi v prihodnje tudi izpopolnili sistem samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo kot tudi samoupravno organiziranost kulturnih ustanov. Komunisti pa si bodo obenem tudi prizadevali za urejanje družbenoekonomskega položaja samostojnih umetnikov v kulturnih skupnostih in za njihovo delovno in samoupravno povezovanje s kulturnimi in drugimi organizacijami, s katerimi trajno sodelujejo. Delovni ljudje in občani pa bodo sposobni vrednotiti posamezne kulturne programe in dosežke le ob sodobni in množični vzgoji in izobraževanju. Kulturna vzgoja mora dobiti mesto v izobraževalnem sistemu in tudi v sredstvih javnega obveščanja in le tako bo tudi uspešen boj tudi proti kiču, šundu in plaži. Komunisti naj bi bili nosilci idejnega boja proti tistim, ki proizvajajo šund in streme le za komer cialnimi učinki. Kritika naj bi vsebovala estetska in strokovna izhodišča in upoštevala idejne in širše družbenozgodovinske vidike. Pomembni za uresničevanje poslanstva kulture pa so vsekakor kadri. V organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih naj bi delovali kulturni animatorji, ki bi se ustrezno povezovali s profesional nimi kulturnimi delavci. Obenem pa bo potrebnih več naložb za kulturno dejavnost, naložb v knjižnice in v druge kulturne prostore, ki bodo omogočili dostojno kulturno in družbeno življenje občanov. Pomembna pa je tudi izmenjava kulturnih dosežkov in vrednot Najvidnejše dosežke slovenske kulturne ustvarjalnosti moramo posredovati drugim narodom in narodnostim v svetu in tako predstaviti našo kulturno tvornost. Zato je potreben razvoj vseh kulturnih organizacij in umetniških skupin, ki dosegajo vrhunsko umetniško raven in nadaljnji razvoj medrepubliškega in mednarodnega kulturnega sodelovanja. Kako hitreje do telefonov? Združevanje sredstev za razvoj PTT SIS za ptt promet je bila ustanovljena zaradi usklajevanja interesov ptt uporabnikov in ptt delavcev kot izvajalcev z osnovnim ciljem za hitrejši razvoj ptt prometa in zmogljivosti. V srednjeročnem planu 197f!-80 je določeno, da bodo ptt uporabniki iz območne SIS ptt Gorenjske združili sredstva za hitrejši razvoj ptt v višini b;i,2riH.(K)0 din. Ta denar je potreben za uresničitev srednjeročnega plana razvoja, predvsem pa so sredstva namenjena za gradnjo krajevnih tt mrež, ki so sedaj nerazvita. Ti kraji bi tako hitreje prišli do telefonskega priključka. Stanje krajevnih telefonskih omrežij je kritično tako v mestnih področjih kot v naseljih in vaseh. PTT vlaga velika sredstva za izgradnjo ptt zmogljivosti, poleg tega pa združuje denar za razvoj zmogljivosti v republiškem in jugoslovanskem merilu, pa tudi za zadostno povezavo s tujino. Zaradi prej navedenega pa že nekaj let zaostaja gradnja krajevnih tt omrežij. Te dni teče akcija podpisovanja sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev srednjeročnega plana razvoja ptt dejavnosti 1976—80 tako pri OZI) in ostalih skupnostih in pri posameznih občanih, ki so telefonski naročniki. Združevanje sredstev je |><> sporazumu določeno tako, da vsak naročnik združuje po 0,10 dinarja /a vsak opravljeni telefonski impulz mesečno. Privatni telefonski naročniki bodo imeli zaračunani znesek za združevanje posebej prikazan v mesečnem računu ptt storitev pod šifro b4. OZI) in ostale skupnosti pa bodo prejele posebne račune vsake t ri mesece. Združena sredstva bodo uporabljena namensko za gradnjo krajevnih telefonskih mrež na posameznih občinskih območjih v skladu s planom, ki ga sprejme skupščina SIS za ptt promet Gorenjske ob sodelovanju posameznih KS. Akcija podpisovanja sporazuma o združevanju sredstev poteka uspešno, saj je že do sedaj podpisalo sporazum preko 50 odstotkov vseh telefonskih naročnikov. Ta rezultat vliva prepričanje, da se bo število podpisnikov še povečalo in da se bo tudi tokrat pokazala solidarnost dosedanjih telefonskih naročnikov do tistih, ki že nekaj let čakajo na telefonski priključek. Združevanje bo pri OZI) in ostalih skupnostih od 1. 1. 1978, pri. občanih, ki imajo telefon doma. pa od 1. :\. 1978 naprej, tako da bodo že sedaj ob prvem računu ptt storitev dobili zaračunani znesek. VA VIATOR Razpisna komisija SOZDSAPViator DO Golfturist TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek ponovno objavlja na podlagi 79. člena statuta TOZD Gostinstvo prosta opravila in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek Pogoji: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, najnianj triletna strokovna praksa, moralnopolitične kvalitete, ki se kažejo s pravilnim in aktivnim odnosom do samoupravne družbene ureditve, sposobnost za razvijar|; samoupravnih odnosov in čut odgovornosti do dela in delavcev. Ni reelekcija! Pismene ponudbe naj kandidati z dokazili o razpisnih pogojih pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek 64282, Razpisna komisija. Težava še vedno nedelavnost Tržič - Pretekli teden se je sestalo predsedstvi* občinske konference ZSMS. Med drugim so obravnavali usposobljenost ter idejno in akcijsko enotnost organov m organi« zacij OK ZSMS Tržič Ugotovljeno je bilo. da delo na nekaterih področjih še vedno ni zaživelo, kar gre pri- r Obletnica smrti Staneta Žagarja SRKDNJA DOBRAVA -Krajevna organizacija ZZB NOV Srednja Dobrava bo organizirala žalno slovesnost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in sobor-cev. Svečanost bo v ponedeljek, 27. marca, ob 15.30 pri osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici, ob Žagarjevem doprsnem obeležju. Po kulturnem programu bodo udeleženci svečanosti odšli na pokopališče, kjer bodo položili vence. Narodni heroj Stane Žagarje padel 27. marca leta 1942 na Kovtu nad (rngrobom. Spomin na komunista, revolucionarja in narodnega heroja ni /bledel, ostal je /iv med borci in mlado generacijo. pisati pasivnosti nekaterih Olanm predsedstva občinske konferenc Tu gre predvsem za nepovezano del mladih delavcev, saj konfetvr mladih delavcev ni organizira** tako kot predpisuje statut ZSMS predsednik pa brez pomoči ne n:; uspeti Nedelavnost se najbolj odra/a v osnovni organizaciji v tovarn Peko, omeniti pa velja tudi nekatera področja kot so SLO. Center za obveščanje in propagando, ki bod« rali do kongresa nadoknaditi, kar sploh še da J. Kepu V nedeljo pohod na Porezen» V nedeljo, 26. marca, bo 3. zimski pohod na 1632 m visoki Porezen, kjer je bila med vojno legendarna bitka partizanov z, Nemci in njihovimi pomagači. Proslava se bo pričela ob 11. uri in bo združena s prižigom žare, Polaganjem vencev in krajšo spominsko komemoracijo. Ob 17. uri p« bo komemoracija tudi v Jeseni« i. kjer so okupatorji mučili in usmrtili ujete partizane. jk -J TRŽIČ , Tr*ičii seia predsedstva občinske konferenc V ponedeljek je bila v I '> ^ )činske ka„didacijske konfer««*. SZDL, v torek, 21. marca, pa II zasedanj« > Mlltrrbli kandidata ™ »Zija Na obeh sestankih so 9prej*eli poročilo o volitvah,^^^^ v^ ne funkcije v občin,, razpravljali o kandidan; < g^^^ skupščine SKR.1 in za Zbo, ,^»'^ člane družbenopolitičnega zbora repuMisKt s*«o ^ «w nejših dolžnost, v republiki. 111 zasedanje občinske konferen Danes. 24 marca, ob I 1 ur. bo s I -' msl()Van,u tržiškega g0spSte Ce dan. konference bodo razpravljal, o pc* ^ ^ 0 naložb k siva v letu 1977. Ocenil, bodo zaključne račune m £ di ^"jj munistov na tem področju. Na današnji konferen« i S pr^mg* za člane organov /KS in ZKJ. Petek — 24. marca 1978 Mala šola za tri Radovljica — Neverjetno, o kakšnih stvareh morajo včasih razpravljati naši delegati. Radovljiški v izvršnem odboru izo-bražovalne skupnosti so na primer v torek reševali obstoj male šole na Bohinjski Beli. Otroci so, nič več in nič manj, kot trije. A trmasti domačini niso marali, da bi jih hišnik vozil v šolo na Bled. Ne, zahtevali so malo šolo doma, češ, potrpite kakšno leto, saj bo novega naraščaja še dovolj. Predlog se res smešno sliši, enostaven pa vseeno ni. Zakaj vztrajati in zahtevati malo šolo doma, če bi bilo za otroke bolje,.da se vključijo v večjo skupino? Tako pa se bodo morali zadovoljiti s 30-urnim poukom namesto s 70-urnim (ker učitelja za 70 ur ni mogoče dobiti). Prikrajšani bodo pri znanju, teže pa se bodo vpeljali tudi v noramalno delo prvega razreda. Mala šola v radovljiški občini se je že nagnila čez polovico. Vključiti te otroke zdaj, bi bilo nesmiselno, pravijo delegati. Združimo sedem in šestletne malčke, pa naj imajo svojo malo šolo. H.-J. __> Nove cene komunalnih storitev Kranj — Od 1. marca dalje veljajo nove cene komunalnih storitev: odvoz smeti in pogrebne storitve. KOGP — Komunala je že lani ugotovila precejšen primanjkljaj zaradi cen pogrebnih storitev in cen za odvoz smeti. Izvršni svet je po predložitvi ustreznih izračunov odobril nove cene, ki že veljajo od 22. februarja dalje: smetarina za gospodinjstvo 0,48 din za kvadratni meter stanovanjske površine (dosedanja cena 0,30 din) za odvoz smeti dvakrat na teden. Te cene veljajo za vsa gospodinjstva v Kranju in okolici Kranja do 9 km. Bolj oddaljena naselja pa lahko plačujejo odvoz smeti tudi od števila smetnjakov. Tako velja odvoz smeti (1-krat tedensko) za Preddvor 15,81 dinarja, za en smetnjak, oziroma približno 0,94 din za kvadratni meter stanovanjske površine na mesec, ali pa pri kontej-nerskem odvozu (en kontejner ima prostornine 7 kubičnih metrov) 900 dinarjev za en odvoz; na Jezerskem pa velja cena samo za kontejnerski odvoz smeti zaradi oddaljenosti 1334 dinarjev za en odvoz smeti. Pri pogrebnih storitvah so nove cene za posamezno storitev naslednje (v oklepaju so navedene dosedanje cene): odkop in odvoz ruše 182 dinarjev (85 din), izkop in zasip jame z odvozom zemlje 1082 dinarjev (437 din), posip groba s peskom Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor Zanimanje za tri smeri 450 slušateljev na prvi stopnji študija — Malenkosten osip — Predvpis do 8. aprila Kranj — Namen Kluba gospodarstvenikov ob ustanovitvi je bil, da izobražuje kadre v gospodarstvu. Do danes se je njegova vloga nekoliko spremenila. V okrilju kluba delujejo strokovna društva: društvo knjigovodij, ekonomistov in društvo tekstilcev, ki*za svoje člane prirejajo občasne strokovne seminarje. Ze od 1959. leta pa je v Kranju tudi sekcija mariborske Visoke ekonomsko komercialne šole. Prva tri leta je bila pod streho delavske univerze, nato pa se je na željo takratni/} Studentov preselila h Klubu gospodarstvenikov. KJub, ki obstaja le še na papirju, pestijo predvsem težave s prostori. Imajo namreč le skromno pisarnico in dvorano za seminarje in predavanja, tako da morajo največkrat najemati prostore drugje. Visoka ekonomsko komercialna sola izobražuje študente ob delu v enajstih smereh: bančništvo, poslovne finance, računovodstvo, notranja trgovina, zunanja trgovina, transport in poslovna logistika, turizem, organizacija in poslovno upravljanje, poslovna informatika, analiza in Planiranje gospodarskega razvoja in ekonomsko tehniška smer z usmeritvama za organizacijo in za komercialo. Med gorenjskimi slušatelji vlada največje zanimanje za študij notra- nje trgovine, zunanje trgovine ter transporta in poslovne logistike. Za te smeri so vse konzultacije in izpiti v Kranju, medtem ko je za druge smeri organiziran študij v sodelovanju z ljubljanskim ali mariborskim centrom. V Ljubljani poteka tudi drugostopenjski študij, čeprav bi bil umesten in ekonomičen za omenjene tri smeri v Kranju. V vseh štirih semestrih prve stopnje trenutno študira okoli 450 slušateljev. Vsako leto se jih na novo prijavi 80 do 90 in večina jih študij tudi dokonča. Marija Drab, ki že petnajst let drži pokonci klub in predvsem skrbi za študente Vekša, jih spodbuja kot dobra matije s ponosom povedala, da so prvič delili diplome zunaj matične šole pred tremi leti. To pa je za kranjsko sekcijo vsekakor lepo priznanje. Do 8. aprila traja na vseh visokošolskih organizacijah v Sloveniji predvpis. Podrobnejša pojasnila o študiju na VEKŠ se dobe v pisarni Kluba gospodarstvenikov. Šola ni draga; za vsa štiri leta študija na prvi stopnji plačajo slušatelji le 10.400 dinarjev. Omenimo še to, da se bodo drevi v Preddvoru srečali diplomanti zadnjih treh let. Obudili bodo spomine na študij in se pogovorili z nekdanjimi profesorji. H. J. V premislek Srednje šole - kje in katere? Pri gimnaziji Kranj naj bi zgradili prizidek pedagoškega Šolstva z Gorenjsko. Za izgradnjo prizidka bi po predračunu potrebovali okoli 15 milijonov dinarjev, sredstva pa naj bi prispevale republiška izobraževalna skupnost in vse gorenjske občine po predlogu: občina Kranj 40 odstotkov investicijske vrednosti ali 6 milijonov dinarjev, izobraževalna skupnost Slovenije 25 odstotkov ali 3 milijone 750.000 dinarjev kredita in ostale gorenjske občine skupaj 35 odstotkov ali 5 milijonov 250 000 dinarjev. Na sestanku v Kranju so se dogovorili, da bi občine Jesenice, Škofja Loka in Radovljica prispevale po 9 odstotkov ali milijon 350.000 dinarjev, občina Tržič pa 8 odstotkov ali milijon 200.000 dinarjev investicijske vrednosti prizidka. Hvalevredna in potrebna akcija, ki pa postavlja predse nekaj nujnih vprašajev. Kot prvi in najpomembnejši je vsekakor ta da na Gorenjskem že zelo dolgo in predolgo razpravljamo o predlogu mreže srednjih šol, žal pa končnega dogovora ie ni Po posameznih občinah so že razpravljali o občinskih programih usmerjenega izobraževanja, a vse gorenjske občine vendarle še niso našle skupnega, enotnega predloga usmerjenega izobraževanja. Katere Šole zgraditi v posamezni občini, da bo kar najbolj racionalno in v prid vsemu izobraževalnemu sistemu? Kako se odločati, ko je vendarle jasno, da se stiski pravi denar da se ji še vedno pravi tudi utesnjenost osnovnega šolstva dotrajanost objektov v vsaki občini posebej? Res je, da usmerjeno izobraževanje ni le gradnja novih šol, a brez ustreznih prostorov tudi usmerjenega izobraževanja ne more biti. Zato ob tej in podobnih akcijah prihaja do resnih pomislekov, tudi do tega, da so posamezne občine v dvomih, kljub vsej pomembnosti in potrebnosti uresničitve predlogov in akcij. Ne bi jih imenovali loka lis ti,, treba jih je razumeti, da žele vendarle vedeti, kako in kaj s srednjim šolstvom v naslednjih letih prav v vseh gorenjskih občinah? Saj je vendarle jasno: da za usmerjeno izobraževanje, da za prizidek h kranjski gimnaziji in za vse podobne akcije, le če sodijo v dogovorjeni in potrjeni program mreže srednjih šol na Gorenjskem. Darinka Sedej 142 dinarjev (81 din), pogrebni ceremonial 750 dinarjev (613 din), ležanje v mrliški vežici 300 dinarjev (210 din), prevoz umrlega v vežico 137 dionarjev (100 din) iz Zdravstvenega doma do pokopališča; cene drugim storitvam so ostale nespremenjene. Komunala želi vsekakor svoje storitve opravljati čim bolj kvalitetno, zato je lani kupila še četrti specialni avtomobil za odvoz smeti in ima v programu za letos nabavo avtokontejnerja. I. S. Razstava Človek, znanje, produktivnost Radovljica — Komite občinske konference ZKS Radovljica, pododbor Človek, znanje, produktivnost, je pripravil razstavo pod naslovom Človek, znanje, produktivnost. Otvoritev razstave, ki so jo posvetili VIII. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ bo danes, (v petek) 24. marca, ob 12. uri v dvorani Delavske univerze v Radovljici. Razstava bo odprta do 2. aprila od 10. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Z razstavo bodo prikazali prizadevanja in najuspešnejše dosežke združenega dela občine na področju inventivne dejavnosti. /© ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE POSLOVNA ENOTA KRANJ Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge za določen čas: 1 referenta za potrošniško kreditiranje 2. referenta za devizne račune občanov Poleg splošnih pogojev se za opravljanje teh nalog zahteva dokončana srednja šola ekonomske smeri, upravnoadministrativna ali gimnazija ter pod toč. 1, dve leti, pod. toč. 2 pa tri leta delovnih izkušenj. Delo je dvoizmensko. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, poslovne enote Kranj, Prešernova c. 6 do 31. 3. 1978. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. Praznovanje v krajevni skupnosti Vodovodni stolp Krajevna samouprava se razrašča Na torkovi sklepni slovesnosti v počastitev praznika Vodovodnega stolpa slavnostni govornik predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, najzaslužnejšim krajanom in organizacijam ter preživelim iz tragedije pri Šorlijevem mlinu pa so podelili plakete »21. marec« in posebna priznanja oblikovanju krajevne samouprave, je treba izreči priznanje, je poudaril Tone Volčič, ob tem pa je opozoril na pomen narodnoosvobodilnega boja, v katerem je bil Šorlijev mlin eno od pomembnih žarišč upora in odpora. Na proslavi, ki so se je med drugim udeležili preživeli udeleženci tragedije pri Šorlijevem mlinu in za- Vodovodni stolp — Precej dolgo je trajalo, da se je Vodovodni stolp zlil v organizirano in samoupravno urejeno skupnost, ki je združila ljudi različnih poklicev in socialne sestave, je dejal na torkovi slovesnosti v domu JLA v Kranju predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Krajevna samouprava pri Vodovodnem stolpu se je razraščala in širila ter vključevala ljudi v najrazličnejše oblike neposrednega odločanja. Zato je ta skupnost lahko vzor drugim, predvsem mestnim krajevnim skupnostim, kjer je mogoče z dobrini družbenopolitičnim delom združiti ljudi in jih zainteresirati za skupne cilje Pri Vodovodnem stolpu ostaja še marsikaj nerazrešenega, vendar so dosedanji uspehi porok, da bodo v prihodnosti naloge še lažje razrešljive. Vsem, ki so prispevali k RAZSTAVA IN PRODAJA pisarniškega pohištva in strojev v festivalni dvorani na Bledu od 21 do 27 marca. Odprto od 9. do 17. ure, tudi ob nedeljah. Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje dela in delovne naloge varuhinje za določen čas (nadomeščanje delavke) v otroškem vrtcu v Bohinjski Bistrici. Pogoj: dokončana šola za varuhinje, veselje do dela z otroki Nastop dela 10. aprila 1978. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave pošljite na Vzgojno varstveni zavod Radovljica — Radovljica, Kopališka 10. Med dobitniki priznanja in plaket krajevne skupnosti Vodovodni stolp je bil tudi prizadevni tajnik skupnosti Slavko Rot. — Foto: J. Zaplotnik stopniki združenega dela s področja skupnosti, ki že pomaga pri razreševanju problemov skupnosti, so učenci osnovne šole Simona Jenka, člani ritmične sekcije Športnega društva, vojaki, mladinci, igralci Prešernovega gledališča in pevski zbor Tugo Vidmar predstavili kvalitetni kulturni program. Potem je predsednik sveta krajevne skupnosti Stanislav Božič podelil priznanja in plakete »21. marec«, izdelane po zamisli akademskega slikarja Vinka Tuška. Plakete so prejeli preživeli udeleženci tragedije v mlinu Matija Suhadol-nik-Luka, Franc Koželj-Vanjo, Ludvik Štravs-Martin, Bogo Mohar-Ston, Josip Logar-Božo, Ivanka Šorli, Slavica Zirkelbach, Jožefa Šorli in mati padle Milene Korbar Cirila Korbar. Razen njih pa so visoko priznanje podelili Ivanu Hrovatinu, Ignacu Laharnarju, Stanku Likarju, Slavku Luinu, Karlu Makucu, Ivu Miklavčiču, Frančiški Okom, Jožetu Peklaju, Slavku Rotu, Francu Skumavcu, Janezu Škoficu, Stanku Toplaku, Francki Vodnik, Mihi Zupančiču, Vojni pošti 1098 Kranj, organizaciji rdečega križa in organizaciji zveze borcev. Priznanja pa so prejeli Frančiška Beton, Ivi Bizjak, Stane Boštjančič st., Andrej Brovč, Džuro Držak, Zeljko Filej, Aleksej Igna-ščenko, Anton Jagorec, Maver Jerkič, Jože Kuralt, Alojz Ok rn, Ema Otaševič, Antonija Redžepovič, Zdenka Renko, Anka Savovič, Viktorija Slabe, Ema Škofic, Vinko Šmitek, Franc in Janko Urbane, Pavli Toplak, Alojz Trampuž, Jože Zagore, dom JLA Kranj in organizacija ZSMS J. Košnjek Lanski dosežki in letošnji cilji tržiškega Peka Pozornost zmanjševanju zalog Izkoriščanje notranjih rezerv lahko zaustavi hit-ro naraščanje porabljenih sredstev in dvigne celotni prihodek — Pozitivna zunanjetrgovinska bilanca Tržič — Tovarna obutve Peko je ako po številu zaposlenih kot po jstvarjenem dohodku naj močen jša lelovna organizacija v tržiški občini, iato je vpliv tega delovnega kolekti-/a na splošna gospodarska gibanja ' tržiški občini izreden. Lansko leto :a Peko v gospodarskem pogledu ni >il med najuspešnejšimi, kar pa ne »omeni, da je bilo zelo slabo: Kljub emu je tak položaj prispeval k poslabšanju lanskega splošnega gospo-Jarskega položaja v tržiški občini. Peko v analizi lanskega zaključnega računa ugotavlja, da ne kaže biti >reveč zadovoljen. Zaradi visoke po-ludbe usnjarske in obutvene indu-.trije, ki je prekašala popraševanje ako doma kot na tujem, je bilo tež-e dosegati dohodek. Hkrati na so se cene reprodukcijskega blaga stalno dvigale. Zato le izkoriščanje notranjih rezerv lahko zaustavi izredno hitro naraščanje porabljenih sredstev in s tem prispeva k dvigu celotnega prihodka. Med značilnosti lanskega gospodarjenja v Peku lahko uvrstimo za poldrug odstotek višjo produktivnost, zaradi naraščanja zaposlenosti manjši dohodek na zaposlenega, pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, saj izvoz še vedno krepko presega uvoz, za odstotke večji dohodek kot leta 197H, kar je posledica počasnejše rasti celotnega prihodka, in manjši poslovni sklad temeljnih organizacij. Poprečni čisti osebni dohodek je znašal 4515 dinarjev in je bil za 12 odstotkov večji kot leta 1978, plansko pa se je razvijala Trden temelj za nad al j ni razvoj V zadnjih desetih letih je škofjeloško gospodarstvo popolnoma obnovilo in dogradilo zmogljivosti miki v Poljanah ter v Niku Železniki. Škofjeloška občina je po gospo-Iarski rasti v zadnjem desetletju ued prvimi v republiki. V tem času e praktično povsem obnovila indu-trijske zmogljivosti, zgradila velik lel infrastrukture in družbenih •bjektov. Leta 1974 je nove proiz-rodne prostore zgradilo EGP Škofja ,oka, Gorenjska predilnica je tega eta nadaljevala z rekonstrukcijo, v iradisu, LTH, Marmorju in Iskri 'elezniki so zgradili nove proizvodne n skladiščne prostore. Leta 1975 je Splošno gradbeno >odjetje Tehnik zgradilo nove pro-zvodne prostore in betonarno, po-eg tega pa so bile narejene večje nodernizacije v klavnici Mesoizdel-tov, Kroju in Etiketi. Pomembne laložbe so bile uresničene tudi v skri Reteče, Alplesu, obratu Jelovice v Gorenji vasi in še v nekaterih Irugih delovnih organizacijah. Na-lednje so zgradili novo tovarno v skri Reteče, Gorenjska predilnica je klenila rekonstrukcijo, Alpetour je gradil zadnji del mehanične delav-lice in obrat za hladno protektira-lje gum. Nove proizvodne prostore ;o zgradili tudi v tovarnah Šešir, Termika, Jelovica na Sovodniu, Iradisu, LTH in Inštalacijah. V Ze-eznikih pa je investirala v modernizacijo proizvodnje Iskra in Tehtni-a. Lani so nove proizvodne prostore .gradili v Alpini in Kladivarju v ^ireh, Termopolu na Sovodnju, Ter- Z investicijskimi vlaganji v letih od 1969 do 1973 in v zadnjih štirih letih so tako v škofjeloški občini zgradili vse proizvodne zmogljivosti na novo ali pa so jih popolnoma modernizirali, tako da so praktično postavili industrijo na popolnoma novo osnovo. Poleg tega je za pretekla leta značilno, da so organizacije združenega dela precej vlagale tudi v izgradnjo trgovskih objektov. Kmetijska zadruga Sora je v Zireh zgradila samopostrežno trgovino. ABC — Veletrgovina Loka je zgradila novo trgovino pri Sv. Duhu in v Železnikih. Alpina, Alples in Jelovica pa so zgradile lastne prodajalne. Vse te naložbe so seveda prinesle tudi večji dohodek. Leta 1974 je znašal celotni dohodek 4 milijarde in 241 milijonov dinarjev, lani pa že 7 milijard 500 milijonov dinarjev in je bil kar za 77 odstotkov večji. Da so bile gospodarske investicije upravičene, kaže tudi gibanje narodnega dohodka na prebivalca. Leta 1976 je znašal narodni dohodek na prebivalca 50.771 dinarjev in je bil skoraj za 8 odstotkov večji kot v republiki in kar za 47 odstotkov večji kot leta 1974 v občini. S tako visokim dohodkom se je škofjeloška občina uvrstila med srednje razvite. L. Bogataj 2 A DELOVNEM MESTU Vsako terensko delo je naporno, zahtevno in utrudljivo. Terensko fizično delo pa prav gotovo še najbolj, saj je treba delati v vseh vremenskih pogojih in razmerah, v dežju, snegu in mrazu in delo tudi čimprej zaključiti. Poklic vodovodnega instalaterja ne terja le strokovnosti, temveč tudi nenehno pripravljenost za delo pri vodovodnem omrežju kjerkoli že poteka. 42-Ietni Jože Konic s Koroške Bele je že devetnajst let vodovodni instalater pri Komunalnem gospodarstvu Radovljica, temeljni organizaciji združenega dela Komunala. Pravi, da nikoli ni resno pomislil, da bi menjal delo in poklic, ki ga že od nekdaj veseli. Obenem se je v vseh teh letih tudi izpopolnil, pozna vodovodno omrežje, pozna probleme, Vodovodni instalater Jože Konic dolgoletna praksa pa mu tudi omogoča, da so popravila ali nove napeljave kar najhitreje končane. Vsak dan se na delo v Radovljico vozi s Koroške Bele z avtobusom. Na vožnjo se je navadil, ni mu ovira in tako v kolektivu namerava tudi ostati. »Po toliko letih prakse pravzaprav poznaš vse delo, vse probleme, vse težave, poznaš značaj okvar in možnosti najhitrejšega popravila. Pri tem mislim na napeljavo ali vzdrževanje vodovodnega omrežja v Radovljici. Razen tega pa vodovodni instalaterji opravljamo dela tudi po stanovanjskih hišah in objektih. Delo na terenu je najbolj naporno, težko posebno pozimi, ko moraš v vsakem, še tako neugodnem vremenu na teren. Če ne bi imel resničnega veselja do tega dela, bi si najbrž že premislil. Tako pa vsekakor nameravam ostati v kolektivu, ki ga že tako dolgo poznam.« Vodovodni instalater Jože Konic zasluži mesečno okoli 5500 dinarjev, lani so prejemali tudi terenski dodatek. Če je veliko dela, mora ostati v Radovljici tudi popoldne, sicer pa vedno biti pripravljen, da pomaga. Jože Konic je tudi predsednik sindikalne organizacije v temeljni organizaciji združenega dela. »Na naši zadnji seji osnovne organizacije sindikata smo temeljito obravnavali zaključni račun ter sistem nagrajevanja, tvorno pa smo se vključili tudi v priprave na volitve in jih tudi zadovoljivo izvedli.