Osvojena dvojna krona -naslov državnih in pokalnih prvakov
ZORZEVA KUHINJA
knjiga uporabnih kuharskih receptov za vsak dan.
Z nakupom prispevate 5€ za nakup opreme za Pediatrično kliniko.
Naročila: izmena@radiohit.si www.radiohit.si
Domžalska košarka je doživela svoj vrhunec. V skoraj 60-letni zgodovini kluba takega uspeha, kot so ga košarkarji doživeli letos, še ni bilo. Že pokalna lovorika, ki sojo osvojili, je bila velikanski uspeh, z naslovom državnih prvakov, ki so ga košarkarji He-liosa osvojili po treh zmagah proti Unionu Olimpiji v finalu, pa je to uspeh, ki ga bo težko ponoviti. Fantje, ki so pod vodstvom trenerja Memija Bečiroviča in njegovih pomočnikov Predraga Radoviča, Rada Tri-
funoviča in Toma Vavpotiča osvojili oba naslova, so: Sašo Dončid, Aljaž Janža, Miha Zalokar, Robert Troha, Dario Krejič, Smiljan Pavič, Luka Ambrož, Žiga Zagorc, Sanel Bajramlič, Domen Žerak, Jure Močnik, Aleksej Laškevič, Matevž Korošec in Miha Juvan.
O uspehu kluba ter spremembah smo se pogovarjali z direktorjem Ladom Gorjanom. (nadaljevanje na 4. strani)
Nov vrtec v Domžalah
Prostorska stiska v predšolski vzgoji se bo reševala tud na področju Doba in Preserij
Občinski svet o odpadkih
Občinski svet je na svoji 8. seji sprejel odločitev o zbiranju in odlaganju odpadkov po 1. januarju 2008.
Pomoč družini na domu
Pogovor s koordinatorko zavoda Comett, Natašo Zalokar
Državna prvakinja
Čestitamo atletinji Citi Cvirn za osvojen naslov državne prvakinje
Nova nogometna lovorika v Domžale
Domžalska mlada selekcija do 14 let je osvojila naslov državnih prvakov. Čestitamo!
Slamica o ustanovitvi pokrajin in še več
Tradicionalni županov sprejem za najboljše učence in dijake
Za uspeh je potrebno znanje, trdo delo in kanček sreče
21. junija 2007 je bilo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale nadvse živahno. V osrednji kulturni hram naše občine je namreč župan Občine Domžale, Toni Dragar, povabil najboljše učence in učenke osnovnih šol, dijake in dijakinje naše srednje šole ter najboljše glasbenike iz Glasbene šole Domžale. Na tak način je nadaljeval dolgoletno občinsko tradicijo srečanja s tistimi mladimi, ki so se v letošnjem šolskem letu posebej odlikovali, (nadaljevanje na 2. strani)
Cisterna *
Čiščenje cistern ter razrez cistern in peči
Evropski Socialni Skled
Aleš Hudobivnik s.p., Dvorje 55 a, 4207 Cerklje na Gorenjskem Telefon: 041 791 126, email: aleshudobivnik@gmail.com
Čestitamo
22 najboljših športnikov in športnic osnovnih šol domžalske regije
Tako kot prejšnja leta je bilo tudi preteklo šolsko leto zelo športno! Celo najbolj športno do sedaj, saj seje 12 športnih dogodkov udeležilo 208 učencev in učenk več kot v letu 2005. Največ se je spet dogajalo na krosih, takoj za tekači so se najbolj angažirali košarkaši in nogometaši, prvič pa se je 42 odbojkarjev pomerilo na igrišču z mivko - vse pod okriljem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.
(nadaljevanje na 19. strani)
7. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2007
20. julij ob 21.00
15. september ob 19.30
Premiera domače komične predstave »Kekec je pač Kekec« ter ponovitve:
21., 22., 27. in 28. julij ter 3. in 4. avgust ob 21.00 uri 24., 25. in 26. avgust ob 20.30 uri
Koncert »Večer s Tomažem Habetom in gosti«
Simfonični orkester Domžale - Kamnik in Orkester slovenske vojske
7tstivd2007 in Ktlac rdite 9 Pdttia fltcLliiét
PRVI KORAKI
V SVETU PROMETA
V pomot starfem pri prometni vzgoji otrok
mr V času počitnic so otroci še posebej gJJF razigrani. Ne spreglejte jih!
"L V
PEKARNA DOBROT
NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO:
kruha, pekovskega peciva, piškotov, pizz,burekov NOVO
_J
V0D0TERM
Varčujmo * energijo!
STIEBEL ELTR.ON ffiT   P? ffiff"
idomlie d.0.0., Skrjančevo 8, Rídomlj», 01 722 89 20, 041 609 591 vodoterm.rddomljei »iol.net, www.vodotermn
Slamnikarska 4, Domžale
fbivSa ind prodajalna Univerzale)
Tel.: 01/721 10 22
Barve, laki In pribor Meialnlca barv zi avtollčarje In pleskarje
AKCIJA - Premazi za les
Naslednja številka Slamnika izide
13. julija. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 4. julija, do 12. ure.
Pozdravljene, drage bralke in bralci!
Že pred časom nas je naš zvesti bralec in dopisovalec opozoril, da Osnovna šola v Dragomlju ni prosvetljena in da je to nesprejemljivo. Ponovno se je oglasil v preteklem tednu in od mene zahteval, da objavim pesem s to tematiko. Opozorila sem ga. da je bil tudi že v času mojega urednikovanja s svojim razmišljanjem prisoten v Slamniku in da so me člani uredništva opozorili, da je ta tematika zaključena, nič več aktualna. Sam je trdil nasprotno, kar ima vso pravico, in ker se mu nisem pustila prepričati, meje nič kaj prijazno oblajal in odložil telefonsko slušalko. V svojih zahtevah in širini si ni pustil dopovedati, da ima vsak izmed nas svojo resnico, svoj pogled, in da je moj drugačen kot njegov. Ne, tudi zame bi morala veljati njegova resnica. Samo toliko v informacijo, srečala sem se z vero in tudi cerkvijo kot institucijo. Ker sem se v srednji šoli navduševala nad Rimom, sem obiskovala samostan v Mekinjah in se pri nunah učila latinščine - znam kar nekaj latinskih molitev. Pri njih sem se tudi srečala z vero in njenim namenom. Prav gotovo je osnovni namen vere graditi človeka, toleranco in spoštovanje do sočloveka in to v prijaznem pogovoru ali pa iskrivem srečanju argumentov. Večkrat sem se srečata tudi s cerkvijo, predvsem v težkih trenutkih, ko iščemo vse možnosti in razlage, pa moram reči, da prodaji odpustkov in sreče nisem naklonjena. Stališče danes, je po srečanju z nunami in drugimi verniki, veliko bolj strpno, vendar še vedno ne podpiram institucionalizirane oblike ver oziroma verstev. Vsak mora sam, v svojem srcu, najti mir in zadovoljstvo ter drugim dopustiti, da si oblikujejo svoje prepričanje in najdejo svoje zadovoljstvo. Tudi tisti, ki niste bili uslišani. Prepričana sem, da se bodo otroci ravno tako pridno in dobro učili. Vero bodo pa tisti, ki jo imajo, nosili v srcu in to je zame veliko bolj pomembno kot neko institucionalizirano priznanje.
Urednica
Pokrajinska zakonodaja še vedno buri duhove
Mi smo za Kamniško-Zasavsko pokrajino
V četrtek, 14. junija 2007, so se v Domžalah zbrali župani oz. podžupani in predstavniki občin Podjetne regije. Povabilu Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, da ponovno uskladijo svoja mnenja o oblikovanju skupne pokrajine, pa so se odzvali še nekateri zainteresirani župani.
Tako so se v konferenčni sobi zbrali Tone Smolnikar (župan) in Vladimir Korošec - Občina Kamnik; Jože Vi-rant (predstavnik župana) - Občina Dol pri Ljubljani; Martin Rebolj (župan) - Občina Moravče; Franc Mušič (podžupan) - Občina Trzin; Vanja Debeljak (tajnik) - Občina Medvode; Tomaž  Drolec (župan)
- Občina Komenda; Franc Jerič (župan) - Občina Mengeš, Franci Ro-kavec (župan) - Občina Litija. Zaradi odsotnosti župana je bil njihov gostitelj Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ki je po pozdravu predstavil namen sestanka ter najpomembnejše točke iz pisma, ki ga je v zvezi problematiko pokrajinske zakonodaje in oblikovanja pokrajin na vabljene župane naslovil domžalski župan Toni Dragar. Predstavil je tudi sklepe, ki jih je v zvezi z oblikovanjem pokrajin sprejel Občinski svet Občine Domžale. Posebej pa izpostavil naslednje točke:
- potreben je ponovni razmislek o številu pokrajin (zavzemamo se za manjše število pokrajin, kot je predlagano)
- v kolikor število pokrajin ne bo manjše, predlagamo oblikovanje nove pokrajine na severovzhodu Ljubljane, z imenom Kamniško
- zasavska pokrajina, v katero naj bo vključeno območje nekdanjega Kamniško zasavskega okraja, ki je geografsko, gospodarsko, zgodovinsko in kulturno zaključena celota
- glavno mesto Ljubljano je potrebno opredeliti kot samostojno pokrajino
- upoštevanje namena za ustanovitev pokrajin - predvsem usklajen razvoj na vseh področjih
- preučitev možnosti lociranja organov pokrajin v različnih občinah
- določitev pristojnosti in sistema financiranja pokrajin ter opredelitev kriterijev za število članov pokrajinskega sveta, določitev pristojnosti občin
- predlog za podaljšanje javne obravnave v jesenski čas
- predlog, da so prve volitve v po-
SLAMNIK
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domža-lec, kije izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 številki), 1934(1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je vpisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 031 831 500 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, ŠPELA KOČAR, JURE FLERIN, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STARJČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info-(a>kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d o.o. Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TlF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v AR1AL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
krajinske organe v letu 2010 -skupaj z lokalnimi volitvami
V razpravi so sodelovali vsi prisotni. Tako je Tomaž Drolec, župan Občine Komenda, soglašal s predstavljenimi predlogi, enako tudi Martin Rebolj, župan Občine Moravče, ki je soglašal, da se v omenjeno Kamniško-zasavsko pokrajino povabi tudi druge občine, vendar ni podprl predloga o vključitvi občin Trbovlje, Hrastnik, Radeče; o sedežu pokrajine naj se dogovorijo večje občine; Vanja Debeljak, tajnica Občine Medvode, je prišla z namenom, da prisluhne vsebinskim argumentom za oblikovanje Kamniško-zasavske pokrajine; Franc Mušič, podžupan Občine Trzin, je podprl predlagano varianto oblikovanje pokrajine ter poudaril pa pomen dosedanjega skupnega sodelovanja v okviru Podjetne regije; Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je opozoril na neupoštevanje posredovanih predlogov pristojnim državnim
organom, ki nanje niti ne odgovarjajo ter dejal, da morajo pokrajine koristiti predvsem občanom in občankam; Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, je predlagal sklic skupne tiskovne konference, spomnil pa dogovor o organizaciji skupne seje vseh občinskih svetov ter opozoril na pomen skupne strategije in razvoja ter poudaril, daje potrebno ustaviti take pokrajine, ki bodo tako v pogajanjih z državo kot vsaka zase imele veliko večjo vlogo. V nasprotnem primeru bi se lahko ob sprejemu vladnega predloga organiziranja pokrajin oblikovala dodatna pokrajinska birokratska struktura, ki ne bo imela dejanskega vpliva in pomena. Pokrajine bi morale biti oblikovane tako, da bodo /. njimi zadovoljni predvsem občani. Ponovno je opozoril tudi na neprimeren čas za javno obravnavo ter podprl predlog o prvih volitvah v pokrajinske organe v letu 2010; Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, je predstavil potek aktivnosti v zvezi
s pokrajinsko zakonodajo v občini Kamnik, predlagal je ponovni sestanek z ministrom dr. Žagarjem ter pogovore s poslanci z območja vseh občin ter ugotovitev njihovih stališč oz. podpore predlogu o oblikovanju samostojne pokrajine ob glavnem mestu Ljubljana; Franci Kokavec, župan Občine Litija, je najprej odgovoril na nekatera vprašanja (terminski plan sprejemanja zakonodaje v državnem zboru, viri za financiranje pokrajin, predvideno oblikovanje pokrajin glede na obstoječe statistične regije, šlevilo prebivalcev - najmanj 100.000, smiselna povezanost pokrajin z območji sedanjih upravnih enot), predstavil je stališče Občinskega sveta Občine Litija o oblikovanju »središčne« slovenske pokrajine ter predlagal preučitev možnosti oblikovanja pokrajine, ki naj bi obsegala občine, kot jih predlagajo župani Podjetne regije ter še občine Trbovlje, Hrastnik in Radeče; Jože Virant, predstavnik Občine Dol
pri Ljubljani, je povedal, da njihov občinski svet še ni sprejel odločitve, osebno pa bi podprl točke, kot jih v pismu županom prestavlja domžalski župan Ioni Dragar. Opozoril je tudi na medijsko nepokritost javne obravnave pokrajinske zakonodaje.
Sprejeti so bili naslednji dogovori, ki so lahko pomoč županom pri pripravi gradiv za seje občinskih svetov na temo pokrajinska zakonodaja, predvsem pa oblikovanje pokrajin:
1. Župani občin, prisotni na sestanku, pozivajo Vlado RS in Državni zbor RS, da pri pripravi predloga Zakona o ustanovitvi pokrajin upoštevata predlog, da se območje severno in vzhodno od Ljubljane oblikuje kot samostojna pokrajina. Vanjo se vključijo vse občine sedanje Podjetne regije, glede na interes pa se vanjo povabi tudi ostale občine z območja ob Mestni občini Ljubljana ter občina Zagorje.
Župan Občine Litija je edini izrazil interes, da se v omenjeno regijo vključijo tudi občine Hrastnik, Trbovlje in Radeče.
2. Župani občin pozivajo Vlado RS in Državni zbor RS, da se Ljubljana kot glavno mesto oblikuje kot samostojna pokrajina.
3. Župani soglašajo z nadaljevanjem aktivnosti vseh občin, ki so zainteresirane za oblikovanje samostojne pokrajine - Kamni ško-zasavske pokrajine. Del teh aktivnosti je dogovor o skupni seji vseh občinskih svetov občin, ki bo predvidoma sklicana v septembru.
Urad župana
Predšolska vzgoja
Prostorske možnosti domžalskih vrtcev
Občina Domžale je v letošnjem letu opravila raziskavo o potrebah na področju predšolske in osnovnošolske vzgoje. Ugotavlja, da zaradi priselitve in vse večjega deleža vključevanja otrok v vrtce in kljub povečanju kapacitet na področju predšolske vzgoje v preteklosti (dodatne enote vrtca v Bistri, v Dragomlju, na Količe-vem, vrtec Mlinček v Radomljah ter dva koncesijska vrtca), še vedno ostaja pomanjkanja mesl v vrtcih. Konec leta 2005 je bilo v domžalske vrtce vključenih 1221 otrok, kar predstavlja 10% povečanje v primerjavi s preteklim letom, leta 2006 pa 1367, kar 12% več. To pomeni, da je bila rast v dveh letih 23%, kar praktično ni mogoče načrtovati.
V letu 2007 ugotavljamo, da trend odklonjenih otrok še vedno narašča ter da se število zavrnjenih otrok v mesecu maju bistveno razlikuje od števila zavrnjenih otrok v mesecu septembru, saj starši vlagajo vloge v več vrtcev ali se na koncu celo odločijo za drugo obliko varstva. Iz podatkov Vrtca Urša in Vrtca Domžale izhaja, daje skupno število odklonjenih otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis na dan 1.9.2007 in imajo bivališče v domžalski občini, kar 286 (118 Vrtec Urša in 168 Vrtec Domžale).
Iz prejetih podatkov je razvidno, da je največ odklonjenih otrok starih od 1-3 let in z območja Radomelj (53), Dragomlja (27) in Vira (26), Doba in Krtine (21). Poleg tega pa je že tudi vloženih 47 prošenj za šolsko leto 2008/2009, od tega ponovno največ za območje Radomelj in Dragomlja. Možne rešitve
Občina je k reševanju problema pristopila glede na svoje finančne zmožnosti, saj vlaganje v investicije v tem trenutku ne predstavlja realne možnosti, (potrebno je poplačati prizidek k OS Dob - investicija je bila realizirana v preteklem letu. pa še ni v celoti poplačana ter adaptacijo in izgradnjo telovadnice ob podružnični šoli v Ihanu - investicija je v teku). Župan načrtuje rešitev s podelitvijo stavbne pravice zasebnemu investitorju pod pogojem
zagotavljanja ustreznih prostorskih kapacitet za dejavnost predšolske vzgoje, oziroma obveznost investitorja bo zagotoviti ustrezne kapacitete in opremo za vrtce. Njegova prizadevanja za rešitev prostorske stiske predšolskih otrok je na svoji 8. seji potrdil tudi Občinski svet Občine Domžale.
Najhitrejša možnost za zagotovitev dodatnih kapacitet se kaže na področju Domžal v neposredni bližini OŠ Domžale, saj je občina lastnica zemljišča, ki je že komunalno opremljeno. S tem sta izpolnjena oba pogoja za hitrejšo rešitev in zagotovitev 8 do 9 dodatnih oddelkov (142 otrok). Investicijo opravičujejo že opravljanje in načrtovane novogradnje na območju Domžal. Poleg tega Vrtec Urška nima možnost širitve, saj ima že sedaj, glede na normative, premalo igralnih površin in igralnic za najmlajše otroke od enega do treh let. Načrtovana je tudi gradnja v območjih, kjer je največ zavrnjenih otrok, in sicer na območju Doba (predvidoma 9 oddelkov, 166 dodatnih mest), kjer se kaže možnost gradnje vrtca severno od OŠ Dob. S tem bi zagotovili dodatno enoto vrtca v vzhodnem delu občine, ki je v tem trenutku brez nje. Vendar pa je prišlo do težav pri odkupu zemljišč od zasebnikov.
Veliko zavrnjenih vlog je tudi na področju Radomelj, kjer se na območju Preserij načrtuje gradnja 6 oddelčnega vrtca (132 otrok). Leta 2006 je bil vrtec na pobudo urada že umeščen v sprejet Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje Preserje, vendar pa zemljišče ni komunalno opremljeno. Relativno veliko število odklonjenih se sicer kaže tudi v območju Dragomlja, kljub izgrajenemu vrtcu, rešitev pa načrtujemo v okviru dogovorov za izgradnjo drugega dela Novega Dragomlja, kjer bodo investitorjem postavljeni pogoji v smislu zagotavljanja ustreznih kapacitet vrtca. Ocenjujemo, da se bo z zagotovitvijo prostih mest v Domžalah sprostil tudi prostor v vrtcih na obrobju Domžal, kar ho ugodno vplivalo na možnost vključitve čakajočih otrok s teh področij.
Urad župana
Tradicionalni županov sprejem za najboljše učence in dijake
Tjx uspeh je potrebno znanje, trdo delo in kanček sreče
(nadaljevanje s 1. strani)
Na dveh sprejemih je iskrene čestitke, pohvale, knjižno darilo ter brezplačno letno vstopnico za domžalski bazen prejelo blizu 200 učencev in dijakov. Letošnjo prireditev je pripravila Osnovna šola Dragomelj, katere učenci so skupaj s svojimi mentorji pripravili prijeten glasbeni in plesni program ter Z njim skupaj z voditeljico Drago Jeretina Anžin razveselili številne obiskovalce. Med njimi so bili tudi njihovi učitelji, ravnatelji, še posebej ponosni na uspehe svojih otrok pa so bili pri-soiiu starši.
Prvi sprejem je bil namenjen učencem in učenkam osnovnih šol, ki so obiskovale razrede prve triade, med njimi so bili posebej razpoloženi prvošolčki, ki jim je bilo prvo leto predvsem priložnost za igro, pa tudi tisti, ki osnovnošolske skrivnosti že zelo dobro poznajo. Župan Toni Dragar jih je pohvalil ter jim povedal, da se odlikujejo ne le po odličnem znanju in aktivnostih v interesnih dejavnostih, temveč tudi po drugih lastnostih, ki odlikujejo najboljše: delavnost, prijateljstvo in pomoč sošolcem.
Njihovim starejšim vrstnikom, pa tudi srednješolcem in uspešnim glasbenikom pa je povedal, da
čas, ki prihaja, pripada mladim, ki so up in potencial naše občine, pripada pa tudi njihovim sanjam. Občina skuša pomagati z dobrimi pogoji za izobraževanje in vzgojo, s pogoji za prijetno preživljanje prostega časa, vsi skupaj pa se trudimo, da bi bila mladost lepa, da mladih ne bi prikrajšali, da jim ne bi vzeli sanj. Saj če človeku, zlasti pa otroku, vzamemo sanje, mu jih vzamemo za vse življenje. Ob tem, ko jim je čestital ter zaželel tudi v prihodnje veliko uspeha, je poudaril, da ne smejo pozabiti, da prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj, pa tudi v to, da se uspeh v življenju lahko doseže le z znanjem, trdim delom in kančkom sreče. »Ne dvomim v vaše veliko znanje, pridno delo ste pokazali v vseh teh letih, torej vam želim, da vas na vaših življenjskih poteh spremlja sreča,« je med drugim dejal župan ter se zahvalil tudi učiteljem ter ravnateljem, za pripravljeni program in organizacijo slovesnosti pa tudi Osnovni šoli Dragomelj.
Pridružujemo se njegovim čestitkam najboljšim, vsem našim učencem, dijakom in študentom pa želimo prijetne in varne počitnice.
Urad župana
stran 3
OBČINSKI SVET
8. seja Občinskega sveta Občine Domžale, 20. junija 2007
Največ o zbiranju in odlaganju odpadkov po 1. januarju 2008
8. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je začela s sprejemom zapisnikov prejšnjih sej ter predlogom župana Tonija Dragarja, da se točka Vprašanja, pobude in predlogi uvrsti na prvo mesto, kar je Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale pohvalil, ostali svetniki in svetnice pa z 18 glasovi ZA potrdili.
Vprašanja, pobude In predlogi
Na povabilo predsedujočega Vinka Juharta so pri prvi točki sodelovali. Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, ki je predstavil sklepe /bora krajanov 11. junija v KS Jarše - Rodica ter predlagal, da se postopek sprejema Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste ustavi. Katarina Karlov-šek, Peter Verbič - Lista za Domžale, je opozorila na neob-javo vabila na eno od prireditev v zadnji številki Slamnika, ki ni bila zavedena niti v zapisniku uredništva ter predlagala, da se v njem objavljajo najprej domače prireditve, nato pa še druge; Franc Gerbec, SD, je opozoril na elektronsko pošto, ki jo je dobil v zvezi z neurejenostjo domžalskega pokopališča ter zahteval ukrepanje upravljavca; Rok Ravnikar, SLS, je vprašal po šlevilu izpisov iz vrtcev v zvezi z zadnjimi spremembami pravilnika ter o številu pritožb zlasti s strani kmetov in podjetnikov; zanimalo ga je, ali na območju občine deluje lokalna akcijska skupina, predlagal pa je tudi, da se pred objavo razpisov oz. javnih povabil za sofinanciranje posameznih področij pripravijo predstavitve razpisov; mag. Milana Pirmana, LDS, je zanimalo, kdo skrbi za košnjo zelenic ob Kamniški Bistrici, ki so ne-pokošene; Robert Hrovat, SDS, se je Kristini Slapar, načelnici Oddelka za družbene dejavnosti, zahvalil za izčrpen odgovor o problematiki predšolske vzgoje, predlagal pa, da občina, skupaj Z lastniki TEN-TEN-a, poskrbi za ureditev oz. košnjo trave ob TEN-TEN-u; mag. Marka Vre-ska, LDS, je zanimal terminski plan za gradnjo »Jezička pri To-sami«, predlagal pa je tudi postavitev obvestitruh usmerjevalnih tabel na večjih križiščih; Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal, da se na domžalskem pokopališču zagotovi možnost za raztros pepela, zanimalo pa ga je tudi, ;ili je občina v centru mesta poskrbela za kolesarnice.
Volitve in imenovanja
Predsedujoči Vinko Juhart je
kot predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predstavil uvodno informacijo o postopku imenovanja Programskega sveta ter spremenjeni predlog in dodatni sklep župana Tonija Dragarja. Po razpravi Petra Verbiča, Peter Verbič - Lista za Domžale, sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale imenuje Programski odbor za pripravo Razvojne strategije Občine Domžale v naslednji sestavi:
1. mag. Milan PIRMAN, predsednik
2. Sonja HEINE, članica
3. Gregor ROVANŠEK, član
4. Bogdan ZUPAN, član
5. Roman KURMANŠFK, član
6. Cveta ZALOKAR ORAŽEM, čla niča
7. Andreja POGAČNIK .IARC, članica
8. Vinko JUHART, član
9. Rok RAVNIKAR, član
2. Občinski svet Občine Domžale zadolži predsednika Programskega odbora, da na pomembnejše seje odbora vabi tudi župana in vodje svetniških skupin.
Prav tako na predlog KVIAZ so svetniki in svetnice brez razprave sprejeli naslednji sklep: Za predstavnika Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dragomelj se imenujeta:
- mag. Jožica POLANC, Za-boršt, Šumberška cesta št. 32, 1230 Domžale
- Kristina SLAPAR, Ljubljanska cesta št. 81, 1230 Domžale
0 kapacitetah na področju predšolske vzgoje In osnovnošolskega izobraževanja
Celovito informacijo sta podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ter izdelovalec informacije, Locus d.o.o., Leon Kobetič. Tako smo izvedeli, da je v vrtce vključenih 67% otrok (1)53), da je 13 % otrok v drugih občinah, medtem ko 20 odstotkov otrok ne obiskuje vrtcev, pa tudi to, da prostora v vrtcih primanjkuje predvsem zaradi hitre rasti prebivalstva.
V razpravi sodelovali: Anton Preskar, LDS, ki je menil, da je analiza parcialna, saj prikazuje le področje predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, občina bi se morala odločili, kakšen bo nadaljnji
trend, predvsem pa bi morala zagotoviti sredstva za gradnjo infrastrukture, predvideti bi morala vse posledice priseljevanja, opozoril je tudi na problematiko pobiranja in porabe komunalnega prispevka; Franc Gerbec, SD, je predstavil predlog sklepa svetniške skupine, ter menil, da je potrebno v novem razvojnem programu opredeliti vse pogoje za uravnotežen razvoj, v katerem je za vse vidike treba upoštevati ugotovitve strokovnih razprav, pa tudi političnih odločitev, v urbanističnih pogodbah moramo celovito opredeliti pogoje za investitorje, opozoril pa je tudi, da bi morala država korenito in učinkovito poseči v razreševanje problematike financiranja vrtcev, v ponovni razpravi pa je predstavil investicije, ki so bile realizirane bistveno prej, kot pa so bile predvidene z razvojnim planom ali jih v planu sploh ni bilo; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je opozorila na večletno opozarjanje njihovi stranke na problematiko odklonjenih otrok (letos jih je 286) ter poudarila pomen sprejetja odločitve občine, kaj želi v svojem prihodnjem razvoju, zanimalo pa jo je tudi, kdaj občina načrtuje gradnjo vrtcev, posebej je poudarila potrebo po gradnji vrtca na Rovah ter prizidka k Vrtcu Kekec, saj je največ odklonjenih otrok s tega območja občine; Robert Hrovat, SDS, je menil, da je pomanjkanje mest v vrtcih in šolah posledica divje urbanizacije in nepravilne strategije občine, ki bi morala omejiti priseljevanje. To področje je pomanjkljivo v dosedanjem razvojnem programu, občina pa bi morala zagotoviti pogoje za posamezno področje, v razvojnem programu nismo predvideli dovolj kapacitet na področju družbenih dejavnosti; Dada Bac, LDS, je govorila o optimalni zasedenosti vrlec; Cveta Zalokar Oražem pa je opozorila na dosedanje uresničevanje razvojnega programa občine, ki je dobra osnova ter poudarila, da so bile podobne študije že izdelane, pa tudi, da se ljudje se v Domžale priselju-jejo, ker se v njih dobro počutijo, poudarila paje tudi visoko vključenost otrok v organizirano predšolsko varstvo v primerjavi z drugimi občinami; mag. Milan Pii man, LDS, je menil, da je potrebno realno oceniti sedanje stanje tudi glede na razvojni program, kije bil eden prvih in boljših v Sloveniji, konkreten, z merili uspešnosti in učinkovitosti, kot njegovo pomanjkljivost pa je ocenil ne-spremljanje letnega uresničevanja planov ter sprememb v primeru odmikov od začrtanih razvojnih smeri; Franc Černa-
goj, Zelena stranka, je menil, da razprava ne zajema točke dnevnega reda; mag. Marko Vresk, LDS, je dejal, da se je v občini potrebno dogovoriti za nivo storitev za uresničevanje potreb, ki jih je občina še sposobna zagotavljati, saj je težko zadovoljiti prav vse potrebe; Pavel Cerar, LDS, pa je opozoril, da je eden od bistvenih vzrokov za tako stanje tudi ne-ukrepanje države. Po pojasnilih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti ter župana Tonija Dragarja, ki je poudaril, da je občina finančna sredstva namenjala tudi investicijam, ki so bile nujne, čeprav niso bile v razvojnem programu oz. so bile v njem kasneje, podal je tudi informacijo o predvidenem oblikovanju sklada komunalnega prispevka, ki bo namenjen izključno za investicije, ter podrobneje razložil možnosti »uporabe« stavbne pravice pri reševanju problema predšolskega varstva, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Informacijo o stanju kapacitet na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja v občini Domžale in se strinja z opisano rešitvijo zagotovitve kapacitet v vrtcih.
2. Občinski svet Občine Domžale sprejema ugotovitve študije Analiza kapacitet osnovnih šol in vrtcev v občini Domžale, ki jo je izdelal Locus d.o.o., Domžale, izdelano v aprilu 2007.
3. Zupan Občine Domžale predloži v obravnavo in soglasje občinskemu svetu pogoje za podelitev stavbne pravice za gradnjo dodatnih kapacitet vrtcev enemu ali več zasebnih investitorjev za gradnjo vrtcev v Dobu, Preserjah pri Radomljah in Domžalah.
Nov (predlog) cene zbiranja odpadkov, odvoza in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov
Uvodno informacijo je podal Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki je posebej predstavil problematiko obratovanja odlagališča nenevarnih odpadkov, kateremu se okoljevarstveno dovoljenje izteče 31. 10. 2007, ob koncu leta pa bo odlagališče tudi fizično zapolnjeno. Trenutno ni druge možnosti kot odlaganje odpadkov na drugo odlagališče. Edina sprejemljiva možnost je trenutno odlagališče v Mestni občini Celje, na predlagano novo ceno pa mora dati svoje mnenje tudi pristojno ministrstvo.
Po razpravi Romana Kurrnan-ška, predsednika Odbora za komunalno infrastrukturo, ki je predstavil stališča odbora ter njegove pripombe, so v razpravi sodelovali: Robert Hrovat, SDS - razpravljal je tudi kot predsednik Sveta KS ter predstavil stališče Sveta KS Dob in opozoril na poslabšanje pogojev prebivalcev KS Dob, saj novi način ravnanja z odpadki v okviru Centra za ravnanje z odpadki, ki ostaja v Dobu, prinaša več hrupa, smradu ter drugih negativnih vplivov, poudaril je nujnost pravočasnega celovitega obveščanja občanov in občank o spremembah na tem področju; mag. Milan Pirman, LDS, je opozoril na dosedanja prizadevanja občine, da v skladu z Razvojnim programom odlagališče (razširjeno) ostane v KS Dob ter na neaktivnost države pri uresničevanju sprejete zakonodaje (oblikovanje regijskih deponij, opozoril paje tudi na postavke, ki tvorijo končno ceno storitve (dobiček); Anton Preskar, LDS, je menil, da bi z zagotavljanjem odlagališča za industrijske odpadke pred leti lahko odpadke iz gospodinjstev tudi v prihodnje odlagali na odlagališče, predlagal je, da se preuči možnost sofinanciranja nekaterih postavk, ki so sicer v ceni storitve, iz proračuna; Pavel Cerar, LDS, je vprašal, kaj bo z manjšimi količinami smeti, ki so jih doslej lahko občani vozili s prikolicami na odlagališče ter opozoril na bistveno večjo onesnaženost občine, v kolikor se tovrsten način odlaganja ne bo zagotovil; Franc Gerbec, SD, je menil, da je potrebno spremeniti odlok, ki ureja to področje, kot tudi organizacijo tega področja; potrebno je pripraviti profesionalno informacijo o spremembah na tem področju ter jo pravočasno posredovati ljudem; Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na povečano obremenitev KS Dob in v zvezi s tem tudi na možnost rente, zanimalo pa ga je tudi stališče ostalih občin, ki uporabljajo odlagališče v Dobu; Franc Černagoj, Zelena stranka, je menil, da je vzrok za stanje politika, ki nima strategije za urejanje tega področja; Roman Kurmanšek, SDS, paje opozoril na nujno dejavnost občinske redarske službe pri odlaganju odpadkov izven odlagališča, predlagal je povečanje števila ekoloških otokov in opozoril na dosedanje slabe
odločitve ter neupoštevanje vplivov na okolje; Odgovorom Marka Faturja je sledila ponovna razprava vseh, ki so sodelovali v prvem delu razprave, ter nato sprejem naslednjega sklepa: Občinski svet Občine Domžale določa, da od 01.01.2008 znaša cena
- zbiranja in odvoza mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev 7,6155 €/m3
- zbiranja in odvoza mešanih komunalnih odpadkov iz negospodinjstev 14,0383 C/m'
- odlaganja mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev 23,9228 €/m3
- odlaganja mešanih komunalnih odpadkov iz negospodinjstev 35,8841
€/m'
Obravnava in sprejem Programa oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Domžale. Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Program oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Domžale.