« D. S. tudi investicijska dejavnost. Nekatera lani začeta vlaganja, na primer v upravno poslopje, bodo uresničena letos. Večina lanskih spoznanj je vključenih v snovanje in uresničevanje letošnjega gospodarskega plana. Predvsem se v Peku zavedajo, da so zaloge vseh vrst previsoke in jih je nujno zmanjšati, s tem pa občutno /.boljšati gospodarske rezultate. Razen tega pa k temeljem letošnje proizvodne usmeritve sodijo ugotovitve, da fizičnega obsega proizvodnje ne kaže povečevati. Sedanje poslovanje je treba le utrditi v organizacijskem, tehnološkem, kadrovskem in finančnem smislu. Vsaka širitev proizvodnje bi ob težjih izvoznih pogojih povzročala težave pri prodaji doma. K letošnjim ukrepom sodijo tudi večanje konkurenčnosti proizvodov, popolnejša priprava proizvodnje in planiranje, ki mora seči do vsakega delovnega mesta, pospeševanje prodaje doma in dopolnjevanje proizvodnih programov vzporednih dejavnosti ter krepitev orodjarne in razvojnih služb. To sicer za Peko niso nove ugotovitve, vendar se jih nameravajo letos lotevati smele je kot pretekla leta. J. Košu jek Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj bo. o., Stražišče, Pševska c. 18 Vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo, in sicer: opečne in betonske zidake, opečni montažni strop »NOR. MA«, dimnike TO-MO-DI in strešnike NOVOTEKS Prednosti NORMA stropa so: — je montažen. ras gradnje mimmalei — je lahek in enostaven /a montažo; — je v modularnih merah; — je kvaliteten m poceni; — dobra toplotna m zvočna izolacija; — spodnja površina stropa je v celoti opečna. Kupci, pravočasno si nabavite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna, Kranj, Stražišče, Pševska 18, telefon 21-140 ali 24-857. Se priporočamo. Gorenjska kmetijska zadruga n. sub. o. Kranj, Jezerska c. 41 objavlja prosta dela in naloge 1 SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. SALDAKONTISTA Pogoji: — pod 1. srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, — pod 2. srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba ter najmanj eno leto delovnih izkušenj, Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene vloge z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba Gorenjske kmetijske zadruge, Kranj, Jezerska c. 41 15 dni od dneva objave. Naložbe jeseniškega gospodarstva Jeseniška industrija, predvsem železarna, bo z novo naložbo še povečala proizvodnjo jekla — Gorenjka začenja z gradnjo vršiških žičnic, železniško gospodarstvo pa z rekonstrukcijo železniške postaje Jesenice — Jeseniška industrija, zlasti železarna, predstavlja skoraj 79 odstotkov vsega družbenega proizvoda občine. Največje naložbe letošnjega leta načrtuje prav železarna, ki se je odločila za začetek gradnje velike in pomembne nove investicije neprekinjenega vlivanja — konti liv — s katero se bo uspešno vključila v okviro slovenskih železarn k povečanju proizvodnje jekla. Od večjih investicij načrtuje še gradnjo odpraševalne naprave, novo linijo proizvodnje oplaščenih elektrod, plinifikacijo in zaključek del v žični valjarni. Temeljna organizacija združenega dela hladna valjar-na, ki je letos obratovala še poskusno in z mnogo težavami, bo v naslednjem letu normalno obralo vala. S pomembnimi novimi naložbami v železarni bo tudi boljše pove zovanje vse kovinske predelave v občini in s tem večja predelava jekla v končne izdelke. Temeljna organizacija združenega dela Iskra Blejska Dobrava zaradi pomanjkanja in utesnitve proizvodnih prostorov načrtuje nov objekt in novo opremo, s katero se ho bistveno povečala produktivnost dela, predvsem pa se bodo ustvarili pogoji za normalno obratovati je. Izolirka, obrat mineralnih vlaken Jesenice načrtuje gradnjo novih obratov n» Plavškem travniku. Z izgradnjo novih obratov in nove tehnologije bodo vso dejavnost te temeljne organizacije preselili v nove obrate. Delovne organizacije kot so KOOP Mojstrana, LIP Bled, Mojstrana, Kovinar, temeljna organizacija združenega dela Kovinska predelava načrtujejo nove proizvodne hale in nabavo sodobnejše opreme zato, da bi povečali proizvodnjo in izboljšali kvaliteto 1/. delkov. Delovna organizacija Viator Jese niče namerava obnoviti strojni park; železniško gospodarstvo bo začelo z rekonstrukcijo železniške postaje na Jesenicah in sicer bodo najprej po daljšali tire in zgradili skladišče, v naslednjih letih pa zgradili dodal ne tire. V občini bodo nadaljevali z izgradnjo magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem programu: obvoznico Rateče, pripravljali se bodo za gradnjo obvoznice H rušita, obnovili cesto Žirovnica — Begunje in dokončali regionalno cesto Blejska Dobrava — Gorje. Obnovo in rekonstrukcijo občinskih cest ima v svojem programu občinska komunalna skupnost. Na Jesenicah nameravajo vlagati sredstva tudi v kmetijstvo, v razvoj malega gospodarstva, v gostinstvo in turizem ter v trgovino. Hotelsko podjetje Gorenjka načrtuje začetek gradnje vršiških žičnic, ki bi po srednjeročnem programu morala biti dokončana letos, začetek gradnje več namenske dvorane v Kranjski gori in gradnjo restavracije ob hokej skcm igrišču na Jesenicah. Trgovsko podjetje Golica bo zgradilo na Jesenicah večjo trgovsko hišo. temelj na organizacija združenega dela Rožca pa trgovino na Plavžu. Več naložb načrtujejo tudi ostala jeseniška podjetja, Savske elektrarne, Klektro Žirovnica, Planika, (•<> renjska oblačila. Klavnica, gozdar stvo in gradbeništvo. Klim, Vatrostalna in dlllgi. Večinoma bodo investirala v opremo, v ureditev pro štorov in obnovo delavnic. I). S IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ RAZVOJ MURKE LESCE LESCE - Trgovsko podjetje Mui-fc. Lesce zaposluje 260 delavcev in to u*«s»«~ v gospodarstvu. Ima 13 prodajaln, v lil? 1977 pa so načrtovali 260 milijonov •UBTU jev prometa. Lani je bil dohodek 27 odat«* kov višji kot prejšnje leto, kar j« pripi-T!" višji realizaciji in popravkom nabavnih cen ter drugim okoliščinam dobrega * slovanja. Za preskrbo tržišča jim prian-Vi* občini do JhO.oJfc kuje v radovljiški kvadratnih metrov in v jeseniški c okoli 6.000 kvadratnih metrov prodajnih provrsin. Velika pridobitev za kupce iQ M delovno organizacijo pa bo vsekakor načrtovani nakupovalni center v Lesc^ ki bo zgrajen na površini okoli 15.000 kvadratnih metrov v sodelovanju z na Dovo ustanovljeno poslovno 8hupnost>o. dopolnilno izobraŽevanje LESCE - V okviru dopolnilnega izobraževanja ob delu so izdelali program izobraževanja za delavce, zaposlene v poslovalnici Zeleznina Lesce. Tako bodo marca, aprila in maja spregovorili o sistemu -organizaciji dela v poslovalnici, 0 saatc-upravnih splošnih aktih, o dobaviteljih ■ sistemu nabave blaga, o sodobnem gradbenem materialu in svetovanju kupcem. • sistemu nagrajevanja in delitve osebnega dohodka, o planu in analizah. PRODAJA KKBRUARJA JESENICE - Februarja so fcelexarji prodali 37.14« ton proizvodov po popreciv prodajni ceni 10.411 dinarjev za tono. V primerjavi t. družbenim planom z« u mesec je prodaja zaostala za 935 ton. tako da so plan izpolnili le 97-odstotno. v primerjavi s prtnlajo februarja lani je letosnii količina višja za 14 odstotkov, realiMc.jj, pa za 2H odstotkov. Jeoencie - *<'>'»<»^ mu,-ni nhrutu izdelava ti m reze "i'Ci'ujv/" *<"/"/■"" - Petek - 24. marca 1978 Kranjski lutkarji v Celju Od 10. do 12. marca je bila v Celju zaključna prireditev osmega srečanja slovenskih lutkarjev. Prireditev predstavlja ožji izbor predstav, ki so jih pred tem odigrali na t. im. področnih srečanjih lutkarjev, ki so zajela okrog 40 predstav. Pri tem je zanimivo, da je lutkarstvo na Gorenjskem v takšnem stanju, da je področno srečanje lutkovnih skupin Gorenjske lahko kar izostalo. A je tudi res, da je kranjsko Lutkovno gledališče edino lutkovno gledališče, ki se je na tej zaključni prireditvi pojavilo kar z dvema predstavama. Pri tem očitno ne gre za pomoto, saj je bila na 6. skupščini slovenskih lutkarjev, ki je bila v sklopu tega festivala, kranjska predstava Jirija Strede Pravljica o princeski in zrnu graha določena za 21. revijo gledaliških skupin Slovenije. Prav tako bo predstava posneta za televizijo in verjetno vključena v otroški festival v Šibeniku. Podobno velja tudi za kranjsko predstavo Svetlane Ma-karovičeve Kosovirja na leteči žlici, ki je bila sprejeta v program otroškega festivala v Ljubljani. Celotni program zaključenega srečanja je obsegal 17 predstav, od tega jih je bilo izvedenih 16, ker napovedana lutkovna skupina prosvetnega društva Bisernica iz Celovca iz nepojasnjenih razlogov ni prišla v Celje. Poleg teh predstav je bilo več spremnih prireditev. Vsak dan je bil t. im. lutkovni kažipot; to so bili razgovori lutkarjev in lutkarskih mentorjev po določenih temah. Na soboto je bila že omenjena 6. skupščina slovenskih lutkarjev, na kateri je bilo med drugim sklenjeno tudi to, da bo naslednje srečanje lutkarjev prihodnje leto v Kranju; njegovo organizacijo pa bo prevzelo Prešernovo gledališče, nemara tudi Društvo prijateljev mladine, ZSMS, ZKO Kranj in Kulturna skupnost, aktualno pa bo tudi vprašanje pokrovitelja prireditve in sposobnost organizatorja, da bo znal organizirati tudi obisk predstav; v Celju so npr. poskrbeli za avtobusne prevoze šolarjev iz okoliških krajev. Za tri dni srečanja je bil to gotovo obsežen program in gre organizatorju srečanja ZKO Celje vse priznanje, saj mu je uspelo dvorani Pionirskega doma in Slovenskega ljudskega gledališča dodobra napolniti tudi v tako tveganem času, kot sta sobota in nede-lja. Zdi se mi primerno, da ob tem spregovorim tudi 6 samem deležu kranjskega Lutkovnega gledališča. Osrednji dogodek celjskega lutkovnega srečanja je gotovo v izredno pisani paleti nakazanih in realizi- V lutkovni igrici Pravljica o princeski in zrnu graha Jirija Strede nastopata igralca Tine Oman (na sliki) in Duša Repinc-Rooss. Režija, scena in lutke so delo Saše Kumpa. Področni srečanji kulturnih skupin Srečanja gledaliških skupin in mladinska srečanja Naša beseda so v vseh gorenjskih občinah pri kraju. Na srečanju gledališčih skupin je nastopilo skupaj osem skupin z desetimi predstavami, v okviru Naše besede pa jih je bilo kar osemnajst. Že prihodnji teden bosta na vrsti področni srečanji, ki ju letos prvič organizira zveza kulturnih organizacij Gorenjske. Le-ta je imenovala tudi 8-člansko strokovno komisijo, ki si je predstave v vseh občinah ogledala in izbrala tiste, ki bodo sodelovale na gorenjskih srečanjih. Komisija, ki vsekakor ni imela lahkega dela, ugotavlja, da je kvaliteta amaterskih skupin v primerjavi s prejšnjimi leti močno napredovala, kar je v dobršni meri posledica pomoči strokovnih gledaliških centrov pri zvezah kulturnih organizacij na Gorenjskem. Zaradi neutemeljenih zamer nekaterih skupin, ki ne bodo nastopile na področnih srečanjih, je sklenila selekcijska komisija prihodnje leto delo drugače zastaviti. Sproti si bo ogledala vse predstave, ki se bodo prijavile za nastop na občinskih srečanjih. Področni srečanji bo spremljal tudi republiški selektor, ki bo izbral skupine za nastop na republiških srečanjih gledaliških skupin in Naša beseda. H. .1. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN 27. marca ob 19.30 v Prešernovem gledališču: KUD Radovljica, Linhartov oder - A.T.Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI 28. marca ob 19. uri v gledališču Tone Čufar na Jesenicah: DPI) Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela - M. Athard: HOČETE IGRATI Z MANO? 29. marca ob 19.30 v Prešernovem gledališču: AG Tone Čufar Jesenice - M. Benetovič: HVARČANKA 31. marca ob 19. uri v Ribnem: KUD Ivan Tavčar Poljane - Tavčar-Torkar: KAVBAKSKI CESAR Predstave Prešernovega gledališča Kranj - S Mrožek: ČAROBNA NOČ in NA ODPRTEM MORJU. Hašek-Griin: ŠVKJK. Diirren-matt: METEOR so bile že ocen jene. SREČANJE NAŠA BESEDA 27. marca ob 17. uri v osnovni šoli Podlubnik: KUD Ivan Grohar Škofja Loka - recital HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI 28. marca ob 18. uri v osnovni šoli Lesce: DPD Svoboda France Mencinger Javornik — Koroška Bela — S. Makarovič: HIŠA TETE BAR BAR K 28. marca ob 20. uri v dijaškem domu Kranj: Mladinski KUD gimnazije Boris Ziherl Škofja Loka — KKCITAL 30. marca ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju: < Literarna skupina DPI) Svoboda Šenčur in Kranjska literarna skupina - LITERARNI VEČER 31. marca ob 19. uri v osnovni šoli A. T. Linhart Radovljica: KUD Radovljica, Linhartov oder mladih — M Svvintz KRAI JF-VI SMETANOVI KOLAČKI 31. marca ob 19. uri v Domžalah: Vokalno-instrumentalna skupina SEDMINA 1. aprila ob 11. uri v domu Kokrške čete v Šenčurju: Pionirski KUD Šenčur: MARJETICA IN ZMAJ ranih možnosti lutkovnega gledališča, kakršno so ustvarile nastopajoče lutkovne skupine. Elementov lutkovnega gledališča je v primerjavi z običajnim dramskim gledališčem dosti več, vključno z vlogami posameznih elementov, ki so ponekod bolj poudarjene, pri čemer igralski delež ne stoji v ozadju. S tem da ima lutkovno gledališče takorekoč neomejena sredstva izražanja, se ravno zna najbolj uspešno približati tudi mlajšemu obiskovalcu, zna zgovorno spregovoriti tam, kjer besede odpovedo, s čemer pa igra naravnost usodno in nezamenljivo vlogo pri oblikovanju ne le gledališke, ampak tudi splošne kulture in kulturnosti. K predstavam, ki so me posebno navdušile, prištevam Florjana Zde-neka Tobijo lutkovne skupine gimnazije Ivana Cankarja v Ljubljani, Svetlane Makarovič Hišo tete Barbare lutkovne skupine VVO Murska Sobota, Edija Majarona Pegama in Lambergarja Lutkovnega gledališča Maribor, pa ne nazadnje tudi kranjskega Kosovirja. To izdvajanje je seveda povsem subjektivno, tudi glede na to, da ni v skladu z neocenjevalnim in nete-kmovalnim značajem celjskega srečanja. Po odmevu občinstva bi sodila med prve predstave tudi Pravljica o princeski, kljub minimalni vsebini in nepomembnemu sporočilu zgodbe, pač pa v prid sporočilnosti lutkovne predstave v celoti, tako v prid preračunanemu burkaštvu, kakor tudi nizanju najrazličnejših izraznih presenečenj in domislic, pri katerih gledalec stalno niha med očitno praznimi in butastimi situacijami, ki jih zamenjujejo povsem nepredvidene rešitve, kar vse zbuja začudenja in nenehne salve smeha. Zdi se, da izhaja iz te igrice, oziroma kar nekakšne lutkovne monodrame v izvedbi Tineta Omana nad vse pomembna skušnja, ki se jo da preprosto povedati, po izvedbeni plati pa terja mojstrstvo, kakršno Sašu Kupmu očitno ne dela težav. Namreč: lubke se ne smejo pogovarjati, izključno dialogiziranje je njihova poguba. Lutke so izrazno sredstvo, ki govori največ skozi akcijo. Ta je tudi najbolj vizualno učinkovita in prepričljiva. Besede lahko lažejo, lutke s svojo brezbe-sedno izrazitostjo pa zmorejo prinašati zgolj konkretno resničnost scenografije, gibanja, barv, oblik, svetlobe, fantazije, glasbe in živih igralcev. Temu sledi tudi režija Vladimirja Roossa pri Kosovirjih. Tudi on se zaveda, da je poglavitna resničnost lutk v gibanju. Lahko bi rekli, da je gibanje tisto, ki lutko »oživlja«, ne pa sama beseda. Iz tega spoznanja je mogoče razumeti, kako da so K osi vir ji našli tudi tako nenavadno rešitev v rokah Saše Kumpa. Po obliki so skorajda neznatne in brezude, da bi po drugi strani ravno zaradi tega dosegle kar največjo gibljivost in prostornost. S svojim deležem na celjskem srečanju lutkarjev in lutk so kranjski udeleženci gotovo lahko zadovoljni. Vsaj zaenkrat. Večja skrb je v nadaljenjem delu. Še posebej zato, ker je zanimanje za lutkarstvo v Kranju in na Gorenjskem premajhno in slabo razvito kljub pomembnemu deležu, ki ga lutkarstvo lahko prispeva k nadaljnjemu kult urneme osveščan ju in razvoju. Franci Zagoričnik Tempera v Kurnikovi hiši Tržič — Eno najmanjših in obenem najmlajših likovnih razstavišč na Gorenjskem je galerija K urniku-va hiša. Namenjena je predvsem li-kovnikom-ainaterjein, ki so na začetku svojega ustvarjanja Taka programska usmerjenost prinaša obiskovalcem povsem sveže vzgibe mladih ustvarjalcev, katerih poteza čopiča ali oko kamere prijetno presenečata Želja po upodabljanju sveta okrog nas primora vsakega začetnika, da prehodi pot od vidnega zaznavanja do »znati slikati«. Nekaterim na tej poti pomaga formalno izobraževanje pod vodstvom učitelja ali mentorja, drugi spet iščejo samoniklo, po svo-M'. Avtor razstave, ki bo odprta drevi oh IM uri. je Bojan Hafner iz Pristave pri Tržiču. Izhaja iz likovne skupine DOLI K. od |97«, leta pa se uspešno vključuje v tržiško likovno skupino, s katero je razstavljal lani. Razstava je njegov prvi samostojni nastop. Predstavljena dela so v temperi in monotipiji. slika pa tudi \ oljni tehniki, pastelu in svinčniku. Ha/slava je /aris trenutka, ko se av tur odloča med realistično krajino na eni strani in odnosi barvnih preli \ ov na drugi st rani. Dela bodo razstavljena do 17. aprila, ogledati pa si jih bo mogoče vsak dan med Ki. in IN. uro v prostorih galerije Kurnikove hiše. š I Zbor Tugo Vidmar - Na torkovi slovesnosti v počastitev krajevnega praznika Vodovodni stolp je sodeloval tudi moški pevski zbor Tugo Vidmar iz Kranja. 22-članski zbor bo letos zabeležil pet let uspešnega dela. Njegov dirigent je že od vsega začetka Edo Ošabnik. (H. J.) - Foto: J Zaplotnik Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge zapisnikarja samoupravnih organov pravnika knjigovodjo analitike izdelkov likvidatorja računov administratorja Za dela in naloge se zahteva: pod t.: srednja strokovna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja in stenografije pod 2.: visoka strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: kvalifikacija in 1 leto delovnih izkušenj Delo je za določen čas. Nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta pod 4.: srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. Delo je za določen čas, nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta pod 5.: kvalifikacija (dveletna administrativna šola) in 2 leti delovnih izkušenj za potrebe TOZD blagovni promet prosta dela in naloge 1. avtomehanika Zahteva se kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj. za potrebe TOZD trgovske mreže dela in naloge 1. diplomiranega pripravnika — ekonomista Kandidati morajo obvladati srbohrvatski jezik. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji v pritličju so razstavljena dela mojstra fotografije EFIAP Tihomirja Pinterja. Razstava ho odprta do 30. marca. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Zveze med NOB na Gorenjskem. Ogledate si jo lahko do 4. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava del akad. slikarke Gabrijele Žugel. Razstava bo odprta do 10. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ V galeriji na gradu si lahko ogledate razstavo del Janeza in Jurija Šubica, ki jo je loškemu muzeju posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Obenem si lahko ogledate tudi muzejske zbirke. Posebej opozarjamo na ponovno odprto prirodoslovno zbirko. Dom Ivana Cankarja - V Ljubljani so ob Erjavčev! cesti že začeli graditi kulturni dom Ivana Cankarja. V njem bodo štiri dvomne hSZE b(,d(,;>(JPff«™ razne operne, gledališke, konceHneTdruge kulturne prireditve. Gre torej za osrednji slovenski kulturni center v katerem ne bodo gostovali samo ansambli iz Jugoslavije ,itufike SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja SSS občine Kranj — samoupravna enota za graditev stanovanj, po sklepu 16. seje delegatov zbora z dne 23. 2.1978 in 54. seje I. 0. z dne 21. 3. 1978 Razpis posojil družbeno pravnim osebam — za nakup stanovanj v bloku I splošni pogoji 1. člen Posojilo po tem razpisu lahko zaprosijo: — družbeno pravne osebe (v nadaljevanju: organizacija), posamezno ali več organizacij skupaj, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Ur. vestnik Gorenjske št. 26/72) 2. člen Posojila se dajejo za nakup novih družinskih in samskih stanovanj od proizvajalcev stanovanj ali pooblaščenih organizacij, ki se gradijo na območju občine Kranj in bodo vseljiva po programu za leto 1978, za katere bodo sklenjene pogodbe o nakupu. Organizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, sredstva pa združujejo v SSS občine Kranj, kjer je sedež organizacije, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju, kjer je sedež TOZD ali obrata. 3. člen Obrestna mera za posojila je 4? letno. Po poteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 ? letno. 4. člen Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske - PE Kranj v višini 55.000.00(),(X) din. 5. člen Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. ii. posebni razpisni pogoji za družbeno pravne osebe 6. člen Organizacija dobi pravico do posojila — če ima srednjeročni program in letni program za 1. 1978 za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da sodeluje z lastno udeležbo in sicer: a) organizacija, katere povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini v letu 1977, plača lastno udeležbo najmanj v višini 10 % od zneska, potrebnega za investicijo. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 16 let. b) organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je enak, oziroma je do 20 % nad povprečjem mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini za leto 1977, plača lastno udeležbo v višini najmanj 15 1. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 14 let. c) organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je nad 20* od povprečnega osebnega mesečnega dohodka na zaposlenega v občini za leto 1977, plača lastno udeležbo v višini najmanj 20%. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 10 let. d) organizacije, katerih dejavnosti se financirajo iz sredstev samoupravnih skupnosti iz področja družbenih dejavnosti in iz proračuna, niso obvezne zagotavljati lastno udeležbo pod točko a, b in c. Odplačilna doba za posojilo v tem primeru je 20 let. 7 člen Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga in sredstva amortizacije hiš. 8. člen Višina zaprošenega posojila ne more presegati 1.5-kratnega zneska, ki ga je vplačala organizacija do 31. 12. 1977 na račun združenih sredstev v banki, znižanega za že odobrena posojila organizaciji in njenim delavcem. Organizacije, ki so združile do 400.000,00 din, lahko zaprosijo za posojilo do višine 5-kratnega zneska združenih sredstev v banki do 31. 12. 1977, znižanega za že odobrena poso-jila organizaciji in njenim delavcem. 9. člen Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah. Polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali več stanovanj ne morejo biti nižje od polletne stanarine za to stanovanje ali več stanovanj, ki bi jo posojilojemalec plačal po predpisih o stanarinah 10. člen Prednost pri odobritvi posojila imajo tiste organizacije, ki še niso dobile posojila iz sredstev po razpisu SSS občine Kranj in tiste, ki so se razpisa udeležile v 1. 1977 in jim ni bilo odobreno posojilo. III dokumentacija in informacije Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, PF Kranj, predložiti. — kupno pogodbo za stanovanje, overjeno na sodišču txl strani prodajalca, če jo je prosilec že sklenil, — srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — sklep organizacije o najetju posojila, — dokazilo o lastni udeležbi. Vse informacije in sprejemanje zahtevkov p<> tem razpisu opravlja Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, PE Kranj - stanovanjski oddelek. Prešernova b\ Kranj, vsak dan od 10— 12 ure razen sobote. Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve, objavlja samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, samoupravna enota za graditev stanovanj po sklepu 16. seje delegatov zbora enote z dne 23. 2. 1978 iti 54. seje I. O. z dne 21. 3 1978 Razpis za dodelitev posojil delavcem I SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. člen Razpisa se lahko udeležijo delavci tistih družbeno pravnih oseb, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ah odloku skupščine občine Kranj. Delavci lahko zaprosijo posojilo za: - nakup standardnega stanovanja v okviru usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje na območju občine Kranj; - dograditev standardnega stanovanja v individualni hiši na območju občine Kranj, ki je že zgrajena do vključno III. gradbene faze; - rekonstrukcijo stanovanjske hiše na območju občine Kranj, kadar prosilec g to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine, ki z obstoječimi površinami ne presegajo velikosti standardnega stanovanja za njegovo družino; - za nakup montažnih hiš, na območju občine Kranj, če je že zgrajena prva plošča. •Posojilo se lahko zaprosi tudi za stanovanje, ki se gradi oz kupuje zunaj občine Kranj, vendar na območju občine, kjer ima TOZD ali obrat pri katerem delavec združuje svoje delo svoj sedež. Posojilo se lahko zaprosi tudi za gradnjo stanovanj zunaj občine Kranj, če se delavec dnevno vozi oz. se bo vozil na delo i/, kraja v katerem gradi hišo (ne velja za nakup stanovanj). 2. člen Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacij v Ljubljanski banki. Temeljni banki Gorenjske, PE Kranj in sicer: 1 { . __; v višini 4.000.000,00din za nakup stanovanj 8.000.000 00 din za ostale namene 3. člen Razpiaa ae lahko udeležijo le delavci: - katerim njihove organizacije dajo soglasje za odobritev posojila; - ki redno namensko varčujejo najmanj 6 mesecev; „ru.,;i„il,„ - ali imajo sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev po bančnem pravilniku ° ^S^^^^S^S^ Papino pogodbo , banko na osnov, namenskega varčevanja oz. vezave sredstev. Za delavce, katerih povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 2.444,00 din določilo o namenskem varčevanju in odob.enih posojilih ni obvezno. Delavci, ki so dolžni namensko varčevati morajo ob odobritvi posojila predložiti potrdilo organizacije, da mu bo od osebnega dohodka redno odtegovala obroke namenskega varčevanja do poteka varčevalne dobe. 4. člen Za stanovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno posojilo po razpisu katerekoli samoupravne stanovanjske skupnosti, ni možno po tem razpisu zaprositi za posojilo, ne glede na to, kdo od družinskih članov je najel posojilo. 5-, člen Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis posojilo za standardno stanovanje. Delavec, ki kupuje ali dograjuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem razpisu posojilo za večjo stanovanjsko površino. Velikost standardnega stanovanja je: — za 1 — 4 člansko družino je 60,5— 68 kv. m — za 5 člansko družino je 68 —75 kv. m — za 6 člansko družino je 75 —83 kv. m — za 7 člansko družino je 83 — 100 kv. m Za izračun vrednosti standardnega stanovanja v blokovni gradnji se upošteva orientacijska cena za 1 kv. m v višini 8.250 din. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja v individualni gradnji se upoštevajo stroški gradnje za 1 kv. m ugotovljeni za 1. 1977 (din 5.646,— ) po odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Kranj (Ur. vestnik Gorenjsike št. 11 /77). 6. člen Obrestna mera za posojilo je 4 letno. Po preteku K) let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na (j letno. 7. člen Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let pri nakupih stanovanj, oz. 18 let pri ostalih namenih. Najkrajša doba je 5 let. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in že odobrenih posojilih ne sme presegati 1 /3 mesečnega osebnega dohodka prosilca. Obveznosti do 1 leta se ne upoštevajo kot obremenitev. V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območu druge samoupravne stan. skupnosti, se pri odobritvi posojila upošteva kreditna sposobnost obeh zakoncev. Prosilci, ki imajo glede na socialno stanje možnost, da zaprosijo 60 posojila pri nakupu stanovanj in 45 ^ posojila pri ostalih namenih, se jim odobri posojilo z odplačilno dobo 20 oz. 18 let, vendar pa mesečni obrok odplačila posojila ne more biti nižji od 300,00 dinarjev. Na zahtevo SSS občine Kranj se lahko ob ugotovitvi večjega odstopanja anuitete od OD, v času odplačevanja posojila, mesečni obrok poveča do 1/3 OD, ki ga bo posojilojemalec takrat dobival. Redno odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi. 8. člen Prosilec, ki zaseda družbeno najemno stanovanje je dolžan, da po dograditvi oz. vselitvi v kupljeno stanovanje izprazni najemno stanovanje, razen če predloži potrdilo organizacije, ki ima razpolagalno pravico, da v njem lahko ostanejo ožji družinski člani. V primeru, da prosilec ne izprazni stanovanja in ne predloži navedeno potrdilo, mora posojilo vrniti v celoti. 9. člen Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci 10. člen Za standardno stanovanje lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, če izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru vsota posojil ne more presegati višine posojila, ki jim pripada glede na povprečni mesečni dohodek na člana družine. 11. člen Za izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebne dohodke. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu in se bodo preselili v novozgrajeno hišo oz. stanovanje. 12. člen Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v banki, ne štejejo pa se posojila, ki jih je prosilec pridobil od organizacije direktno iz sklada skupne porabe oz. na podlagi vezave teh sredstev v banki. 