2. Občinski svet Občine Domžale določa, da se v občini Domžale prične z ločenim ravnanjem z organskimi odpadki iz gospodinjstev z dnem 01. 01. 2008.
Obravnava in sprejem cene zbiranja odvoza In predelave organskih odpadkov iz gospodinjstev
Po razpravah Roberta Hro-vata, SDS in Franca Gerbca,
SD, ter pojasnilu župana Tonija Dragarja, je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale določa, da od I. L 2008 znaša cena:
- predelava in obdelava organskih odpadkov za gospodinjstva 8,7963 €/m3
- /hiranj:« in odvoza organskih odpadkov iz gospodinjstev 7,4103 €/m3
Obravnava in sprejem Informacije o stanju na področju odlaganja odpadkov v občini Domžale.
Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o stanju na področju odlaganja odpadkov v občini Domžale.
S tem je bila osma seja zaključena, o deveti, kjer bo Občinski svet Občine Domžale med drugim obravnaval nekatere prostorske akte ter Odlok o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2006 s premoženjsko bilanco za leto 2006 ter poslovnim poročilom za leto 2006, pa boste lahko brali v naslednji številki Slamnika.
U.Ž.
OSREDNJI INTERVJU
stran 4
Lado Gorjan, direktor Košarkarskega kluba Helios
Zoran Martič je, preverjeno, najboljša in prava rešitev
Domžalska košarka je doživela svoj vrhunec. V skoraj 60-letni zgodovini kluba takega uspeha, kot so ga košarkarji doživeli letos, še ni bilo. Že pokalna lovorika, ki so jo osvojili, je bila velikanski uspeh, z naslovom državnih prvakov, ki so ga košarkarji Heliosa osvojili po treh zmagah proti Unionu Olimpiji v finalu, pa je to uspeh, ki ga bo težko ponoviti. Fantje, ki so pod vodstvom trenerja Memija Bečiroviča in njegovih pomočnikov Predraga Radoviča, Rada Trifunoviča in Toma Vavpotiča osvojili oba naslova, so: Sašo Dončič, Aljaž Jan-ža, Miha Zalokar, Robert Troha, Dario Rrejič, Smiljan Pavič, Luka Ambrož, Žiga Zagorc, Sanel Bajramlič, Domen Žerak, Jure Močnik, Aleksej Laškevič, Matevž Korošec in Miha Juvan. O uspehu kluba ter spremembah smo se pogovarjali z direktorjem Ladom Gorjanom.
Letošnje leto je bilo za KK Helios nadvse uspešno, osvojili ste kar dvojno krono - naslov državnih prvakov in še pokal!
To je res zgodovinska sezona, kaj takega se v 58-letni zgodovini v klubu še ni dogajalo, tako daje to nekako krona dela in tudi slabših sezon pred desetletji. To je dejansko pokazatelj, da smo na pravi poti.
Je padla kakšna stava v primeru, da postanete državni prvaki?
Veliko se je govorilo, ampak nismo pa šli vraževerno v končne stave, tako da ne vem za nobeno bolj resno stavo, ki bi padla.
Kaj naslova, predvsem državnih prvakov, finančno pomenita za klub?
To je predvsem obveza. Mi smo si pred sezono zadali cilj, da bomo drugi klub v Sloveniji, finalisti državnega prvenstva, finalisti pokalnega prvenstva, v sredini lige NLB. Letos smo prvaki, cilje pa moramo tudi naprej postaviti iste, kot smo jih pred to sezono in jasno, če bomo hoteli to doseči, ker sedaj nas bodo tudi v NLB ligi tretirali kot resnejši kljub, bo vse skupaj težje, tako da moramo posledično narediti tršo, boljšo ekipo, to pa bo verjetno malce dražje.
Fantje so si po tem uspehu zagotovo prislužili dodatne nagrade - kako je bilo s premijami?
Premije imajo igralci v individualnih pogodbah, tako da to v osnovi nekaj je, je pa dva dni pred prvenstvom tudi predsednik posebno premijo obljubil, ampak govorimo realno, številka, ni kaj posebnega, nekaj pa le.
V enem od intervjujev je, sedaj že nekdanji trener Memi Bečirovič rekel, da je sicer s sodelovanjem kluba zadovoljen, ampak da mu marca niste omogočili nakupa novih igralcev. Kot
Smiljan Pavič
Občutki nekaj dni po osvojenem naslovu državnih prvakov?
Po nekaj prespanih nočeh se šele zavedamo, kako velik posel smo naredili, ne le v finalu, ampak v vsej sezoni, tako da bi ob tej priliki čestital vsem soigralcem, trenerjem in upravi kluba.
Pogodba se ti je iztekla, kako naprej?
S klubom smo še vedno v pogovorih, vendar smo se dogovorili, da če bom dobil res kakšno dobro ponudbo, ki se je ne bo dalo odbiti, bom odšel iz Domžal, drugače pa ostajam tukaj.
nekdanji trener ste verjetno verjeli, da so fantje zmožni priti brez dodatnih okrepitev do dvojne krone?
Takrat so nas res pestile poškodbe, a že kot trener sem verjel v ekipo do konca, tudi v slabih trenutkih. Takrat je sicer bila dilema, pripeljati koga ali ne, a tako jaz kot tudi ostali v klubu smo naklonjeni temu, daje v fante treba verjeti in jih poevdati, da smo se odločili zanje. Ker, okrepitev je lahko tudi delikatna, saj lahko porušiš kolektiv, dobiš karaktemo drugačne igralce. Podoben problem smo imeli lani, a smo šli do konca in uspeli. Ker smo tudi letos naredili tako in uspeli, mislim, daje strategija, ki smo jo ubrali, prava. Polne tribune so posledica dobrega dela kluba, ki gradi ekipo na domačih igralcih. Letos ste dokazali, da domači igralci, z nekaj pomoči, lahko pridejo na vrh.Mi smo posebnost tako v Sloveniji kot tudi prostoru lige NLB, se pravi v bivši Jugoslaviji. Tako domače ekipe, kot jo imamo mi, nima nihče. Od 14 fantov, kolikor jih je v ekipi, jih je 8 doma vzgojenih. Za Evropo ne vem, a zagotovo smo tudi v tem prostoru ena redkih tovrstnih ekip. Tudi to je garancija, ki ti ga gotovost v rezultatih in ko imaš toliko domačih igralcev, tudi če je kriza, ne moreš pasti pregloboko. Ker imaš osnovo, se lahko hitro vračaš navzgor. Po drugi strani paje to tisto, kar polni dvorano, ker narod, ki je v Domžalah, je navijal s srcem in za svoje fante. Mislim, daje to prava politika.
Prva poteza po koncu sezone se je že zgodila - odšel je Bečirovič, za dve leti pa na čelo ekipe prihaja Zoran Martič. Ste bili v dogovorih že prej, da je tako hitro prišlo do realizacije? Memi je proti koncu prvenstva izrazil, da ima ambicije za kaj več. Stopil je v kontakt z Olimpijo, tako se je pač odločil, lahko mu samo rečem, hvala za ti dve sezoni. To, daje trener ambiciozen, resnično razumem. Mislim pa, da smo namesto njega našli pravo zamenjavo.
WWW.
f
Zoran Martič je preverjen trener, ki ima zlato in srebrno medaljo z evropskih prvenstev, ima izkušnje, je v pravih letih in ambiciozen, poln znanja, diplomant fakultete za šport. Mislim, daje pravi razvojni trener in da s temi rahlimi menjavami, ki jih nameravamo letos narediti, ekipo pomladiti, je on najboljša in prava rešitev. Seveda je vse to potekalo izredno hitro, glede na Memijevo odločitev, a dogodkov nismo nič prehitevali, vse je bilo po prvenstvu.
Kako pa je z igralskim kadrom? Nekaterim igralcem so potekle pogodbe,
nekaj je že podpisanega za naprej, kaj pa ostali?
Jedro imamo, to je bistveno in po vsaki sezoni jedro tudi zadržimo. Koliko bo menjav, bomo še videli. Vsak, ki je bil letos v ekipi, je povabljen, da ostane, seveda pa bo moral zadnjo besedo reči trener. Trener mora sestaviti ekipo, postaviti koncept in v tem mora videti prave igralce na pravih mestih. Ni skrivnost, da nimajo pogodbe Pavič, Dončič, Krejič, Močnik. Z naše strani je bila izražena želja, da bi vsi ostali, a mislim, da bo najtežje zadržati Paviča, ki je trenutno najbolj vroč igralec in dejansko lahko dobi dober klub. Sem pa zanj mnenja, da bi moral še ostati, da si dejansko še bolj okrepi samozavest, ker se je pokazalo, da tu še ni dovolj dober, tako da bi se v naslednji sezoni lahko potem maksimalno prodal. Kar se tiče ostalih, pa bomo videli. Močnik ima resno poškodbo kolena in bo zamudil začetek prvenstva, a on je domači igralec in na domače gledamo drugače, tako da ima povabilo, da ostane z nami in mislim, da se bo to realiziralo, medtem ko bo moral za ostale pa Zoran (trener op.a.) povedati.
Verjetno se obetajo okrepitve. Se že operira z določenimi imeni?
Kaj posebnega se ne dogaja, ker se mora
H
trener pogovoriti s temi, ki so na voljo. Pavič ima teden dni roka, da se odloči in če se ne odloči, da ostane, iščemo igralca za njegovo pozicijo, posledično še krilnega igralca, zaradi poškodbe Močnika pa iščemo tudi organizatorja.
Glede na to, da ima Helios letos kar dvojno slovensko krono, kako je z igranjem v evropskih pokalih?
V Evropi je sistem žal tak, da te državno prvenstvo v tem trenutku ne pripelje nikamor, razen do lovorike. V evropska tekmovanja se vse uvršča preko lige NLB. Mi smo letos za zmago ali dve zgrešili pokal ULEB, a naslednjo sezono bomo še poskušali. Po drugi strani pa se ravno sedaj dogajajo spremembe v ULEB-u in FIBA-i, tako je teoretično možno tudi, da bomo igrali v evropskem pokalu. Če ne bo nič letos, pa je naša ambicija v kratkem priti v pokal ULEB.
Vaš komentar na govorice o tem, da bi se Slovenija izključila iz Jadranske lige?
Temu v Domžalah nismo najbolj naklonjeni, ker smo urejen klub. To so zanetili tisti, ki imajo neurejenost, ki so razočarani, ker se niso uvrstili v to ligo. Iskali so alibije, preusmeritev v svojih glavah in kar nenadoma je to postal problem, ki pa to sploh ni. Taki pogoji, ki so postavljeni letos, so že nekaj let. Če bi bilo to kakšno izsiljevanje, bi morali to že prej narediti. Se pa strinjam, da bi moral biti prvak Slovenije naravnost uvrščen v Evropo, to je od vseh teh zahtev, ki so bile, moja edina podpora. Da pa bi Domžale izstopile iz tega tekmovanja, pa nikakor ne. Tudi sponzorju je trg bivše Jugoslavije preveč zanimiv.
Kako pa bo z letošnjimi počitnicami? Kdaj se po premoru vračate na parket?
Fantje so imeli do 18. junija prosto, potem bomo vse do I. julija trenirali. V tem
času bomo verjetno preizkusili kakšnega novega igralca, odigrali tekmo ali dve. Med drugim smo bili 27. junija v Hrastniku, kjer so imeli občinski praznik, na tej tekmi se je poslovil naš bivši igralec, ki je bil zadnjih 8 let v Hrastniku - Jože Žitnik. Potem imajo igralci prosto ves julij in 6. avgusta se začnejo priprave na novo sezono, ki bodo trajale vse tja do začetka oktobra, takrat, ko je predviden I. krog lige NLB.
V prihodnji sezoni bo situacija zagotovo drugačna, saj boste vi favoriti, nasprotniki pa bodo zato še bolj motivirani v igri proti vam?
To je res, zato nas čaka težja sezona, ampak moramo se zavedati in priti čez to. Če vedno govorimo, da vsako sezono naredimo korak naprej, moram zdaj narediti vsaj kak cm naprej. Čez to moramo iti, ali bo kakšna zmaga v NLB več ali ne, ni tako pomembno, ampak enostavno ta status, ki smo si ga letos priborili, mora-' mo zadržati in še kaj dodati, predvsem v mednarodnem smislu.
Sodelovanje z nogometnim klubom, ki ste ga izvajali predvsem ob koncu letošnje sezone, je bilo pozitivno. Lahko v prihodnji sezoni pričakujemo podobno povezavo?
Zgledno sodelujemo z NK Domžale, tu je pravo prijateljstvo, tako da mislim, da bomo sodelovati tudi naprej, v kakšnih oblikah, se bomo pa potem pogovorili.
Kako pa je s cilji za prihodnjo sezono?
Cilji so isti kot so bili letos, biti v sredini NLB, biti finalist v pokalu in finalist DP.
In za konec še sladka vest, kar se tiče same hale Komunalnega centra. V teh dneh se prične z dograjevanjem še druge dodatne tribune.
Čakamo le še papirje, gradbeno dovoljenje. To je naša obveza do lige NLB, saj dvorana še vedno ne zagotavlja teh pogojev, kar pomeni, da moramo dokončati južni prizidek, kjer bo prostora za dodatnih 500 gledalcev. Za klubske potrebe in na takšnih tekmah, ki jih imamo, ne samo finale, na tekmah formata Partizan, Crvena Zvezda, Cibona, se je videlo, da so ti strunski prostori premalo, zato je predvidena še dozidava dveh nadstropij, kjer bomo dobili dve dodatni garderobi, ambulanto, sobo za fizioterapijo, do-ping, sobo za novinarske konference in klubske sestanke, wc-je, pisarne in fitness. In pa energetska osamosvojitev dvorane. Vse to bo v teh dveh nadstropjih. To pa bo zadovoljilo tudi pogoje ULEB-a, tako da smo pripravljeni, če se nam zgodi sodelovanje v tem pokalu.
Kaj pa zračenje dvorane, ob nabito polni je vroče in zelo neprijetno ozračje?
Ko bodo vsi načrti končani, bo to prva dvorana v Sloveniji, ki bo imela klimatsko napravo. V tej sezoni to še ne bo realizirano, ampak naslednje poletje bodo klimati najverjetneje že montirani. Tako da takega »težkega zraka« kot je, upam, da ne bo več. Ker košarka se vedno bolj igra proti poletju. Na primer v letošnji sezoni smo odigrali 85 tekem, od tega 71 prvenstvenih in vse skupaj, tudi sistem, ki ga sedaj postavljajo, se bo verjetno naslednjo sezono zavleklo do konca junija, to paje že prevroče in dejansko bodo tudi ostali klubi morali iti v te naložbe. Mi gremo že naslednjo sezono.
Mateja Aleksandra Kegel
stran
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Sampiona
Pred 31 leti sem se preselil na deielo, v »okolšno s podobo raja«, ki jo domačini izgovarja-(mo)jo kar preveč sramežljivo. Takrat sem bil deležen nemalo fantovskega špikanja, prvi sem zapuščal klapo, katere vezni člen je bila oranžna žoga. Mengšani smo začenjali v »komunali«, tedaj eni redkih dvoran za košarko. Domačini jo poznajo kot »halo«, po sosednji, tivolski. Druščina je bila nemalo presenečena, da iznenada zapuščam »ameriko«, podjeten drugi največji kraj v tedanji skupni domžalski občini.
Trim stezo so I. 1970 začeli graditi » ...SZDL, krajani m TVD Mengeš - košarkarji     piše na tabli ob vznožju tlohavice, kjer sem se znašel. Kola je danes izvrstno tekla Popoldan dobrim petdesetim dodal še lokalnih deset kilometrov, a sem bil prijazno Opozorjen, da smo se pod domačo češnjo zbrali zaradi nečakovc diplome, /{nastavna moral sem tja do Harmonije, prve od dvoran z moje mize iz časov osamosvojitve in še krog okoli telovadnice. Zgradili so jo ravna okoli moje selitve, s koraki sem premeril temelje in zmajeval z glavo, sedat pa bo kontno čas za novo. Skedenj je še kar tam zadaj, a ne ho napoti, prepričal sem se, da bb prav iz lokacije nove lahka zrasla navdušenje za dolgo pričakovano dvorana, ki si /a je župan zadal za cilj čez dve leti. Realna, potrebno in nujna za mengeški vzgon. Ni pa {lanes navaden dan. upal
sem, da ha finale prav peta tekma
v »hali« in da se bo vse dala uskladiti s sladkimi češnjami. Finale, prvič v zg&dovini mojega prvega klubal Skoraj sem izpustil sezono, a letna karta je dani '.s imela dvojno leto. Nabita že ura pred pričetkom je hala pokala po šivih, stekla so se fosila in težko se je dihalo Tudi tekmec je bil pravšnji za slavje. Travo se je začt 'Io po trojki sedem minut do konea. ko je ponovljena najvišja razlika enaindvajsetih tOČk razorožila goste iz neke druge, bolj slavne hale.
Zdaj pa k naslovu: aha držim v količku očesa. Prvega, Miljo. Zdi se mi kot pred štiridesetimi leti. ko je osmošolcem sporočal, da se jeseni začno treningi in da bi nas rad videl pod koši. Velikokrat sva S6 kasneje srcčavala, poklepetala, vedno pa ga je skrbela hala Dograjeval jO v sanjah vseskozi in že zdavnaj bi jo morali preimenovati po njem. Sini jeva hala. Našel me je v Lescah, ko sem ga najmanj pričakoval, a sem ga hi! vsakič iskreno vesel, saj je nosil načrte. Danes setli ali meni, na starem mestu, nedaleč izza domače klopi in ne kaže pretiranega veselja ah zgodovinski zmagi. V »vipu« postreže s peneaini in prišepne: »Jutri bp pravi dan za južno perutnieko«. Pred tremi leti smo tuhtali pni predsedniku, kako ho hala izpolnila pogoje po preboju v jadransko ligo. Medtem se sedežni kvoritm Spet dviga. No, z dvojno krono je upanje na južno perutničko ki bo dodala še šeststo sedežev, večje »Takoj ho treba v akcija«, pravi. In mu verjamem.
Drugi Je l.udivoj (iorjan. Ladi.
('ipravje iepred tekmo bil prepričan v zmago in je vsakomur /lomijo/ taksen vtis. ga je lista trojka razbremenila, saj sla se s
predsednikom pomenljivo spogledala. Sezono za sezono je bil na k/o/ii. sedaj je nekaj let direktor Simpatičen obraz, iz katerega gre do modre izjave, so ga v zadnjem
času naredile za prepoznavnega.
Ob treznosti in delavnosti, ki jo je nekdanji minister Uroš hitro prepoznal, je alfa in ornega kluba. To mu priznavajo vsi. Ladi je bil preti »plato« v Mengšu zaprisežen judiiisl. bral Mičo ga je premetaval,lama, kasneje /m je kol graditelj igre naše klape vedno litino stal na tleh Še setla/ se mu jutlo pozna, možu, ki je izvlekel maksimum iz sebe in se optimalno vklopil v sredino. Nisva se uspela rokovali, čestitka Paje samoumevna, liravo Ladi Bravo Mitja! Sampiona!
Janez Urbane, Begunje na Gorenjskem
Čestitamo
Podeljeni spominski znaki za Slovenijo
Pred osamosvojitveno vojno za Slovenijo je Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije izdalo odredbo o vpoklicu rezervnega sestava policije za opravljanje del in nalog skupaj z aktivnim sestavom.
Tudi Policijska postaja Domžale ni bila izjema. Vpoklic je zajel rezerviste ožjega in širšega domžalskega območja, njihova najpomembnejša naloga paje bila varovanje objektov ter opravljanje nalog na barikadah v Mengšu, Trzinu in Dragomlju. Veliko število sirom Slovenije pa jih je sodelovalo neposredno v bojih za Slovenijo, zato gre prav vsem zahvala. Ministrstvo za notranje zadeve in Policijska uprava Ljubljana sta pooblastila posamezne policijske uprave, da takratnim udeležencem rezervnega sestava, pripadniki aktivnega sestava so jih že prejeli, podelijo spominske znake za Slovenijo.
V prostorih Domžalskega doma je bila tako pred kratkim slovesnost, na kateri je zbrane pozdravil Božidar Fekonja, komandir Policijske
postaje Domžale, v nadaljevanju pa tudi njegov pomočnik Franc Kozinc. Udeleženci pa so prisluhnili tudi besedam predsednika Policijsko veteranskega združenja Sever Ljubljana Emerika Peterke, kateri je izrazil iskreno priznanje vsem udeležencem za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, čestitkam vsem prejemnikom pa se je pridružil tudi Maks Karba, predsednik domžalskega odbora PVZ Sever. Med dobitniki spominskih znakov za Slovenijo, ki jih je podeljeval komandir Policijske postaje Domžale, sta bila tudi Herman Breznik in njegova soproga Marija, ki sta med osamosvojitveno vojno hranila zajetno količino streliva in orožja.
Po slovesnosti so udeleženci na prijetnem druženju obudili spomine na čas pred 16 leti, pogovor pa je tekel tudi o aktualnih dogodkih ter vsakdanjem življenju. Vsem dobitnikom spominskih znakov za Slovenijo iskrene čestitke.
Tone Habjanlč
Gasilsko tekmovanje za pokal Domžal
V soboto, 9. junija, smo člani PGD Domžale - mesto v Športnem parku v Domžalah organizirali že 13. gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal. Udeležba je bila mednarodna, saj sta tekmovali tudi ženska in moška desetina iz DVD Koprivnica.
Skupaj je tekmovalo kar 57 desetin, od tega 44 moških. V moški konkurenci je zmagala desetina PGD Dob 4, pri ženskah pa so slavile Članice PGD Žažar. Nazadnje so tekmovalci dočakali tudi zaslužene medalje in pokale, oba prehodna pokala pa je zmagovalnima desetinama svečano podelil župan Občine Domžale, g. Toni Dragar. Po končani slovesnosti smo se v prijetnem večeru sproščeno pogovarjali, zabavali in tako negovali prijateljske odnose med gasilskimi društvi. Posebna zahvala pa gre tudi vsem našim donatoriem: OBMOČNI OBRTNI ZBORNICI DOMŽALE, KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, PRODNIKU d.o.o., OBČINI DOMŽALE, in GASILSKI ZVEZI DOMŽALE, katerim se vsi člani in članice najlepše zahvaljujemo za njihovo pomoč pri izvedbi našega tekmovanja.
Nazadnje pa gre še posebna zahvala in pohvala vsem članom l'( il) Dom-
žale - mesto, ki so vložili veliko truda, prostega časa in dobre volje za odlično organizacijo gasilskega tekmovanja ter dobro postrežbo osvežilne pijače. Do naslednjega tekmovanja pa naj vas spremlja gasilski pozdrav »NA POMOČ«.
Sonja Pavllšlč
Iz KS Venclja Perka Domžale
Za cvetoče domačije in vrtove
Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale je letos že tretjič organizirala brezplačno delitev sadik tako balkonskega kot vrtnega cvetja, saj so želeli, da bi bile domačije in vrtovi na območju krajevne skupnosti še lepši.
Akcija, katere korenine segajo v leto 2005, je tudi letos naletela na velik odziv. Njena pobudnica in organizatorka je vsa leta Alma Novljan, podpredsednica Krajevne skupnosti Venclja Perka. Rada se spominja njenih začetkov, predvsem pa prijetnega obojestranskega presenečenja ob velikem odzivu na akcijo že pred dvema letoma. Vseskozi je v akcijo vključena tudi Cvetličarna Ksenija, ki zagotavlja sadike, projekt pa sta podprla tako nekdanja županja Cveta Zalokar Oražem kot sedanji župan Toni Dragar.
Skupaj so v akciji razdelili več kot 2300 sadik, ki sedaj že veselo cvetijo v lončkih na okenskih policah in balkonih ali na lepo urejenih vrtovih. Pri delitvi sadik pa niso pozabili niti na starejše krajane in krajanke.
saj so jim jih odpeljali na domove ter jih tako še posebej razveselili. Za akcijo organizatorjem čestitamo, ostale pa vabimo, da se jim pridružite.
Drugo srečanje strojnih krožkov iz vse Slovenije v naši občini
Koristno s prijetnim
Naloga strojnih krožkov, ki uspešno delujejo tudi v občini Domžale, je organizacija in spodbujanje meilsoseilske pomoči med kmetijami s storitvami kmetijske tehnike in delovno silo. Tako prispevajo k znižanju stroškov kmetijske proizvodnje ter izboljšanju socialno ekonomskega stanja posameznih kmetij, pomembno poslanstvo pa opravljajo tudi na področju informiranja o novih tehnologijah, novih strojih in varnem delu z njimi ter druženju in izmenjavi izkušenj.
V nedeljo, 17. junija 2007, so se strojni krožki iz vse Slovenije zbrali v občini Domžale, v Zgornjih Jaršah, njihov gostitelj pa je bilo Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Domžale, ki ga vodi Emil Rems. Pred dvema letoma je namreč Strojni krožek Domžale na tekmovanju v Savinjski dolini osvojil prvo mesto ter tako dobil možnost organizacije celodnevnega srečanja v naši občini.
Demo
Dopoldanski strokovni del srečanja je bil namenjen DEMO - predstavitvi strojev za nakladanje tovora. Zbrani tekmovalci kot številni drugi obiskovalci so si z zanimanjem ogledali nakladalnike različnih proizvajalcev ter primerjali tehnologije. Traktorski, teleskopski, dvoriščni ter drugi nakladalniki so bili deležni velikega občudovanja in marsikdo je razmišljal o njihovi uporabi na domači kmetiji.
pa tudi o pomoči sodobne tehnologije pri pretovarjanju tovora na kmetijah, kije zaradi vse manj delovne sile vse bolj aktualna.
Družabni del
Opoldanski del je bil namenjen igram strojnih krožkov, ki so bile povezane s kmetijskim delom ter lokalnimi značilnostmi. 14 ekip iz vse Slovenije ter ekipa iz Brčkega se je pomerilo v zabijanju žebljev, v pobiranju krompirja, pobiranjem limone iz vode ter vodenju traktorskih gum, pri čemer so morali pokazati tudi »lakoto in žejo«, saj je bilo treba ob tem pojesti pol klobase ter spiti pivo. Domžalska ekipa, ki sojo sestavljali: Andrej Kocjančič, Franci Ložar, Domen Orehek, Miha Rems in Marko Zalaznik, je pokazala veliko znanja in spretnosti ter je le malo zaostala za zmagovalci, Strojnim krožkom Sav-
Ije - Dol. Nagrajeni so bili vsi, najboljši so prejeli priznanja, pokale ter praktične nagrade ter čestitke podžupana Občine Domžale, Vinka Juharta, predsednika Strojnega krožka Domžale, Emila Remsa, Jožeta Benca, direktorja Kmetijskega zavoda Ljubljana, Staneta Štebeta, predsednika Zveze strojnih krožkov Slovenije, in predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so nagovorili zbrane obiskovalce ter jim zaželeli prijetno popoldne v občini Domžale Organizatorji so deset najmočnejših obiskovalcev povabili tudi k poskusu premakniti štiri-tonski traktor, kar je uspelo le Vinku Urbaniji. Drugo srečanje strojnih krožkov, katerega pokrovitelj je bila Občina Domžale in je bilo medijsko zelo dobro pokrito, je povsem uspelo. Člani Strojnega krožita Domžale so bili prijazni gostitelji, ki so v organizacijo vložili veliko prostovoljnega dela, pa tudi želje, da se več sto gostov in drugih v Zgornjih Jaršah dobro počuti. To jim je povsem uspelo, saj so številni obiskovalci zadovoljni odhajali s prireditve.
STEKLARSTVO MM HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU m rVC okno in vrata
- izdelavo termopan steklo
- brušenje stekla in ogledal
- izdelavo izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fu«je - vitraft
- ookvirjanje slik
Društvo izgnancev Domžale
Na proslavi v Brestanici
V organizaciji Društva izgnancev Domžale sta na osrednjo prireditev ob 7. juniju - dnevu slovenskih izgnancev, v Brestanico odpeljala dva avtobusa nekdanjih žrtev vojne ter njihovih
svojcev.
Prostor pred nekdanjimi hlevi in konjušnicami, največjem zbirnem taboriščem za izgon Slovencev v letih 1941 - 1945, je bil mnogo premajhen za številne obiskovalce, ki so prišli iz vse Slovenije Prisotni so prisluhnili Ivici Žnidaršič, predsednici Društva izgnancev Slovenije in Karlu Erjavcu, ministru za obrambo, ki sta govorila o žrtvovanju in številnih preizkušnjah v času druge svetovne vojne, pa tudi o sedanjosti ter prizadevanjih, da se po več kot šestih desetletjih končno uresničijo pravice žrtvam druge svetovne vojne. Sledil je bogat kulturni program, po njem pa prijetno srečanje nekdanjih taboriščnikov, ki so vedno znova ugotavljali, da prijateljstvo nikoli
ne mine. Večina je obiskala Muzej novejše zgodovine Slovenije v gradu Rajhenburg ter se največ zaustavljala ob porumenelih fotografijah, ki so govorile o izgnancih iz Zlatega polja, Korena in Moravske doline ter o prvih talcih, ki so bili ustreljeni v Krtini. Ogledali smo si tudi prenov-
ljene hleve in konjušnice, za katerih obnovo so prispevali tudi člani in članice društva. Pot nas je nato vodila do Kumrovca, kjer smo posebno skrb namenili ogledu etnološke vasi. Z obiskom proslave v Brestanici je zaključen prvi del programa Društva izgnancev Domžale za letošnje leto, sledijo počitnice, v katerih vsem svojim članom in članicam želimo veliko prijetnih sončnih dni ter jih vabimo, da se nam pridružijo jeseni, ko gremo na Vršič in v dolino Trente.
D. I.
441155
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Turistično rekreativno društvo Turnše
v
Češe ni k
Skoraj vsaka bilka je zdravilna rastlina....
Učna delavnica z Zlatkom Zakladkom
»Vreme nagaja te dni. napoved nobena več ne drži...«, je bilo napisano na vabilu SRD kontin - Sveta Trojica za učno delavnico o zdravilnih zeliščih z znanim IV voditeljem mladinske oddaje ZLATKO ZA-KLADKO.
Zlatko Zaje nas je obiskal v četrtek. 14. junija popoldne, ob 17 uri. Dobili smo se pri Cajževih. nato pa smo skupaj odkorakali preko travnikov. Zlatko nam je povedal veliko stvari, ki so nas zanimale. Na splošno velja pravilo, da nabirajmo korenine in korenike le jeseni ali zgodaj spomladi, celo rastlino tedaj, ko začne cveteti, cvete, ko se začno odpirati, liste pa, ko so najlepše razviti. Rastlin ne nabirajmo ob sončni pripeki ali ko so te še mokre od dežja ali rose. ampak počakajmo, da se rosa ali deževnica posuši. Najbolj primerne za nabiranje so dopoldanske ure, ko še ni sončne pripeke, ali pa popoldne, ko sonce že izgublja svojo moč. Vedno nabirajmo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo. Nikoli jih ne nabirajmo brez reda in nikoli jih ne mešajmo med sabo. Nabirajmo vsako rastlino posebej in vsako rastlino posebej doma tudi posušimo.