13. člen V primeru da odobreno posojilo iz sklada skupne porabe oz v banki odobreni) na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe presega 30— 35 9 od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši, se za presežek zniža možno posojilo po tem razpisu. 14. člen Posojilo se zavaruje z vknjižbo zastavne pravice oz. z zaznambo vrst nega reda v zemljiški knjigi. Pri nakupu stanovanj se posojilo zavaruje do vknjižbe v etažni register z menico in kreditno sposobnimi poroki. 15. člen Prednost pri odobritvi posojila po tem razpisu ima delavec, ki: — nima stanovanja; — ima neustrezno stanovanje; — ima nižji povprečni mesečni dohodek na ('lana družine; — ima večje število družinskih članov; — invalidnost, bolezen v družini: — bo s preselitvijo v nov ograjeno hišo oz. kupljeno Stanovanj« sprostil družbeno najemno stanovanje; — ima stanovanjsko hišo. zgrajeno do višje gradbene laze ( ne velja pri nakupu stanovanji 16. člen Prosilec lahko proda pred poplačilom posojila kreditirano stanovanje oz sta novanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. 17. člen (*'e komisija, ki bo pripravljala predlog za odobritev ppaojila, ugotovi, da s<> podatki, ki jih je navedel prosilci v prošnji za posojilo neresnični, bo prosilec izločen i/, nadaljnjega postopka za pridobitev posojila. 18. člen Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. II POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA NAKUP STANOVANJ 19 člen Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup stanovanja v osebni lasti in polrebna lastna udeležba, izražena v odstavku od cene standardnega st Milovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: Izračun je izdelan za standardno stanovanje v individualni hiši, 68 kv. a i-4-,Mansko družino Za vsakega nadaljnjega člana pa se površina povab v skladu ■ "» .1 tega razpisa. 21. člen če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom v občini Kranj za I. H>77 (»8881 potrebna lastna udeležba v odstavku od cene standardnega stanovanja — najmanj možno posojilo pri SSS v odstotku od cene standardnega stanovanja - največ do :><> (2.444 din) 10'» 60 7 nad 50 — 75 '< (nad 2.444-3.666) 20', 50 1 nad 75- 100', (nad 3«;«<>-4.888) 25 't 45 't nad 100— 120'? (iiad4.888-5.8lilil 30 'i 40'i nad 120 f (nad 5 Milil 3&9 35 f* III POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA OST Al.K NAMENE 20. člen Višina posojila, ki K" delavec lahko dolu za namene iz I člena t«p i.i/pisa (razen za nakup stanovanja) m potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku m znesku v odvisnosti od cene Standard nega stanovanja, sta razvidna i/ naslad nje tabele: če znaša povpr me* dohodek na člana dru zine v primerjavi s povprečnim mes. os do In h I k< m i v občini /a leto 1977 (din 4.8881 lastna udeležba — najmanj do 50'i (do 24441 nad 50-75'k (2.444-1 668) nad 75 — 100 't (3.006-4.M0) nad 100- 120'i? (4.888 — 5.806) nad 120 T (nad 5.866) 25 30 3.r> 40 45 dm B5.982 I 15.178 134.375 153.571 172.768 Možno posojilo po leni razpisu - največ • din 45 »72 70* 35 134.375 3(1 I 15 178 25 95!»8J 20 7(i7mi Prosilci katerim lx> odobreno posojilo po tem razpisu, morajo naj pozne 12. 1980 predložiti vselitveno dovoljenje oz. potrdiIp krajevne skupnostixi m vselitve v kreditirani objekt. V primeru, da posojilojemalec do 31. 12. 1980 ne predloži enega ;umentov, se za čas prekoračitve zaračunavajo 12 obresti letno. IV DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanihotnaš, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki. Temeljni banki Gorenjske, pe Krm predložiti: , ' , ■ . ... - izjavo organizacije, da se lahko udeležijo razpisa; - potrdilo organizacije o višini povprečnega osebnega dohodka za leto IST (obeh zakoncev); ... - potrdilo prijavnega urada o številu družinskih članov; - dokazilo o namenskem varčevanju - hranilna knjižica samo na vpogkc OZ. predložitev posojilne pogodbe; - potrdilo o premoženjskem stanju; pri nakupu stanovanja se: - kupno pogodbo na ime prosilca ah zakonca, overjeno na sodišču od straa prodajalca (če je prosilec že sklenil kupno pogodbo); - dokazilo o lastni udeležbi; - eventualne sklepe o odobritvi posojil iz sklada skupne porabe s posojiiasB pogoji; pri ostalih namenih se: - overjen prepis ali fotokopijo gradbene^ dovoljenja na ime prosilca tt /''k""t zemljiškoknjižni izpisek z datumom izdaje od 1.3. 1978 dalje na ime pr» silca ali zakonca; ..... - pri nakupu montažne hiše še kupoprodajna pogodba, sklenjena s proti«* jal tem. V. INFORMACIJE Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja Ljubljat-ska banka. Temeljna banka Gorenjske. PE Kranj - stanovanjski oddelek. Prsi* nova 6, Kranj do 24. 4. 1978, in sicer: za nakup stanovanj ob sredah od 11.-17. ure ob petkih od 11.-17 ure za ostale namene ob torkih od 1 1 - 1 7 «re ob četrtkih od 11-17. ure . V Kranju, dne 24 3. 1978 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj -Samoupravna enota za graditev stanovanj Na podlagi pooblastila enote za družbeno pomoč v stanovanjskem^ darstvu je Izršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kraaj satejel na 54. seji dne 21. 3, 1978 Sklep o razpisu za dodelitev posojil delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrti - kupujejo etažno stanovanje v zasebni lasti, - dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski hiši, - rekonstruirajo individualno stanovanjsko hišo, - kupujejo montažno stanovanjsko hišo 1. j„^bjbs. Razpisa se lahko udeležijo delavci, ki združujejo svoje delo pri sarnastMB« obrtnikih, če le-ti vplačujejo sredstva v solidarnostni stanovanjski skl*«j^ Kranj od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. 2. - lt:**isB Prosilci morajo predložiti zahtevku za posojilo. a) potrdilo samoupravne stanovanjske skupnosti, da delodajalec placu' 9tt novanjski prispevek v solidarnostni stanovanjski sklad; b) potrdilo delodajalca, da ima s prosilcem sklenjeno redno delovno razmer* c) soglasje osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri sam-nih obrtnikih in gostilničarjih. Posojilo je razpisano do skupne višine din 500.000,00. Za vse ostale pogoje pri odobritvi posojila se smiselno uporabh'ajo d Wtii razpisa za dodelitev posojil delavcem, ki je objavljen v tej številki »Glasa* j Kram, 24. -i 197« SSS občine Kranj Samoupravna enota za graditev stanovanj Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJICE ZDRAVSTVENE ŠOLE JESENICE Razpisni pogoji: Poleg splošnih pogoje\ motajo kandidati izpolnjevati še naslednic pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo medicinske smeri (zdravnik, medicinska sestra! in 10 let strokovno- pedagoAkega dela, - da se odlikuje po svojih organizacijskih in strokovnih sposobnost ih in - da ima ustrezne tnoialnopolitične kvalitete. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, Jesenice. Cesta maršala Tita st. 78. ABC Pomurka TrgOVtko proizvodna organizacija Golica Jesenice Temeljna organizacija Industrija - obrt objavlja prosta dela in naloge za knjigovodjo v delovni skupnosti ' srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne »j adtninisl i a 11 \ 11 e smeri - tri let a delov jlih izkušen j — trimesečno poskusno delo Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoiV. Kandidati naj ponudbe z dokazi« » atrok£yno8ti lica Jesenice - ^«(ir"" ** Titova 1. _ a. Zagovarjamo mirno rešitev BEOGRAD — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić se je vrnil s petdnevnega potovanja po Afriki, kjer je obiskal Etiopijo, Somalijo in Sudan. Voditeljem teh držav je izročil poslanice predsednika Tita, v njih pa je bilo govora o reševanju zapletov na afriškem rogu in o krepitvi gibanja neuvrščenih. Jugoslavija si prizadeva odstraniti nasprotja in krvave spopade med neuvrščenimi državami. Noče igrati vloge mirovnega posredovalca, temveč želi predvsem prizadetim in svetovni javnosti pojasniti svoja stališča do teh vprašanj. Miloš Minić je po vrnitvi v Beograd povedal, da je položaj na afriškem rogu še vedno izredno zamotan in skriva v sebi veliko nevarnost novih krvavih spopadov. Stališča sprtih držav so še vedno različna in bo pot do zbližanja naporna in dolgotrajna. Predvsem je treba iskati mirne rešitve in opustiti oborožena vmešavanja v zadeve drugih držav. Izrednega pomena pri sporu med Etiopijo in Somalijo je posredovalna vloga Organizacije afriške enotnosti in Sudana, ki je uspel navezati prijateljske stike z obema sprtima državama in posredovati tudi med Libijo in Čadom v obmejnem sporu. Nevmeša-vanje v notranje zadeve drugih držav je tudi načelo neuvrščenega gibanja. Miloš Minić se je med obiskom pogovarjal tudi o dvostranskem sodelovanju Jugoslavije s temi državami. Povedati velja, da je bil Minićev obisk tudi v središču pozornosti mednarodne javnosti. Na obisk v Jugoslavijo pa so prispeli predsednik ljudske skupščine Nemške demokratične republike Horst Sindermann, delegacija Komunistične partije Kitajske in češkoslovaški zunanji minister Bohuslav Chnoupek. »Šok« za francosko levico PARIZ — V Franciji so bile v nedeljo parlamentarne volitve. Parlamentarna večina je dobila 291 poslanskih mest, opozicija pa 200. Vladna večina se je kljub izgubi nekaj poslanskih mest utrdila, združena levica (komunisti, radikali in socialisti) pa je doživela »šok«. Veliko si je namreč obetala od nedeljskih volitev in se zadnji hip dogovorila za skupni program, kar ji prej v šestmesečnem prerekanju ni uspelo, vendar je bila poražena. To je presenetilo celo pesimiste, saj so bile le redke dosedanje volitve tako dobro obiskane kot prav nedeljske. Sklepati je, da so se Francozi »zbali« radikalnih sprememb, ki bi jih utegnila prinesti združena levica, čeprav jih tiho želijo. Veselje v zmagujoči vladni koaliciji je veliko, v levici pa se nadaljujejo medsebojna obtoževanja. Nekateri krivijo tudi volilna pravila, saj je recimo za izvolitev komunističnega poslanca potrebnih veliko več glasov kot pa za izvolitev poslanca neke druge stranke. Nekateri volilne izide v Franciji povezujejo z zadnjimi dogodki v Italiji, kjer je ugrabitev Alda Mora in srž kasnejših dogodkov uperjena zoper demokratične spremembe v politiki. V Italiji so namreč tudi komunisti vključeni v vladno večino, Aldo Moro pa je bil zagovornik sodelovanja krščanskih demokratov s komunisti. Libanon v ognju BEJRUT - Izraelske čete so začele ofenzivo na južni Libanon in ae spopadle z borci palestinske osvobodilne organizacije, dogodki najimi Libanona so bili resnično krvavi, hkrati pa so *M08trili položaj na Bližnjem Vzhodu. Jugoslavija obsoja poseg Jsrraeicev, hkrati pa dogodki potrjujejo naše prepričanje, da na bližnjem Vzhodu ne bo prej miru, preden ne bo oblikovana pravična rešitev palestinskega vprašanja. Na jug Libanona utegnejo kmalu priti mirovne sile Organizacije združenih narodov. **raelci so že dobili povelje za ustavitev napadov, Palestinci pa {^udarjajo, da je pomoč drugih arabskih držav prešibka, in da **rael spretno izkorišča nasprotja v arabskem svetu^ki so nastala po obisku egiptovskega predsednika Sadata v Izra]elu. Sovjetska zveza ponuja spravo MOSKVA - V Sovjetski zvezi so sporočili, da so poslali Ljudski !>publiki Kitajski nov predlog za normalizacijo odnosov. Obenem pa so pedali, da je Kitajska na ta predlog odgovorila negativno. Sovjetska *veza je predlog za normalizacijo posredovala zato, da bi odstranili fcvarno nasprotovanje, ki ima lahko za posledico resne zaostritve. J Moskvi je čutiti obžalovanje. Prav tako pa so se v sovjetskih listih {Savili novi ostri napadi na sosednjo Kitajsko, kjer je precejšnjih J*itik deležno najnovejše kitajsko-japonsko sporazumevanje, ki utegne dajati vpliv Sovjetske zveze na tem območju. Premiera obsodili na smrt k COLOMBO - Iz glavnega mesta Sri Lanke so sporočili, da J* nekdanjega pakistanskega premiera Zulfikarja Alija Buta H-odili na smrt zaradi nasilja in korupcije med vladavino. Ta ffcodba je del gonje proti pristašem starega režima. Ali Buto S* na voljo sedem dni za pritožbo. Njegova soproga, ki sedaj Ndi ljudsko stranko nekdanjega premiera, je dejala da bo i^rjala obnovo procesa in preklic smrtne obsodbe. Obtožnico J*Per Ali Buta so še razširili, saj mu očitajo še utajo državnega K*»arja, izkoriščanje državnih fondov za volilno propagando m Mačevanje posebnih odredov tajne policije. j Košnjek TE DNI PO SVETU P02AK V KINU Med prikazovanjem filma Operacija Eatebe je v neki zuriski kinodvorani iz-"Tttkail požar. Vseh 170 gledalcev so »Pravili na varno. Policija meni, da je ■ogoea povezava med tem poiarom in Prrim, ki je pretekli teden izbruhnil v Bernu med prikazovanjem istega filma. Hla govori o izraelski operaciji na ležišču Entebe 1976. leta. RAZSTAVA MINIATUR V Alma Ati so odprli razstavo miniaturi 8t»v, ki so živeli pred 2500 leti na jugu Ka-zaltatana. Na razstavi je 500 primerkov zlatih okrasij z nenavadnimi ornamenti v obliki živali in ptic. Miniature so na*li pri i/k<> Padanjih grobnice na vznožju severnega Tiensana, ki je pripadala vodji starodavnega plemena Saka. POPLJAVLJENI SYDNEY Avstralija je pretežno sušna in puščavska celina. Kljub temu pa so morali v sydneyskih primestnih naseljih in okolici v polmeru 150 milj izseliti ljudi, ker so močan veter, deževje in poplave uničili več sto his. V Avstraliji takega deževja ni bilo že petdeset let. ŽRTVE MALOMARNOSTI Januarja in februarja letos je zaradi /,\ »trupitve i hrano in mlekom umrlo v Hogo-ti 208 otrok, mlajših od pet let Vlada je uvedla strog nadzor nad živili, tako da so že uničili več kot 17.000 stekleni« pokvariene-ga mleka. NAŠLI DVE TONI HASISA Cariniki v pristanišču Brindisi so v tovornjaku nizozemske registracije na- šli dve toni hasiia. Mamilo so odkrili psi med pregledom vozil, ki so se s trajektom pripeljala iz grškega pristanišča Patras. Voznik je priznal, da je mamilo prevzel v Siriji in ga hotel prepeljati na Nizozemsko. t; K a K i K i SPET DELAJO Po večdnevni stavki grafičnih delavcev in prekinitvi dela v vrsti založniških podjetij so se v torek na zahodnom-mškili CMttafl spet pojavili vsi dnevni časopisi, Sindikat grafičnih delavcev in lastniki založniških ni.š so podpisali novo tarifno pogodbo, PROTI RASNEMU RAZLIKOVANJU Mednarodno leto borbe proti rasnemu razlikovanju se je uradno začelo 21. marca s srečanjem na sedežu UNESCO v Parizu. Za okroglo mizo so med drugim razpravljali tudi o borbi proti rasistični tvorbi apartheida. EGSZA VlftJI IZVOZ kgs želi vzpostaviti večje trgovinsko ravnotežje med državami članicami e(js in .Japonsko, ki je samo v minulem letu v de vet držav BGS izvozila /a 5,1 milijarde dolarjev več hI ir-1 kot k" i* <«1 »jih uvozila. STAVKA V OPORIŠČIH ZDA Griki državljani, ki delajo kot pomožno osebje v ameriških vojaških oporiščih v Grčiji, že dober mesec dni stavkajo. Zahtevajo, du se grški zakoni o delovnem razmerju uporabljajo tudi v tujih vojaški*) bazah. Stavkajoči pretijo, da bodo m Hvko podaljšali. Če ameriško poveljstvo ne umakne odločitve o odpustu več ega števila ljudi, ki so jo sprejeli tik pred začetkom stavke. Glas — 7. stran Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije ^r^mmm\ p......mm »Arhiv moram pregledati,« je dejal Peter Bohinjec. »Drugače je bilo.« »Bilo je jutro, na vzhodu so goreli oblaki s prikritim ognjem,« se je izločil Fran Šaleški Finžgar. »Romeo je stal na balkonu, ožarjen od jutranjega svita, lep kot mladi kralj, ki vstopa v osvojeno mesto. Odpel si je s pasa lestvico, spleteno iz vrvi, jo nategnil z mišičasto roko, ali bo nosila težo mladega telesa, jo otvezel na okno in še enkrat poljubil Julijo. Ni bila urna noga še na sredi poti — ko se vrv odtrga — Julija vzklikne in iztegne roke v pomoč. Toda, kaj je orlu, kljubovalcu viharjev, spustiti se iz oblaka na ravnino?« »Stare zapiske bo treba preiskati!« je rekel Peter Bohinjec in se potopil v brezoblično tvarino. Nad mano se je sklanjalo nebo in njega dobri dan. Kako je vse to daleč, daleč in tuje in brez smisla. Kako dobro je sedeti pred barom in piti caffe ekspresso, brez misli in brez spominov, pozabiti na vso literarno revščino in dihati jutro in sveži vonj vlažnega prahu, slajši od Shakespeareja. Ko bi prišla julija od pesnikov opevana objokovana, iz stranske ulice in krenila sramežljivo mimo bara proti cerkvi, bi — mislim — ne odprl oči in se ne ganil. Palače so ostale — in rože na Piazzi delle ERBE . . . Mi pa smo upihnili tisto brlivko na stropu, s koščkom šotorske vrvi zapletli vhodna vrata in — še vedno se premetavamo po sicilijanskih železniških tirih — veke lezejo na oči. Dremuckamo . .. NOC V ČAKALNICI Po petih urah vožnje, nekaj minut čez eno kapnemo v gluho noč katanijske železniške postaje. Kam sedaj? Sonce potuje nekje po Ameriki, preveč smo utrujeni, da bi ga počakali kar v stoječem položaju. Prelagamo nahrbtnike z enega konca na drugega, čakamo Braneta, ki si ogleduje teren. Nikjer parka, da bi v miru zatisnili oči. Morje ljudi se pretaka po zliza-nem betonu, topo buljijo predse, po peronu se sprehajata oborožena karabinjerja. Ves ceremonial sestopanja se je odvijal tako hitro, da nam pamet kasni za najmanj pol ure. Samo spali bi. Dolgo, neskončno dolgo. Koliko časa že nismo duhali svežih rjuh in raztegovali svojih krakov po francoskih posteljah! »Gremo v čakalnico, samo tam je še nekaj prostora!« se je izpod podhoda zaslišal Branetov raskavi s tobakom nadihani glas. Dame razporediva po lesenih klopeh, razgrneva ponjavo rumenega šotora, tako da zapreva pot morebitnim dolgoprstim nadležnežem in — zaspiva. Kot polha. Jaz v podobi kapucinarja, Brane pa po ježevsko zvit v klobčič. Zjutraj naju dvigne moška snažilka. Da moramo v desetih minutah sprazniti čakalnico, drugače nas bo s smetmi vred vrgel v kakšno prijetno dišečo travico. Ženske so nenaspane. Pravijo, kako so se nama ljudje režali, na vsa usta, one pa, da so vso noč pazile na nahrbtnike, če ne. . . bi kateri odplaval kot netopir nekam pod katanijske zvezde. Oblečeni smo prespali to noč. Pod železniško fontano se oprhamo, zbrusimo naše požrešne kočnike. Malce škropenja nikomur ne škodi. O, pardon! Karabinjerja, oborožena (jutranja zamenjava), se pomikata kot dva angela varuha proti nam. »Gremo. Gremo! Takoj!« mi šklopota kolodont skozi priprta usta. »Gremo, ja! Samo še zapakiramo svoje stvari! Pa ti talarji s Pompejev. In premočena brisača. Zanjo vedno zmanjka prostora. Spužva. Obesim jo za srednji jermen, da zabinglja kot na vrvi za sušenje perila. ODHOD. ODHOD s prvega binaria. Gremo!« KATANIJA. Jutro je. Cvrči okrog nas, sir na picah se topi v vidnih mehurčkih, vhodna vrata neprestano cvileče nihajo sem in tja. Sedimo na razmajanih stolčkih in čakamo zajtrk. Vroč. Topel. Svež. Po prečuti noči moramo čim prej prepoditi na gosto razpredene pjačevine v naših želodcih. V že odsluženi kavarnici se gnetejo predvsem delavci iz bližnjega gradbišča. Opazujemo jih, s kakšno slastjo nosijo v usta očiščena jedra morskih ježkov, pripravljena po katanijsko. Zamotan in skrbno čuvan recept. Nekakšen smrad po olju udarja iz njihovih prepotenih delovnih oblek. Želodci nam proseče krulijo. Mamljiv vonj se suklja iz ponev, kjer brkati mojster cmari naše pice. »Se bašejo kot pujsi!« čivkajo ženska usteca. V PICERIJI KATANIJA. Deset metrov leži nad morjem. In pol milijona ljudi tlači ta sedež pokrajine. Živahno pristanišče in za PALERMOM drugo največje in pomembno sicilijansko mesto. Ker jo je večkrat uničil izbruh ETNE, najhujši v letu 1693, «ma moderno podobo s širokimi ulicami. Mesto je čudovito, Etna še bolj, pa čeprav je nismo naskočili. Na njej se kar devet mesecev v letu zadržuje sneg, prepredena je s slikovitimi razpokami, iz kraterja se suklja rumenkasto rdečkast dim. Tokrat miruje. Od časa do časa pa se iz razpok med grmenjem vali žareča lava vse do morja. Na viši: metrov (Etna je visoka 3340 metrov) čepi opazo--postaja, observatorij ('asa Etnea. Piazza del Duomo je središče mesta, tu so lepe palače iz osemnajstega stoletja in Fontana dell'Elefante Z znamenitim slončkom kot znakom mesta na vrhu. Na trgu sta še Palazzo del Municipio in nekdanji Semi-nario dei Chierici. Duomo je iz enajstega stoletja, popravljen po potresu. TAORMINA. Samostan Sv. Dominik, v ozadju se dviga ognjenik ETNA. »Gledaš njihove trebuščke? Leta. Leta prinesejo tudi ta šarm.« In sirena žalostno zapivka v malično brezdelje. »Fantje, na delo, v božjem imenu!« se zadere možak v baretki. Šušljanje. »Naj ga vrag vzame!« »Naj ga hudič pobere!« Delavci so se drug za drugim zrinili skozi nihajoča vrata. Skozi počena stekla je takoj prililo več svetlobe. Njihovo utrujeno vzdihovanje pa se je vleklo vse do gradbišča . . . Zmečemo vase hrustljajoče pice, znotraj mehke, skoraj tekoče, prepredene s sardelicami, brez besed, sliši se samo rožljanje žlic in vilic. Po končanem obedu bi se nam kmalu obrnil želodec. Vidimo, kako natakar naš zamazan pribor samo zbriše, ne da bi ga vsaj pomočil v vodo — in že je pripravljen za goste — zanamce. Ogabno. HIGIENA PA TAKA Blodimo po ozkih uličicah okrog gradu »Castello Ursino«, v katerem smo si že ogledali arheološke izkopanine in stare umetniške predmete. Otroci po odtočnih kanalih, ki tečejo prosto po Newtonu, brez kakršnekoli zaščite, spuščajo papirnate ladjice, narejene iz jutranjih časopisov in revij. Nehote se spomnim kamnogoriških barčic, starega kovaškega običaja, ko vržejo na Gregorjevo (11.3.) luč v vodo, ker je pred vrati že pomlad in z njo daljši dan. Kot puhasti oblački brodijo po rumenorjavkasti brozgasti gnojnici, oblečeni v zapackane oblekice, včasih samo v prevelikih srajcah in so verjetno — najsrečnejši ljudje na tej naši ognjeni krogli. Odvračaš se od njih, smrad se ti zaleže v nosnice, pod majico, hočeš stran, hitro, pa ne moreš pozabiti njihovih globokih črnih oči. »Gluhemu treskaj z vrati kolikor hočeš!« pravi angleška lejdi, nedvoumno zamahne z desnico in švigne v prvo trgovinico s spominki. Korak naprej so iztovarjali kruh in marsikatera štruca se je elegantno zapeljala po cvetočem asfaltu nekam med i z pljunke in ostalo svinjarijo. Pa jo je mojster nesramežljivo pobral in jo vtaknil spet nazaj, na toplo, med ostale. Dober tek! Pri sosednjem vozilu, kjer so iztovarjali koka-kolo, se kaj takega ni dogajalo. V polmračnih uličicah, kamor le redkokdaj pokuka 'akšnega policaja ali karabinjerja, nas otroci vle-•£>jc za rokave in vsi imajo očete dosmrtno zaprte v vlažnih ječah, brez svetlobe in hrane. Medsebojni mafijski obračuni, natolcujejo. Mater pa sploh jetno jih je uničila prostitucija. Dlani so iztet,: Po vedeževalsko ugotavljamo iz njihovih črt: — Glejte, ponižno stojimo pred vami in usoda nas je potegnila med mlinske kamne iv a, tja, kamor nočemo. Zavrženi, osovraženi, nep.snieni, lačni, nesrečno srečni stopamo v tem vašem vrvenju štirikotnega ringa in čakamo še na zadnji konekout, da nam stolčete še zadnjo nitko, ki nas priklepa na ta razpokani svet, med kopno in morje, med ladjo in raz-brcano pločevinasto kanto! Roke z globoko črnino za nohti in vsak i pribe.ačena lira izgine v nenasitnem žepu lastnika žga ij. ne ia slaščičarne za vogalom. Ta drobni, prašni popotni utrinek t mi /ažre v možgane. Premišljujem, koliko je lahko c' stranski, ko takole popisuje življenje drug-g Na vsak način mu hoče vtisniti rahel slab ia neprestano podzavestno primerja s stan em domovini, kjer teče življenje po čvrstejš i krepkejših, jasnejših, prijaznejših, sladke- i' 'fk pri-*?aioda. i p^čat, voji ;;t»jših, .tončno Namišljeni slepec pred cerkvijo v Katamji. ------J-----, ,„-J—-J""M ~.c.VIIY bolj zabiti kot naši. NAŠ, NAŠE, NAŠA . . ja. 'i xstaja NAŠ prag prepogosto nepometen! Tone Čuk: Vedno sem dobil takrat, ko so rekli! Kakšne so tegobe vsakogar, ki se danes loti gradnje, ve le tisti, ki se loti takšne investicije. Pravijo sicer, da je danes veliko lažje graditi, kot deset, dvajset let nazaj. Morda res . .. Za apno in armaturno mrežo je tisto popoldne spraševal tam zadaj pri LESNINI, pri LESU pravzaprav, kjer imajo gradbeni material. Videti je bilo, da je tu že stari znanec. Poprašali smo ga, čemu bo rabil ta gradbeni material, pa je povedal, da gradi hišo pri Straži-šču. Do plate ima zdaj narejeno. Pred dvema letoma je sicer začel, ko je ISKRA pod zelo ugodnimi krediti organizirala v tem koncu prodajo gradbenih parcel za svoje strokovnjake. Kar nekako presenetila ga je ta gradnja. Varčeval je namensko sicer, vendar je bilo tako hitro, da ga je tale gradnja zatekla popolnoma nepripravljenega Ko pa si že pred tem, da I 8 gradil, te seveda zgrabi ta gradbena mrzlica, potegne v svoj vrtinec in že so tu tudi prvi problemi. »Najprej se mi je zataknilo pri cementu. Kot zakleto je bilo. Vse sem poskusil, vsepovsod iskal in ga končno naiel tule skoraj na pragu doma, pri LESNINI. Zaupanje sem tedaj dobil v to firmo. Tu sem vzel potem se vse drugo: betonske zidake za klet, vse izolacijske materiale, kot je lepenka, ibitol, smola, betonsko železo itd. Tudi vso modularno opeko in dimnik TOMO-D I sem tu naročil. So pa pred mano veliki nakupi se to jesen. Letos mislim dati pod streho — eno leto sem .počival' — pa bom rabil se okna in vrata. Za vrata sem se že odločil, da bom vzel L ^ova, jih vsi priporočajo, okna pa iz INTRO-programa, le razmišljam še, ali bo to Jelovica ali Lesna SIo-venjgradec. Tule pri Lesnini vsake toliko časa zaidem v skladiiče in si jih ogledam. Veste, investicija 60 tisoč tudi ni kar tako. In oken in vrat ne menjaš vsako leto! Sicer pa, izbire je dovolj tule pri Lesnini in menim, da ne bo težko izbirati.« »Kaj vas pa še drugega, razen velike izbire, prižene k LESNINI?« »Če drugega ne, imaš vsaj vedno kje parkirati in vstop imaš prost v skladišče in si blago sam v miru ogledaš. Saj ni treba, da bi vedno prodajalca moral imeti zraven. Če ga pa že želiš boš tudi četrt ure počakal, saj tu skoraj ne kupuješ izpod milijona!« »Kaj pa dobavni roki? Kaj radi vlečejo?« »Ne, reči moram, da sem vedno dobil takrat, kot so rekli. In mislim, da je edino tako pošteno. Saj veste, ti se zaneseš, da boš material do takrat dobil, naročiš delavce, mojstre, in če bi potem trgovina odpovedala. .. Zase moram reči, da teh problemov nisem imel.« »Kaj vas pa vseeno moti pri poslovanju LESNINE?« »Kot kupca me moti, da nimajo popoldne nobenega prevoza. Do treh nekako so viličarji in šoferji, tisto uro do štirih, ko imajo še odprto in prideš nakupovat po službi, se moraš pa sam znajti. To je narobe. Sem pa slišal, da bodo s 1. aprilom ta delovni čas podaljšali do sedmih zvečer in da bodo tudi vse te prevoze imeli na voljo. To bo pa potem v redu.« Še veliko bo potreboval naš sogovornik pri svoji gradnji hišice v Stražišču: lesene notranje obloge, okenske police, talno keramiko, parkete, strešno opeko, peč za centralno kurjavo itd. In kot pravi, bo vedno zavil najprej sem. »Človek seveda pogleda sem in tja, pa vidiš, da v cenah ni posebne razlike, pa ugotoviš: tu so, kaj boš letal okrog ...« -Os Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 2/78) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj OBVEŠČA lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine Kranj po naslednjem razporedu: Pristojbina za cepljenje je 15()din. Opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Kršilci bodo kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Kraj Datum Ura Mesto Strahinj 27. 3. 14. na običajnem mestu Naklo 27. 3. 15. na običajnem mestu Podbrezje 27. 3. 16. na običajnem mestu Duplje 27. 3. 17. na običajnem mestu Trata 27. 3. 9. pred Godelmanom Cerklje 27. 3. 10. na zadružnem dvorišču Zalog 27. 3. 