Če nabiramo več različnih rastlinskih delov, jih ločujmo sproti - korenine npr. dajajmo v posebno posodo, da ostalih delov rastline ne zamažemo s prstjo. Nabranih zelišč ne tlačimo, ker se zmečkajo in če so stlačena, se rade vnamejo, segrejejo in pokvarijo. Ko pridemo domov, nabrana zelišča takoj preberemo, očistimo in damo sušit. Ne nabirajmo rastlin, ki so že redke ali pa celo zaščitene. Vedno imejmo pred očmi, da s pretiranim nabiranjem uničujemo naše rastlinstvo. Med zaščitenimi rastlinami, ki rastejo pri nas, so tudi sledeče: rumeni svišč ali enci-jan, kranjski jeglič, lepi jeglič ali av-rikelj. cesarski silj ali cesarski koren, okroglolistna rosika, jesenček, rjasti steč, bodika ali božji les... Zlatko nam je pokazal veliko zdravilnih zelišč, povedal je, za kaj se posamezna zelišča uporabljajo in kako se pripravijo. Povedal je tudi nekaj vraž in čarovnij, povezanih z rastlinami in letnimi časi, ko jih nabiramo. Na koncu smo si skuhali velik lonec osvežilnega in zdravilnega čaja. Res je bilo zanimivo raziskovati z Zlatkom.
Marija Ravnikar
if i i-Mi
Izlet ŠD Preserje na Zasavsko sveto goro.
Na Dobrči in Zasavski sveti gori
V prvi polovici leta smo pod okriljem Preserje izvedli dva enodnevna izleta. Prvi izlet je bil konec aprila na Dobrčo. Nizek vrh s sijajnim razgledom na Julijske Alpe s Triglavom in na Savsko dolino vse do Bohinjskega jezera. Na vrhu je v kotanjah še vedno ležal sneg, ki je bil v veselje predvsem mlajšim, ker je izlet nezahteven, so se izletu pridružile družine z manjšimi otroki.
Prvo nedeljo v juniju nas je pot vodila na Zasavsko sveto goro. Namenili smo se, dajo osvojimo peš, zato smo naše jeklene konjičke parkirali pri gostišču Vidergar v Moravčah. Kilometer po asfaltirani poti in nato skozi gozd nas je peljala lagodna
pot. Izlet je idealen za vroče poletne dni, ko nas pred pripeko varujejo krošnje dreves. Ker je vrh dostopen tudi po asfaltirani cesti, je na cilju mnogo več kot pohodnikov tistih, ki se do vrha raje pripeljejo. Pa nič zato. Znamenita cerkev, ki skupaj z obzidjem oblikuje značilno podobo, je vsekakor vredna ogleda. Športno društvo Preserje pokriva različne športne aktivnosti. Družabni dogodki se prepletajo z rednimi športnimi aktivnostmi in popestrijo naša srečanja. Zato večkrat zamenjamo telovadne prostore za aktivnosti na prostem. Idej za izlete je še mnogo, da bi nam le vreme bilo naklonjeno.
Barbara Peterlln
Turistično društvo Radomlje
Presenečenje za Dan Zemlje
Zemljo imamo eno in to moramo čuvati. Vsi. O tem je bilo že zelo veliko napisanega, pa še vedno premalo. Turistično društvo Radomlje je letos, ob svetovnem dnevu zemlje, presenetilo svoje krajane. Nasproti trgovine so postavili dve stojnici, ki so si ju sposodili v Arboretumu. Podarjali so semena rož, sirkove in brezove metle, ponudili pa tudi domač kruh iz pirine moke iz Kraljevega mlina in domačo salamo iz kmečkega turizma Pr'Soud. Stojnici je obiskal tudi predsednik KS, Metod Marčun, in pohvalil zamisel in delo Turističnega društva. Zanimanje za metle je celo preseglo pričakovanja. Ideja je vredna ponovitve!
Sicer pa je TD Radomlje tudi letošnjo pomlad izvedlo zelo uspešno čistilno akcijo. Čistili so nabrežino Kamniške Bistrice od železniškega mosta pri Papirnici Količevo do
mosta na Homec. Nabrali so za cel kontejner smeti, tudi eno kolo in eno samokolnico! Akcijei so se udeležili v glavnem mladi. Predvsem so se izkazali taborniki: Rod mlinskih kamnov Radomlje, ki jih je potrebno še posebej pohvaliti. Se odgovor na pisma bralcev. V aprilski, 5. številki Slamnika je nekdo s kratico VR predlagal, da bi Arboretum in Občina Domžale postavila visoko živo mejo, ki bi zakrila pogled na kmetijo ob cesti. Pisatelj članka očitno ne ve, da je bilo to že storjeno! Leta 2001 je, na pobudo TD Radomlje, Arboretum Volčji Potok poklonil in posadil 12 smrek, da bi se zakril ta pogled. Žal je lastnica vozila gnoj tik ob mlada drevesa, da so drug za drugim obupala. Lastnice izgled ne moti, ji je popolnoma vseeno, ne upošteva želja okolice in tu se možnosti TD; občine in Arboretuma nehajo.
Zlatka Levstek
Ta čudežna noč - drugič
Na prireditvenem prostoru Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik je vedno kaj novega. Tako so prizadevni člani in članice društva, ki jih od zadnjega občnega zbora vodi novi predsednik Armando Reja, postavili kozolec - toplar, novo je plesišče, predvsem pa je vedno nov zagon številnih društvenih delavcev, da nadaljujejo s pestrimi dejavnostmi društva
Tako so letos 16. junija že drugič uspešno organizirali in izvedli TO ČUDEŽNO NOČ, s katero so se poklonili kresni noči. Prvi del je bil namenjen otrokom in številna udeležba je pokazala, da si najmlajši in njihovi starši ter stari starši tovrstnih prireditev zelo želijo. Potem ko so se lahko brezplačno naskakali na trampolinu in ob pomoči prijaznih mentoric z barvami okrasili kozarce ali izdelali čarovnice na pravih metlah, jih je obiskala stara mama s pravljično igrico, katere pomemben del je bil nagajivi tigrček. Vedno dobrodošel klovn Žare jih je tudi tokrat povabil k sodelovanju in prav vsi so želeli biti zraven pri njegovih norčijah, še posebej so se razveselili bonbončkov in bili kar malo žalostni, ker je bilo programa, ki so ga
sprejemali z odprtimi očmi in usti, za najmlajše proti večeru konec. Tedaj so bili na vrsti odrasli, ki so dodobra napolnili velik in lepo urejen zabaviščni prostor, na katerem so to čudežno noč glavno vlogo igrali glasbena skupina Victory in neuničljiva Nuša Derenda, ki so zbrane zabavali do zgodnjih jutranjih ur. K prijetnemu razpoloženju je prispeval čudovit taborni ogenj, kjer so toploto iskali malo bolj »zmrznjeni«, kulturni del noči je dobro opravila s svojimi plesi Folklorna skupina Vidovo, obiskovalce pa so najbolj navdušile prav čarovnice, ki so ob pomoči Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale preletele zabaviščni prostor in prepričale vse, ki doslej niso verjeli, da tudi v današnjih časih čarovnice letijo, saj jih sedaj ne boste našli le na Slivnici, temveč tudi na tem koncu. Manjkal ni niti piro artist Sebastjan s svojo ognjeno predstavo, predvsem pa ni manjkalo razigranega občinstva, med katerimi je prevladovala mlajša generacija, ki se je veselo vrtela na prepolnem plesišču ter dokazala, da se zna imenitno zabavati. Ob polnoči je nebo razsvetlil ognjemet, posebni
presenečenji pa so glasbeniki in vsi obiskovalci pripravili tudi dvema, ki sta prav v čudežni noči praznovala rojstna dneva. Organizatorji so poskrbeli prav za vse, saj so pekli celo palačinke, njihov trud, da hitro in kvalitetno ter prijazno postrežejo prav vse, pa je bil viden na vsakem koraku.
Za nami je torej še ena prijetna čudežna noč, ki je dokazala, da je res
čudežna, pa ne le zaradi pestrega programa, temveč zaradi resnično dobre organizacije, za katero je potrebno Turistično rekreativnemu društvu Turnše Češenik ter vsem njihovim sodelavcem in sponzorjem samo čestitati.
Turistično rekreativno društvo Turnše Češenik se za pomoč zahvaljuje vsem sponzorjem in pokroviteljem.
V.
Redno ali honorarno zaposlimo:
- natakarja (m/ž)
- pomočnika v kuhinji (m/ž)
Prošnje pošljite na naslov: Gostilna Repnik, Vrhpolje pri Kamniku 1K6, 1240 Kamnik ali nas pokličite na telefon 01 839 12 93 ali gsm 051 300 357.
Smo gostilna z dolgoletno tradicijo. V naš kolektiv vabimo vse, kijih veseli delo z ljudmi, so odprti, komunikativni, prijazni in dinamični.
TD Radomlje
Osvojili smo Koroško
Člani in prijatelji Turističnega društva Radomlje smo se v soboto, 16. junija, odpeljali iz precej oblačnih Radomelj. Na drugi strani trojanskega tunela nas je pozdravilo sonce in nebo brez oblačka. Obetavno. Tokrat je TD pripravilo dokaj ambiciozen načrt, spoznati Koroško in njene kulturno-zgodovin-ske znamenitosti, kulinariko in splavarjenje na Dravi.
Med vožnjo po razgibani pokrajini nas je predsednik društva Igor Kuzmič seznanil z zgodovinskimi dogodki na ozemlju sedanje Koroške, o gospodarskem in industrijskem napredku, o gostoljubnem prebivalstvu in o razvoju turizma. V vasi Legen smo si ogledali poznoromansko cerkev sv. Jurija iz 13. stoletja. Cerkev je edinstveni arheološki spomenik, saj pod steklenim dnom razkriva zgodnjesrednjeveške ostanke iz 9. stoletja, a je polna pozitivne energije in se v njej celo poročajo. Oglede smo nadaljevali v Slovenj Gradcu, kjer nas je predstavnica TlC-a popeljala skozi center mesta, ki je od lani mesto glasnik miru. Postali smo pred galerijo, kjer se vedno kaj dogaja, si ogledali staro gotsko, dobro ohranjeno cerkev s freskami iz 16. stoletja, cerkve sv Elizabete pa ne, saj so se v njej vrstili krsti in poroke. Znameniti Sokličev muzej nam je, s priporočilom, naj sejemo dobroto, ker dobrota vedno tudi obrodi dobroto, kratko predstavil sam slovenjegraški župnik. Muzej hrani mnogo slik znanih slovenskih slikarjev, od Jakca, Tisnikarja, Spacala do mnogih starej-
ših mojstrov slikanja, pa tudi drugo zapuščino velikega dobrotnika Jakoba Sokliča. Vredno ogleda! Polni vtisov smo si oddahnili v gostišču Murko, kjer smo se tudi podprli s kosilom. Pot nas je pripeljala do Koroške pivovarne Relax. Ogledali smo si varjenje piva po češkem receptu. Kljub večkratnemu poizkušanju se nismo mogli odločiti, ali je boljše temno ali svetlo, zato smo ga nekateri vzeli nekaj s seboj. Višek celodnevnega izleta pa je bilo prav gotovo splavarjenje. V splavarskem pristanu v občini Muta na Gortini so nas pričakali nasmejani in razigrani flosarji s harmoniko. Najprej so nam postregli ržen kruh in sol, pa šilce žganja, da premagamo strah pred vodo. A Drava je mirna
in počasi tekoča, tako da smo brezskrbno pluli s tokom v smeri proti Mariboru. Flosarji so se predstavili s pesmijo, najstarejši flosar Miha je na zanimiv in humorja poln način opisal življenje in delo splavarjev nekoč v Dravski dolini. Še več o dobrih starih časih nam je razložil tlosarski župnik, ki je krstil dva novopečena splavarja in očistil njuni grehov polni duši. Muzikantje so igrali in peli, flosarske frajle pa so nam postregle s flosarskim golažem, z grum-pi zabeljeno polento in rženim kruhom. Proti toku je splavu pomagal motor, nam pa je ob tlosarski kavici plovba kar prehitro minila. Po-ropotali smo še s kuhalnicami po mizah, zapeli »Oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo!«, kupili fotografijo za spomin in se poslovili od uigrane llosarske posadke.
Ob Paki in Mislinji smo se preko Velenja zadovoljni vrnili v naše Radomlje.
Zlatka Levstek
2. junija 2007 v Mariboru
Osmo srečanje vojnih invalidov Slovenije
Društvo vojnih invalidov Slovenije in Društvo vojnih invalidov Domžale sta v soboto, 2. junija 2007, organizirala srečanje vojnih invalidov, družinskih upravičencev in njihovih svojcev, v prireditveni dvorani na Snežnem stadionu Športnega centra Pohorje. Srečanja se vsako leto udeležijo z enim avtobusom tudi člani DVI Domžale, letos kar 36 članov iz vseh šestih novo nastalih občin.
S tem srečanjem smo obeležili: 65. letnico ustanovitve partizanskih vojaških bolnišnic, 60. obletnico priključitve Primorske in 15. obletnico priznanja Slovenije kot samostojne države.
Začetek srečanja ob 11. uri s HIMNO - moškega pevskega zbora KUD Tonček Breznar iz Korene, ki prepeva že cca 50 let, je pozdravil voditelj Jože Grobler. Sledila je dobrodošlica
in pozdrav predsednika DVI Maribor - tov. Vasja Cimermana. Predsednik ZDVIS Ivan 1'ivk je pozdravil vse prisotne goste, ki so se srečanja udeležili v velikem številu, cca 800 iz vseh DVI Slovenije. ZDVIS Slovenije je neodvisna, pridobitna, reprezentativna invalidska organizacija. Vanjo je vključenih petnajst društev VI iz Slovenije. Med tem ko je glavna naloga društev skrb na lokalni ravni, zveza izvaja posebne socialne programe na državni ravni ter skrbi za finančno in pravno plat njihovega delovanja. Statistično dokazano je že preko 5000 članov. Glavna naloga društev je skrb za svoje člane, spremljanje, sprejemanje in izvajanje invalidske zakonodaje, obveščanje članov in trud, da se o invalidih ne bi odločalo brez invalidov. Društva vojnih invalidov v Sloveniji skrbijo za 2.051 vojaških vojnih invvalidov iz NOV,
105 vojaških vojnih inv. iz osamosvojitvene vojne. 1.197 vojaških mirnodobnih inv. in 2.074 družinskih upravičencev. Povprečna starost članov društev VI je 75,2 let, zato se invalidnosti pridružujejo tudi starostne bolezni, ki zdravstveno stanje poslabšajo,, je končal svoj 10 minutni govor predsednik 1'IVK.
Deležen je bil burnega aplavza prisotnih v dvorani.
Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali Moški pevski zbor KIJI) Tonček Brezner, učenci OŠ Franceta Prešerna, komorni pevski /bor. recitacije, harmonikar Anion Špcs in sopranistka Metka Kuraj. Po Kulturnem programu je sledilo skupno obilno kosilo, ki je trajalo od 12.05 do 12.55 ure. Po kosilu je igral ansambel IINIOR, tudi za ples in druženje z okvirnim zaključkom srečanja ob 16. uri.
V DVI Domžale skrbno spremljamo programe, jih Sproti izboljšujemo in dopolnjujemo. Želimo, da bi člani društva čim bolj kvalitetno živeli in enakopravno sodelovali v oblikovanju svojega osebnega življenja in življenja v družbi, je ob zaključku izrazil željo predsednik Društva Jože Brodar, ki je bil tudi naš vodič.
Naše potovanje nazaj je bilo kljub slabemu vremenu zadovoljivo. V imenu vseh udeležencev iz DVI Domžale se zahvaljujem organizatorjem in šoferju podjetja KAM-BUS Kamnik za varno vožnjo. Naj vas spomnimo še na uradne ure našega društva. Za vas smo na voljo v pisarni na Ljubljanski c. 36 v Domžalah, vsak četrtek od 9. do 11. ure, oglasite se osebno ali pokličite na telefon v času uradnih ur 01 / 724-13-29 ali na mobitel 051 312 393, predsednik Jože Brodar ali 040 323 342 Janežič Kristina, tajnica DVI Domžale.
Jože Novak
stran T
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Nova streha nad grajskim vodnjakom
V soboto, 9. junija 2007, je Športno rekreativno društvo Konhn - Sv. Trojica organiziralo zelo zanimivo akcijo. Očistili in obnovili so znameniti stari grajski vodnjak in nad njim naredili streho. Vodnjak je bil včasih lastnina Kopriv-nika ali Tovorovega gradu (Ra-bcnsbcrg). Ta grad na konlinu pri Sveti Trojici sodi med najstarejše gradove pri nas.