12. na zadružnem dvorišču Šenturska gora 27. 3. 17. na vasi Jezersko 27. 3. 12. na običajnem mestu Kokra 27. 3. 14. na običajnem mestu Preddvor 27. 3. 16. na običajnem mestu Bela 27. 3. 17. na običajnem mestu Prebačevo 28. 3. 15. na običajnem mestu Trboje 28. 3. 16.30 na običajnem mestu Voklo 28. 3. 15. na običajnem mestu V oglje 28. 3. 16.30 na običajnem mestu Bitnje 28. 3. 15. na običajnem mestu Žabnica 28. ;i. 16. na običajnem mestu Orehek 29. 3. 14. na običajnem mestu Breg ob Savi 29. 3. 15. na običajnem mestu Mavčiče 29. 3. 16. na običajnem mestu P od reč a 29. 3. 17. na običajnem mestu Rakovica 29. 3. 15. na običajnem mestu Besnica 29. 3. 16. na običajnem mestu Nemilje 29. 3. 17.30 na običajnem mestu Šenčur 29. 3. 15. na običajnem mestu Predoslje 30. 3. 15. na običajnem mestu Kokrica 30. 3. 16.30 na običajnem mestu Gorice 30. 3. 15. na običajnem mestu Trstenik 30. 3. 16.30 na običajnem mestu Primskovo 30. 3. 15. pri Vrečku Kranj 31. 3. 15. na sejmišču Stražišče 31. 3. 15. pred Gas. domom Visoko 31. 3. 16. na običajnem mestu Cirče 31. 3. 17.30 pred gost. Krtina živali. Modna konfekcija Kroj Škofja Loka Lepo, kvalitetno, uporabno Govoriti o Modni konfekciji Kroj je podobno kol pokušati kvalitetno vino starega letnika; užitek. Kajti škofjeloški modeli plaščcv. površnikov, ženskih jop in kostimov so enkratni: lepi, kvalitetni, uporabni. Za tako modo pa BO na stežaj odprta vrata jugoslovanskega in celo svetovnega tržišča. Prav taki so tudi modeli Kroja M modno sezono jesen — /ima 1978//9. Z njimi so letos prepotovali ž«' N,s" Jugoslavijo in povsod želi pohvalo. Na ljubljanskem sejmu mode so že po tradiciji osvojili ljubljanskega zmaja, na sarajevskem sejmu »Žena. lepota, cvetje« pa so pobrali največ medtij od vseh razstavljavcev; kar dve zlat i in dve srebrni. Ločeni pa na sejmih niso pobirali le priznanj. Pridno so sklepali tudi kupčije Z gotovostjo že zdaj trdijo, da bodo letošnji plan 15 starih milijard presegli, saj jim jo uspelo le do sredine mana prodati na domačem trgu kar 60.186 svojih modelov. To Praktičnu, udttbnu, elegantn je res lep, a tudi zaslužen rekorv Poleg tega pa bodo poslovnim partnerjem v Švico, Nemčijo in Fraiuiv izvozili še okrog 30.000 plaščev in ko sumov ter tako presegli lanski j; T \ vrednosti stare milijarde za dobnk 15 odstotkov. Kes je. da se dobro blago sa... hvali. A kljub temu so v Kroju prvič sklenili pokazati svoje m. za jesen in zimo tudi domačinom. Pretekli četrtek so pripravili modi revijo v hotelu Transturist za obča- | nr Škofje Loke v petek pa za -delavce. Videli smo kar 140 modelov ženskih in moških plaščev, površr kov, jop in kost imov. Obljubili so. da bodo modne rt odslej prirejali vsako.leto. K sodel< vanju pa bi radi pritegnili tudi m i.r.i druga podjetja v škofje] občini: Alpino, Gorenjsko pred ni, Odejo in še katero. Na ta načil bi občani imeli priložnost videti, kaj vse se pravzaprav ustvarja preti r hovimi očmi. Krojevi modeli, kot smo že onif-nili, imajo vse, kar pričakuje darui-n p zahtevni kupec: lepi so. praktu m. udobni in elegantni. Izdelani mehkih, prijetnih tkanin Prevla« česana ovčja volna, volneni tvveeo mešanica lame in čiste volne, odstotni mohair. loden. kamelhan podobna blaga Razveseljiva novost letošnje k lekcije pa je, da bodo našli plašč tudi kupci' z nižjo in polnejšo ter v soko m vitko postavo. V Kroju tor; mislijo tudi na lake, ki niso čis; »111 s 11 <• Takih pa nas je, prizna; tv.' kar precej. Oinenin velja še eno posebnost I ,„,,,,, so že lani uvedli izdela« krznenih plaščev. Letos so to kolev ,.,,o popestrili /a plitkejše fcp 1,0(|o kot nalašč modeli iz pravef« i(„ja ne plemenitega krzna avstrV ^ke ovce. medtem ko si bodo ntk, lahko privoščili tudi plaši\ površnik ali ,z Plemenite? krzna ljulnja. grcnlandskoga skega psa in drugih. Dokler bodo v Kroju znali prisluhnili željam in potrebam ,-a|. |llh Kliptev. smo prepričani, da ,jm tudi dela ''i pohval ne bo zmanjkalo Ljubljanski maj >m lelojnjem sejmu >»■ «/c V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Radovljica - Letošnjo zimo so delavci urejevali pločnike ob cesti v Radovljico in danes so lepo urejeni. Pot ob cesti je tlakovana, še posebno za šolarje, ki prihajajo tod do svoje osnovne šole v Radovljici. - toto: r. fer dan ZANIMIVO PREDAVANJE V SEBENJAH Sebenje — Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Sebenj prirejajo v ponedeljek, 27. marca, ob pol osmih zvečer v domu družbenih organizacij zanimivo predavanje o varstvu okolja v krajevni skupnosti. Predavanje bo popestreno s filmom. Ob tej priložnosti bo Miha Kern tudi pokazal film o lanskih prireditvah ob žabarski nedelji. -jk IZLET V BOSNO Turistično društvo Šenčur je lani začelo z organizacijo izletov za Šenčurjane in seveda tudi za druge občane. Vsi, ki so se do sedaj udeleževali teh izletov, so bili zadovoljni tako z organizacijo kakor tudi s samim izletom. V lanskem letu so obiskali Dunaj, Benetke in Koroško na avstrijski strani. V letošnjem letu so se pri Turističnem društvu v Šenčurju odločili, da prvi izlet organizirajo po domovini, in sicer naj bi bil to trodnevni izlet po Bosni. Ogledali si bodo spomenike iz NOB, kulturne in zgodovinske spomenike, ter s se ustavili v Jasenovcu, Banja Luki, Prijedoru, na Kozari, v Jajcu, Sarajevu, Drvarju in Bihaću. Ta zanimiv izlet po naši bratski republiki Bosni bo ob letošnjih prvomajskih praznikih. F. Erzin PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Križki podi — visokogorsko smučišče Pod tem naslovom je v Glasu 3. marca letos izšel kratek sestavek V Z, ki med drugim navaja: »da bi smučišča na vzhodnih in zahodnih Kriikih podih zadovoljila in navdu šila tudi najbolj zahtevne in razvajene ljubitelje visokogorskega smu-smučanja. . . spust s Stenarja, Križarja in drugih vrhov mimo bivaka 4 ni zahteven in je v udobnih vremenskih razmerah priporočljiv za vsakogar. V Zadnjo Trento se brez nevarnosti smuča vsak poprečni visokogorski smučar. Potem »ledi poudarek, da se bodo prej ali slej uresničili načrti povezave Kranjske gore skozi Krnico preko Križke stene z moderno žičnico itd. S tem v zvezi bi rad dal naslednje pojasnilo: 1. Gradnja novih smučarskih centrov je pri nas nujna in je dokazano, da število žičniških naprav in smučišč narašča mnogo počasneje kot pa število smučarjev. O tem sta pričala tudi dva sestavka v Glasu letos januarja. Tam je bilo govora, da so gorenjska smučišča pretesna in da bo letos okoli 40.000 slovenskih smučarjev odšlo na tuje. 2. Gradnja novih zimsko-turi-stičnih centrov je nujna in tega se zaveda tudi sekretariat za gospo darstvo SRS, ki je pred leti izdal zanimivo študijo: Zimski turizem v Sloveniji. Tu so po najnovejših znanstvenih analizah pripravljeni predlogi za bodoče zimsko-športne centre v Sloveniji. Na osnovi vrednotenja predvsem reliefnih pogojev in trajanja snežne odeje (glej dr. Jeršič: Snežna odeja in reliefne značilnosti glavna faktorja za razvoj zimskega turizma — T V 1966, Ljubljana). Omenjena študija omenja v Julijskih Alpah na osnovi različnih kriterijev naslednje možnosti: območje Triglava (Pokljuka, Triglav) za okoli 24.000 smučarjev. Zgornje Posočje (Kanin, Krn) za okoli 14.500 smučarjev. Zgornja savska dolina (Kranjska gora. Vrta-ška planina, Vršič) za okoli 15.000 smučarjev, Bohinj (Vogel, Komna, Kobla) za okoli 15.500 smučarjev. V omenjeni študiji nisem nikjer zašle dil možnosti za izgradnjo visokogorskega središča na Križkih podih. 3. Danes je znano, da mora večina smučarskih prog v nekem središču odgovarjati vsaj HO odstotkom smučarjev. Le-ti pa zahtevajo strmino do največ 30 odstotkov. Večina smučišč na Križkih podih ne odgovarja zgoraj navedenim normam. Prevelika strmina smučišč je prilagojena le za maloštevilne smučarje, kar dokazuje tudi vrh Vitranca ali podkorenska žičnica, kjer ni nikoli vrst in so smučišča na Preseki nabito polna. Podobno bi bUo tudi na Križkih podih. 4. Danes je pomembna poleg ostalega predvsem še varnost. Večina prog, ki jih omenja UŽ pa na posameznih mestih celo presega 60 odstotkov, kar pa bistveno stopnjuje nevarnost plazov. (Plazovi PZS 1973) In prav na smučiščih, ki so omenjena v članku, je nevarnost plazov. 5. Danes moramo iskati nova smučišča predvsem tam, kjer so naravne danosti najbolj ugodne: dolga snežna odeja, ugodni reliefni pogoji in predvsem varno smučanje za večino smučarjev. Vse to, skupaj z dostopnostjo in seveda ustrezno infrastrukturo določajo merila za izbor morebitnega novega zimsko-turističnega središča. Le-ta pa bo moral odgovarjati zahtevam večine (vsaj 80 odstotkom smučarjev). In še nekaj ne smemo pozabiti: naš alpski prostor ni neskončen, za smučanje ga smemo porabiti le določen del. Ostali del pa mora ostati tudi za druge, za planince, lovce, alpiniste in druge ljubitelje visokogorskega sveta. 6. Prizadevanja UZ za razvoj naših visokogorskih smučarskih središč se mi zdijo pozitivna in podobne predloge lahko samo pozdravljamo, vendar z upoštevanjem običajnih norm, ki spremljajo razvoj zimskih športnih središč. prof. Rado Kočevar Bled - Od 21. marca do 23. marca je bila v Golf hotelu razstava bin»tehničnih s t roje t, od 2 L do 27. marca pa je v festivalni dvorani na ogled razstava Pirotehnične in geodetske opreme, katere predstavnika sta Mladost iz Ljubljane in trgovsko pod/elje Murka iz Lesc. Obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo pester razstavni program, tako pisalne in računske stroje, elek tronske kalkulatorje, razmnoževalne, fotokopirne m kopirne stroje, registrske blagajne, geodetske instrumente s priborom, vse vrste papirjev, aparatov : metnih ulic. Ne le hrup še bol j 0'r ga njihovo zdravje stalna »bližin* izpušnih plinov In sedaj je bll. predlagano, da bi jim izpUšnt pritaknili prav pod okna stan, L. Bogata] I Petek — 24. marca 1978 Glas —15. 81 ran Sam proti večini Branko Miklavc je znano ime v slovenskem igralskem prostoru. Ze več kot trideset let nastopa v gledališču tako s karakternimi kot komičnimi vlogami, pogosto pa sodeluje tudi v radijskih in televizijskih igrah in nadaljevankah. A Branko Miklavc ni samo igralec. Piše tudi gledališka besedila. Tri pantomime, Zvezdnik danes ni nikdar več, štiri drame na temo Bo-rivoja Pomarančnika, vse to je prišlo izpod njegovega peresa. Njegovo najnovejše delo pa je monodrama Ura z Ivanom Levarjem, za katero Vremenar Ljudska modrost v rekih o marčevem vremenu ni kaj prida zanesljiva. Zato spregovorim raje o marcu nekaj zgodovinskega, trdnejSega — pa čeprav segam v davne čase starih Latinov. Marec je bil v starorimskem koledarju prvi mesec. Saj je bil bog Martius, ki je dal mesecu ime, bog pomladi, sonca, svetlobe in poljedelstva sploh. Prvi dan v mesecu marcu je bil rojstni dan boga Maetiusa (Marsa, Marca) in hkrati tudi rojstni dan njegove božanske matere Junone. Le-ta je — tako pripoveduje poetična pravljica — spočela svojega sina Martiusa z vonjem pomladnega cvetja. No, vse te lepe šege in obredja v zvezi s prijaznim bogom pomladi so bile pri kraju, ko so boja-željni mladi Rimljani razglasili Marsa za boga vojne (kar je v veljavi še dandanašnji!). Rimljani so svoje bojne pohode praviloma pričenjali spomladi (kdo bi se pretepal v zimskem mrazu?), v marcu so tudi izplule ladje iz pristanišč in se podale na dolge plovbe. Na Marsovem polju v Rimu so v marcu prirejali vojaške parade in dirke s konji, ki so bili vpreieni v bojne vozove. »Id marčevih se boj!« Kdor je vsaj malo hodil v šole, se spomi-. nja tega stavka iz zgodovine sta-] rega %eka. S temi besedami so J svari/i rimskega vojskovodjo in državnika Julija Cezarja, preden ga je prav na dan marčnih id zabodel njegov najljubši sodelavec Brut. Bilo je to 15. marca leta 44. Ide so bile v starorimskem koledarju nekateri določeni dnevi sredi mesecev: 15. marec, 15. maj, 15. julij in 15. oktober — v ostalih mesecih so prišle ide na 13. dan v mesecu. No, mislili smo, da je marec, kot naš sušeč, mesec pomladi — je pa le mesec vojne . .. Branko Miklavc je napisal besedilo, je režiser, dramaturg, scenarist in nastopa v obeh vlogah (učitelj Levar in učenec Miklavc). »Težko rečem, kdaj sem začel snovati to delo. Se kot učenec pri Ivanu Levarju sem stalno zapisoval njegove izjave. Vse skupaj je pravzaprav že tlelo v moji podzavesti. Ko sem se končno odločil za pisanje, sem le nekoliko strnil in po svoje obdelal tisto, kar je že dolgo ležalo v predalu.« Za igralstvo se je Branko Miklavc navdušil prav ob gledanju Levarje-vega Cvrana de Bergeraca. In od tedaj mu žilica ni dala miru. S sedemnajstimi leti je postal umetnikov učenec, čeprav so starši njegovi odločitvi nasprotovali. »Levar je bil velik človek, velik igralec, izjemna narava. Bil je moj pritiran vzor. Dolgo sem ga celo posnemal, kar pa zame ni bilo dobro. Težko sem potem izdelal lasten lik igralca.« Branko Miklavc je prvi v Jugoslaviji začel s pantomimo, prvi pa je tudi napisal monodramo. Meni, da gledalce trenutno najbolj privlačijo absurdistična besedila. Z zadnjo monodramo, v kateri s pomočjo magnetofona in scene ustvarja dialog med Levarjem in seboj, ima precej težav. V Ljubljani se je branijo, ker ne bi radi »prizadeli« Levarjevih sorodnikov (ne vem, zakaj bi jih sploh prizadeli), tako da je bila uprizoritev v kranjskem Prešernovem gledališču krstna. Seveda jo je že večkrat izvedel doma, med prijatelji. Rad pa bi v javnost. Predvsem ga zanima mnenje študentov, ki bi jo verjetno znali najbolj objektivno oceniti. Kaj pa za naprej? »Razmišljam o tem, da bi strnil vse štiri Pomarančnike. Se bolj pa me mika nova monodrama, ki sem ji že dal naslov Moj premalo slavni stric in jaz. To bi bila zgodba o mojem stricu Janezu Dergancu, nekdaj znanem šport-niku-olimpijcu. Navezal bi njegovo življenje na svoje in njegovo naravo na svojo. Zamisel sem že izdelal, tako da bi lahko zagledala luč sveta že do jeseni. Če se bo seveda sploh kdo zanimal zanjo ...« Ne vem, zakaj, a nehote se mi je vtisnila prispodoba osamljenega vi-harnika sredi skalovja, ki kljubuje nevihtam in mrazu. Tudi Branko Miklavc se bori in zahteva svoje mesto pod soncem. Dajmo mu ga, saj si to zasluži! H. J. Branko Miklavc v »pogovoru« z učiteljem Ivanom Levarjem. - Foto: F. Perdan Za ščepec lepega vedenja Prav nič narobe ni: če privoščiš ljubeznivo besedo tudi tujemu otroku; če žalostnemu krepko in toplo stisneš roko; če priznaš, ako napraviš komu krivico; če potrpiš s sitnežem; če molčiš, kadar vidiš napake drugih; če si prijazen tudi ob enoličnem, vsakdanjem delu; če pomagaš staremu ali invalidnemu človeku čez cesto; če sočustvuješ z nesrečnimi; če ponudiš prijateljsko roko in pomoč človeku v stiski; če vpričo otrok, žensk in nepoznanih ljudi govoriš bolj dostojno (z manj kletvicami in prostaškimi izrazi) kot si sicer navajen; če si prisvojiš zapoved starih tabornikov: vsak dan stori vsaj eno dobro delo! rek velenje efe Šoštanj proizvodnja gradbenega materiala Želite graditi hitreje, ceneje in kvalitetno? Gradbeni material EFE ustreza vašim ■ željam! > (0 a o E (0 a> JO O a 0) (0 > (0 N • NOVO MALTO EFELIT za strojno ometavanje vseh vrst zidov e ZIDAKE EFE — modularni blok M 1 M 100, M 1 50 in M 200 — blok za predelne stene M 2 M 1 00, M 1 50 in M 200 • MALTE EFE — M 100, M 150 m M 200 Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, DO Elektrofilterski elementi EFE Šoštanj, tel. št. (063) 851 100 Zamenjani vlogi Dan žena je že za nami. Na srečo. Mislim pa, da ne bo nič narobe, če povem, kako je minil ta dan pri Norbertovih. »Draga!« je dejal Norbert takoj, ko je nehala zvoniti budilka, »danes imaš praznik, ne?« »Ja dragi!« je odgovorila ona. »Čestitam!« »Hvala.« »Sedajle greva v službo, ko pa prideva domov, prevzamem vsa opravila jaz. Velja?« » Velja, seveda,« je bila navdušena ona. Ura je bila nekaj minut čez drugo, ko sta se vrnila domov. Norbert ni pozabil na obljubo in celo šopek rož je prinesel. Potem pa se je pričelo. »No, sedaj pa le glej,« je pričel Norbert. »Danes si prosta, vse bom postoril jaz, ti pa uživaj svoj praznik. Najprej je seveda na vrstri kosilo. Pričnimo!« Ko je spregovoril zadnje besede, se je zapodil v kuhinjo in pričel s kuho. Najprej je pripravil meso za zrezke, nato pa je sledilo vse ostalo. »Draga, bi mi prinesla. nekaj krompirjev iz kleti, da se mi ta čas ne prismodijo zrezki,« je poprosil Norbert in še dodal: »Ko boš pa že v kleti, pa prinesi še čebulo, jo ni nič tukaj.« In je pohitela v klet, Norbert pa je kuhal dalje. Prijetno je že dišalo po stanovanju in kosilo je bilo že skoraj pripravljeno. Norbert je že mešal omako, ko je opazil, da prt na mizi ni najbolj čist. »Prt na mizi boš pa ja zamenjala za takole slavnostno kosilo,« je dejal ona pa ga je že hitela menjati. »Kakšno vino bova pa pila pri kosilu?« je zanimalo Norberta. Še vedno je mešal omako in niti ni opazil ženinega začudenega obraza. » Vina doma nimamo nobenega,« je odgovorila ona. »Kaaj?« se je začudil on. »Nobenega vina nimamo doma? Slavnostnega kosila brez vina ni, kosilo za dan žena pa je slavnostno. Mislim, da bo najbolje, če pohitiš v trgovino in prineseš steklenico črnine. Pa zasuči se, da ne bo kosilo zanič!« Pohitela je v trgovino. Tekla je tja in nazaj, da ne bi pokvarila slavnostnega vzdušja. Vsa zasopla je postavila steklenico na mizo. »Tako!» je bil zadovoljen Norbert, »sedaj pa le v miru pojejemo.« Toda miru ni bilo, kajti jesti je moral tudi dveletni otročiček, kije prej nemoteno hlačal po stanovanju. »Na le jej,« je skušal biti Norbert materinski in ponudil otroku hrano. Ta je nekaj časa jedel lepo, kot se za slavnostna kosila spodobi, naenkrat pa je lepo vedenje minilo in je Norberta meni nič, tebi nič lepo popackal po hlačah, da je ta skoraj zaklel od same jeze. »Kaj ni čas, da gre otrok v posteljo?« je skušal Norbert rešiti situacijo. »Ce ni več lačen, gre lahko,« je menila ona. »Ga boš dal ti?« »Seveda draga,« je odgovoril in pri tem naredil obraz, kot bi požrl kaktus. Otrok je bil v postelji, kosilo pospravljeno, ona pa je rekla: »Malo bi legla po kosilu, saj veš, tako malokrat imam čac za to.« »Samo izvoli,« je bil prijazen on, toda samo za hip je zaprla oči, ko jo je že predramil. »Otroka sem dal ležati na trebuh. Je to prav?« »Seveda je prav,« je dremavo odgovorila ona. »Ampak, zdi se mi, da se oglaša, kaj če mu ne prija na trebuhu?« »Potem ga pač obrni na hrbet.« » Verjetno bo res bolje,« je menil, šel v sobo in obrnil otro na hrbet. Ona je ravno lepo zadremala. »Draga nekaj ni v redu. Otrok ne spi in nekam čudno oglaša. Bi pogledala?« jo je predramil Norbert. » Tak pusti no otroka naj zaspi,« je zazehala. »Kako naj ga pustim, ko pa vidim, da nekaj ni v redu.« »Le kaj ni v redu?« »Le kaj? Poslušaj. Stoka, kašlja, se premetava.« »Toda to ni nič, mir mu daj, pa bo zaspal.« »Seveda, zate ni to nič, jaz naj pa odgovarjam, da bo v. redu.« »No v redu,« je vzdihnila in šla pogledat. Seveda je bilo v redu, toda Norbert je le menil, da je bolj prav tako, kajti / ) ve, kaj bi se sicer lahko zgodilo. Tako je minevalo praznično popoldne, da niti opaž t nista kdaj, se je zunaj stemnilo. »Zvečer bi te povabil malo ven,« je dejal Norbert in ona bila seveda zelo navdušena. Povečerjala sta, nato pa si privoščila malo vina. Ko sta si nazdravljala, je Norbert dejal: »Veš, danes, ko je dan žena, boš pa ti peljala domov. Zakaj pa imaš izpit? Uživaj danes, imaš praznik!« Seveda je zanjo pomenilo takole nazdravljanje konec zabave. Norbert pa je kar praznil kozarce, kar se mu je navsezadnje že tudi dobro poznalo. Zato je dejala: »Norbert, i šla domov?« »Pa pojdiva, če imaš dovolj zabave,« je komentiral on . Vozila je počasi in previdno, pa je on med vožnjo vse o kar zavijal z očmi. »No prestavi že v tretjo,« je bentil, »daj gas, ne tako hi pazi, kaj ne vidiš, da ludje skačejo v jarke, ko te vidijo. Kaj ročna? Bi jo spustila? No malo pa le poženi!« Nekako sta se pripeljala do doma. Tudi v garažo je dala avto, seveda z njegovo pomočjo, predvsem z njegovimi nasveti. Ko sta bila doma, sta si oba oddahnila. »No vidiš, pa je praznik za nami,« je dejal on. Ona pa je odvrnila: »Pa sem res kar zadovoljna, da je minil. Jutri pa zopet prevzamem vsa opravila jaz, da si vsaj malo odpočijem.« WG Ambrož Teran: Tekme kalijo mlade v* Križe — Deset let mineva letos <>d ustanovitve sekcije za smučarske skoke pri TVD Partizan Križe. Osrednja proslavitev tega jubileja bo 12 avgusta, ko pripravljajo Križani na plastični skakalnici v Sebenjah tekmovanje z močno mednarodno udeležbo. Klubski jubilej je hkrati tudi delovni jubilej Ambroža Terana iz Tržiča, rojenega leta 1941, zaposlenega v Iskri, dolgoletnega trenerja kriških skakalcev in sedanjega predsednika gorenjske tekmovalne skupnosti za smučarske skoke, ki so jo skakalni delavci oblikovali na osnovi portoroških sklepov. Ambrož Teran se je včasih tudi sam poganjal prek mostička, potem pa je na VSTK opravil trenerski izpit in se na pobudo organizatorja kriških skakalcev Petra Kezarja vključil v strokovno in vaditeljsko delo Partizana. Zaradi izredne delavnosti mu je bilo zaupano vodstvo gorenjske tekmovalne skupnosti, v kateri so najaktivnejši skakalni kolektivi Trigav, 2iri, Jesenice in Križe. Bled pa se za zdaj še premalo aktivno vključuje. »Tekmovalna skupnost je izrednega pomena pri organizaciji šolskih, občinskih in območnih tekmovanj v smučarskih skokih, na katerih sodelujejo cicibani in mlajši ter starejši pionirji, vključeni v šolska športna društva,« opisuje delo in naloge tekmovalne skupnosti Ambrož Teran. »Za te kategorije so osnova šolska športna društva, starejši pa na tekmovanjih že nastopajo za klubske barve. Lani smo na primer pripravili ligo na plastiki, ki je gostila tudi nekatere mlade skakalce iz zamejskih klubov. Liga je omogočila, da so prišli na plastiko tudi skakalci, ki je v klubu nimajo. Rezultati se že kažejo. Tekme kalijo najmlajše skakalce*, iz katerih se potem razraščajo kvalitetni in vrhunski tekmovalci. Tak sistem imamo sedaj vpeljan dve leti in čez približno toliko časa že lahko pričakujemo prve rezultate takšnega dela. Skakalni šport pri taki organizaciji prodira v šole oziroma v šolska športna društva. Žal se morajo mentorji večkrat odrekati skakalnemu športu na račun drugih, prednostnih športov.« Ambrož Teran je v preteklosti skupaj z Marjanom Pečarjem m sedaj neumornima Ivom Koncem in Slavkom Pajntarjeni veliko prispeval k razvoju skakalnega športa v Križah in Sebenjah. Pomaga jim tudi Franc ftparovec, ki ima na skrbi tekaški del priprav komhinator-cev. Se poseben napredek je opaziti pri mladih skakalcih in kobinatorcih, kjer izstopajo Gros, Joštova, Božič, Kaštrun, Polanec, Manjdeljc, Zabkar. Zupan. Jekovec, Debenc in še nekateri tekmovalci. »Za naš klub je velika pridobitev plastična skakalnica. V preteklosti smo se borili z velikimi finančnimi težavami. Sedaj je boljše. Telesno kulturna skupnost Tržiča nam izdatneje pomaga, del sredstev pa pridobimo tudi z družabnimi prireditvami. Prihodnjo sezono želimo doseči še več in razviti Križe v pravo skakalno središče. Le strokovnih delavcev je premalo. Na enega odpade preveč dela, zato trpi kvaliteta. To se pojavlja tudi pri drugih klubih. Nova organiziranost skakalnega športa na Gorenjskem, uvedba lig za najmlajše po točnem pravilniku in prodor skakalnega športa v šole so pozitivni, obenem pa spodbujajo klubsko delo.« -J. Košnjek Jeseniški železarji zmagovalci Jesenice — Delavci združenega podjetja Slovenske železarne so se na Zat miku, v Gor jah in na Jesenicah zbrali na tekmovanju v veleslalomu, tekih in sankanju. Organizator srečanja je bila sindikalna organizacija Verige, najstarejši udeleženec tekem pa je bil generalni direktor združenega podjetja Gregor Klančnik. ki se je enakovredno kosal z mlajšimi. Največ uspeha so imeli jeseniški železarji, ki bi zmagali tudi v tekih, če bi nastopila še Djuričič in Ker-stajn, ki se nista pravočasno vrnila z balkan skih iger. Rezultati — veleslalom ženske nad 35 let: 1. Benedik (Jesenice), 2. Petrič (Jesenice), 3. Komar (Ravne); ženske do 35 let: 1. Per-vanja (Jesenice). 2. Krauthaker (Jesenice), :i Kor<"*. (Metalurški inštitut); ženske do 25 let: 1. Grilc (Jesenice), 2 Taks (Ravne). 3. Aleš (Je senice); ekipno: 1. Železarna Jesenice. 2. Železarna Kavne. :(. Veriga Lesce; moški nad 45 let: 1. Resman (Plamen), 2. Kejžar (Jesenice), 3. Benedičič (Jesenice); moški do 45 let: 1. Mlekuž (Jesenice), 2. Vukovič (Veriga), 3. Koblar (Jesenice); moški do 35 let: 1 Pesjak, 2. Krauthaker, '■]. Albreht (vsi Jesenice); moški do 25 let: 1 Holzel (Ravne), 2. Jekler (Jesenice), 3. Smolej (Jesenice); ekipno: 1. Jesenice, 2. Ravne, i Veriga Lesce; teki moški nad 35 let: 1 Bavče (Kavne), 2. Sitar (Plamen), J. Vi-dovšič (Kavne); moški do 35 let: 1 Mrak (Jesenice), 2. Kordež (Plamen), Bratina (Jesenice); ekipno: 1. Ravne. 2. Jesenice. .'i. Veriga Lesce. 4. Plamen; sankanje ženske: 1. Kotnik (Kavne). 2. Costnčnik (Ravne). >. Jereb (Store); ekipno: 1 Kavne, 2. Store, J. Jesenice; moški: 1 Peternel (Jesenice). 2. Meglic (Jesenice). 3. Kordež (Kropa); ekipno: I Železarna Jesenice, 2. Železarna Kavne, t Plamen Kropa. . . 5, Veriga; bef Prvenstvo gorenjskih šolarjev V torek so v Kranjski gon nastupili šolarji osnovnih šol Gorenjske v veleslalomu Na dveh progah m to v Brsnini in na Podlesu se je pome rilo preko .)/>() tekmovalcev od cicibanov do mlajših mladincev iz vseh gorenjskih šol. Na tekmovanju so presenetili nekateri manj znani tekmovalci, zlasti dobro pa so se odrezali pri mlajših pionirjih. Tekmovalci iz Kranjske gore na dokaj položni in razmočeni progi so imeli več uspeha težji tekmovalci. sa| je ravno telesna teža igrala precejšnjo vlog«) pri uvrstitvi Rezultati: — cicibani: I Likozar [L.Seljak), 2. Svab (Tržič"). I. Rojnik t P V orane), i M ar kič (Tržič), 5, Pavlovčič (Mojstrana); cici-banke: I Dežman (K Prešeren). 2. Pogačnik (Radovljica), i Žmitek (Radovljica l. I Novak (T.Čufar), ) Kokalj fMledi; mlajši pionirji: I Naglic (Koroška Bela). 2 Kobič (T Culart. t Pogačnik (T Čufar), 4. Pene* (S. Žagar). V Gu- sar (Kratiiska gora), mlajše pionirke: I < 'es nik (I. Seljak i. 1. Kune (T.čufar); ! Dežman (K Prešerein. 1 Kalan (Škofja Loka).'V Hafner (Škofja Loka), starejši pionirji: 1 Peternel (Škofja Loka). 1 Jeme. I Bled), t Oblak (P, Vil ram*), » Masterl iŠkotja l.oka). •">. I.avližai (Kranjska gora); starejše pionirke: I Vesek (T. Čufar). 2 1'orenla (Skolja Lokal. t. Honeth čič (P Voranci. I C'op (Kor Bela). 5. Blažu (S.Jenko); mlajši mladinci: I Pa rte Jezer-sko). 2 Podrekar i Mojst rana), i Kav ću (T. Čil-far), i Grašič (L.Seljak). ■> Bohinc (škofja Lokal: mlajše mladinke: I Pehare iTržiči. 2. Ravnikar (Škofja l.okai. t Likozar 11, Seljak). I Hakovec (P Voraiu i. > Petrič I Lip rilca 1. Tekmo |e vzorno organizirala osnovna šola Kranjska gora ob pomoči Jeseničanov, na|l>ol|,-plasiram pa so prejeli odličia in diplome Športni vodnik: SOBOTA. 25. marec ALPSKO SMCČANJK - Združenje sa mostojnih obrtnikov Tržič prireja na Zolc piči peni pokroviteljstvom skupščine občine Tržič in republiškega združenja obrtnikov prvenstvo obrtnikov in pri ii|ih zaposlenih delavcev v veleslalomu, Pričetek tekme l«> oh 10 uri V soboto s pričel kom ob 12 uri pa bo na Zelenici smučarska t run akcija, ki jo prireja komisija za rekreacijo lelesnokul turne skupnosti tržiške občine. Akcija bo trajala do treh popoldne Vabljeni Koordinacijski odbor sindikata SOZI) Gorenjski gozdarji in lesarji prireja v sobo to, 25. marca, tekmovanje v tekih in veleslalomu Tekmi bosta na Soriški planini Začetek tekmovanja v veleslalomu ho oh pol desetih, pričetek tekaškega tekmovanj« pa ob pol enih. Zaključek tekmovanja bo oh ln. uri v restavraciji Alplesa v Železnikih KLASIČNA KOMBINACIJA Jutri. 