Valvasor piše, daje bil tedaj - v drugi polovici 17. stoletja, že 200 ali 300 let v razvalinah in da se je imenoval Koprivnik. Kako je svoje ime dobil, ni tako pomembno, kot to, da se tako imenuje še danes. V Valvasorjevem času je ozemlje z razvalinami Koprivnika pripadalo ženskemu samostanu v Mekinjah, pri tem je ostalo do 1782 leta, ko so samostan razpustili. O pravilnosti Valvasorjeve lokacije koprivniškega gradu skoraj ne moremo dvomiti. Le ta se ujema s franciscejskim katastrom iz leta 1826, kjer je pri ruševinah starega gradu zapisano ledinsko ime Rabensberg. To je morala biti močna srednjeveška trdnjava, ki je kljubovala viharjem in času, da se nam je v temeljih ohranila do danes.
V 19. stoletju so ruševine pripadale Tovorovi domačiji in so po njej dobi-
le ime Tovorov grad. Iz trdnjave nad strmo rebrjo so po tradiciji nekdaj vodile v dolino kamnite stopnice, ki so jih menda porabili pri zidanju cerkve in zvonika v Vinjah. Skopi pisani viri nam nič ne povedo, kdaj in zakaj je ta srednjeveška trdnjava propadla, žive so pa med ljudstvom različne pripovedke o gradu, o rav-barskih vitezih, ki so v njem živeli, napadali potnike v okolici in na Savi, o zakladih, ki so zakopani v razvalinah,... Zraven teh razvalin pa stoji grajski vodnjak, ki ima premer cca 1,5 m in je ravno toliko tudi globok. Člani društva so morali najprej odstraniti listje, blato in mulj, da so prišli do nepropustnega ilovnatega dna. Vodnjak je zgrajen iz skal, iz katerih neprestano solzi in pronica voda, ki zaradi nepropustnega dna ostane v vodnjaku. Nad očiščenim vodnjakom so nato postavili še streho, ki jo bodo pokriii z zelo staro kritino, imenovano »škalca«. Po končani akciji jih je doma čakal golaž, ki ga je skuhala in pripravila v velikem kotlu »glavna kuharica« Irena Bratovž.
Marija Ravnikar
Se vedno Prvi na vasi
Nasvidenje jeseni
Ob uspešnem zaključku druge sezone oddaj Prvi na vasi se je ekipa oddaje še enkrat zbrala in se poveselila na pikniku, ki so ga pripravili kar ob dvorani doma krajanov v Žejah pri sv. Trojici, kjer sicer snemajo oddaje.
Dobro podprli z dobrotami iz žara so se pomerili tudi v košarkarskih radostih, pri čemer se je najhujši boj bil med ekipo Max benda in ekipo snemalcev, ki ji je poveljeval režiser Darko. Bitka se je končala
brez zmagovalca z zvitim gležnjem enega od snemalcev. Proti večeru je zbrane dež pregnal v dvorano, kjer so se še naprej zabavali dolgo v noč. Razigrane Štupike so se smejale Lujzkovim in Tičkovim šalam, vsi skupaj pa so pogrešali voditeljico Klavdijo, ki je bila žal odsotna zaradi službenih obveznosti. Vsem bralcem prijetno poletje in nasvidenje jeseni. i)a pa boste lažje dočakali naslednje oddaje, si zavrtite katero od prijetnih melodij Max banda.
Slavni domžalski blagovnici Vele v spomin in slovo
»Spoštovani, prišel je čas, ko se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo za vedno izgubili naš Napredek-Vele. Vzeli so nam tisto, kar smo imeli zelo radi...že nekaj časa je minilo od trenutka, ko sem zadnji dan delal z vami, z nekaterimi sem delil vse slabo in dobro skoraj 35 let...vsem bi se zahvalil za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj...«, s temi besedami je Franci Cerar, organizator velikega srečanja vseh bivših zaposlenih v blagovnici Vele, ki je bilo 2. junija v Spodnjem I listanju pri Moravčah, povabil 200 svojih nekdanjih sodelavk in sodelavcev, povabilu se jih je odzvalo več kot 100.
...je uvodna misel na Priznanju, ki ga je Franci podelil vsem zbranim. »Za dolgoletno uspešno delo v podjetju Napredek -Vele se ti v imenu vseh sodelavcev iskreno zahvaljujem. Spomini na vsa ta čudovita leta, mesece in dneve ter ure, ki smo jih skupaj preživeli, naj v naših srcih večno živijo. Vas sindikalist Franci Cerar«, se je vsem svojim dolgoletnim sodelavcem poklonil in zahvalil, ki je v družbi Napredek, kasneje Vele, na športnem oddelku, delal od svojega prvega dne kot vajenec, pa vse do upokojitve.
»35 let je dolga doba in v tem času so se med nami stkale trdne prijateljske vezi, v dobrih starih časih je kolektiv v blagovnici Vele štel približno 200 uslužbenk in uslužbencev, veliko in trdo smo delali, znali pa Smo se tudi zabavati, skratka, v svojem delu smo uživali, z veseljem smo vsak dan prihajali na delo v našo blagovnico Vele. To so bili časi, ko smo bili z dušo in telesom predani trgovskemu poklicu«, se svojih delovnih dni v blagovnici spominja Franci.
»Blagovnica Napredek oz. Vele je bila vrsto let ena izmed najbolj modernih nakupovalnih centrov daleč naokoli. To so bili časi, ko je bil zelo živahen tudi trgovski del v soseski SPB1, Domžale so takrat veljale za pravi nakupovalni raj, iz Ljubljane so ljudje množično hodili k nam, v naše mesto Domžale, po nakupih, ja, to so bili stari dobri časi...« pove Franci, ki je bil vrsto let vodja sindikata.
Franci Cerar pravi, da je bila za zelo uspešno trgovski družbo Napredek usodna združitev z družbama Kočna in Tabor. Pogodba o družitvi je bila podpisana poleti 1997, od tistega dne pa je družba Vele počasi, a vztrajno povzela navzdol, vse do trenutka, ko je trgovsko podjetje Tuj prevzelo že zelo obubožano, nekdaj sijočo zvezdo me'd trgovci, družbo Vele d.d.
Zgodovina trgovske družbe Vele d.d. je bleščeča, polna priznanj in nagrad, ki so jih prejeli; leta 1994 priznanje športnemu oddelku Blagovnice Domžale za 1. mesto v poroti potrošnikov, leta 1996 priznanje za ženskam prijazno družbo, leta 1997 srebrna plaketa občine Domžale ob 45-letnici delovanja, leta 2001 diploma za urejenost Blagovnice v Domžalah. Slednje priznanje je podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Blagovnica Vele Domžale je prejela priznanje za najbolj urejeno trgovsko blagovnico v obsežni akciji slovenskih trgovin. V obrazložitvi priznanja je omenjeno, da je imela družba kakovostno ponudbo in širok izbor, ki uspešno zadovoljuje potrebe tudi najzahtevnejših kupcev. S svojo razvojno strategijo zasleduje cilj prijetnega in udobnega nakupa, pri tem da se poslužuje
Pozorno preglejte obraze na sliki, drug za druge boste prepoznavali, kajti so to ljudje, ki so nas vrsto let prijazno postregli v blagovnici Vele Domžale
Napredek oz. Vele je v 50 letih svojega delovanja pomembno zaznamoval naš prostor na področju bivše domžalske občine. Veliko družin si je svoj kruh služilo prav v njihovih trgovinah, v marsikateri družini sta bila v družbi zaposlena oba, mož in žena. Še zlasti je bila Blagovnica Vele Domžale pomembno stičišče za vse občanke in občane, ploščad pred blagovnico je bila pomemben prireditveni center, kjer so se odvijali pravzaprav vsi pomembnejši dogodki v naši občini. Danes je zunanja podoba nekdanje lepotice v centru Domžal, zgrajene leta 1976, bolj klavrna, novi lastnik blagovnice Vele, trgovski gigant Tuš, nam že nekaj časa obljublja novo, veliko večje in obsežnejše trgovsko središče s kinodvorano, bovling centrom ipd. »Govori se, da do leta 2010 Tuš ne bo pričel z izgradnjo in ureditvijo novega nakupovalnega centra, kar kritično ocenjujemo tudi vsi nekdanji zaposleni, ki nam ni vseeno za nadaljnji ugled »naše« Blagovnice Vele«, pove Franci Cerar.
Slogan VELE - kjer je nakup prijeten dogodek, ostaja v naših, mislih le še bled spomin na stare čase, ko so tako družbo Vele kot tudi občino Domžale poznali vse povsod po podjetnosti in naprednosti.
Interes kapitala, ki se velikokrat ne ozira na zgodbe majhnega Človeka, je tudi tokrat pokazal svojo premoč, od približno 200 zaposlenih jih je v blagovnici sredi Domžal ostala le .še skromna pev . ca. nekateri so odšli že pred časom, drugi so odšli te dni. Drug na drugega ne bodo pozabili, trdno stkana prijateljstva bodo gojili še naprej, kajti, če drugače ne, se bodo srečevali vsako leto na tradicionalnem pikniku vseh zaposlenih v sedaj že bivši blagovnici Vele, vsaj tako obljublja Franci Cerar. »Težko bi z besedami opisal čustveni naboj, ki je vladal na našem prvem srečanju, solze so tekle v potokih, nekateri se niso videli že več kot leto dni. Ob našem slovesu sem jim obljubil, da se naslednje leto ponovno snidemo, vsi mi, ki smo skupaj preživeli ogromno lepih trenutkov v »naši blagovnici Vele«, pove za konec Franci Cerar, s solzami v očeh.
Skoraj povsod sem že hodil, skoraj povsod sem že bil toda v Napredku - Veleju najrajši sem bil...
Katarina Karlovsek
Večer so veselo preplesall, ob slovesu pa se je utrnilo veliko solz
premišljenih kombinacij klasičnih metod prodaje in sodobnih trendov v maloprodaji. S podelitvijo tega priznanja je bilo družbi Vele, posebej pa še zaposlenim v Blagovnici Vele, izkazano veliko priznanje.
Vlaganja, investicije, gradnja novih blagovnic in posodobitve objektov so sledile vse do leta 2002, ves čas poslovanja pa je družba Vele in predniki te družbe mogočno podpirala kulturne, športne in druge interesne dejavnosti. Podpora je bila namenjena vsem tistim, ki so v različnih krajih skrbeli
Zl družbeno Življenje. Družba je podpirala tudi razne dobrodelne akcije, akcije, ki so bile namenjene čiščenju okolja, planince ipd. S finančno in drugo pomočjo, ki jo je družba nudila organizacijam, sije ustvarila ugled in dobro ime. Prav zagotovo se še spominjate prireditev, ki jih je družba Vele organizirala za svoje kupce; najbolj odmevne so bile tradicionalne modne revije v Dvorani Komunalnega centra, za najmlajše pustna rajanja, obisk Miklavža in Božička, organiziran je bil Golf turnir Vele, ime Vele pa sta nosila tudi Šahovski klub in Atletski klub Domžale. 2. aprila 1952 je bilo v sodni register vpisano Trgovsko podjetje Potrošnik iz Domžal. Ob nastanku je imelo približno 50 zaposlenih in je opravljalo promet z živilskim in neživilskim blagom. Štiri leta kasneje se je Potrošnik preimenoval v Napredek. Začela se je njegova hitra rast, ki je svoj vrhunec dosegla v združitvi treh trgovskih družb - Kočna Kamnik, Tabor Grosuplje in Napredek Domžale.
Srednjeveški dnevi v Kamniku
Ekipa Radia HIT uspešno nastopala za Občino Domžale
sa razpoloženja
HELIOS
Colorjevi praškasti premazi se iz Medvod selijo v Presko
Že od leta 1997 potekajo v Kamniku srednjeveški dnevi, ki so jim letos dali novo vsebino, saj so se organizatorji odločili, da osrednjo vlogo namenijo Vrtomirju, junaku stare zgodbe iz srednjeveškega Kamnika, kamor je nekoč prišel Vrtomir reševat sestro in blodeči duh umorjenega očeta, za konec pa premagal scdcmglavcga zmaja, ki prebiva v Kamniški Bistrici, kar je tudi osrednji del tekmovanja.
Podobno kot Vrtomir v zgodovini, so se prijavljene ekipe, med katerimi je (Ibčirio Domžale zastopala ekipa Rfldia HIT med drugim pomerile v
številnih spretnostih, med katerimi je bilo tudi streljanje s katapulti, prepleteno z drugimi spretnostmi, med katerimi je bilo posebej razburljivo reševanje ene od deklet iz posamezne skupine.
Prijetna nedelja je bila kot nalašč za tekmovanje, ki ga je spremljalo navdušeno poslušalstvo, ki je navijalo za svoje, hkrati pa ne pozabilo zaploskati tudi nasprotniku, če si je ta zaslužil. Fkipa Radia HIT, ki so jo setavljali: Špela Močnik, Tomaž Čencelj, Eva Breznikar, Boštjan Mišic in Gašper Zaviršek, je bila imenitna, tako na pogled, kot pri tekmovanju, kjer so večino nalog opravili
zelo uspešno, žal pa je ekipa imela precej smole pri streljanju s katapultom, nekaj pripomb pa je bilo tudi na premajhno število točk, ki naj bi jih naši dobili v zvezi z okrasitvijo katapulta in izvirnosti ter kostumo-grafijo. Vse skupaj je prineslo četrto mesto in malce slabe volje, saj tudi posnete fotografije kažejo, da so se HIT-ovci na omenjenih področjih resnično potrudili.
Iskrene čestitke Radiu HIT za odločitev, da predstavlja Občino Domžale, pa seveda tudi za promocijo občine ter uspešen in prijeten nastop.
V.
Medvode, 12. junij 2007-V Colorju se je s prvim junijskim dnem pričela selitev programa praškastih premazov iz Medvod v novozgrajeni proizvodni obrat v Preski. Proizvodnja na novi lokaciji naj bi stekla že 18. junija. Nov obrat, v katerega se poleg proizvodnje
seli tudi vodstvo programa, razvoj in trženje, je velika pridobitev za podjetje in za celotno skupino Helios, katere član je Color.
Z gradnjo novega objekta v Preski, kije velik 3.200 m2, so pričeli pred novim letom. Investicija v novo
tovarno, ki je največja Colorjeva naložba v zadnjih 15-ih letih, znaša okoli 4,5 miljona evrov. Uradna otvoritev novega obrata je predvidena po dopustih, ko bo proizvodnja potekala že utečeno. Obstoječe prostore Colorja v Medvodah, kjer se še vedno nahajajo uprava podjetja, razvoj premazov, komerciala in skupne službe, bodo odprodali. Kot načrtujejo, bodo v naslednjih letih zaradi lažjega obvladovanja poslovnih procesov opravili preselitev celotnega poslovanja na enotno lokacijo v Presko. Praškasti premazi so najmlajši Colorjev proizvodni program. V Medvodah so jih začeli proizvajati leta 1999. So ekološko neoporečni in med najbolj rastočimi premazi po rasti prodaje. Samo lani seje njihova prodaja povečala za 25 odstotkov, kar je količinsko predstavljalo skoraj 2.500 ton. Skupina Helios je lani s prodajo praškastih premazov ustvarila približno štiri odstotke prihodka. Skupina Helios je pomemben evropski in svetovni igralec v premazni industriji. Color, kot druga največja družba v tej skupini, bo s svojim delovanjem tudi v bodoče njen aktivni spremljevalec. Ob obstoječem potencialu bomo podjetje postopoma posodabljali v tehnološkem, prodajnem in kadrovskem vidiku ter izkoristiti njegove prostorske in logistične prednosti.
Matjaž Ledlnek
IZPOSOJA IN PRODAJA
Lestvena dvigala BČCKER
- za krovska dela
- za gradbeništvo
- za selitve pohištva
Dvižne košare
OMME
dela na višini
do 29 m
<f*B>
MHM d.o.o., Domžale     ■ a
Tel.: 01/7312-1J2. GSM: 041/S68-52S      „.., -"
www.mhm.si
Koncu šolskega leta na rob
Pred nekaj meseci je domžalska srednja šola že drugič doživela vseslovensko medijsko pozornost, ko so je menda »zgodilo« posilstvo, o čemer je bilo mnogo zapisanega in povedanega. Šolske hodnike so spet oblegali novinarji, ki so kot mrhovinarji brskali za pikantnimi podrobnostmi, ki bi jih potem na čim bolj avtentičen način pokazali svojim bralcem oziroma gledalcem ter s tem povečali gledanost svoje televizije ali branost svojega časopisa. Še dobro, da je ravnatelj ohranil mirno kri in zdravo pamet ter ukrepal tako. kot od njega zahteva zakon ter javnost seznanil z dogodkom šele potem, ko sta oba »protagonista« že zapustila šolo in so strokovne službe in policija opravili svoje delo Tako je mladim ljudem, ki so bili vpleteni v dogajanje, prihranil javno seciranje. na šoli pa zagotovil kolikor je mogoče normalno delo - kljub obleganju medijev pod geslom: javnost ima pravico vedeti! Na ravnatelja je takrat letelo mnogo neprijetnih novinarskih vprašanj, med njimi tudi to. ali bo ponudil svoj odstop (zaradi malomarnosti ali posredne odgovornosti). Šolsko leto je sedaj pri kraju, počitnice so se pričele in dogodek je zdrsnil v pozabo. Prav pred koncem šolskega leta pa smo s tesnobo in grozo prebrali časopisno vest. da se je na šolskem izletu pri slapu Boka
na Tolminskem zgodila huda nesreča, ko je učenec tretjega letnika nesrečno zdrsnil z nezavarovanega razgledišča in se smrtno ponesrečil. Članek je navajal tudi podatek, da so bili na tem izletu učenci tretjega letnika Škofijske gimnazije v Ljubljani. Prav nobenega, niti najmanjšega namiga pa ni bilo, češ. ali bo direktor gimnazije zaradi posredne odgovornosti (da ne celo malomarnosti?) ponudil svoj odstop. Res je, da dogodka nista primerljiva, čeprav imata nekaj skupnih točk. V obeh primerih je šlo za gimnazijce, v obeh primerih za približno enako stare mladostnike, v obeh primerih za prekoračitev meja. V prvem primeru moralnih in vedenjskih, v drugem upoštevanja varnosti in navodil. Težko sije namreč zamisliti, da na takem šolskem izletu ne bi bilo poleg učitelja ali profesorja, kije moral učence opozoriti na nevarnost, čeprav je gotovo res. da nesreča ne počiva, da se ta lahko zgodi vsakomur. Pa vendar se ponuja vprašanje: če bi se taka nesreča zgodila (samo hipotetično seveda) na izletu gimnazije Domžale, ali se ne bi novinarji z mastnimi naslovi spraševali: bo ravnatelj odstopil?!
Vse bolj se ponuja odgovor: kadar gre za elitne šole. se stvari obravnavajo drugače. Pa ne v korist otrok.
mm
Taborniško leto je naokoli
\ šolskem letu 2006/2(M)7 domžalski taborniki vsekakor nismo počivali. < lani so se redno dobivali s svojimi vodniki, vsak petek ob I oh na šestih osnovnih šolah v Domžalah in okolici (OŠ Domžale, OŠ Venclja Per-ka. OŠ Rodica, OŠ Ihan, OS Trzin, OS Dob). V letošnjem letu je na teh šolah delovalo Is* MČ (medvedki in čebelice, 6-11 let) in II GG (gozdov-niki in gozdovnice, 12-15 let) vodov, lako se je skoraj 300 tabornikov vsak petek naučilo nekaj novih taborniških veščin, se povezalo znotraj voda, se naučilo biti drug z drugim in dobilo nove prijatelje.
Vodilo jih je 35 vodnikov in pomočnikov, ki so svoje delo opravljali popolnoma prostovoljno. Tako za delo rodu, organizacijo akcij in vodenje otrok v rodu deluje več kot 60 članov, starih od 15 do 30 let, ki svoj prosti čas
« -vS........- f
prostovoljno posvečamo taborništvu. Vendar je naš cilj, ki ga dosegamo, jasen. Še vedno ostajamo ena največjih in po mnenju mnogih ena najboljših mladinskih organizacij v Domžalah. Poleg rednih tedenskih sestankov smo organizirali in se udeleževali najrazličnejših akcij in tekmovanj. Se enkrat naj omenimo ROT (Republiško orientacijsko tekmovanje), ki je v septembru potekalo v Domžalah v organizaciji našega rodu in za katero smo poželi marsikatero pohvalo s strani udeležencev iz cele Slovenije. Tako smo tudi sami dobili še več motivacije in energije za delo skozi leto. Kot kratek pregled naj samo naštejem akcije, ki so se zgodile znotraj našega rodu, kajti za opisovanje jih je veliko preveč. Tako smo letos organizirali: 2 dogodivščini za GGj-je, 3 rodove izlete, tekmovanje na nacionalni ravni ZNOT, 4-dnevno jesenovanje za MČ-je, čajanke, 3 rodove lige, Cerarjev memorial, čistilno akcijo, vodniško-motivacijski vikend, pohodni tabor za PP-je, zaključni piknik in še bi se kaj našlo. Več o akcijah in slike z njih si lahko ogledate na rst.rutka. net, prav tako pa si na naši spletni strani lahko preberete več o nas in našem delu. Sedaj pa nas čakajo še taborjenja. Trideset dni bomo preživeli pod platnenimi strehami šotorov v Stavci vasi ob reki Krki in skupaj ustvarjali nepozabne trenutke, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu.
In kot vedno radi poudarjamo, je taborni-štvo način življenja, ki te spremlja še dolgo potem, ko nisi več vodnik ali aktiven član rodu. Taborniki smo vedno bili to, kar smo še sedaj, zanesenjaki, ki nam veselje do življenja z naravo in vzgoja mladih pomenita zelo. zelo veliko. Zato en velik taborniški pozdrav vsem domžalskim tabornikom in vsem, ki radi spremljate naše delo!
Tina.
načelnica Rodu skalnih taborov Domžale
In. J\ Ml
Nekoliko drugačna prireditev ob zaključku bralne značke v OS Roje
Učenci so tistega deževnega junijskega dne z nestrpnostjo pričakovali zaključek bralne značke. Že nekaj dni so med seboj ugibali, kakšna priznanja in nagrade bodo dobili. Na začetku šolskega leta so se nekateri mladi na debudneži prijavili pri šolski knjižničarki z namenom, da bodo prebrali knjige določene za bralno značko, ki so razvrščene glede na njihovo starost. Bralna značka je prostovoljna in prostočasna dejavnost, ko straši berejo knjige otrokom, se v njih ustvarja toplina in krepijo čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišljijske svetove. V višjih razredih motivira učence k branju in tako vzgaja mlade bralce v vseživ-Ijenjsko ljubezen do knjige.
Ko so učenci prebrali dogovorjeno knjigo, so prišli v knjižnico, kjer so knjižničarki povedali obnovo vsebine. V svojih čustvih in domišljiji so ponovno oživeli junake iz pravljice in poizkušali poiskati smisel sporočila knjige. V razredih s prilagojenim programom so učiteljice prebrale pravljice iz bralne značke celemu razredu. Kot spodbudo k branju soskupaj narisali stenski plakat, ki je vseboval vsebino knjige. Junake iz pravljic so upodobili tudi v obliki likovnih izdelkov, iz ka-širanega papirja nalepljenega na balone, obenem pa tudi zapeli in z gibi dramatizirali pravljico. Tako smo se vsi učenci in učitelji zbrali 7. junija dopoldan v šolski telovadnici. Uvodni nagovor je imela knjižničarka, ki je pozdravila vse prisotne. Učencem, ki se zaradi telesnih okvar srečujejo z večjimi težavami pri branju kot njihovi sovrstniki in so predvsem zelo odvisni od pomoči pri branju, ki jim jo nudijo njihovi starši, učitelji in drugi vzgojitelji, je bila namenjena posebna pohvala.
Vsak človek skriva v sebi skrite zaklade, s katerimi lahko obogati svet. Na šoli imamo učenko Ano, ki je zelo nadarjena slikarka. In ker se umetniki »začutijo« med seboj, je pred leti spoznala mladinsko pisateljico gospo Tatjano Kokalj. Poznanstvo je preraslo v prijateljstvo, ki je bilo navdih za knjigo, ki ji jo je posvetila. V Aninem
razredu so pod vodstvom razredničarke narisali ilustracije knjige in jih pritrdili na stoječe panoje. Da bi učenci bolje razumeli pomen branja, nam je gospa Kokalj povedala, kakšen navdih jo vodi pri ustvarjanju pravljice.
Nato smo pričeli s podeljevanjem priznanj in nagrad. V očeh otrok so se prižgale iskrice pričakovanja in sreče, na vsakem obrazu sc je narisal širok nasmeh, ki je prihajal iz srca in prijetna napetost je naraščala, ko smo dobre volje sledili podeljevanju nagrad. Vsak učenec, ki je bralno značko zaključil, je prejel diplomo in knjigo, primerno njegovi starosti (knjige so dobili v dar od MK in Dnevnika). Pet učencev, ki so v celem šolskem letu pokazali veliko vnemo in potrebo po branju ter so prostovoljno prebrali več knjig, kot je bilo dogovorjeno, pa je prejelo dodatno darilo (majice ali knjigo). Vsakemu učencu je bila ob toplem stisku roke namenjena tudi beseda pohvale in vzpodbudna misel. Med njimi so bili tudi učenci, ki so na začetku leta pokazali veliko vnemo za branje, ki pa je kasneje uplahnila. Ob dodatni motivaciji odraslih so vendar uspeli prebrati vse knjige. Vsak nagrajenec je bil deležen tudi obilnega aplavza.
Ko so bile nagrade podeljene, je povzela besedo gospa Bogataj, ravnateljica šole. Poudarila je, kako.pomemben je izbor kvalitetne knjige za otrokovo razumevanje sveta in pa tudi pogovor o prebranem. Učencem je zaželela, da ohranijo dobre bralne navade vse življenje. Nato je na oder pristopical klovn, ki se zaradi pisane obleke in lasulje nikakor ni mogel skriti med učenci. S svojim nastopom in smešnimi ugankami nas je nasmejal do solz. Prireditev smo zaključili s pomarančnim sokom, krofom ali pa jabolčnim zavitkom, ki nam gaje podaril sosednji McDonald's, ki je prispeval tudi nastop klovna. Na žalost zaradi hladnega dne nismo pojedli sladoleda, ki gaje poklonil family Prost, vendar nas je osvežil ob drugi priložnosti. Razšli smo polni lepih vtisov in z obljubami, da bo tudi naslednje šolsko leto knjiga naša najboljša prijateljica.
Irena Jarc
Tabor v Bohinju
Od četrtka, 3. maja, do nedelje, 6. maja 2007, smo dijaki prvega letnika Gimnazije Domžale preživljali svoj čas na taboru v Bohinju. Že v šoli smo se seznanili z dejavnostmi, ki so jih učitelji pripravljali za nas, zato smo se življenja v naravi prav veselili.
V domu so nas prijazno sprejeli, pozdravilo pa nas je tudi lepo vreme. Namestili smo se v sobe, se natančno seznanili z urnikom, nato pa smo se lahko po svojih interesih razdelili v štiri skupine. Nekateri so se ukvarjali s planšarstvom, drugi s turizmom, tretje je zanimalo življenje v naravi, najbolj obiskano pa je bilo ekološko kmetovanje. Aktivnosti so bile torej zelo raznolike in so potekale večinoma izven doma. Vsi smo uživali v spoznavanju Bohinja s kolesi, vendar so ime-
li samo nekateri srečo z vremenom, druge pa.je presenetil dež. Vreme nam je torej včasih malo ponagajalo, a to nas ni motilo pri izvajanju dejavnosti. Nekateri smo se orientirali v dežju in smo bili premočeni do kože, čeprav smo bili oblečeni v dolge pelerine. Uživali smo v delu s kompasom, drugi pa so preizkušali svoje ostro oko v lokostrelstvu v kleti doma. Spretnost smo urili tudi pri plezanju po naravni steni, kanuizmu (ki je bil najbolj zanimiv in tudi najbolj obiskan) in kolesarjenju.
Življenje v domu je bilo zelo razgibano, za kar so poskrbeli tamkajšnji učitelji, ki so nam pripravili pester program. Vsi smo se zabavali ob večerni animaciji. Nekateri so se navajali na vožnjo z monociklom in poskrbeli za dobro voljo gledalcev, drugi pa so se učili žongliranja in mnogih drugih zabavnih veščin.
V domu znajo ustreči tudi ljubiteljem živali. Otresali smo se strahu pred kačami, medtem ko smo opazovali goža, ga ljubko-
vali z rokami in ovijali okrog vratu, dokler se je gožu Berti seveda ljubilo. Občudovali smo tudi dva zanimiva pisana papagaja in nekaj živopisanih ribic. Veliko delovnega in prostega časa smo posvetili izdelavi mozaikov, ki je bil že dolgo načrtovan projekt. Doma smo izbrali motive živali, narisali skice in si na grobo zamislili izgled mozaika. Odlično smo združili umetniško nadarjenost in obrtniško spretnost, pri čemer nas je
vseskozi spremljala, nas usmerjala in nam pomagala naša profesorica Martina Moti. Nekatere mozaike smo morali dokončno izdelati še v šoli, saj smo imeli ogromno dela s fugiranjem. Najbolj pestra in zanimiva je vsekakor šola v naravi. O tem smo se prepričali na štiridnevnem bivanju v Bohinju, ki nam bo vsem ostalo v lepem spominu.
Mentorica: Martina Moti
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od S kosov naprej, torte tudi r,\ DIABI IIKI domaČo polico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno /eljo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
I Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.10 ure
Srednja šola Domžale
Razstavljeni mozaiki so plod aktivnega skupinskega dela
V obdobju odraščanja in iskanja se sestavljamo. Sestavljamo različne dele sebe in jih gradimo v celoto, ki nam bo omogočila, da se izrazimo v različnih barvah, oblikah, velikostih, preoblekah...
Tehnika mozaika nam omogoča, da material razbijemo in ga ponovno sestavimo skupaj, skupinsko delo, kjer vsak posameznik odda svoj lasten košček sebe in skupaj tvori celoto izbrane skupine. Velika površina formata omogoča likovnemu delu živahnost, pestrost in veliko vizualno moč. Koščki so različno veliki, kar omogoča unikatnost in originalnost posameznega mozaika. Pojavlja se kontrast-nost med elegantnostjo (jasnost oblike posameznega koščka) in okornostjo. Elegantnost ustvarja dekorativen, virtuozen, brezhiben in ponekod sladek občutek, okornost pa nakazuje nedorečenost in nejasnost. Velikost delcev med sabo omogoča ritem in najbolj zanimivi so tisti mozaiki, ki imajo največ ritma, največ vibracije, kar jim daje eno živost. Posamezni delci so oglati - geometrični - trdi, njihovo nasprotje pa so mehki - ovalni. Takšen tip nasprotja ustvarja eno od najbolj običajnih likovnih izzivov in vznemirjenj pri likovnem delu in se navezuje
na resnične odnose, ki jih srečamo v vsakdanjem življenju in v naravi. Obe skrajnosti se s številnimi kombinacijami med sabo idealno dopolnjujeta in v likovnem delu izpostavljata razumski, logični, hladni princip nasproti čutnemu, toplemu, prijetnemu in naravnemu. Motivika je vzeta iz živalskega sveta, gre za lastno predelavo živali. Bkspresiven pristop predelane narave omogoča, da so si skupine same prilagodile in izbrale motive. Sestavni deli likovnega dela so med seboj usklajeni po načelu skupne usode, kar pomeni, da so barve, oblike, fuge, toni, proporci, ritmična zaporedja med seboj sestavljeni v harmoniji. Likovna dela so načrtovana in premišljeno izvedena, ustrezno prilagojena sposobnostim dijakom. Tudi v likovni umetnosti velikokrat velja načelo »v slogi je moč«. Kadar pri analizi opazimo harmoničnost sestavnih delov med seboj in v odnosu do celote, je razlog za doseg kakovosti. Nedvomno so to kakovost dijaki dosegli na delavnicah mozaika. Čestitam dijakom in mentorici Martini Moti.
Ana Penko diplomirana slikarka
stran 9
VRTCI IN ŠOLE
Biba se igra
V Vrtcu Domžale smo letos prvič pripravili cicibanove urice za najmlajše otroke, ki niso vključeni v redni vrtec, v starosti od prvega do drugega leta. Zaradi velikega števila prijavljenih smo se razdelili v dve skupini in se srečevali vsak ponedeljek v vrtcu Kekec v Radomljah.
Otroci so skupaj s starši risali, barvali, lepili ter ustvarjali s plasteli-nom. Naučili smo se nekaj krajših otroških pesmic, igrali na male inštrumente in plesali rajaine igre, ki so bile otrokom še posebno všeč. Pri razgibavanju smo uporabljali različne rekvizite, plezali in se spuščali po toboganu. Všeč jim je
bila tudi vožnja z različnimi vozili. Najraje so se igrali, saj je igra njihova osnovna dejavnost. Med igro so spoznali, daje potrebno igrače deliti Z drugimi otroki.