2"). marca, bo TVD Partizan Križe organiziral v Planici republiško prvenstvo v klasični kombinaciji za vse kategorije Prijave s|ne jemajo do pol devetih v gostilni Žerjav; \ Ratečah. Skoki za pionirje se bodo pričeli na 25-metrski skakalnici ob pol desetih, za ostale kategorije pa ob enajstih na (>()-metrski skakalnici Tekaško tekmovanje b<> ob pol štirih. SMUČARSKI SKOKI - V planici bo ob pol enajstih na 60-rnetrski skakalnici tek movanje za pokal SRS za mladine«' \ Kranjski gori pa na 40-metrski skakalni«! ob 15. uri tekmovanje za pokal SKS za pionirje. NEDELJA. 26 mare« ALPSKO SMCČANJK - Na senosetj pod Storžičem prireja PD Tržič lektnova-nje slovenskih planincev i rt alpinistov v veleslalomu, imenovano »Kramar,ev smuk-PHj*Vt sprejemajo do jutri zvečer do 20, ure ^ Domu pod Storžičetn Začetek tekmovanja bo ob id uri ik Kombinatorci na Pokljuki IMIKUHkA - Kljub .obilici snega in h nežnemu metežu i<- s K Bled organiziral letošnje prvo meddruštveno. tekmovanje kombi natorcev . Nastopili so tekmovalci z Bleda in K rižev, kjer načrtno skrbijo /a kombinacijo. Med pionirji i« zmagal Peter Josl (Kri/e). med mlajši-mi mladinci Vojko Kokalj (Bled) in med stareisimi mladinci Drago Vidie z Itleda I Kom _LiL__. Nogometaši Triglava zmagali M KM. K S — V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Triglava v Mengšu visoko premagali domačine s 7:3. Tekmo je spremljalo 50 gledalcev, gole za Triglav pa so dosegli Mokič 2, Valant, Kabič, Stular, Čeaen in Zlatanovič. Tekmo je odlično sodil domačin Nikolič. R. Gros Namizni tenis Gorenjke pete V soboto. I in nedeljo, 5, mare a, so namizno, teniški delavci i/ Sliažišča organizirali ekipno prvenstvu SKS za mladinke Med sedmimi seleki liani) je zmagala ljubljanska Olimpija, ki je V finalu po triurnem boju premagala Kom ško s 6:4. Zasluženo .1. mesto je osvojila selekcija Zasavja. Gorenjke so po slabi ign in v is«, kem porazu /. Zasavjem 1:6 pristale na petem mesto Najboljša posameznica je bila Cadeževa (Olimpija), ki |c nasprotnic aru pustila samo en „„. S. Vidu Svetovno prvenstvo v hokeju skupine B Razočaranje brez primerjave BEOGRAD (01) NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA) - Pred tekmo z Italijo je iz našega tabora na svetovnem prvenstvu v hokeju še vel optimizem. Vendar ga je ta tekma še bolj pokopala. Jugoslavija je z Italijo zgubila katastrofalno s 3:12, kar so le redki pričakovali. Naša reprezentanca je nastopila v postavi: Zbontar, Albreht, Kumar, Ščap, S. Košir, Beravs, Savič, Kovač, Poljanšek, T. Košir, Pavlic, Klemene, Smolej, Jan, Kavec, Hafner, Puterle, Razinger, Lepša in Kuret. Komaj so se nemreč naši dobro zavedli, so že prejeli zadetek. To je bil hladen tuš za igralce in za gledalce. Dva naslednja gola Kostnerja in Kasslatterja sta bila hladen tuš v pravem pomenu besede. Tomaž Košir je sicer v začetku druge tretjine dosegel zadetek, vendar Italijani zaradi tega niso obupali. Borbenost naših v nadaljevanju je bila premalo za premoč nad Italijani. Poraz z Italijani je bil eden najhujših porazov naše reprezentance v zadnjih letih. Igra je bila zanič. Vsak je igral zase. Utemeljene so govorice, da je naša reprezentanca skupek posameznikov, ne pa celovito in uigrano moštvo. Tega se marsikdo premalo zaveda. Taka igra ne prinaša uspeha, povrhu vsega pa blati ugled našega hokeja in športa! Kegljanje Drugi poraz vodećega V nadaljevanju občinske kegljaške A lige je bilo odigrano 10. in II. kolo 10 kolo ni prineslo večjih presenečenj. Sava A nadaljuje z dobro igro in je v nadaljevanju osvojila novi točki proti ekipi Merkurja. Krvavec je premagal Savo B in osvojil prvi par točk na tujem igrišču. Ekipa Klektra pa je zaman čakala na ekipo Simona Jenka, ki se tega pomembnega srečanja m udeležila, ne da bi predhodno sporočila svoj zadržek. Tako je ekipa Klektra brez boja osvojila pomembni točki in zadržala Ae naprej vodeče mesto na lestvici. Ekipa Simona Jenka je bila s to nešportno potezo kaznovana še z dodatno točko Ekipa Borca je po pričakovanju v gosteh odpravila ekipo Iskre in ravno tako obdržala drugo mesto. 11. kolo pa je zopet prineslo novo razočaranje ekipi Klektra. obenem pa veliko slavje ekipi Savi A, ki je z. dobro igro odpravila favorizirano ekipo Ekipa Klektra je tako doživela že svoj drugi poraz letošnjega prvenstva. Drugo večje presenečenje 11. kola so pripravili kegljači Krvavca, ki so doma premagali solidno ekipo Borca. Tako si je Borac s tem porazom že teoretično zapravil vse svoje možnosti, da se izenači z ekipo Klektra. v nadaljevanju pa celo preseneti in z dobro igro osvoji celo naslov letošnjega občinskega prvaka Ekipa Krvavca je s to zmago še naprej obdržala tradicijo, da na domačen) terenu še ni bila poražena \ na- Anton Šemrl zmagovalec Stražišče — Končalo se je finale kegljaške-ga tekmovanja za desni breg Save. Udeležba je bila tudi letos dobra, kegljači pa so tekmovali na kegljišču Benedik v Stražišču Prvak desnega brega Save je postal Anton šemrl, ki je podrl 92tS kegljev. Drugi je bil Jože Turk z 910 keglji. tretji pa Franc Tiringar z !K)T keglji. Sledijo Cveto Zalokar, Milan Jereb, Jože Zvršen. Kajko Knžnar, Lenart (iašperšič, Miro Zevnik in Bra ne Rogelj. Plavanje Tudi letos eksperimentalna šola KRANJ — Eden od najboljših jugoslovanskih plavalnih kolektivov Triglav bo tudi letos organiziral eksperimentalno plavalno šolo. Le-ta je v preteklih letih dala izredno nadarjene mlade plavalce in plavalke. Po vzorcu te edine šole v Jugoslaviji so s šolo začeli že v ponedeljek. Za vpis pa še ni prepozno. Vsi, ki žele plavati v tej šoli, letnik 1969 in mlajši, lahko pridejo na teste v bazen vsak dan, razen sobote, od 14,15 do 15. ure. Tu bodo testirani, in če bo test uspešen, bodo vključeni v nadaljnje napredovanje. — db Priznanje za Didiča LONG IIK ACM - Tu je bil mednarodni kongres vaterpolske organizacije IVVPC. Na tem kongresu so določili tudi Hodnike za mednarodne tekme, svetovna in evropska prvenstva. Na A listi sodnikov so od Jugoslovanov Jovič iz Splita. Lubarda iz Kotorja in Kranjčan Peter Didič I/ liste je izpadlo tudi nc-kaj Jugoslov ano\ . Vsekakor je lo lepo pri/nanje za »Dida«. Didič bo kot novi mednarodni sodnik najvišje ravni že od dane* naprej sodil v Barceloni na tradicionalnem turnirju mladinskih reprezentanc, ki se hodu borile na pokalu narodov db Alpinistične novice SPOMINSKA S M K K SAŠE KAMENJEVA - POZIMI St ane Belak (AO Ljubljana Matica) m Marko Strem felj (AO Kraii|) sta v soboto m DCdaljO, II in 12. marca, opravila prvo zim sko ponovitev le smeri, ki poteka po ozebm ku med Skuto in Struco Poleti je smer ocenjena s V, dve mesti VI -, s številnimi laz jimi razteza ji, visoka pa je4O0 m Vstopila sta v soboto okrog desete ure dopoldan. Snega je bilo izredno malo (man, kot zadnjo pomlad!), tako, da sta se motala že kar v začetku spoprijeti s skalo Za dva raztežaja (80 ni) sta potrebovala ves dan. tako da sla bivakirala v majhni levi nad ključnim mestom smeri Naslednjega dne pa sta po šestnjHstih urah čistega plesanja izstopila iz stene Kazmcre v steni so bile zelo slabe. Po skalah je bil >sepovsod požled prekrit s plastjo pršiča Možnosti za varovanje so bile minimalne. Ves fu \zp«. na sta morala plezati v derezah. SE NEKAJ VZPONOV Tomo Česen in Marija Perčič si a t 10 boto. I I marca, preplezala grapo med Veh ko m Malu Kalško goto (II. ,•„,, mesto IV) sestopila pa sta po .Vršiču Kalškc gore. Se intega dne so Marta Jelovčan. Barbara m Marija Perčič opravile vzpon preko Dolgih sten na Grintave, (mena I). Naslednjega dne pa so se vse tri povzpele po Vršiču Kal ške gore in nato opravile še prečenje KaLški greben - Koren - Zvoh. A. S da)jeva n ju je tudi ekipa Iskre osvojila pomembni točki proti ekipi Merkurja. Simon Jenko pa prot t ekipi Save B. Do konca letošnjega prvenstva so ostala le še tri kola in v nadaljevanju pričakujemo ogorčene boje za osvojitev prvega mesta, ker ekipa Klektra igra iz kola v kolo slabše, prav tako pa U) že predzadnje kolo. v katerem se bosta sestali zadnjeuv rščeni ekipi, odločilo katera ekipa bo v prihodnji sezoni igrala v nižji B ligi L Glavač Torek je bil nov črn dan v zgodovin našega hokeja. Norvežani so nag pregaz:. s 7:1. Čeprav je bilo v rezprezentaaci severnjakov deset novih igralcev, nas je trener Johannson premagal na vsej črtL >"■*. so pokazali stare napake. Slabo so drsati, prepočasi so ae vračali v obrambno tretjino in bili izredno zmedeni pri strelih aa nasprotnikova vrata. Dobivamo občutek, da so se že sprijaznili s povratkom v sks-pino C. Prvenstvo te skupine bo prihodaj« leto v Sanghaju na Kitajskem! Opravičil za slabo igro nafti ne more-k najti. Japonski trener, katerega varovane, so naši naslednji nasprotniki, je upravičeno optimist pred srečanjem z nami Pohvalil je le trenutke nafte igre s Poljaki. Sicer pa so ga naši igralci razočarali. Za konec še nekaj zanimivosti u Beograda. Tiskovna služba je pod kritiko. V elit načelo: kdor prej pride, prej melje. Kdor ir na primer zamudil otvoritveni del se h moral znajti kot je vedel in znal. Zatainuvc je, da je v Beogradu problem dobiti drsalke. Eden od japonskih drsalcev jih ■ zlomil, pa v celem Beogradu ni mogel najt drugih. V Beogradu smo srečali tudi nekatere slovenske ljubitelje hokeja Tako m bili v d vorani Jeseničani Janez Jenke Ciril Klinar, Matko Medja, Nurija Paiić Srečko Pestotnik in Marjan Vidmar. Zveznemu kapetanu Janežiču pa je gla* odpovedal. Na tiskovnih konferencah odgovarja namesto njega eden od igralcev si trener Boris Svetlin. D. Humer Rokometaši za točke KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo ponovno oživela rokometna igrišča. V boj za nove prvenstvene točke bodo startali rokometašice in rokometaši v drugi zvezni in republiških rokometnih ligah. Zaradi super lige so rokometašice in rokometsfti v republiških rokometnih ligah odigrali tudi že dve koli spomladanskega dela prvenstva Se v jesenskem delu prvenstva. ...... .. V prvem spomladanskem kolu bodo od gorenjskih ligašev igrali na domače« igrišču le rokometaši tržiškega Partizana in sicer v nedeljo ob 10.30 v Križah. Srečanje Tržič : Krka Dolenjska bosta vodila sodnika Vučemilovič in Hauptmaa. V primeru poraza selekcije Obale v Ajdovščini bi se Tržičani z zmago povzpeli aa prvo mesto. , .. . . Rokometašice Preddvora, vodeča ekipa republiške rokometne lige — zahod, bodo jutri zvečer gostovale v Zagorju. Kot kaže, je ekipa dobro uigrana, saj so bili med drugim pred tednom dni na pripravah v Poreču in odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Med pripravami so gostovali v Smartnem ob Paki in visoko premagali istoimensko ekipo z rezultatom 29:16. Končno pa se jim bo izpolnila dolgoletna Zelja razsvetljava na rokometnem igrišču. Že čez nekaj dni bodo lahko že preskusili nove reflektorje na igrišču. Rokometašice Alplesa bodo jutri popoldne gostovale v Koprivnici pri ekipi Podravke. Po končanem jesenskem delu prvenstva, oziroma pred nadaljevanjein imajo osem točk in so na desetem mestu v II. zvezni rokometni ligi - sever. Kot nam je povedal trener Alplesa Jože Rakovec so s pripravami letos pričele takoj po novem letu. Konec februarja so nastopile na zelo močnem rokometnem turnirju Alplesa in Olimpije v hali Tivoli, kjer so nastopile ekipe prve in drue* zvezne lige. 11. marca so nastopile na turnirju v Velenju in v finalni tekmi premam le ekipo Velenja z rezultatom 13:12. Na skupnih pripravah v Poreču so odigrali tudi dve prijateljski srečanji z ekipo Poreča, sedaj pa trenirajo dvakrat tedensko Do mačemu občinstvu v Železnikih se bodo v drugoligaškem srečanju prestavile pri. hodnjo soboto proti ekipi Koke. Prihodnjo soboto pa bodo startali v prvem spomladanskem kolu tudi rokometa ši v II. ZRL - sever, kjer nas zelo uspešno zastopajo rokometaši Jelovice. PQ ^ ' čanem jesenskem delu prvenstva so bili kot najbolje uvrščena ekipa iz Slovenije na Aestem mestu z 12 točkami. J- Kuhar Dopi sniki poročajo ----j Kranj — Nogometaši kranjsk Tekmo je dobro sodil Ramov* Gros Kranj - Letošnjega občinskega prvenstva za Zlato puščico seje udeležilo kar 52 strel družin kranjske občine Na predtekmovanjih je sodelovalo več kot 500 strelcev. Norma za sodriT^ nje na finalnem tekmovanju je bila 500 ixi 600 možnih krogov 13 strelcev pa je izpolnilo norma« republiško tekmovanje za Zlato puščico Norma je bila 540 krogov od 600 možnih. LetoSnj, dkekinai kranjske Zlate puščice je Marko Plestenjak. sledijo mu pa Daro Ogrin, Jože Lombar. Jure FreiiJi - Mili Brezar. Republiftko tekmovanje za Zlato puščico bo 25. marca v Postojni. A* Lakm Tržič - Člani TVD Partizan Tržič so se zbrali na občnem zboru in sklenili, da je treba letos dostojno proslaviti 75. obletnico delovanja društva. Predhodnik sedanjega Partizana je bil Sotci1 Tržiški Partizan se kljub finančnim težavam ponaša z lepimi uspehi. Zlasti velja omeniti dosežke cv-rekreaciji na drsališču, na letnem kopališču, ki ga sedaj modernizirajo, m v partizanskem mnogoocMi. Dobu- rezultate dosegajo rokometaši in sankači, vedno boljši pa so tudi košarkarji. Krepi se povezovanje s šolskimi športnimi društvi, številnejša so tnm tekmovanja, obilo navdušenja p« kažejo tudi hokejisti, čeprav una|o težave z ledom. Kegljači so zaradi problema s keglJLŠčem popustiti, wč pozornosti pa bo treba dati telesni vadbi Razmišljati kaže o sodelovanju z invalidskim Športe--združenjem in o vključevanju v telesnovzgojno dejavnost neselekcionirane otroke. Franc Kowč Gašper Stibeij iti Karel Globočnik so prejeli šopke za 50-letno delovanje v Partizanu, priznanj« a usp.*šii„ delo pa Janez Kališmk, Edi Mrak. Dane Vidovič, Milan Nadišar. Njko Hladnik. Miri Dornig, Rade Veselinovič, Vinko Ribnikar. Teo Kališmk, Albert Perko, Bože Eler, Miklavž Bde Danilo Hafner m Gašper Stibeij. TVD Partizan bo še naprej vodil Janez Kališmk. J. KikeJ Zelenica - Sindikat tovarne obutve Peko je priredil na Zelenici 26. tradicionalno tekmovaajt usnjarjev čevljarjev in gumarjev v veleslalomu Sodelovalo je več kot ,100 tekmovalcev iz 12 debeluh kolektivov. Zmagalo je moštvo Peka Prireditelj naslednjega tekmovanja bo TOKO iz Domžal srečam, pa bo na Vel.k. planini V posameznih kategorijah so zmagali Lavrič(Peko) pri članicah* tO let. Kramar 1 Peko) pri članicah nad JO let, Meglic (Peko) pri članih do 25 let, Komac (Trio) pri članih do 35 let. Sušteršič (Sava) pr. članih do 45 let in Perko (Trio) med veterani. Ekipno je zmagal Peko pred Savo. Alpino. Triom. lndustri|o usnja Vrhnika itd J. Klke Ribno - Športno društvo Ribno je pripravilo klubsko tekmovanje v tekih in, veleslalomu. Sotb loval«. je ».O tekmovalk in t,-km..val,,-v V tek.h so bih najboljši Robi Simonč.č. Rob, V ari. Vol Kokah 111 Rado Mužan. v veleslalomu pa Jože Mulej, Janja Zupan, Rob. Vari in Miran pr. M. Rado Mošnje, Brezje, Globoko Športni delavci iz teh vas, so priredili tekmovanja v teku na sne* teh Odločil, so se. da bel,, odslej takšna srečanja tradicionalna. Na vse treh l'"-ed,tvah je sode* vab. nad 100 tekmovalcev Organizatorjem teke,., vse priznanje, prav tako pa tudi udeležen«* tjlobočnik Tržič Strelska družina .Anion S.efe K ost,a. ,c |»ri| .ni vil« ,» >«"1' > M For4^ nik |e bil kol naiboljšl Jugoslovan seilmi i ..u ooki.l.i Talci v Ntrbskem plesu na Ce*škns ■ Jesenice Jeseniški skakale, so sodeloval ,a P j »M «« republika), t hd C .k,-,,, Na veliki skakal,,,.,. kjer ,e zmagal * .,ss,Ig k skakalim, pa Je zmagaTdSli5 dan Jem,, t t Raiko Lotrič pa 58 Baloh |e imel smolo in a ma j Stane LuJSfc Šk.Kla lemei jeMlM., I.olričpa M „ . , ,..i,ul, tek,......-einagali na domačem igrišču Kamnik* Kranj - Nogometaš, Triglava so v prijaleIjsk. I k.n K prekimll, ker so štirje S^ m v 3:0 Zanimivo je. da je trajala tekma le 60 minul Sodnik ,o .,. i R Gro* igralci zaradi iz. rpanost, m poškodb zapustili igrišče Tržič Lomom /n. lek, Igo, Si Mcghč, Dorca G od nov, Mih.š Primožič. Tončka ,|MI)), k„|rktiva Zastopane ao bi|e tudi mfjt Lepenka pa ,e pripravila smuča, sko lek.nova,i|e /.» ^ Lepenke. Druga ^ M K t,-,,- djrUfeTOZD Kartonatna lovam iz LJubljane nhi« moštvo Jelplasla iz Kamne gorice caGodnov, Miloš Primožič.Tončka K../man m- ..... Zastopaneao bi|e t^i Kobla Na Kobh |e bilo tekmovanji pionirke gorenjske lekinovalne skupnosti 'I 15M -.niiičariev iz. desetih klubov Ziiuignli BO nitke) m Pi>i*ačnik i u,la|š, pionirji) J l^ikej ■„dalomu za cicibane, cicbanke, mlajše Pu.,Ur ,, .siaiom Uohmi. na meni pa le »...j , l Bohinj, na njem pa je • °K«tvei t--- Vnanji videz mladosti in njen notranji ritem je v živahnosti, poletnosti, vedrini, v prikupnem obrazu in v skladni postavi. Te vrline ohranja najbolj naravna gibalna dejavnost, ko si v primernem zaporedju slede vaje za lepo držo, vaje na planem za ohranjevanje gladke kože, strum-nosti in vzravnanosti. Naravno ohranjevanje videza dopolnjuje kozmetika, ki zmeraj os- Dekliška prikupnost vaja ženski svet in mlada dekleta. Mnoga se zatekajo k raznim mazilom in znova smo presenečeni, ko si okrase obraz, lakirajo nohte z rdečim, modrim ali zelenim lakom. Zakaj je ta nalezljivost osvojila številne mlajše mladinke? Na nalezljivost lepoti-čenja vpliva poleg tradicije še ekonomska propaganda, ki ponuja veliko tovrstno izbiro. V številnih revijah so vitke manekenke, s kratkimi pričeskami, z naličenimi obrvmi, s trepalnicami, z obarvanimi nohti in ustnicami. Odjek take reklame je uspešen. Mnoga dekleta bi se rada enačila s temi izbranimi lepoticami in ohranila še del osebnega sloga. Mnoge mislijo, da je moč lepotne napake prikriti samo s pudrom in raznimi barvicami. Nekatere pri tem pretiravajo, veliko pa se jih opredeli za pravo mero. Pre-nekatere se tako naličijo, da so videti nekaj let starejše. Na obraz nanesejo bujne barve, umetne trepalnice, temu videzu pa se kdaj pa kdaj pridružijo mladosti škodljive navade. Prižgo si cigareto, popijejo kakšno pijačo in mislijo, da so prave »dame«. Dejansko pa so lepotno-estetsko premalo os- veščene in nezrele, kaze si lepoto in kvarijo zdravje. Nekoč je bilo manj lepotiče-nja, saj za to ni bilo časa, niti ni bilo na voljo dovolj lepotnih pripomočkov. Seveda so znani primeri ličenja pri starih narodih, ličenje pa je značilno za žene črnskih plemen. Vendar bi se danes močno naličena delavka, učenka in športnica soočala s težavami, ko bi se znoj ob delovnem naporu pomešal z ličilom. Ličenje se navadno povezuje z lažjim delom. Bolj je očitno pri delavkah za pisalno mizo kot pri delavkah ob stroju. Nagibi ličenja se danes niso kaj dosti spremenili. Spremenile so se le pričeske, ko ni več dolgih las spletenih v kite, kar je zahtevalo dolgotrajno česanje. Današnje pričeske so bolj praktične, zdravstveno higienske in gmotne razmere so se znatno izboljšale. Učitelji se ne vpletajo v videz in vnanji okras učenk. Tu in tam se kdo obregne ali celo ponorčuje, posebno ob pretiranih primerih in dodaja znano misel, da je brez lepotiče-nja mladostni videz že sam po sebi lep, saj tako hitro mine čas in z njim lep obraz. Če je učiteljica lepo naličena, zbuja pozornost med učenkami, saj je včasih čutiti med mlajšimi in starejšimi mladinkami na tem področju prikrito tekmovanje. Ličenje bi danes sodilo v okvir zdravstvene in estetske vzgoje. Vendar učenke v Soli o tem ne slišijo kakšnih posebnih nasvetov, to je prepuščeno njihovemu okusu in občutku za mero. Ličenje naj bi poudarjalo lepoto, vendar je lepota in skrivnost ženskosti bolj odjek naravnih dejavnikov kot so primerno gibanje, estetska gimnastika, zadrževanje na zraku, onstran zaprtih prostorov, tam kjer spomladansko sonce ožarja mlad obraz. Jože Ažman Vzgojno-izobraževalni zavod Jesenice razpisuje prosta dela in opravila vodje računovodstva skupnih služb VIZ za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: višja ekonomska izobrazba finančne smeri z najmanj tremi leti izkušenj v računovodskih delih in opravilih oziroma srednja ekonomska izobrazba z najmanj deset let izkušenj v računovodskih delih in opravilih. Pričetek dela I. 7. 1978 oziroma kasneje po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazih o izpolnitvi pogojev ter kratkim življenjepisom in navedbo zaposlitev v petnajstih dneh no objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Jesenice, Jesenice, Cesta Toneta Tomšiča št. 5. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisa v dvanajstih dneh po razpisu. OD VSEPOVSOD Končajmo obdobje veselih vdov! O črnini kot barvi žalovanja so govorili celo v francoskem parlamentu. Eden od poslancev je dejal: »Črna barva je preveč žalostna, da bi simbol, zirala smrt.« Menijo, da bi bilo treba opustiti staro navado, da morajo pokojnikovi svojci nekaj časa hoditi v črnem. Končajmo obdobje veselih vdov, je dejal nekdo, ki žalujejo samo navzven, v resnici pa so če zdavnaj prebolele izgubo. Žalovati je mogoče tudi v rožnati ali zeleni barvi. Najbolj strupena kača V vzhodnih predelih Centralne Avstralije so prirodoslovci odkrili najbolj strupeno kačo na svetu. Imenovali so jo »divja kača«. Menijo, da je njen ugriz tristokrat bolj »učinkovit« od ugriza navadne klopo tače, dvajsetkrat hujši od indijske kobre in štirikrat >>d navadne taj-panske kače. Divja kača je dolga dva metra, strup up izloča r nenavadno velikih količinah, poprečno 44,4 miligrama. r Prepozno opazil pešca Kranj — V nedeljo. 19. marca, se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila hujša prometna nesreča, katere žrtev je bil pešec, ki je utrpel hujše telesne poškodbe. Ljubljančan Vinko Jama je vozil po Ljubljanski cesti i/, mesta proti Ljubljani. Ko je peljal proti odcepu za Skofjo Loko in gledal kažipot za Skofjo Loko. je zapeljal preveč desno in nekaj časa vozil po utrjeni bankini. Pri tem je prepozno zagledal pešca Hedža Crnoviča iz Zgornjega Bitnja. ki je Vinjen hodil in se opotekal po desni strani ceste. Vinko -lama je zaviral, vendar je Crnoviča vseeno zbil po cesti. Pešec je bil baje poškodovan. Neprevidno zavijanje Brnik — Voznica osebnega avtomobila Ivanka Vidmar i/. Vrhovcev je peljala v ponedeljk. 20. marca, ob pol treh iz Mengša proti Kranju. Pri odcepu za brniško letališče je neprevidno zavila levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Milan Kiasič i/. Domžal. Slednji se je Vidmarjev i izogibal desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznika sta bila le lažje poškodovana -jk Požar v Zapužah Zapuže — Komisjo Uprave javne varnosti so v torek. 21. marca, obvestili, da je ta dan ponoči ob dveh izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju tovarne Sukno, v kateri je razen štirih stanovanj tudi prodajalna. Rdeči petelin se je pojavi) v kopalnici podstrešnega praznega stanovanja, od koder se je razširil na streho poslopja. Begunjski gasilci so posredovali izredno hitro in preprečili razširitev požara na druge dele poslopja! Komisija je ugotovila, da je vzrok požara varjenje cevi za centralno ogrevanje, ki je bilo izvršeno v ponedeljek, 20. marca, okrog devetih zvečer.Tov arniški ključavničarji •Jože Rozman. Kram Stroj in 1'eler Resman so z avtogenim varjenjem nameščali radiatorje in cevi v tem stanovanju. Pri varjenju je nastala visoka temperatura, ki je segrela ometane, vendar lesene stene, ki so začele tleti Gmotna škoda znaša okrog 60.000 dinarjev. -jk TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 19,20 do 52 din, špinača 18 din, cvetača 21 do 23 din, korenček 12 din, česen 53,10 din, čebula 6,60 din, pesa 7,20 din, kumare 31,92 dinarja, paradižnik 49,60 din, paprika 63,30 din, jabolka 11,95 do 14,90 dinarja, hruške 21,20 din, pomaranče 15,46 din, limone ,17,30 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 dinarja, kaša 17 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 7,40 din, kislo zelie 5.75 din. kisla repa 5,75 din, orehi 152,30 din. jajčka 1,90 do 2,10 dinarja, krompir 3,65. KRANJ Solata 20 din, špinača 50 din, cvetača 22 din, korenček 10 din, česen 55 do 60 din, čebula 8 do 10 din, fižol 26 din. pesa 8 din, slive 26 din, jabof-ka 10 do 12 din, hruške 22 din, grozdje 20 din, med 55 do 60 din, pomaranče 15,40 din, limone 18,50 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 do 70 din, smetana 32 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 1,80 do 2,00 din, krompir 3 dinarje, radič 40 din. »Telefon za otroške skrbi« —# - 34-letni švicarski pisec Heinz Peyer si je omislil »telefon za otroške skrbi«. Doslej ga je za nasvet menda prosilo že dvesto otrok in mladoletnikov, ki imajo težave v šoli in doma. Vsak drugi Peyerjev mladi sogovornik je hil prej doma tepen. Ciudad Mexico prvi zel i odsti »o Najbolj obljudeno mesto na svetu je danes Ciudad Mcmco z 8,628.024 prebivalci na ožjem mestnem območju, ki je tako porinil Tokio z 8,442.634prebivalci na drugo mesto, je zapisano r najnovejšem demografskem letopisu Združenih narodov. Strah pred kobilicami Od biblijskih časov ima Afrika tri sovražnike: črne koze. kolero m kohi lice. Prvo nadlogo so že skoraj povsem premagali, druga se umika, tretjo po se zdaj pripravlja na napad. Obilno deževje v Saudski Arabiji, Jemeriu in v severnih delih Somalije je namreč ustvari/o idealne pogoje za razmnoževanje kobilic. Službe za boj proti kobilicam čaka dvojna naloga: uničevati morajo roje,pripravljene na množični let vetrom, hkrati pa tudi območja z Učinku mi in pravkar izležena jajčeca. Dežurne trgovine V soboto, 25. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ — prodajalna Delikatesa, Maistrog trg 11 od 7. do 19.30 in v nedeljo od 7. do 11. ure, prodajalna SP Prehrana, C. Staneta Žagarja 16, prodajalna SP Planina, Zupančičeva 24 RADOVLJICA - Specerija -samopostrežba, Kranjska c. 11 LESCE - Murka, Alpska :il BLED — Specerija, Prešernova 48, Živila, Ljubljanska c. 4, GORJE - Specerija, Market Zg. Gorje BOHINJ - Ljubljanske mlekarne — Delikatesa, Boh. Bistrica. Triglavska 50, Ljubljanske mlekarne, Market Kibčev laz. Ljubljanske mlekarne — samopostrežba, Stara Fužina 57 JESENICE - Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu TRŽIČ - Poslovalnica Živila -Lipa, Koroška c. 1 ŠKOFJA LOKA - SP Mestni trg, Mesnica Mestni trg, poslovalnica 2 Izvolite, tu je moj naslov Presenečeno je pogledal občan, ko je prišel do svojega parkiranega avtomobila. Kaj ne bi: avtomobil je bil postavljen na »klor-ne«. dveh koles pa nikjer. Ko je malo bolje pogledal, je ob avtomobilu našel denarnico, v njej pa nekaj denarja in slike z naslo- vom. i>asiov je bil kar pravi. Ko so še isti večer na škofjeloškem naslovu potrkali miličniki, so imeli kaj videti: ne le da so našli obe kolesi od stoenke, pač pa še cel kup stvari, za katere pa »zbiralec« ni mogel potrditi, da so njegove. Kje vse je »zbiral«, bo pojasnila preiskava. J Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj vabi kmečke žene na predavanje prva pomoč pri živini Predavanje bo v upravi TZE Sloga v Stražišču v ponedeljek, 27. marca 1978, ob 1 5. uri. Predava dipl veterinar Rudež Anton Vabljene! VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU, PREŠERNOVA 11 Na podlagi sklepa sveta šole OBJAVLJAMO JAVNO LICITACIJO rabljenih osnovnih sredstev, in sicer: telefonska centrala 2/14 trajnožareče peči KUPPERSBUSCH trajnožareče peči KAMIN, EMO 5 računski stroj FACIT mize elektromaterial (svetilke ipd.) radiator na olje risalna miza Ogled predmetov je možen 28. 3. med 8. in 12. uro in 29. 3. med 14. in 16. uro na dvorišču šole na Tomšičevi št. 7 v Kranju. Licitacija bo v petek, 31.3. 1978, ob 16. uri na dvorišču šole na Tomšičevi št. 7. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske v Kranju razpisuje po sklepu delavskega sveta imenovanje individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo veterinarske ali agronomske smeri, — da imajo 5 let prakse v kmetijskih ali veterinarskih dejavnostih, — da imajo moralne in politične kvalitete, ki se ugotavljajo v skladu z družbenim dogovorom. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 z oznako »za razpis«. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 60 dneh po končanem razpisu. S Razpisna komisija pri Svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA URBANIZEM v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja 2 ORGANIZATORJA - PROGRAMERJA v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo 3. REFERENTA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. TAJNIKA KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA v skupščinski službi 5. REFERENTA ZA REGISTRACIJO IN EVIDENCO VOZNIKOV IN MOTORNIH VOZIL v oddelku za notranje zadeve Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje: pod 1.: Dokončano pravno fakulteto ali fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo ali arhitekturo in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: Dokončano ekonomsko ali drugo ustrezno fakulteto in tečaj za organizacijo sistema informacij ter 3 leta delovnih izkušenj pod 3. in 4.: Višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušen j pod 5.: Srednjo izobrazbo upravno-administrativne, ekonomske ali splošne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi mo-ralno-politične vrline. Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazilom o šolski izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica. J DRUŽINSKI POMENKI PORABA: I kg pustega govejega mesa, kisle kumarice, rumena koleraba, slatina, sol. poprova zrna, lovorov Ust, mgver, muškatni orešček, materina dušica, juha ali voda, moka 1/2 dl rdečega vina, 1/8 l kisle smetane. Kumarična pečenka IZDELAVA: Meso potolcite, pretaknite s slanino in kislimi kumaricami solite in poprate. Meso pecite na masti, v kateri ste prepražili kolerabo in čebulo. Med pečenjem meso oblivajte s sokom, v katerem pečete meso. Čez čas nekaj maščobe odlijte in zelenjavo potresite z moko. Rumeno prepraženo moko zalijte z juho a/i vodo in dodajte vino in smetano, ki ju pustite zavreti Pretlačeno omako vlijte na pečeno meso. Poznamo pregovor, da jeza škoduje lepoti. Da to drži, so potrdili zdravniki, ki so z raziskavami dognali, da slaba volja, razburjenje, strah in jeza neugodno vplivajo na žleze, ki izločajo encime, na jetra in žolč ter spodnjo maščobno plast kože. Topla greda 0Godi v vsak vrt Čeprav imate morda v vašem vrtu malo prostora, si vseeno omislite praktičen, vsestransko uporaben zaboj, sestavljen iz borovih desk, ki jih preprosto spajate na vogalih kot kaže naša skica. Zunanje mere zaboja so 145 X 145 cm, višino poljubno uravnavate z dodajanjem ali odvzemanjem desk. Debelina teh je 2 cm, pred škodljivimi zunanjimi vplivi pa les zaščitite z ustrezno impregnacijo. Sestavljivi prenosni zaboj z dvodelnim oknom iz pleksi stekla odlično služi kot topla greda, v kateri *rahko vzgojite zelenjavo in zelišča kljub mokremu in hladnemu vremenu. Zaboj lahko uporabljate v različne namene preko vsega leta, ker ga je moč poljubno prestavljati in prilagajati željam in potrebam; spremenite ga v peskovnik ali na notranji strani obloženega s folijo uporabljate kot vrtni bazenček. Otrok in šola (2) Namen natančnega branja je ta, da snov bolje dojamemo in osvojimo. Povezano s prejšnjim znanjem pričnemo osvojeno gradivo tudi ustvarjalno uporabljati. Pri teže razumljivih mislih, ob formulah in neznanih izrazih se moramo pomuditi dlje. Ob tem je posebno pomembno, da predelano snov obnovimo in tudi razložimo s svojimi besedami. K aktivni predelavi snovi nadalje sodi, da ugotovimo in ločimo bistveno od nebistvenega ter primerjamo nova spoznanja s prejšnjimi. Pridobljeno znanje bomo resnično osvojili šele tedaj, ko bomo sposobni pravilno utemeljevati naučena pravila in zakonitosti z lastnimi primeri (slovnica, fizika). Vedeti moramo, da od prepoznavanja snovi do samostojnega obnavljanja pelje dolga in naporna pot, ki jo eni premagajo z manjšim, spet drugi z večjim trudom. Samostojno obnavljanje gradiva vodi k postopni neodvisnosti od učbenika in zapiskov. Pri tem so nam v veliko pomoč oporne točke; le-te se seveda ne smemo enostavno naučiti na pamet. Oporne točke naj služijo le kot pomoč pri domačem učenju, da bomo z njihovo pomočjo laže obnovili celotno razlago ali posamezna poglavja s svojimi besedami. Omejevanje na oporne točke ali druge kratke zapiske vodi do smiselno slabo povezanih podatkov, kar bo negativno vplivalo na učni uspeh v višjih razredih. Oporne točke samo olajšujejo urejeno, celovito in samostojno obnavljanje snovnih enot. V posebno veliko pomoč nam bodo pred izpiti, ob polletju in ob zaključku šolskega leta, ko bo treba ponoviti že močno nakopičeno snov. S pomočjo teh točk bo ponavljanje kratkotrajnejše in občutno olajšano, nad predelano snovjo pa bomo imeli vseskozi najboljši pregled. Ker je poleg vzgoje učenje in izobraževanje pomembna sestavina otrokove priprave na življenje — in uspešnost v življenju je v dobršni meri odvisna od otrokove uspešnosti v šoli — naj bi starši po svojih najboljših močeh in zmožnostih pomagali k napredku pri učenju. Prihodnji sestavek se bo na kratko posvetil tudi temu vprašanju. Moška in ženska športna jopa na fotografiji ustrezata našim zahte vam za praktično oblačenje v prostem času. Materiali, iz katerih so modni oblikovalci ustvarili obe oblačili, so mešanica naravnih in umetnih vlaken, prijetnih za nošenje in enostavnih za vzdrževanje. Obema modeloma je skupna, letos ponovno uveljavljena kombinacija patentnega pletiva v pasu, r zapestju in na ovratniku. Razlikujeta se v načinu zapenjanja ter barvnih obrobah na rokavih in ob vrezanih žepih. Moški k oblačilom za šport in prosti čas nosijo modne srajce v poljubnem karo vzorcu. Ženske lahko izbirajo med enobarvnimi ali vzorčastimi športnimi bluzami. Pričujoča modela sta predstavljena v modni naravni peščeni barvi. MARTA ODGOVARJA Vera — Kranj Za prehodne dni bi rada imela lahek plašč, športnega kroja. Prosim, svetujte in narišite mi model. Stara sem 25 let, tehtam 65 kg, v višino pa merim 170 cm. Odgovor - Plašč je polopri-jetega kroja z zapenjanjem do vrha. Ovratnik je manjši, s pa-som na zaponko pod njim Paščki so tudi na rokavih. Paš je iz istega blaga na zaponko. Žepa sta v stranskih Šivih Dolžina je midi. Hrbtna stran ima prav tako vstavke kot sprednja. Mati Zgodilo se je pred leti. Vračal sem se iz šole in kot velikokrat, sem se tudi ta dan vrnil kasneje, ker smo s prijatelji igrali nogomet. Ko sem prišel domov, sem počasi in boječe stopal skozi vrata. Zdelo se mi je nenavadno tiho. Torbo sem položil na tla in odšel v sobo pogledat, če je kdo doma. Zelo sem se začudil, ko sem videl mamo, kako je ležala na tleh poleg mize. Bila je bleda, ruta pa ji je zakrivala kodre. Nikoli ne bom pozabil tega trenutka Zakričal sem. Srce mi je udarjalo kakor še nikoli prej. Bil sem čisto zmeden. Iz ust so mi jecljale besede: Mama, mama, kaj ti je i Toda mama je molčala in se ni ho tela pogovarjati z menoj. Odprl sem okno in poklical očeta. Hitreje prite- ^ v sobo in se tudi on ustrašil. Položil je mamo na posteljo in sonce je obsijalo njen obraz. Gledal sem jo kot še nikoli prej, kajti tisti trenutek mi je pomenila vse. Pridi, mama, saj veš, da ti potrebujem. Klečal sem ob njej in jo gladil po laseh. Končno me je pogledala Meni je tisti hip odleg lo in sem bil zopet vesel. Nikdar v življenju mi ni bilo tako pri srcu kot takrat. Takrat sem spoznal, kaj mi pomeni mati. Prošnja za ples Jutri je ples. Tako rada bi šla še jaz, ampak . . . Oh, moj očka in mamica. Komaj si ju sploh upam vprašati. Hitro pospravim stanovanje. Vsa zasopla se ustavim v kuhinji in začnem pripravljati kosilo. Polna upanja in pričakovanja čakam, da prideta z dela. Končno zazvoni. Stečam po stopnicah in prijazno pozdravim. Mamici se ob pogledu na pospravljeno stanovanje in pripravljeno kosilo razjasni obraz. Zdi se mi, da je to pravi trenutek za moje vprašanje. »Mami. . .« »Ja?« »Oh, nič!« Ne vem, kako naj začnem. Med kosilom razmišljam, kako bi povedala čim lepše in čim bolj prepričljivo. Menda je pravi trenutek zdaj. ko srkata kavo? Ne, počakala bom še malo. Lotim se pomivanja, Ati je odšel v garažo. To je resnično pravi trenutek. Najprej moram pregovoriti mamico. »Mami, veš, rada bi . . No, jutri je ples. Vsi gredo, pa sem mislila ... Bi šla lahko še jaz?« Sploh ne sliši. Ka/stava v šoli heroja Bračiča - Ptonintk šoti heroja firačiča i Tržiču /r sredi mana / tem mu prikazali različne dejavnosti pionil čiča - Pionirski odred Slane tiečan v osnovni pripravil pionirski teden, v kate ,,,r/ev šole. V okviru pionirskega tedna je'bila tudi razstava del novinarskega krožka, foto krožki,.^ modelar leono /r i/im/ n«<«i ....... ■ ■ ■■ ... , f.!o in radioamaterskega krožka ter učencev - koto: F, Perdan likovnih in drugih ročnih izdelkov »Mami!« »Ja, ne vem. Pogovori se z atijem.« Ravno tega sem se bala. Upala sem, da bo to storila ona. Pripravim sendvič in ga odnesem v garažo. Ati me hvaležno pogleda. Položim krožnik na polico in se obrnem. Pri vratih se ustavim. »Bomo jutri kam šli?« »Ne, zakaj?« »Oh, nič. Kar tako. Mislila sem, da bi mogoče lahko s prijateljicami kam šla.« Njegov obraz postane resnejši. »S prijateljicami? Kam pa?« »Ne vem. Mogoča na ples.« »Na ples s prijateljicami? Daj no. daj!« »Ampak . . .« »Nobenega ampak. Sla boš čez nekaj let, ko boš bolj odrasla.« »Ampak ati! Prosim te!« »Odnesi krožnik!« Jezna odidem v svojo sobo. Vrženi se na posteljo in sama ne vem, ali jočem zaradi ihte ali žalosti. Zakaj vendar ne smem na ples? Mladi vsega sveta od nekdaj radi plešejo. In od nekdaj jim branijo odrasli. »Ti odrasli!« zavzdihnem in se skušani sprijazniti /. mislijo, da bom lahko šla na ples šele, ko bom odra sla. Ampak takrat si ne bom več tako želela. Mateja Dolanc, H. b i. osn. šole PreŽihovega Voranca, Jesenice S ŠOLSKIH KLOPI Ranjeni golob Nekega popoldneva, ko sem prišla iz šole, sem v garaži zagledala majhnega belega goloba. Hitro sem stopila v kuhinjo. Očka mi je povedal, da je ranjenega goloba našel v gozdu. Nahranila sva ga in mu obvezala rano. Imel je poškodovano perutnico, zato ni mogel leteti. Čez nekaj časa je že tekal po garaži. Hotela sem steči ven po mamico, da bi ga videla, kako mu je že veliko bolje. Odprla sem vrata in golob je odletel. Bila sem zelo žalostna, ker mi je ušel. Očka pa se mi je smejal. Irma Jerala, 4. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Nagrada Janezu Prevodniku Na zadnji naslov, ki smo ga razpisali pretekli mesec, je prišlo toliko spisov kot še nikoli. Iz vseh veje ljubezen do matere. Za najboljšega pa smo kljub temu izbrali spis Janeza Prevodnika iz 6. a razreda osnovne šole Cvetka Golarja na Trati pri Skorji Loki. Janez je svoj spis zastavil popolnoma drugače kot drugi. Opisal je dogodek in prepričljivo izpovedal svoj strah za mamo, ko je mislil, da jo bo izgubil. V teh občutkih se skriva tudi vsa njegova ljubezen do nje. Za nagrado bomo Janezu poslali knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Čestitamo! Nezadržno se približuje konec šolskega leta. Vse teže je mirno sedeti v šolskih klopeh, se učiti in pisati naloge, saj nas ljubeznivo vabi toplo sonce. V teh dneh so osmošolci pred pomembno odločitvijo: kam po osnovni šoli. V tovarno, poklicno ali srednjo šolo? Prosimo vas, da napišete, kak-šen poklic bi želeli opravljati. Vabimo vse učence, ne samo osmošolce, da nam spise na to temo pošljejo do 21. aprila. Pozabila sem, pa sem bila zabita buča Sedim pri mizi in se oziram po kuhinji. Mi bo kak predmet povedal, kar bi rada napisala? Uh, kako pusta je ta naša kuhinja! Stvari, ki bi bile v tem nezgovornem prostoru, ne morem opisati. Zazrem se v luč in premišljujem. Spomnim se strica. Napišem lahko o njegovem obisku in kako lepo zna zakleti. No, boste rekli, kleti pa res ni lepo. Ko je bila mama v bolnici, sem se /. njim peljala k njej. Zapeljal je na pločnik in parkiral avto. Vprašal me i«- »Si bila le tu?« »Seveda« »No, potem je Da vse v redu.« je bil stric vesel. »Ti pametna buča. zdaj pa povej, kam!« mi je ukaaal Pokazala sem na stavbo, ki BO JO KOLEDAR 2 1. nmrea IHH.i M je rodil reAki piNiilelj .IhionImv HiiAek I »05 je umrl frimeonki pinatelj .tule* Verne M, man« IH.1K je bil rojen nlovennki |ii»«l TV dnevnik 17.45 Simpozij n prirodi. zdravju in lepoti 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 2().(K) Feljton 20.30 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - srečanje Jugoslavija : Romunija T V Zagreb — I. program 10.00 TV v Soli: Naši kraji. Risanka, TV izbor 11.05 TV v šoli: Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 12.05 TVvšoli: Poglejmo še enkrat 15.00 Iščemo najlepšo sliko 15.35 Nogomet Radnički : Borac od 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Morilci v imenu zakona - film 21.50 NajpomembnejŠa je ljubezen — glasbena oddaja 22.40 TV dnevnik 22.55 Sedem dni nedelja 26. MAR T V Ljubljana 7.55 Poročila 8.00 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje oktetov 77 8.20 625 KINO kom. POD-POD-POD- Kranj CENTER 24. marca ital. barv. akcijska kom VELIKA ZMEDA ob 16. in 18. uri, amer barv. west. SODNIK ZA OBEŠANJE ob 20. uri 25. marca ital. barv. akcijska kom. VELIKA ZMEDA ob 16., 18. in 20. uri, prem franc. barv. drame PODNAJEMNIK ob 22 uri 26. marca amer. barv. ris. tom in JERRY ob 10. uri, ital. barv. akcijska kom. VELIKA ZMEDA ob 15., 17. in 19. uri, ital. barv. akcijska BLEFERJI ob 21. uri 27. marca franc. barv drama NAJEMNIK ob 16., 18. in 20. uri 28. marca franc. barv. drama NAJEMNIK ob 16., 18. in 20. uri vATc?i*rca ffanc- barv. drama . riiV!, NIK ob 16. in 18. uri, ital. barv. LtVAJSETO STOLETJE ii. del ob 20. un 30. marca ital. barv. DVAJSETO STOLETJE II. del ob 16. in 19. uri Kranj STORŽIC 24. marca jap. barv. krim POLICIJ SKI KOLTob 16., 18. in 20. un 25. marca amer. barv. kom. NORČIJE JERRY LEVVISA ob 16., 18. in 20. uri 26. marca franc. barv. kom. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV ii de) ob 14 in 18. uri, prem. meh. barv. »est PREVELIKA ŽRTEV ob 16 uri. prem dom barv. PRVA LJUBEZEN ob 20. uri 27. marca meh. barv. vvest. PREVELIKA ŽRTEV ob 16., 18 in 20. uri 28. marca meh. barv. vvest. PREVELIKA ŽRTEV ob 16., 18. in 20. uri 29. marca amer. barv. pusl. OPERACIJA HONG k ono ob 16.. 18. in 20. uri 30. marca franc. barv. krim. NE varen poklic ob h;.. i8 in 20. uri Tržič 2-5 marca ital. barv. kom. SICER SE bova RAZJEZILA ob 16 uri, franc barv komed. AVANTURE .ŠTIRIH MUŠKETIRJEV I del ob 18 m 20 uri 26 marca angl. barv. fant. pust SINDBADOVO ZLATO POTOVANJE 15 un, franc. barv. kom AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV del ob 17. in 19. uri 27 marca ameriški barvni kriminalni FRENZV ob 17. uri, prem. ital. barv. DVAJSETO STOLETJE ii del ob 19. i 28 mana amer. barv. pust. krim. OPERACIJA HONO KONO ob 17. in M un 29. marca fran« barv. krim. NEVA REN POKLIC ob 17 in 19. uri •JO marca amer. barv MOJA SLADKA DAMA ob 17. uri, ftpan. barv. film FILMSKO GLEDALIŠČE - VONJ PO MEDU ob 19 uri Kamnik DOM 25. marca jap. barv. krim POLICIJ SKI KOLT ob 16. uri, amer. barv. fu-turistićna drama ROLLERBALL ob 18 in 20. uri 26 marta ital. barv. kom. SICER SE BOVA RAZJEZILA .ob 15 un. amer. barv. futuristifna drama ROLLERBALL ob 17. in 19. uri, prem. ital. barv DVAJSETO STOLETJE II. del ob 21. ari 27. marca franc. barv. komed. AVAN-TURE .ŠTIRIH MUŠKETIRJEV II del ob 18. in 20. uri 28. marca franc. barv. komed. AVAN TURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV II del ob 18. in 20. uri 29. marca Apan. barv. film za FILM SKO GLEDALIŠČE - VONJ PO MEDU ob 18. uri, amer. barv. kom NORČIJE JERRY LEVVISA ob 20 uri ■10. marca amer. barv. pust. krim OPERACIJA HONG KONd ob IS. in 20. uri Škofja Loka SORA 24. marca amer vvest. MALI INDIJANEC ob 18. in 20. uri 25 marca angl. fantast. DEŽELA IZGUBLJENA V C ASU ob 18. in 20. ""e marca angl. fantast. DEŽELA IZGUBLJENA V C ASU ob 18. in 20. uri 28 marca amer. krim. VABILO NA VEČERJO Z UMOROM ob 20. uri 29 marca amer. krim. VABILO NA VEČERJO Z UMOROM ob 18. in 2<30marca angl. drama ČLOVEK S SREČNO ROKO ob 20. uri Železniki OBZORJE 24 marca angl. fantast. DEŽELA IZGUBLJENA V ČASU ob 17. in 20. uri *25 marca franc komed ZOPET SEDMA ČETA ob 20. uri 26. marca amer. vvest MALI INDIJANEC ob 17. in 20. uri 29 marca jap fantast. TEROR MECHAGODZILE ob 20. uri Radovljica •>4 marca amer zabavni NORA VOJNA BRATOV MARX ob 20. uri 25 marca slov barv TO SO GADI ob 18 uri, amer barv DRUŽINSKA ZAROTA <>b 20 uri 26 marca slov barv. TO SO GADI ob 16" in 18. un, jug barv VZRAVNAJ SE DELFINA »h 2tl. uri 27. mana slov barv. TO SO GADI ob 18. in 20. uri 28. marca amer barv DRUŽINSKA ZAROTA ob 20. uri 29. marca jug barv VZRAVNAJ SE DELFINA ob 20. uri JO. marca amer barv. STARI DIVJI ZA PA D ob 20 uri BLED 24. marca mer. barv ODREŠITEV ob 20. uri 25. marca amer barv krmi UMRI NA DRUGEM MESTI' ob 18 uri, angl. barv zabavni ČLOVEK SREČNE ROKE ob 20. uri 26. mana amer. barv krim (MRI NA DRUGEM MESTU ob 16 uri, angl barv zabavni ČLOVEK SREČNE ROKE ob 18 uri. ital barv NEZVESTA ZAROČENKA ob 20 uri 27. marca jug. barv VZRAVNAJ SE DELFINA ob 20. uri 28. marca amer zabavni NORA VOJNA BRATOV MARX ob 20. uri 29. mana amer barv DRUŽINSKA ZAROTA ob 20. uri tO marca amer barv DRUŽINSKA ZAROTA-ob 20. uri Jesenice RADIO 24. mana franc, SANTIAGOM ob 17 25. marca franc 'ROTI VSEM ob 17 26. marca franc JROTI VSEM ob 17 27. marca ital barv barv. DEŽ in if*. uri barv. krim. in 19. uri barv krim. in 19. uri akc ZDRAHE V NAD SAM SAM Duplica 25 marca franc. barv. krim NEVA REN POKLIC ob 20. uri 26 marca GOSTUJE MELTINI ob 15. uri, amer. barv. pust. krim. OPERACIJA HONG KONO ob 17 111 19. uri 29. marca domači barv PRVA UU BEŽEN ob 20. uri 30. marca amer. barv kom NORCI JE JERRY LEVVISA ob 20 uri HONG KONGU ob 17 m l«» uri 28. mana ital barv akc ZDRAHE V HONG KONGU oh 17. in 19 uri 29. marca bongkon barv karate ZADNJA IGRA SMRTI ob 17 111 19. uri Jesenice PLAVŽ 24. marca amer barv KARATE JONES ob 18 m 20 uri 25. mana ital barv ZDRAHE V HONG KONGU oh 18 m 20 uri 26 marca ital barv ZDRAHE V HONG KONGU ob 18. in 20. uri 27 marca franc. barv SAM PROTI VSEM ob 18 m 20 uri 28 marca franc barv SAM PROTI VSEM ob 18. in 20 uri 30. marca franc, barv. DEŽ NAD SANTIAGOM ob IH. in 20 uri Dovje — MoJHtrana NA 25. marci amer barv POZIV VEČERJO Z UMOROM ob 19 uri 26 .marca runi jug barv SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA oh 19 uri Kranjska n"> " 25 marca nem jug. barv SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 20 uri 26marca angl barv POTOVANJK PREKLETIH ob 20 uri 29 mana Hal barv ZDRAHE V HONG KONGU oh 20. uri 9.00 M. Kerstner: Gruntovčani 1().(K) Kaj je narobe: Otroci brez otroštva — film 10.55 Štafeta mladosti 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Poročila 13.35 TV žehtnik 14.00 Kruto morje — film 15.55 Poročila 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — srečanje Jugoslavija : Švica 18.05 Svet, v katerem živimo — serijski film 18.35 Glasbena medigra 18.43 Nastopa Mireille Mathieu la.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev odpisanih — nadaljevanje in konec 21.05 Pomorska impresija 21.25 TV dnevnik 21.40 Jazz na ekranu 21.55 Nogomet Vojvodina : Hajduk — reportaža 22.30 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže 16.05 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Kuvvait 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Berač — celovečerni film T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 9.55 Razgrete glave — nadaljevanka 0.25 Hunterjevo zlato — serijski film 10.55 Štafeta mladosti 2.30 Kmetijska oddaja 13.30 Jugoslavija, dober dan 14.10 Kritična točka 4.40 Neustrašni Johny — mladinski film 16.05 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev odpisanih 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Nogomet Vojvodina : Hajduk — reportaža 22.30 Športni pregled ponedeljek 27. MAR T V Ljubljana 9.05 TV v šoli: Matematika, Jegulje, Za pesmijo 10.(K) TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TVvšoli: Za najmlajše 15.05 TV v šoli — ponovitev 16.00 TV v šoli — ponovitev 17.05 Poročila 17.10 Čarobna žoga — risanka 17.25 Svet, v katerem živimo - film 17.55 Obzornik 18.05 Kaj je skupni prihodek 18.05 Čas in računanje 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.50 TV dnevnik 20.00 Slovenija 1973-1977 21.05 W. A. Mozart: Idomeneo — opera Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zverinice iz Rezije 18.00 Dositejeve basni 18.15 Od Budve do Zabljaka 18.40 Ali ste vedeli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.(K) 24 ur 21.10 Celovečerni film 22.60 Kronika MES-a TV Zagreb - I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 P. Pavličič: Izpit zrelosti - TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura danes 22.05 TV dnevnik 22.20 Obleganje Beograda - dokumentarni film torek 28. MAR TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Razlika med spoloma, Matematika K).(K) TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja 14.30 TV v šoli — ponovitev 16.05 Šolska TV: Brazilija 17.25 Poročila 17.30 Glasba pred kamero 18.00 Obzornik 18.10 Mali svet 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.55 M. Dombrovvska: Noči in dnevi — nadaljevanka 21.55 Iz koncertnih dvoran 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski T V studio 18.15 Knjige in misli 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz oči v oči: France Popit 20.50 Akcije 20.55 24 ur 21.15 V znamenju znanosti 22.00 Zgodbe za lahko noč 22.25 Kronika MES T V Zagreb — I. program 16.00 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 20.55 isto kot na odd. II. TV mreže 21.(K) Vrtoglavica - celovečerni film 23.05 TV dnevnik sreda T V Ljubljana 8.35 29. MAR TV v Soli: Dnevnik 10, V Goranovem rojstnem kraju,rOd Budve do Zabljaka, Literatura 10.00 TV v Soli: Kocka, kocka, Risanka, Film 17.25 Poročila 17.30 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici — nadalj. 17.50 Popotovanje v deželo lutk 18.10 Obzornik 18.20 Na sedmi stezi 18.55 Nazaj v planinski raj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ambasadorji — film 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 Miniature: Tadeusz Brzozovvski 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Rdeča moč - dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik T V Zagreb — I. program isto kot na odd. II. TV mreže četrtek TV Ljubljana 9.00 30, MAR 10.00 13.50 16.00 17.20 17.25 18.20 18.35 18.45 19.15 19.30 TV v Soli: Slikar M. D toni, Francoska pokrajina, Elektronika TV v Soli: Risanka, Fizika TV v Soli — ponovitev Šolska TV: Brazilija Poročila Velike reke: Ren Obzornik Zgodbe iz Kalevale Tehtnica za natančno tehtanje Risanka TV dnevnik 20.00 Televizija za konec tedna 20.30 Oči kritike: Politična publicistika na Slovenskem 21.15 Na zvezi 21.45 TV dnevnik 22.00 Jazz na ekranu: Skupina Bergendv Oddajniki II. TV mreže 14.55 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 22.00 22.20 22.50 Nogomet Trepča : Dinamo — prenos TV dnevnik TV koledar Razgrete glave — mladinska serija Znanost Peščena ura TV dnevnik Večer z Jean-Louisom Barraultom in Madelaine Renaud 24 ur Ženska danes Kronika MES T V Zagreb - I. program 14.55 Nogomet Trepča : Dinamo — prenos od 17.15 do 19.30 isto kot na • odd. II. T V mreže 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Dimitrije Tucovie - TV nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 22.05 Sarajevski glasbeni večeri petek T V Ljubljana 9.00 31. MAR TV v šoli: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka 10.00 TV v Soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v Soli - ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Gozdne zgode in nezgode 17.45 Deč^k Dominik 18.10 Domači ansambli 18.45 Rodil se bo človek 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Od glave do pete -prenos 21.20 Razgledi: Delavski dom in več kot to 22.00 TV dnevnik 22.15 Serpico — serijski film 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni klub 78 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Oskar Davičo 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Dokumentarna oddaja 21.50 K.Seebon: Koncert za flavto 23.10 Kronika MES-a T V Zagreb — I. program do 20.000 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Od glave do pete 21.15 Jaz Klavdij — serijski film 22.10 TV dnevnik 22.30 Dosje naSega časa: 1947 - dokumentarna oddaja Res čudno, kako danes £s\ v otroci hitro rastejo! <££j\> BREZ BESED TA TEDEN NA TV Sobota Eden osnovnih temeljei kulturne dediščine vsake ga naroda je prav gotovo ljudsko izročUo, tudi prav Ijice. Priznati moramo, da pri nas izide v prevodu kar precej pravljic z vsega sveta in da so med njimi pravljice sovjetskih narodov zaradi svoje duhovito sti pa tudi ljudske modrosti med najbolj privlačnimi. Morda kdo že pozna pravljico o prismuknjenem Ivanušku in njegovem zve stem konjičku Grbavčku ter o njunih neverjetnih podvigih pa o neumnem carju in njegovih podložni kih. Sovjetska risanka KONJIČEK GRBAV ČEK, posneta po tej pravljici, je v risbi zelo podobna Disneyevim, le da sta dogajanje in tekst veliko bolj verna ljudskemu izročilu. Nedelja KRUTO MORJE je herojska pomorska kronika, ki opisuje razvrednotenje posameznikov in posadk v bitki na Atlantiku, ko sit Angleži branili majhen otok. Delo režiserja Char lesa Frenda je neoporečna dediščina nekdanjemu viteštvu, drama skromnega konvoja ladij in njihovih mož, ki so bili določeni, da se borijo za angleško čast. Vendar pa film ne dosega prave filmske umetnije, čeprav je obrtno neoporečen. Gre za boj proti morju, ki je sovražno v svoji krutosti obema nasprotnikoma. — V glavnih vlogah: Jack Hawkins, Donald Sinden, John S trat ton in drugi. Ponedeljek Enourna dokumentarna oddaja SLOVENIJA 1973-1977 bo s pomočjo arhivskih materialov in sveže posnetega gradiva prikazala razvoj naše republike v obdobju od 29. seje CK ZKS do konca mandata skupščine in izvršnega sveta. Oddaja bo tematsko razdeljena na tri glavne dele, kjer bo po-. đrobneje govorila o razvoju prioritetnih dejavnosti kot so energetika, promet in proizvodnja hrane, prikazane bodo značilnosti spremenjenih odnosov v gospodarstvu, prav tako pa tudi uspehi na novo za stavljene socialne politike in šolstva. Na kratko pove dano, oddaja bo skušala v širokem in slikovno bogati ilustriranem zamahu pri kazati zlasti fizične, torej vidne rezultate prizadevanj naše družbe, da si zagotovi solidno materialni in socialno osnovo za na daljnji razvoj. Sreda Film AMBASADORJI pripoveduje več zgodb. Posvečen je sezonskim delavcem iz severnoafriških de žel, ki so prišli v Pariz in zdaj v Franciji predstav Ijajo svoje dežele. Čeprav niso ambasadorji, vendarle so. V filmu gledamo pariško četrt, kjer ti ljudje žive, vidimo pa tudi drugo plat, pogostokrat neprijazne Parižane, ki so prisilili tuje delavce, da živijo v nekakšnem getu. Peten Poljudno znanstvene oddaje so sestavni del rednega izobraževalnega sporeda ljubljanske televizije. Do zdaj smo videli že prek sto domačih, ki so osvetlje vale posamezna področja in prispevale k zdravemu načinu življenja. Tokrat pa bo na sporedu dvanajst tujih oddaj, ki v zaokroženi celoti prikazujejo ČLOVEKOVO TELO in posa mezne naloge njegovih organov. J RADIJSKI SPORED Informativne oddajo lahko ponlušstc na prvem programu v« a k dun. razen nodeUo. ob 4.30. ft.00, S.30. 6.00. 6.30. 7.00. 8.00. »00. 10 00 (Oh ne« dopoldne). 11.00. 12.00. 13.00. 14.00. lft.00 (Dogodki in odmevi). 18.60. 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00. 24.00. v nočnem sporedu ob 1.00. 2.00, 3.00 in 4.00. ob nedeljah pa ob 4.30. 5.00, 6.00, 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00. 24.00. 1.00, 2.00, 3.00. 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 18.00, 20.30 in 23.50. 25. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro.' 8.08 Glasbena matineja D.Ofi Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Mi pojemo 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zabaval vas bo orkester in zbor Frank ValHor 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Tatjana Brodnik: Kako dolgo jamči laboratorij za ugotovljeno kalivost semena 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Gremo v luno 14.45 S pevko Majdo Sepe 15.30 Glasbeni in terme//o 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda 1935 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 2000 Srečanje (kviz) 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23 05 Popularnih dvajset 0.05 — 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 I/ partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14 00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14 33 Srečanje republik 1530 Z vami in za vas 18 (K) Nas podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16 40 Glasbeni stereo studio 1 7.30 Zrcalo rineva 17 40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom ('ollegium Singidunom 18 50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21'xi Nove prevodne strani 21 15 Znani skladatelji 22.00 Sobotni nočni končen 23.55 1/ slovenske poezije NEDELJA 26. MAR Prvi program 4 JO Dobro jutro' 8.07 Veaeli tobogan 9.06 Se pomnite tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10 30 Humoreska tega tedna 1050 Glasbena medigra 1 I .00 Pogovor s poslušalci 11 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13 20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Tico Marino 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — Marin DrŽič Lazar spod klanca 19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program J RT 23.05 Literarni nokturno 23 15 Plesna glasba za vas 0 05-4 30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 1.100 (o< ktail melodij I I 33 Iz roda v rod 1 I 40 Zvoki iz studia 14 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Pet pedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15 45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.3.3 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar sle izbrali 20 35 Knjižni klub 2.1 i*i Komorna delu Marija Kogoja. Slavka Osterca in Srečka Kopniva 23.55 Iz slovenske poezije 27. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični.napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tone Tanjšek: O redčenju sladkorne pese 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Avgusta Stanka 20.00 Kulturni globus 20.10 Operne aktualnost i 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail ' 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri Komornem zboru RTV Ljubljana ly.4() Ludvvig van Beethoven: Trio za klavir, violino in violončelo 20.15 Kkonomska politika 20.35 P I. Čajkovski. Krancesca da Rim ini - simfonična fantazija 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muziciraju 23.55 Iz slovenske poezije 28. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! H 08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo st opnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napol ki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dipl. vet. Jože Hergant: Kako skrajšati poporodni premor pri kravah 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13 jO Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.45 Pota sodobne medicine 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute t ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrsti jo 0.05 — 4.30 Nočni program - glasba Drugi program H.00 Torek na valu 202 1 3.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Danes vam izbira i 1 no Kadijska šola za višjo stopnjo 14 33 Z vami in za vas 16.06 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 1 7 30 Zrcalo dneva 17 40 Z ansamblom Franci Puhar I 7.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu IM.40 Popevke slovenskih avtorjev 1855 Minute za kult uro Tretji program 19.05 Giuseppe Verdi: Lom bard i 20.00 Znanost in družba 20.15 Vojtech Jirovec: Kvartet v D-duru /a flavto, violino. violo in violončelo 20.:15 Koncert za besedo 2 1.00 I )eseta muza 21 20 Festival na Osojah 1977 23.00 Sezimo v našo diskot eko 23.55 Iz slovenske poezije 29. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Tali j i n i h poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti— ing. Jože Zunkovič: Vzdrževanje domače sorte rži okta 12.40 Pihalne godbe 13 00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek < 2().(K) Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 — 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.30 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 1 7.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Iz vokalnega opusa 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni port ret 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 30. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopn jo 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste Iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo j«) želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — Lojze Kastelic. Vrednotenje čebelnih družin med let < > r ti 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do ' "«> 13.30 Priporoča, n 14.05 Ka j radi posluša |o 14 40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak I 7.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepemelodiie 22.20 V svetu lanta/ijskib skladb 23.05 Literarni nokturno 23.1 5 Paleta popevk in plesnih rit mov 0.05- 1.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.(X) četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.(K) Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže I 1.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del I 7.(K) Kn mikrofon za dve izkušnji 1 7.10 S popevkami po Jugoslaviji 1 7.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Slavnostne igre v Salzburgu 1977 22.(K) Pesmi za zbor in orkester 23.55 Iz slovenske poezije NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 17. marca: 1. kotlina, 8. potnik, 14. atentat, 15. atribut, 17. Nal, 18. okolnost, 20. Te, 21. tvor, 23. ami, 24. Na, 2.r>. sin, 26. averzija, 29. trend, 31. Agnes, 32. NK, 34. Anaa, 35. Keda, 37 NT, 38. arest, '40. omela, 42. iskalnik, 45. cic, 46. La, 48. krš. 49. Omiš, 51. Er, 52. rentgeni, 55. Ett, 56. natakar, 58 ojkanje, 60. temota, 61. nasutev. Prejeli smo 104 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi: Dominik Frelih. Gradnikova 85, 64240 Radovljica, 2. nagrado (60 din) dobi Rozalija Kunstelj, Prešernova 4. 64000 Kranj. 3. Nagrado (50 din) dobi Cvetka Kern, Srednja vas 68, 64208 Šenčur. Nagrade bomo poslali po posti. Rešitve pošljite do torka, 28. marca na naslov: Glas Kranj, Moše •Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS 31. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Slavko Klančičar: V gozdu nisi sam 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15 35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč. Otroci! 1945 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 20.00 Stop pope 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo (».05 — 4.30 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 1.1.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1 3.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov I 7.30 Zrcalo dneva 1 7.40 Odmevi z gora I 7.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jaz/. 18.40 Glasba za vsakogar 1855 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra 19.40 Glasbene miniature 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna railijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Iz komornih opusov 23.55 I/slovenske poezije BREZ BESED Puli ovratnik in plise na krilu sta značilnosti tega lepega ženskega pletenega kompleta za pomlad, ki so ga spletli v Rašici. Posneli smo ga v Eliti ni specializirani trgovini s ple teninami MAJA v Kranju. V modri, roza, surovi in črni barvi se dobe r velikostih od 38 do 44. Kvaliteta: frize. Cena: 769,50 din Zdaj, ko so tu že topli dnevi, za smuko, hojo v hribe in podobno trimčkanje, ne bomo rabili več debelih bund. Tudi otroci ne. Na Kokrinem š/>ort nem oddelku v GLOBUSU smo videli tele prijetne tanke anorake. V velikostih od 6 do 16 let jih imajo; barve pa rde če in modre. Cena: 266 do 328 din Iščett- plašč z:t pomlad m bi rade modni žamet'' Tale mo drl smo videli r Murki m M() 1)1 v Radovljici Zares /e lep V velikostih od 3H do 46 jih imajo, barve so pa betge in drap. ('eno 1443 din VODORAVNO: 1. žargon, preprosta ljudska govorica, 6. obdo-navsko mesto na Madžarskem med Budimpešto in našo meie 10. ime družbenopolitične delavke Tomšičeve, 14. dan v tednu. 15. industrijsko mesto ob Južni Moravi v Srbiji, 17. ime norve^ škega slovničarja in pesnika Aasena, 18. lignit, lesu podobna rudnina, 19. dalmatinsko žensko ime, 20. avtomobilska oznaka za Skopje, 21. obljuba, 23. daljši in ožji kos blaga, 25. Ivan Tavčar 26. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog, 28. slonov čekan, 30. ime slavnega italijanskega opernega tenorista Carusa, 32. ime prvega umetnega Žemeljskees satelita za televizijski prenos, 35. izraelski zunanji minister Moše, 36. slovenski pisatelj in zgodovinar, Josip, 38. albanski fevdalec in beglerberg Rumelije, 1819. proglasil neodvisnost 40 kar predstavlja določeno vrednoto, prid, 42. Ober, 43. krvno -sorodstvo, vsi pripadniki družinske zveze, 46. oratev, 47. padanie tekoče vode, kjer se struga nenadno zniža, 49. Indijci krai4 oblika. 51. Stane Raztresen, 52. daljše časovno obdobje, era 54 točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena > Zemlje, 56. mlečna žleza sesalcev, krav, 58. M irhovino, 60. trpko kraško vino, 61. žensko vijuga, okljuk, 63. metropola Gorenjske kdor izdeluj^-'me, Ro2alija. g ki se repom. NAVPIČNO: 1. kompresija, močnejši prijem, 2. ženska ukvarja z lovom, 3. velika živobarvna papiga z dolgim 4. rimski cesar, ki je dal požgati Rim in začel preganjati krist^' -češ, da so požigalci, 5. Gabrijel Kolbič, 6. testenica, 7. vprašal^116 mar, 8. pripadnik indoevropske skupine ljudstev, 9. otroška la, skirice, 10. rimsko število šest. 11. naša velika industrija rv fte 12. zvezda Venera na jutranjem nebu, 13. brezbarvna, vneti' hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti, 16. življenjska ravni 18. suho fino pecivo, navadno i/, krhkega testa, 22. ime več češkli in poljskih vladarjev. 24. hrvaški politik, narodni heroj. po ^ rem ima svoje ime tovarna keksov v Zagrebu, 27. filmska ali gledališka zvezda, 29. običajni naziv /.a Vojvodinca, 31. osmi mesa židovskega koledarja, 33. starogrška boginja prepira, Erida 34 obalno področje s kopališči in letovišči, 36. vrsta sove. 37. bik rec, ki se bori peš, 39. zaboj ali koš za družino čebel, 41. rastlinojedi kopitar tropskih gozdov s trobastim nosom. 44. Turek 45 gneča, 48. majhen konj, ki ga imajo /lasti v cirkusu, 50 majhna količina drobec, r>3. kratica za kiloherc, 55. strupena ka / verigi podobnimi lisami po hrbtu, 57. kratica za Irsko repu kansko armado. 59. reka v Kolumbiji, pritok Guaviare. 60. Tone Kuntner •1 NEW SWING QlJARTET V KRANJU Maja letos bo poteklo deset let nastopanja in ustvarjanja pevske skupine Nevv svving quartet, ki jo sestavljajo Dare 1 leimo. Oto Pestner, Rado Hazdevšek in Marjan Petan. Kvartet je znan po interpretacijah črnskih duhovnih pesmi, v njihovem sporedu pa je tudi precej znanih domačih popevk. V soboto, 2.ri. mana, se bodo predstavili Kranjčanom ob 19. uri v hali A Gorenjskega sejma. Poleg njih bodo nastopili še ansambel Ornega in pevka Andreja Zupančič. Plesišče v hali valu vnete plesalce, za dobro počutje pa hod., poskrbeli tudi gostinci, tako da bomo ob koncu lahko vsi skupa i veselo /apeli »To še spijemo pa gremo«... H. J. OB TEDNU SOLIDARNOSTI Tržič - Zelo pestre bodo letošnje prireditve, ki jih vsako leto pripravi komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenc ZSMS Tržič skupaj s komisijo 2a kulturo m Mladinskim gledališčem I ržič. Organizatoru predvidevajo, da bo V I rž.ču nastopila afriška folklorna skupin... k. že dalj časa deluje pri Zv*» Minskih študentov v Ljubljani Skupina bo prikazala plese teh dežel Mladinsko g eda 1 išče pa bo s svojimi kcijami, predvsem recitatorsko in baletno, v C ankarje- vem domu pripravilo recital Rdevi atom. J. Kepic V industrijski prodajalni radovljiške ALMIRE smo m našli nekaj lepega tudi zan: moški pulover in jopico v tem nomodn barvi z belim šivom Vseh velikosti jih imajo, so ^ vedale prodajalke, bari^ n«, sortirane. ('ena: jopica 338 din pulover 290 din KO G P| R Komunalno, obrtno in gradbeno A ^^»^^J podjetje Kranj z n.sol.o. N I objavlja j I naslednja prosta dela in naloge — j za nedoločen čas v TOZD Opekarne b.o. PREJEM IN IZDAJA MATERIALA IZ CENTRALNEGA SKLADIŠČA Pogoj: Poklicna šola kovinske ali trgovske stroke in izpit za skladiščnika ter nekaj prakse. Poskusno delo tri mesece v TOZD komunali b.o. ORGANIZIRANJE DELA IN VODENJE SKUPINE ČISTILCEV Pogoj: Sanitarni tehnik ali gradbeni delovodja z najmanj eno leto delovnih izkušenj. Izpit za voznika B kategorije. Poskusno delo tri mesece v TOZD Gradnje b.o. VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA GRADBENIH STROJEV Pogoj: Poklicna šola avtomehanske stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece. OPRAVLJANJE TESARSKIH DEL Pogoj: Poklicna šola in nekaj let delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece. Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov. KOGP Kranj, odbor za medsebojna razmerja ustrezne TOZD, Kranj, Primskovo — komunalna cona. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Termika Ljubljana TOZD proizvodnja Škofja Loka vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog: 1 PLANIRANJE, STATISTIČNO SPREMLJANJE PO SLOVNIH DOGODKOV TOZD, ANALIZIRANJE USPE HA GOSPODARJENJA, INFORMIRANJE Pogoj: visoka šola ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj s področja analiz 2 VODENJE PRODAJE IN SKLADIŠČ TOZD Pogoj: višja šola ekonomske ali tehniške smeri, 2 leti delovnih izkušenj s področja prodaje •1 VZDRŽEVANJE IN IZDELOVANJE NOVIH NAPRAV IN PRIPRAV v delovni enoti Poljane Pogoj: poklicna šola — ključavničar, 1 leta delovnih izkušenj 4 SKLADIŠČENJE IN IZDAJANJE TEHNIŠKIH IN REPROMATERIALOV v delovni enoti Bodovi je Pogoj: pokicna šola trgovske ali tehniške smeri, l |eto delovnih izkušenj s področja skladiščenja Za opravljanje vseh naštetih delovnih nalog se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Termika Ljubljana — TOZD Proizvodnja Škofja Loka. Informacije lahko dobite v tajništvu TOZD, tel. (064) 60-560. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI vabi k sodelovanju nove sodelavce: 1 DELAVCA ZA VODENJE ODDELKA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske, tehnične ali prirodoslovno-matematične smeri, — poznavanje osnov organizacije, programiranja in dela na elektronskem računalniku znamke IBM, — znanje angleškega jezika, — štiri leta delovnih Izkušenj; 2 DELAVCA ZA VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA NA PODROČJU INFORMATIVNO-ANALITIČNIH ZADEV IN STATISTIKE Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — štiri leta ustreznih delovnih izkušeni; 3 DELAVCA ZA VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA PREDHODNE KONTROLE CELOTNE PODRUŽNICE Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj s področja računovodstva; 4. 5 DELAVCEV ZA DELO V PREDHODNI KONTROLI, in sicer: 2 delavca za matično enoto Kranj 2 delavca za ekspozituro Jesenice in 1 delavca za ekspozituro Škofja Loka Pogoji: — vifija Strokovna izobrazba ekonomske smeri; — dve leti ustreznih delovnih izkušenj s področja financ; 5 2 DELAVCA ZA RAZVRŠČANJE DOKUMENTOV v popoldanskem delovnem času: Pogoji: — končana osemletka, — 1 leto delovnih izkušenj; 6 DELAVCA ZA ODPREMLJANJE POŠTE v popoldanskem delovnem času Pogoji: — končana osemletka, — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Stanovanj trenutno ne moremo nuditi, smo pa do sedaj to problematiko uspešno reševali. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni in imeti morajo aktiven odnos do samoupravljanja. Pismene ponudbe z življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba SDK — podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2. Objava velja 15 dni. O izidu objavnega postopka bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku objave. v pomlad s čevlji Alpina Zin Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce razpisuje prosta dela in naloge računovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: Višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in nekaj let delovnih izkušenj. Rok za prijave je 15 dni. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Veleprodaja, n. sol. o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Veleprodaja razpisuje prosta dela in naloge 1 ŠOFERJA I Pogoji: — zahteva se srednja (KV) izobrazba poklicne smeri z 2 letoma delovnih izkušenj 2 ČISTILKE Pogoji: — osnovna šola 3. MESARJA PREDELOVALCA Pogoji: — poklicna (KV) izobrazba živilske stroke Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 10 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled n. sol. o. Bled, Kajuhova 3, kadrovsko-socialna služba. fermo p«, Razpisna komisija Termopol predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj, tel. 69-001 SOVODENJ razpisuje dela in naloge vodje finančne službe Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri in .'i leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, — da je moralno in politično neoporečen. Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi. Vse ostale informacije lahko dobite na gornjem naslovu. Lastniki psov Klub za vzrejo športnih in službenih psov Škofja Loka vas vabi, da se s svojimi psi udeležite tečaja za šolanje psov. ki se bo pričel v začetku aprila. Prvi sestanek s tečajniki, kjer se bomo dokončno dogovorili o začetku tečaja in urniku ter ostalem, bo 4. aprila 1978, ob 17. uri v restavraciji Prajerca na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Kinološki pozdrav! Izvršni odbor kluba Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 3 avtomehanikov za mehanično delavnico zadruge v Škofji Loki Pogoj za zasedbo del in nalog je izobrazba za poklic avtome hanik Zaželena je tudi praksa v stroki. Določeno je poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o strokovnosti je treba poslati v sekretariat zadruge v 15 dneh. Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti Tržič razpisuje prosta dela in naloge sekretarja — skupnosti Pogoji za sprejem: a) višja šolska izobrazba m eno leto delovnih izkušenj na telesnokul-turnem področju b) srednješolska izobrazba ter lii leta delovnih izkušenj na področju telesne kulture ci organizacijske sposobnosti družbenopolitična razgledanost in aktivnost Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 1 n mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema telesnokulturna skupnost Tržič do vključno 7. aprila 1978 Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni v 15 dneh. G MALI OGLASI prodam Prodam rabljeni BETONSKI MEŠALEC z dvigalom. Poredoš Jože, Golnik 95. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. 2193 Prodam KRAVO s teletom. Selo 23, Bled 2028 JARČKE 8 tednov stare dobite po 40 din. Se priporoča Lanišek. Šenčur, Beleharjeva 49. 2029 Prodam 1500 kom OPEKE, skok 6. Košaki, Maribor ter 150 kom strešne opeke temnordeče Novoteks. Verdir, Zg. Duplje 13, tel. 47-152 2030 Zaradi bolezni prodam 2 mladi KRAVI, eno s teletom. Informacije pri gostilni Por, Blejska Dobrava 2031 ' * Prodam (namizni) vzidljiv, lev, nerjaveč ŠTEDILNIK, MEŠALEC za beton in nerjaveče pomivalno DVOJNO KORITO. Naslov v oglasnem oddelku. 2032 Prodam novo GUMO Michelin 165 x 13. Informacije na tel. številka 23-191 2033 Prodam 2000 kom strešne OPEKE špičak, več OKEN in vrat, LITO-ZELEZNO BANJO, KOTEL brzo-parilnik, 50 1, les za OPAŽE (banki-ne) in KRUŠNO PEČ. Smolej, Kovor 43, Tržič 2034 Prodam mlado KRAVO po izbiri. Strahinj 69, Naklo 2035 Prodam HLEVSKI GNOJ. Urbane, Trstenik 32 2036 Prodam MIZO za namizni tenis in el. ROČNI SKOBELJNI STROJ, oboje novo. Tel. 70-095 2037 Prodam 1000 kg OTAVE. Beleharjeva 49, Šenčur 2039 Prodam poceni barvni TELEVIZOR. Zun Franc, brivnica Jakše, Koroška 16 2041 Prodam KUHINJO dobro ohranjeno. Gostič, Gosposvetska 17 2042 Prodam kvalitetno SENO. Šenčur, Stružnikova 25 2043 Prodam 200 kosov porolita 8 cm. Kalan, Kurirska pot 33 2044 Prodam večjo količino SENA. Go-;.~šič 52, Šk. Loka 2045 Prodam emajlirano KOPALNO KAD, malo rabljeno. Kalan Martin, Virmaše 16, Šk. Loka 2046 Prodam VOLČJAKA (psico) staro 1 leto. Grad 54, Cerklje 2047 Prodam SENO. Zupan Viktorija, Križe 79, Tržič 2048 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pljadeja 1. - TekočI recun pri SDK v Kranju številka 51500-«03-31»t9 - Telefoni: (lavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Poceni prodam POHIŠTVO za samsko spalnico. Zakotnik, Kranj, Kidričeva 39 2049 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat. Mikič Katarina, Bistrica 158, Tržič 2050 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOLOVRAT. Košir Jože Kranj, Sel Jakova 9/a 2051 Prodam ČEŠMIN (berberis) rdeč in zelen za živo mejo. Ribnikar, Ko-krica, Betonova 20 2052 Prodam PEČ na olje Emo, otroško mrežasto STAJICO in HOJICO. Zupane, Poljče 34 (blok), Begunje 2053 Prodam črnobeli TELEVIZOR. Britof229 2054 PRIKOLICO camp brako s pred-šotorom in naletno zavoro prodam ali zamenjam za avto. Poljanec Marjan, Mencingerjeva 5, Kranj 2055 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Vilma Benedičič, Mlakarjeva 73, Šenčur 2056 Prodam SADIKE črnega ribeza in skoraj nov (globok) OTROŠKI VOZIČEK. Štefe, Pristava 62/a, Tržič 2057 Prodam enoosno PRIKOLICO 3 t in TROSILEC umetnega gnoja. Mlaka 21, Kranj 2058 CIRKULAR ugodno prodam. Stražišče, Križnarjeva pot 5, Kranj 2059 Prodam TRAVNIK 29 arov na Zgornjem Brniku. Informacije Hlade Marija, Križe 67, Komenda 2060 Prodam HLEVSKI GNOJ in več zemlje dam v najem. Breg ob Savi 8, Kranj 2061 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO - kavč in dva fotelja. La-panja, Ročevnica 29, Tržič 2062 Prodam večjo količino REPE. Čirče 33, Kranj 2063 Prodam TELEVIZOR črnobeli. Televox EI Niš. Jakobčič Alojz, Šorlijeva 3, Kranj 2064 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saskia. Sp. Bitnje 23, Žabnica 2065 Prodam SEME črne detelje. Cerklje 116, Cerklje 2066 Prodam javorjeve DESKE, suhe 50, 30 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 2967 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Sp. Bitnje 4, Žabnica 2068 Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA Vesna, cena 2 din. Praprotnik, Prezrenje 8, Podnart 2069 Prodam dve novi OKNI 100 x 140, 80 X 80 in rabljene RADIATORJE izdelave Celje. Trboje 51 2070 Oddam mladiča nemških OVČARJEV, starega 8 tednov. Nadižarjeva 8, Kranj 2071 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ Veritas. Telefon 26-250 2072 Prodam PUNTE, BANKINE in POLKNA za OKNA 120x 90. Po-ženk 16, Cerklje 2073 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Cerklje 93, Cerklje 2074 Prodam 1 mesec staro TELIČKO (frizijko) za pleme. Zalog 28, Cerklje 2075 Prodam SENO in OTAVO. Zg. Brnik 69, Cerklje 2076 Prodam BIKCA eno leto starega Sp. Brnik 39, Cerklje 2077 Prodam SEME črne detelje in dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK. Šmartno 28, Cerklje 2078 Prodam navadno HARMONIKO. Dvorje 74, Cerklje 2079 Prodam SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno 17 kub. m. Zg. Brnik 46, Cerklje 2080 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 2081 Prodam SEMENSKI OVES. Sp. Brnik 13, Cerklje 2082 . Prodam 2 t dobrega SENA in DETELJE. Vaše 3, Medvode 2083 Prodam dva lažja KONJA. Strahinj 33, Naklo 2084 Poceni prodam raztegljiv KAVČ, kombinirano knjižno OMARO z zložljivo POSTELJO v omarici. Informacije po tel. 25-373, Hribar Martin, Kranj, Dražgoška 3/2 2085 •t Ugodno prodam 2 spomladanska PLAŠČA, temnomoder diolen-loft, temnosiv gabrden. Ogled v soboto in petek popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 2086 Prodam GRAHORO in SENO. Olševek 11, Preddvor 2087 Prodam LATE in PUNTE. Breg 5, Komenda 2088 Prodam konzolno DVIGALO in enofazni ELEKTROMOTOR 0,55 KW, 1400 obr/min., primeren 80-li-trski betonski MEŠALEC. Drulovka 33, Kranj 2089 Ugodno prodam sobno POHIŠTVO. C. na Belo 20, Kokrica, Kranj 2090 Prodam smrekove PLOHE (suhe). Naslov v oglasnem oddelku. 2091 Prodam KRAVO s teletom in BIKCA ter nekaj zgodnjega semenskega KROMPIRJA. Strahinj 65, Naklo 2092 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO za traktor ferguson. Trboje 70 2093 Prodam črnobeli TELEVIZOR Panorama in OTROŠKO POSTELJICO. Novak Vili, Valjavčeva 33, Kranj 2094 Prodam SENO in MRVO. Podre-ča 3, Kranj 2095 Prodam semenski KROMPIR de-zire. Luže 6, Šenčur 2096 Prodam mlado KRAVO simental-ko pred telitvijo. V oglje 61 2097 Prodam hlevski GNOJ. Voglje 83, Šenčur 2098 Prodam italijansko OBHAJILNO OBLEKO. Šenčur, Mlakarjeva 44 2099 Prodam dve leti in pol starega plemenskega VOLA, ki zna delno voziti, teža 480 kg, ter 5 tednov staro telico, simentalko, za pleme. Gole, Višelnica 15, nad Zg. Gorjami 2100 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Zalog 19, Cerklje 2101 Poceni prodam nižjo OMARO za obleko in knjižno OMARO, primerno za manjšo delovno SOBO, električni ŠTEDILNIK na 4 plošče, električni harmonij, malo rabljen. Naslov v oglasnem oddelku. 2102 Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo. Tenetiše 13, Golnik 2103 Prodam visoko brejo TELICO. Paloviče 11, Tržič Prodam 3 kub. m smrekovih PLOHOV in DESK. Sebenje 18, Tržič 2104 Prodam OBRAČALNIK Maraton. Naglic, C. na Brdo 22, Kranj 2105 Prodam GRADBENE PUNTE. Brezar. Praprot na polica 20, Cerklje 2106 Ugodno prodam 2 OMARI, 2 FOTELJA, KAVČ ter SPALNICO. Veljka Vlahoviča 6, stanovanje 7. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure. 2107 Poceni prodam KUHINJSKO KREDENCO, klasično, dobro ohranjeno. Orehek, Kokrica. Snedičeva št. 12 2108 Prodam DNEVNO GARNITURO ter ŠIVALNI STROJ singer stari tip. Bavdek Janez. C 1 maja 63, tel. 26-268 2109 Prodam KONJA 550 kg težkega lahek zapravljivček, par kširov ir globok OTROŠKI VOZIČEK, sk^ raj nov. Zgoša 3, Begunje Prodam TELICE na izbiro. Gol majer Franc, Sp. Lipnica 6 Prodam KOSILNICO BCS z maratonom in 500 kg SENA. Ogled vsak dan popoldan. Naslov v oelai-nem oddelku. kupim Kupim malo rabljeno SLAMO REZNICO s puhalnikom. Praprotnik Stanko, Ljubno 1, Podnart 216 Kupim 400 do 500 kv. m zemlie « okolici Tržiča za postavitev vikenda Ponudbe pod »Tržič« Kupim malo rabljen betonsk MEŠALEC. Drulovka 41, Kranj 2162 Kupim dobro ohranjen»Lajblit^ OBRAČALNIK. Luže 34 Kupim ELEKTROMOTOR 3 do 5 KVV. Pogačar, Jermanka 14, Bigć 2164 Kupim vprežne VILE za obračanje sena. Pšenična polica 16, Cerklie 2165 Kupim DESKE za opaže, tudi rabljene. Ponudbe pod »Ugodno« 2166 vozila Prodam PEUGEOT 204, letnik december 1970, popolnoma obnovljen. Pintar, Vešter 16, telefon številka 064-61-524 2015 Prodam SIMCO 1000 po delih ali celo. Rihtaršič, Lajše 9. Škofja Loki Prodam R 4, neregistriran v nevoznem stanju. Burja Janez. Bohinjska Bela 83, Bohinjska Bela Prodam AMI 8 po delih. Kolrnar Pavel, Zgoša 40, Begunje Prodam TRAKTOR Ferarf 24 KM. Kamna Gorica 19 ZASTAVO 101, letnik 1974 m» dam. Podrebšek Milan, Janeza Pu harja 5, Kranj ni« ZAHVALA Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, deda in brata Ludvika Kejžarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številp pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, poslovilne besede, ustna in pismena sožalja članom predsedstva CK ZKJ, članom predsedstva in izvršnemu komiteju CK ZKS, članom predsedstva SFRJ in predsedstva SR Slovenije, medobčinskim svetom ZKS, sekretariatu za ljudsko obrambo Slovenije, Železarni Jesenice, vsem družbenopolitičnim organizacijam Gorenjske, občinam, organizacijam združenega dela Gorenjske, teritorijalni obrambi, enotam JLA, Upravi javne varnosti, govornikom, sodelavcem, pevcem, godbi in znancem. Posebna zahvala družbenopolitičnim organizacijam občine Jesenice, Skupščine občine Jesenice in odboru za organizacijo pogrebne slovesnosti. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata in strica Petra Jeršeta Štefanovega ata, borca za severno mejo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pomagali v težkih trenutkih ter izrazili sožalje. Hvala tudi osnovni šoli Šenčur za darovano cvetje. Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka splošne bolnice na Jesenicah, nadalje dežurni zdravniški službi v ZD Kranj za pomoč ob hudih trenutkih ter zdravniku zdravstvene postaje v Cerkljah dr. Beleharju. Iskrena hvala tudi ZB Cerklje za spremstvo na zadnji poti, venec in govor ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku, zvonarjem in cerkvenim pevcem za lep cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Šenturška gora, 20. marca 1978 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil mož, brat, oče, ded in praded Mihael Frelih Vsem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Cernetu za večletno zdravljenje in razumno ravnanje s težkim bolnikom. Posebna zahvala tudi sosedi Minki Šušteršič in podjetju »Jelplast« za podarjeni venec. Obenem se zahvaljujemo tudi duhovniku za pogrebni obred in izbrane besede ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in bili z nami na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena in vsi sorodniki! Kamna gorica, 6. marca 1978 ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra in teta Vida Ovčak roj. Gorjanc, Ljubljanska c. 37, Kranj Iskrena zahvala vsem sosedom in znancem, ki ste ji v njeni mučni bolezni lajšali trpljenje. Posebna zahvala vsemu zdravniškemu osebju stomatološkega oddelka 100 Golnik, dr. Hriberniku za lajšanje bolečin na domu, duhovščini za pogrebni obred in g. župniku za poslovilne besede ter vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: domači in sorodniki Kranj, Kokrica, Bitnje, Ljubljana-Polje, Tacen, 15. marca 1978 ZAHVALA Ob izgubi žene, mam«', hčerke in sestre Marije Jelovčan roj. Vidic se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vso pom<>č Posebno ^.^jJ^J^®™0 za skrb in nego zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike Ljubljana in dr Novaku kole^ovne šole L. Seljak in kolektivu tehničnega razvoja ATC Iskra, oktetu Britof, K( t f" ^aD11^J" g. župnikoma za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli nudili pomoč v tezKin trenutkih. Žalujoči: vsi njeni' Podblica, Besnita, Zabrekve, Kranj, 17. mana 1978 Petek - 24. marca 1978 Prodam M OTOK JAVVA 350. Informacije na teJ. 26-076. Kranj, Ogled popoldan. 2118 Prodam ZASTAVO 750, oktober 1975. Letence 11, Golnik 2119 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1973 Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Pokopališka 22, Kokrica 2120 SPAČKA zelo ugodno prodam. Rudi Štokelj, Pristava 80, Tržič, tel. 50-102 2121 Prodam ZASTAVO 750. dobro ohranjeno, registrirano do koma februarja. Previšič, Podlubnik 15.1 — pritličje, Šk. Loka. Ogled možen vsak popoldan razen sobote in nedelje. 2122 Poceni prodam ZASTAVO 750, 1971. Ogled po 14. uri. Vidic. Kori-tenska9. Bled 212.1 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. registriran do 15. marca 1979. Ogled v popoldanskih urah. Hodnik. Levstikova 1, Kranj 2124 Prodam FIAT 850, letnik 70. dodatno opremljen za 20.000 NI). Bri-tof 187, tel. 23-816 2125 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in 615 diesel MOTOR. Velesovo št.5ri 2126 VW 1.100, letnik 1905. prodam za 2,1 mil. Andrej Sušnik. Svet je 8. Medvode 2127 T0MOS Junior 50cm. letnik 1977. prodam. Gorjanc. Pristava 1. Tržič 2128 Prodam LADO. letnik 1976. Marin, Bistrica 158. Tržič 2129 Prodam ZASTAVO 125 PZ. Štular Ivan, Mlaka 26 Prodam ŠKODO po delih, ca, Galetova 16 NSU 1200, letnik 1970. prodam. Rotar. Tržič. Prodam SPAČKA I striran do februarja 1979 popoldan Vitas. Stara < 197. regi-el 21-213 II. Krani 2154 Prodam SIMCO 1000, letnik 07. celo ali po rezervnih delih, od 15. ure dalje Gradnikovn 77 7. Radovljica 2155 Prodani ZASTAVO 101. Poklukar. Pol jšči« a ! i. Zg. (ioijc 2150 Prodam dele /a A .Ml K o ritenska 3, Bled 2158 Prodam FIAT 850. Special. Mm-' nik, Velesovo 17 2159 Prodam »fičota«. registriran maj. Studen. C. talcev 19. tel. 21-384 1929 AUDI 100 LS. letnik 71. prodam ali pa zamenjani /a malo rabljenega kadeta /glasiti se Mišo. Koroška 23, Kranj 1931 Prodam ZASTAVO MIL letnik 1974. Zminec 60. Šk Loka 170 1 SPAČKA, letnik 1975. prevoženih 48.000 km. proda nikova 82. Kranj Zala/nik. ()pre 1907 zaposlitve Iščem delavca. Cementni Drašler, Staneta Žagarja 52. Prodam KOMBI IMVV ■Strahinj 7. Naklo Prodam moped TO M OS pet brzin. Zalog 40, Cerklje Prodam FIAT 850, je v stanju ali po delih. Krmelj K»ra 10. Šk. Loka 2130 Kokri-21 .i I ugodno Beča nova l<> 2132 (moriš) 213;} CTS 15». 2134 voznem . Križna 2135 izdelki. K ran | 2178 'Takoj zaposlim KV A VTO MEHANIKA. 'Tone Bogataj, Godešič 83. Šk. Loka. 064-61-826 2179 V redno delovno razmerje sprejmem samostojnega KUHARJA-ICO ter dve kuhinjski pomočnici. Hrana in stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Gostilna »Ančka« Kup, Kranj. Grmičeva 7 2180 Želim se zaposliti kot VOZNIK A in B kategorije. Naslov v oglasnem oddelku. 2181 Iščem žensko za lažje delo pri obrtniku z redno 4-uro zaposlitvijo. Vera Polak. Valburga. 12. Smlednik 2182 Takoj sprejmemo v redno zaposlitev mlajšega moškega za priučitev v čevljarstvu ali že priučenega čevljarja. Modno čevljarstvo. Kern Stanko. Kranj. Partizanska 5 1946 SPAČKA 2 C V 6. letnik ugodno prodam. Ogled Smolič Brane, Gasilska ' Poceni prodam KOM BI BI S VVV rt + I. razne dele /a osebni VVV m •ŠKODO Prodani tudi ŠASIJO in "stale dele od kombija VVV (furgon) Grabič Salej, Suha 3,Šk. Loka 2130 Prodam FIAT 1 100 I). letnik 04. rezervne dele. Šerbec Vojka. Partizanska 1 l.Šk. Loka 2137 Prodam 4 kompletna KOLESA Ifi:> *R 13 za AUDI 60. Kolman •J anez. ] ■> Begu n je 21 iN Prodam MOPED Tomos. avto mutik. Ziheti. Levstikova I. Kram 2139 1975. popoldan St razišče 2140 Ugodno prodam dobro ohranjen OSEBNI AVTO VVV I20O. Kokrica bolniška c. 23 2171 Prodam AUDI 60 L, letnik 1970 Ogled vsak dan od 14.30 do 10. ure Marjan Ojsteršek. Šorli jeva 31. Kranj. tel. 25-315 2142 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1^74 in MOPED T 12 na I prestave. Jama 35. Krani 2145 Prodam FIAT 850 spidei Straži *a 15. Kranj 2147 ŠKODO 100 L. december 1973. prodam. Ogled v soboto. Jenko. Puštal 39, Šk. Loka 2144 VVARTBURG. dobro ohranjen prodam. Inf. na tel. 60-631 int 15. ali v soboto od 14. do 18. ure na telefon 23-624. Oman Pavel. Benedikova 10. Kranj 214"» Prodam spredaj karambolu ano ŠKOLJKO ZASTAVA 750, staro Wto leto. Jože Š|>enko. Vodice I 49 2146 Prodam TAM 2000. registriran do avgusta. Lahovče 61, Cerklje 2148 Prodam SPAČKA, letnik 1974 M. 22-630 2149 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in MOPED. Zg. Bitnje 136. pri Puškami. 2150 Prodam 5 let star AUDI 80 LS. ie filtriran do decembra 1978 Inf. po Poldan na tel. 60-358 2151 Prodam VVV 1200. registriran do februarja 1979. Godešič 62 Ugodno prodam MINI 1000 mk 72. Kokrica. C. na Brdo 28 stanovanja let-2153 Trosobno STANOVANJE 70 kv metrov s telefonom v II. nadstropju UI. Moše Pijadeja 3 v Kranju poceni prodam za gotovino. Vseljivo avgusta 1979. Naslov v oglasnem oddelku 2025 V izredno mirnem področju Kranja prodajam dvosobno komfortno STANOVANJE. Zaradi same lege in primerne lokacije so prostori primerni tudi za pisarne oz. predstavništvo. Ponudbe poslati na naslov Glasa pod oznako »Vselitev na dan končnega izplačila« 1902 GARSONJEHO ali euosobno STANOVANJE v Kranju, rabljeno, kupim. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« 2107 Študentu ali uslužbencu oddam opremljeno in ogrevano SOBO s posebnim vhodom Naslov v oglasnem oddelku. 2168 Iščem euosobno STANOVANJE v okolici Kranja do Jesenic-. Sem moški srednjih let, plačam dobro Naslov v oglasnem oddelku. 2169 Dvosobno komfortno STANOVANJE z balkonom in centralno kurjavo in telefonom v I. nadstropju UI. Moše Pijade zamenjam za troinpol-sobno ali dvosobno z dvema kabinetoma oz. za večje v Kranju. Zainteresiranim oddamo se dvosobno komfortno stanovanje s telefonom v Ljubljani za daljšo dobo Ponudbe na tel. 24-017 2170 V Kranju ali okolici vzamem v najem garsonjero. Plačani 1 leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2171 Prodam 4-SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Bistrici pri 'Tržiču. Ponudbe na tel. 001-50-101 2172 Garsonjero ali euosobno STANOVANJE v Kranju išče mlad par. Po nudhe pod »Stanovanje« 2174 Enodružinsko HIŠO ali večji vikend kupim takoj ali kasneje v okolici Tržiča. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Zdomec« 2171 Oddam SOBO dvema I alt t oma, Za nov a I H. Kranj 2l7-~> ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža Štefana Rodiča se zahvaljujemo prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno zahvalo pa izrekam Pavletu Hrastu za izkazano pomoč Zahvaljujem se tudi pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Milka in ostalo sorodstvo Tatinec, 12. marca 1978 SOBO na Jesenicah, s posebnim vhodom, na lepem in mirnem kraju, s čistim ozračjem, takoj oddam samski osebi ali zakoncema brez otrok. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov oddajte na naslov Glasa Kranj. 2194 V Šk Loki. Oodešiču. Rei *čah potrebujem manjše stanovanje. Ponudbe pod •> Mir- 1961 Cenjene stranke obveščam, da imamo na izbiro vse vrste suhega mesa ter šunk za velikončne praznike. Se priporoča mesarija KALAN MJANC. Gasilska .8, Stražišče Odprto^vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, razen ponedeljka 1968 prireditve posesti Prodam starejšo hišo v Zireh. primerno za adaptacijo, komunalne stvari urejene. Naslov v oglasnem oddelku. 1557 Prodam enostanovanjsko HIŠO na zelo lepem kraju pri Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku. 2176 Zazidljivo PARCELO kupim v bližnji okolici Kranja. Ponudbe pod »Gotovina« 2177 obvestila Instruiram predmete osnovne m srednje šole ter angleščino in francoščino. Tel. 20-149 2189 ROLETE, lesene in plastične, ter vse vrste žaluzij naročite ŠPILER-JU. Gradnikova 9, Radovljica. Samo za plastične je zimski popust. Pišite ali kličite na telefon 75-610, da pridem na dom. 1381) GRADITELJI: Z dostavo na dom — po konkurenčnih cenah, vam pre-skrbim opečne izdelke Ljubljanskih Opekarn. Izkoristite zimski popust za strešnike Novoteks do 31. marca 1978 Vse informacije dobite pri Andreju Smole ju. Kranj. Oprečni-kova 15. (Na Klancu) tel. 25-579 1562 Popravljam tri vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 1969 Pričeli smo s pomladno prodajo VRTNIC in drugih okrasnih rastlin. Drevesnica, I.Tušek. Podbrez.|e 197'» Ekspres ČIŠČENJE TALNIH OBLOG (itison. lapisom) m sedežnih garnitur (fotelji, kavči) (Vogala Marko. Kidričeva 38. Kranj, telefon 22-059. popoldan. Sen jak. 1710 RK Bitnje prireja v aprilu tečaj o negi bolnika na domu. Prijave sprejemajo vsi člani odbora RK Bitnje in knjižničar vsak torek od 15.30 do 17.30 v gasilskem domu do 4. aprila Ansambel PLAZ in OO ZSMS Co-lor vabita na PLES vsako nedeljo ob 17. uri na Sari. 2185 OO ZSMS Predoslje prireja vsako soboto PLES ob 19. uri. Igra skupina KRIM. Ženske prost vstop. 2180 OO ZSMS Predoslje priredi PLES v petek. 24.3. 1978. ob 19.30 v kulturnem domu. Igra ansambel TRGOVCI. 2187 KUD HOTAVLJK prireja v nedeljo. 2(5. 3. 1978, ob 18. uri prvi veliki pomladanski PLES. Igra AMARO. Vablieni! 2188 00 ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 2183 (iD Kokrica prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! 2184 najdeno Zatekel se je nemški OVČAR. Naslov v oglasnem oddelku. 2 ) ostalo Preklicujem besede, izrečene 9. 3. 1978 proti Ani Rjaveč iz Kranja. Pot na Jošta 45. Ivanka Kalanič, Tominčeva ,{8, Kranj 2191 Ali kje živi fant, nealkoholik, zaposlen ali upokojen, star 40 do 55 let, 5 ki bi imel veselje priti k dekletu na manjšo kmetijo. Pod šifro »Zaupanje« 2192 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in Alojza Hudolina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, darovalcem cvetja, vsemu osebju doma upokojencev, dr. Šubičevi za njegovo zdravljenje, pevcem društva upokojencev, g. župniku za pogrebni obred ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Kranj, 20. marca 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Josefa Schillinga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, kranjskim gasilcem, Jožetu Kastelicu za ganljiv govor in gospodu dekanu Zdravkotu Bahor za tolažilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Mici, hčerka Elza in Meri Kranj. 17. marca 1978 ZAHVALA Ob smrti brata in strica Franca Rebolja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, znancem in prijateljem pokojnega, ki so ga počastili s cvetjem, izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti, podjetju tovarne Sava Kranj za venec, internemu oddelku bolnice Golnik za vso nego in skrb, duhovniku pa zahvala za opravljeni pogrebni obred. Posebna zahvala pa pevcem društva upokojencev in govorniku krajevne skupnosti za tako lepe poslovilne besede. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: brat Tone, sestri Marija in Ana ter ostalo sorodstvo. Predoslje, Kranj. Jesenice, 15. marca 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta Karla Klančnika upokojenca Železarne Jesenice, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujeva sosedom Tilešovim, Kem-perlovim, Krulovčevim, sodelavcem iz orodjarne TOZD Strojne delavnice za venec in spremstvo, nosilcem praporov krajevnega odbora ZB NOV, društva upokojencev in planinskega društva, pevcem za žalostinke ter vsem, ki so nama v teh težkih trenutkih pomagali. Žalujoči: žena Marica in hčerka Dragica Mojstrana, 5. marca 1978 .rr% najst in menim, da se dostojno nadaljuje tradicija komornega zbora.« 25 let pevskega komornega zbora Anton Tomaž Linhart iz Radovljice so minulo soboto s koncertom dostojno proslavili v osnovno šoli v Radovljici. Dolgoletna tradicija zbora se odraža v njegovi kvaliteti, v njegovem pestrem programu, v pohvalah, ki so jih pevci deležni povsod, kjer nastopajo. In nastopajo često na proslavah v občini in izven nje, na prireditvah in tako ohranjajo in posredujejo poslušalcem lepo domačo narodno in borbeno pesem. Čeprav je 25-letnica vsekakor izredno lep jubilej, je v dolgih letih obstoja skritih tudi nemalo problemov in težav, s katerimi so se srečevali pevci tega zbora. Le resnična predanost zborovskemu petju je ohranjala komorni zbor Anton Tomaž Linhart, le jubitelji petja, ki so si prizadevali za kvalitetno raven in seveda vsi tisti, ki so bili z zborom kakorkoli že povezani, ki so hoteli in želeli voditi zbor in ga spodbujati pri delu. Med prizadevnimi delavci in pevci zbora imajo nemalo zaslug Svetozar Pezdič, Albin Sire in drugi, tudi najmlajši, ki so pri zboru šele zadnja leta. Albin Sire iz Radovljice: »V zboru sodelujem s kratkimi prekinitvami žer skoraj dvajset let. Včasih nam je bilo res težko, imeli smo probleme s pomanjkanjem kadra, pa z vajami, kajti sodelovali so pevci iz oddaljenih krajev in ne le iz Radovljice. Posebno v zadnjih nekaj letih pa po mojem mnenju beleži zbor kvalitetnejši vzpon, kajti dobili smo odličnega pevovodja, Andreja Arno-la. Lani smo imeli tako 40 nastopov, vadimo pa dvakrat tedensko. Nastopamo večinoma v krajih radovljiške občine, na raznih prireditvah in proslavah.« Svetozar Pezdič iz Radovljice: »Vsekakor je 25-letnica komornega zbora Anton Tomaž Linhart lep jubilej, koncert zbora, na katerem so sodelovali tudi pevci iz Sveč na Koroškem, pevke zbora z Jesenic, godba na pihala iz Gorij pa prijetno kulturno doživetje. S koncertom smo tako proslavili obletnico, s skromnimi priznanji pa smo se želeli oddolžiti vsem tistim, ki so si prizadevali za obstoj dolga leta in namenili precej svojega truda in prostega časa prav zboru. V 25 letih je pelo v zboru precej pevcev, danes jih je šest- Marjan Gašperin iz Begunj: »Najbrž sem najmlajši v komornem zboru, saj sodelujem šele leto dni. Menim, da med mladimi ni toliko zanimanja za zborovsko petje, kot bi si želeli, odvrača jih moderna glasba in tudi med samim občinstvom ni toliko odziva. Sam pa izredno rad sodelujem pri zboru Anton Tomaž Linhart, ki ima z novim pevovodjem zdaj še »železni« repertoar, domače narodne, borbene, partizanske in umetne pesmi, preši i pa bomo najbrž tudi na izvedbo pesmi tujih avtorjev, Zbor kvalitetno napreduje tudi zato, ker se pevci redno udeležujejo vaj, čeprav so iz raznih krajev občine in je marsikomu včasih prav zaradi oddaljenosti težko prihajati dvakrat tedensko na vaje « D. S ■ i Radovljica - Obilno deževje ali snežne padavine obrežno onemogočijo normalni eestm promet skozi cestni podvoz na cesti Radovljica - Begunje. V podvozu /e običajno toliko vode, da se zgodi, da r njej obstanejo avtomobili voznikov, ki precenjujejo zmogljivosti svojih avtomobilov in podcenjujejo nevarnost in globino »bazena« v radovljiškem podvozu Zato morajo cesto večkrat zapreti, da voda odteče, na veliko nejevoljo in jezo voznikov. Vodo bo vsekakor treba sta/no odstranjevati, vozniki se bodo vedno jezili in upravičeno godrnjali, kajti projektantska zamisel o gradnji takšnih cestnih podvozov očitno ni bila najbolj posrečena. - Foto: F. Ferdan Potresni sunek na Gorenjskem Kranj, četrtek, 23. marca -Danes, nekaj čez deseto uro dopoldne smo na Gorenjskem, predvsem v okolici Kranja, čutili manjši potresni sunek, ki je bil izrazitejši v višjih poslopjih. Su- *nek je bil težko zaznaven. Vest smo preverili na Seizmološkem zavodu v Ljubljani, kjer BO potrdili, da so tla zadrhtela deset minut čez deseto uro. Ocenjujejo, da je bil epicenter potresa okrog 20 kilometrov severno od Ljubljane. Sunek so čutili v Medvo- ^dah, so povedali na Seizmološkem zavodu v Ljubljani, ik Jubilej tržiških gorskih reševalcev Smrti iztrgali 300 življenj V Tržiču končali praznovanje 40. obletnice delovanja postaje Gorske reševalne službe in podelili častne znake PZS, GRS in priznanja postaje GRS članom in sodelavcem Tržič — Skoraj 40 članov in pripravnikov postaje Gorske reševalne službe Tržič, nekdanjih reševalcev, gostov, med katerimi je bil tudi načelnik slovenske komisije za GRS Bine Vengust, in svojcev umrlih ali ponesrečenih planincev ter reševalcev se je zbralo na petkovi zaključni proslavi 40. obletnice delovanja postaje GRS Tržič. Tržiški gorski reševalci, ki jih je pred štirimi desetletji združil Avgust Primožič, so v tem obdobju opravili 294 reševalnih akcij. Smrti so oteli 300 življenj, za 07 planincev in smučarjev pa ni bilo pomoči. Tržičani niso bili aktivni le v gorah svojega okoliša, temveč jih je pogosto klic na pomoč pozval tudi v sosednja pogorja. •3 «J| ŽIGI IZGINJAJO Skorja Loka — Veliko je navdušenih ljubiteljev planin, ne tako malo pa tudi takšnih zagrizenih planincev, ki hočejo prehoditi loško planinsko pot. Brez vpisne knjige in žiga pač ne gre, zato smatrajo hribolazci za samoumevno, da bodo vpisne knjige in tudi ustrezne žige našli na vsaki postojanki. Marsikje jih lahko dobijo v kočah in v planinskih postojankah, ponekje pa so popolnoma izginili, predvsem tisti, ki so bili izven planinskih koč. Prizadevni člani planinskih društev so jih »zabetonirali« ob poti, pa nič ni pomagalo: žigi so izginili skupaj s preveč prenapetimi ljubitelji ali zbiratelji ali kar malopridneži, ki že več ne vedo kaj početi tudi v planinah. Tako je na Bevkovem vrhu in drugod, kjer žigi množično izginjajo pod prsti planinskih tatov. PRIJAZNOST PA TAKA! Osebje v naših trgovinah, kjer prodajajo tekstil, je vljudno in prijazno ali pa tudi ne. Tokrat poglejmo čez gorenjske p/anke, v trgovino industrije usnjenih iz delkov Vrhnika pred Ljubljano. Tam mi je bila prodajalka ekstremno všeč, saj takšne brezbrižnosti že zlepa ne. Takoj je v popolnoma prazni trgovini pokazala, da ji kot kupec neznansko presedam, saj ni niti >dzdravila. Visoka črnolaska je imela slab dan, saj se ji ni ljubilo niti do obešalnikov s plašči. Do primerne velikosti plašča sem se moral dokopati kar sam, brezbrižna prodajalka je odsotno stremela skozi okno na cesto, nedovzetna za vse moje morebit ne stiske in dileme. Na koncu mi je bilo dovolj njene lenobe in slabe volje, da sem zaloputnil vrata. Premišljujem in jo primerjam H tistimi prodajalkami, ki v trgovi nah z živili delajo zares trdo, zraven pa se smehljajo vsem kup vem, ki množično prihajajo in prenašajo njihove upravičene in neupravičene kritike. Premišljujem in se sprašujem, kaj bi rekli v tovarni, ko bi vedeli, da bi tisto jutro prav gotovo lahko prodala dva plašča, pa jih ni hotelu Ali jim je res vseenot Postaja gorske reševalne službe, danes že solidno opremljena, je vzpostavila vzorno sodelovanje z občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami, organi za ljudsko obrambo in civilno zaščito, postajo milice, vojaki in graničarji. vodniki lavinskih psov, planinskim društvom Tržič, še posebno z alpini- Marenčiču, Antonu Kavčiču in Jašku Krmelju, bronasti pa Jerner-Perku, Janku Jermanu, Tom«.C Kavarju, Matjažu Anderletu, Mi&-nu Kutinu, Dragu Štefetu in Janezu Štefetu. Nekateri člani in gostje-v prejeli praktična spominska dank postaja GRS pa je podelila posebn-priznanja zaslužnim tržiškim planincem, reševalcem, sodelavcem I tako posameznikom kot organizacijam, in svojcem umrlih ali ponesrečenih planincev in reševalcev. Na zboru so za novega načelni postaje GRS Tržič izvolili dolgol nega člana in inštruktorja Gl Antona Kralja. J. Košniek 2* ck Načelnik slovenske gorske reševalne službe Bine Vengust izroča zlati častm znak gorskega reševalca Jožetu Janušu iz Tržiča. V ozadju dosedanji načti nik tržiške GRS Marjan Salberger — Foto: F. Perdan stičnim odsekom, sosednjimi postajami GRS in republiško komisijo ter sekretariatom za notranje zadeve. Vsa leta pripravlja postaja srečanja, vaje in druge izobraževalne oblike ožjega in širšega pomena, javne vaje in prireditve pa vzbujajo tudi med drugimi ljudmi precejšnje zanimanje. V prihodnje kaže še bolj preventivno ukrepati, se povezati tudi z drugimi odseki matičnega planinskega društva in obuditi sodelovanje z gasilci. To je le skopo opisana dejavnost tržiških gorskih reševalcev, ki jim ni bilo in jim ni nikdar odveč in preveč pomagati sočloveku v stiski, čeprav za ceno svojega življenja. Reševalčeva naloga ni le posredovati in vzgajati v gorah, temveč povsod, obenem pa tudi preprečevati družbeno škodljiva dejanja. Štirje tržiški gorski reševalci bodo prejeli častne znake Planinske zveze Jugoslavije. Le-te so nameravali podeliti že v petek, vendar se je postopek zavlekel. Podeljeni pa so bili častna znaka GRS za 25-letno delovanje v službi Francu Primožiču in Jožetu Janušu. zlati častni znaki PZS Jožetu Jagodicu, Marjanu Per ku in Antonu Kralju, srebrni Jožetu, Ladislavu in Ludviku Rožiču. Rajku DEŽURNI NOVINAR ^ 21 860 Kranj, 23. marca Novice — Zvezni sekretar za 2I, deve Miloš Minić in res k osi o v aS ki n** ** minister Bohuslav Chnoupek st 2"j*an sklenila pogovore. Izmenjala sta rn možnostih medsebojnih izmeni državama, govorila pa sta tudi rodnih odnosih. S tem je ChnourtoL? obisk v Jugoslaviji koočal Danes je v Beogradu predstavnik k;* sekretarja za zunanje adeve ^Vi^^ Kalez.o odgovarjal na vprašanja no .• o mednarodnih političnih dogodkih ''VA!?*^ h. da je za Jugoslavijo najpom m,t čimprejšnji umik Izraela iz Libanona^ Sekretar izvršnega komiteja urt*i j ( K ZK.J Stane Dolaru je sprejel dej*51*'* nn.v.-ga sklada za štipendiranje mf ??tl> lav.-ev in otrok delavcev Delegaoi,' -h lama seznanila o delu sklada in „ ^* stih za njegov razvoj. Podelila m u ^"^U* (lansko izkaznico Titovega sklada ~'e ' Po Gorenjuki - Miličniki in Kasi' ■., nes niso imeli posebnega dela. saf hu * is sni m bilo Vse ceste so prevozni tako t udi mejni prehodi. P1*' Naiveč snega je na Voglu. b|,zu trj smuka pa je ugodna tudi na vseh d > smučiščih: v Kranjski gon. ,la zar | Pokljuki. Španovem vrhu. Ki\:h,.,. ■H1, planini in na Zelenici. V_ H J Celovito reševanje problematike duševno manj razvitih otrok na Gorenjskem Iskanje možnosti za vse Na Gorenjskem je po podatkih službe socialnega skrbstva |JJ duševno man j razvitih otrok in mladostnikov, za katere bi morali po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov organizirati primerno usposabljanje v delavnicah pod posebnimi pogoji. Na posvetu prejšnji teden ki ga je skupnost za zaposlovanje Kranj sklicala skupaj s predstavniki zdravstvene službe, socialnega skrbstva, društev n pomoč duševno man) razvitim, predstavniki posebnih osnovnih šol so se dogovorili n celovitem reševanju problematike le invalidne mladine, kar pa je seveda |e en del problematike vseh invalidov. Vendar pa duševno mani razviti ot roci potrebuje,o posebno rehabilitacijo. Na posvetu so se domenili, da na Gorenjskem potrebujemo dv ( vrst, delavni« pod posebnimi pogoji. Delavnice eksternega tipa naj bi bile ob posebnih osnovu,I. šolah, nekaj jih že sedaj deluje delavnica internega tipa / internatom pa naj hi bil« v Kam... gorici. Zato bi h,lo t roba" sedan,e prostore Zavoda razširiti in urediti. Na posvetu t* imenovali iniciativni odbor, k, ,e zadolžen za pripravo dokumentacij za širitev Zavoda V okv.ru zavoda bi kazalo iskat, tudi nekatere oblike varstva in zaposlitve otrok ... mladostnikov, ki so /arad. stopnje svoj. duševne prizadetosti že v zavodih ko« so Hrastovec in Crnai po vrnit vi iz teh zavodov „a do sedaj ni bilo možnost, vključevat, te otroke nika- ključevanja absolventov ... ...i _____I........ ... l lri>M lil pose I mor drUVam kol V domače okol 6 Na posvet,, so razpravljali tudi o možnost, v k"U( »'^^^^^ov isebnih osnov,„1, šol v z,.....slovan ,e Ocenil, so, d/' ™J*n«tl niso bile najboljše, po novem zakonu o /.aposlovanju in luponhI,* invalidov pa ima,o'skupnost, za zaposlovanje.ječJ ^ m sredstev tako za kritje dela stroškov /a usposabljanje in tudi za p» uredit ve delovnih /a letos zaposlit i i udi absolventi posedi 5t9(J mjhjonH (jm namel„e,. tudi /a pripravo načrtov za ure- ditev Zavoda Matevža Langusa. ————^ krit it- dela stroškov /a usposabljanje ... tuoi za pre ,„, , Skupnost za zaposlovanje Kranj imav načrtu Vi validnih -e!. z vse Gorenjske, med njimi bodo se..,,.., osnovn.h šol Za to dejavnost je^namenjeni! Radovljica - V .obodnem d, /a Rado, lj.ee. kjer je> J^^J*^ stanovanj, s, že preee, časa žel„o samopostrežno §/■ delam SGP Goren/c začet, gradit,, gradnjo pa tinancira Veletrgovina cerija Bled, ki bo tu imelo svoje prodajne prostore. o. 47373764730748791617^^03