Konec maja smo se zbrali skupaj. Ob igri, plesu in pogostitvi smo zaključili naše urice. Vsak otrok je prejel mapo s svojimi izdelki in majico. Otroci so zelo radi obiskovali urice, saj so v tem šolskem letu osvojili določene spretnosti in cilje, starši pa so se med seboj družili, izmenjavali izkušnje, izrazili pa so željo, da bi se srečevali še v prihodnjem šolskem letu. Tudi meni so se izpolnila pričakovanja in cilji, ki sem sijih zastavila. Skupaj smo preživeli veliko lepih igralnih uric.
Bernarda Balažlc Vrtec Domžale, enota Kekec
Zapluli v konec šolskega leta
Pikapolonice iz enote Ostržek smo povabile starše na Ladjico Livada, da skupaj zaplujemo v konec šolskega leta.
Za mnoge otroke je bila vožnja z ladjo enkratno doživetje, katerega se bodo še dolgo spominjali. Po prvem valu navdušenja nad plovbo smo staršem predstavili rajaine igre in ljudske pesmi ter z učiteljico Zalo pokazali znanje angleškega jezika. Otrokom sva podelili priznanja In
pohvale ter medalje za Zlati sonček. Starši pa so tudi naju zelo prijetno presenetili.
Zahvalili bi se vsem staršem najinih otrok za dobro sodelovanje in zaupanje skozi vsa šolska leta, otrokom pa želiva veliko lepih in sončnih tre-inilkov v šolskih klopeh.
VRTEC DOMŽALE Enota OSTRŽEK Sonja In Nataša
IL Kit
Wm
Oš Rodica
Na Celjskem
sejmu
Altermed
2. in 3. junija 2007 je na razstavnem prostoru Golovec v Celju potekal sejem Altermed, na katerem so z različnimi dejavnostmi sodelovale tudi slovenske cko -šole. Predstavljale so številne raziskovalne naloge in druge cko -projekte.
Naša šola je sodelovala s tematskim sklopom »Zdravilna zelišča za uporabo v prehrani in zdravilstvu«. Na sejmu so se predstavili naši učenci in učenke, člani turističnega krožka, ki ga vodi gospa Ana Medved. Krožek /e vrsto let uspešno sodeluje s
Turističnim društvom Jarše - Rodica, kar je tudi ena izmed aktivnosti eko-šole. Stane Kramberger, član tega društva in poznavalec zelišč, prenaša svoje bogato znanje o zdravilnih rastlinah na naše učence. Naš razstavni prostor je bil zanimiv, lepo urejen in dobro obiskan. Obiskovalci so se ustavljali ob vrečkah Z zdravilnimi zelišči, ki so jih nabrali naši učenci skupaj z gospodom Krambergerjem, pokušali čaj, nam izrekali pohvale ter se zanimali za naše delo.
V sklopu sejma je 2. junija 2007 potekala slavnostna podelitev eko-/aslav, katere prejemnica je tudi naša šola, letos že desetič. V tem šolskem letu je prejelo eko-zastavo 186 osnovnih in 20 srednjih šol ter 29 vrtcev, ki vzgajajo mlade, da jim bo skrb za okolje in naravo morda nekoč postala del življenja. To nam daje upanje, da bo tudi kakovost našega bivanja v prihodnosti zagotovljena.
Anica Črne Ivkovič
Skavti stega Vir 1 smo praznovali
Nekje v začetku skavtskega leta smo gorenjske četovodje sprejele prijetno povabilo na poletni tabor Kvajdej 2007. Voditelji, tako kot tudi skavti, smo tako sprejeli med letno delo kar nekaj dolžnosti in ob koncu leta le-te tudi zaključujemo. Virska četa T nart bulše hrenovke je tako svoje delo 26. maja v Dobu počasi pripeljala do cilja.
Teta Pehta nas je na poti v objemu narave opomnila na rastline in njihovo zdravilno moč. Naše babice pa nam bodo zagotovo znale svetovali, kaj vse nam bo prišlo prav pri vračanju našega zdravja. Ta dan smo se tudi potrudili in pokazali skavtsko znanje naše orientacije, življenja v
naravi in iskanja zatočišča. Pripravljali smo se na naše obljube in 10.ob-letnico stega in tako smo 9. junija 2007 vse nove skavte povabili v veliko skavtsko družino, z vsemi navzočimi pa se podali vse do leta 1996, leta našega začetka. Naše veselje in druženje smo obogatili s filmi in dogodki, ki so zaznamovali naše delo. Hvaležni vsem, ki so sooblikovali to pot, predvsem pa bogu, kj je vse nas spremljal, smo v popoldanskem času praznovanje zaključili.
Mt
»Vse na svetu je najprej majhno, potem pa raste. Le težave so na začetku velike, potem pa so vsak dan manjše.« - Arabski pregovor
Otroci iz vrtca Dominik Savio
Na letovanju v Portorožu
V vodi so plavale meduze, a na srečo take, ki ne ožgejo. Da smo jih lahko otipali in prenašali, je bila posebna izkušnja. Vsak dan smo se ohladili in posladkali z veliko kepico slastnega sladoleda. Tretji dan smo pospravili svojo prtljago, šli peš skozi tunel, ki vodi proti Strunjanu, nato pa počakali na avtobus, kije pripeljal Zvončke, Lučke pa odpeljal nazaj v Domžale. Naše počitnice so minile zelo hitro. Otroci so v en glas rekli: »Še bi ostali na morju!«, a to žal ni bilo mogoče. Vesela sem, da so bile z mano na
morju vse moje I srčke, saj smo se tako te bolje spoznali in povezali med seboj. Zadovoljna sem, ker so bili otroci navdušeni nad vsem, kar smo doživeli v teh dneh!
Že na začetku šolskega leta smo se odločili, da bomo otroke, ki bodo kmalu zapustili vrtec in odšli v osnovno šolo (to so Lučke in Zvončki), spomladi odpeljali v Portorož. Ker je bilo zanimanje veliko (prijavilo se je 31 otrok), smo šle Lučke v Sončno hišo v Portorož prvi del tedna, Zvončki pa drugi del.
Prvi dan smo se odpravili na dolg sprehod do Pirana. Ogledali smo si mesto s Tartinijevim trgom in cerkvijo sv. Jurija ter akvarij, kjer so
bili večini najbolj všeč velika hobotnici in m ijlini o/,, mladi morski psi. Naslednji dan smo šli skozi I učijo mimo marine v Forma vivo s kamnitimi skulpturami. Pot smo nadaljevali skozi Sečo in se utrujeni vrnili nazaj v naš »dom«.
Popoldne smo se z ladjo Solinarko peljali do krajinskega parka Sečo-veljske soline, kjer smo si ogledali muzej s solinarsko hišo. Prijazen vodič nam je na otrokom razumljiv način prikazal, kako so solinarji živeli in pridobivali sol. Ker je bilo sonce poletno, morje pa toplo, smo se ohladili tako, da smo namočili noge - čez čas pa niso bile mokre le noge, ampak smo bili mokri povsod!
Andreja Marin Sokllč
Upravna enota Domžale na obisku pri evropski poslanki
V Bruselj je mogoče priti na več načinov: z vlakom, z letalom, z avtomobilom, z avtobusom, z motorjem* peš ali pa na štop. Odvisno od finančnega stanja in dogodivščin, ki jih želi vsak posameznik doživeti na poti.
Katerokoli od teh prevoznih sredstev bomo izbrali, bomo, če ne bomo potovali s turistično agencijo, pred odhodom v Bruselj morali načrtovati pot, poiskati ustrezna prenočišča, prebrati nekaj literature, da ne bomo spregledali kakšne lokalne znamenitosti in se pozanimati, kje je tista gostilna, kjer prodajajo 3000 različnih vrst piva. Ob takšnem načrtovanju bomo na naš seznam obveznosti zagotovo dali ogled znamenitega bruseljskega meščana Manneken-Pisa, Grand Plača oziroma Glavnega trga, Atomiuma (največji atom železa na svetu) in najbolj znamenitih čokoladnic Godiva. Med točko »nujen ogled« pa se bo ob izletu v Bruselj prav gotovo znašel tudi Evropski parlament. Toda pozor! Tavajoči turist si tako pomembno institucijo kot je Evropski parlament, ki tudi Slovencem kroji usodo, lahko ogleda le od zunaj. Tudi tiste drzne, z veliko mero iznajdljivosti, strogi varnostniki že ob najmanjšem prepričevanju postavijo na realna tla: če nisi zaposlen v Parlamentu ali pa če nisi v Parlament prišel na povabilo, nimaš v njem kaj iskati. Toda, naj vas ne zavedejo strogi varnostniki in misel na to, da Parlamenta potemtakem ne boste videli drugače kot na televiziji, kajti možnosti za ogled je še vedno veliko. Ena izmed najbolj mikavnih in med drugim tudi najbolj poučnih je ta, da vas v Evropski parlament povabi eden izmed naših sedmih evropskih poslancev (Ljudmila Novak, Borut Pahor, Jelko Kacin, Lojze Peterle, Romana Jordan Cizelj, Mojca Drčar Murko ali Miha Brejc). Evropska unija namreč namenja določena finančna sredstva za svojo promocijo, ki jih lahko koristijo vsi evropski poslanci. Tako se je tudi Upravna enota Domžale odzvala vabilu evropske poslanke Ljudmile Novak, da si ogledajo Bruselj, Parlament in druge znamenitosti Belgije in da se spoznajo z evropskim načinom razmišljanja in delovanja. Delavke in delavci Upravne enote Domžale smo se na pot odpravili z letalom letalske družbe VVizzair v
sredo, 6. junija. Poslanka in njeni asistenti so poskrbeli za urejen prevoz od 70 kilometrov oddaljenega letališča Charleroi do prenočišča v Bruslju. Poleg udobnega prenočevanja v hotelu so organizirali tudi celodnevni izlet po Belgiji, v katerem smo si ogledali dva belgijska bisera, Ostende in Brugge. Seveda ni manjkal niti ogled mesta Bruselj ter preizkušanje belgijskih kulinaričnih dobrot. Po dveh dneh vtisov o Belgiji in Belgijcih je sledil še najbolj pričakovani ogled Evropskega parlamenta, kjer so skupino iz Upravne enote sprejeli asistent Ljudmile Novak ter predstavnik iz odbora za seminarje Rok Koželj. Koželj je v dobri uri in pol izčrpno predstavil delovanje Evropske unije, njene institucije in predstavnike, možnosti razvoja v prihodnosti, prav tako pa je odgovoril na vsa vprašanja. Upravno enoto je osebno pozdravila tudi poslanka, kije predstavila svoje delo, odbore, v katerih sodeluje in utrip Evropskega parlamenta.
Da ni vse ostalo le pri besedah in predavanjih, smo si ogledali tudi dvorano, kjer potekajo plenarna zasedanja in kjer se pravzaprav odloča o usodi Evrope in Evropejcev. Tu so nam povedali, kakšen delovni dan imajo poslanci, kakšne kazni obstajajo, če se posamezni poslanec ne udeležuje srečanj, pokazali so kabine, v katerih delajo tolmači za vse uradne evropske jezike (ste vedeli, daje uradnih jezikov 23) ... Med ogledom Parlamenta smo naleteli tudi na skupine obiskovalcev iz drugih evropskih držav, kar je dalo vedeti, da poslanci resnično vabijo svoje sodržavljane v Parlament in da Unija veliko da na to, da bi jo njeni prebivalci dobro poznali. Morda ne bo odveč reči, da lahko glede na povedano, videno in predstavljeno ugotovimo, da smo v Evropi kljub, raznolikosti držav vsi enakovredni in da se vse obravnava na enak način. Po ogledu Parlamenta pa je čisto prehitro sledila pot domov, saj smo Belgijo vzljubili, pa tudi Bruselj in Evropski parlament sta pustila prijeten pečat v srcu. Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti Ljudmili Novak za možnost, ki nam jo je ponudila, in njenemu asistentu Alešu Rusu, ki je uredil potovanje po Belgiji.
Mateja Erčulj
V spomladanskem času smo praznovali...
Letos je Evropa praznovala 50. obletnico obstoja EU. Za njen rojstni dan štejemo 25. marec 1957, ko je bila podpisana Rimska pogodba, s katero sta bili ustanovljeni K(iS (Evropska gospodarska skupnost) in Euratom (Evropska skupnost za atomsko energijo). Od takrat dalje Evropejce bolj in bolj povezujejo skupne vrednote, kot so svoboda, demokracija in enakopravnost, hkrati pa narodi ohranjajo svoje posebnosti v jezikih in kulturi.
Praznovanju smo se znotraj mednarodnega projekta Pomladni dan pridružili tudi učenci in učitelji OŠ Venclja Perka iz Domžal z različnimi aktivnostmi, ki smo |ih i/vi|ili v okviru pouka ter izven njega. Učenci I. razreda so izdelali darilo za Evropo in ji ob tem zaželeli vse najboljše in najlepše v prihodnosti. Učenci so z evropskimi bankovci, ki so jih oblikovali sami, želeli pomagati tistim, kijih močno potrebujejo. V maju in juniju smo enkrat na teden malicali in kosili tipične nacionalne jedi evropskih držav. Tako smo ob četrtkih spoznavali okuse ribjega namaza po grško, lahane solate, italijanske ciabate, francoske čebulne juhe, dunajskega /rezka, saher torte, madžarskega paprikaša...
13. aprila 2007 smo se udeležili srečanja mladih v državnem zboru, kjer je učenec Samo Strehar predstavil SVOJO vi/i|o o I vropski uniji, Izrazil je svoje videnje ozemeljsko večje, gospodarsko močnejše in medsebojno še bolj povezane Evrope. Pri tem je pa poudaril našo odgovornost do zdravega in čistega okolja, ki naj takšno ostane tudi za naše potomce. l>. maja je bil praznik Evrope in na ta dan smo ji izrekli najlepše želje za njeno prihodnost. Zapisali smo jih na pisane Cvetice, ki smo jih nalepili na evropsko drevo. Medsebojnega spoštovanja in Strpnosti smo se učili v Laporjah, kjer je od 11. do 13. maja v okviru organi-
zacije Al potekal tridnevni tabor OBRAZI RAZLIK. Samo, Kim, Nina ter mentorica Karlina Strehar smo se tja odpravili s pecivom in piškoti, ki smo jih spekli pod vodstvom vodje prehrane, gospe Lesarjeve. Na taboru smo se učili socialnih veščin, ustvarjali, sami kuhali, spoznavali Laporje in domačine ter pridobili nove prijatelje. Razlike med nami so nas obogatile in zbližale. Pri pouku geografije so učenci razmišljali o pozitivnih in negativnih učinkih naše vključitve v EU ter preko reševanja kvizov preizkušali svoje znanje o Evropi.Učenci prvega triletja so se seznanili z različnimi evropskimi pravljicami, na podlagi katerih so
izdelali sličice, ki so kasneje služile za angleško - slovenski slikovni slovar. V višjih razredih so se učenci udeležili intérneme klepetalnice. kjer so iz prve roke spoznali kulturo, navade in miselnost učencev drugih evropskih narodnosti. Učenci, ki obiskujejo fotografski krožek, so se udeležili fotografskega natečaja, mlajši učenci so v podaljšanem bivanju oblikovali spominske znamke, posvečene 50. obletnici EU, učenec s predmetne stopnje je pripravil power point predstavitev - kviz o EU.
Ves čas trajanja projekta so bili likovni in literarni izdelki naših učencev na ogled v kotičku na»razredni stopnji. Dogodki, ki so se vrstili v času trajanja projekta, so nas družili, nas oza-veščali. da smo del velike skupne države Evrope. Učili smo se o drugih in od drugih, razvijali medsebojno spoštovanje in preizkušali meje naše strpnosti.
Projekt Pomladni dan je tudi priložnost, ko mladi spregovorijo o svojih pričakovanjih, željah in izmenjajo mnenja z. evropskimi politiki ter drugimi pomembnimi osebnostmi, ki vplivajo na razvoj in odločajo o naši prihodnosti. Prav je, da se učenci vključijo v razprave, da se sliši njihov glas, saj na tak način kot mladi Evropejci soustvarjajo svojo prihodnost.
Karlina Strehar OŠ Venclja Perka, Domžale
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
v  stran 10
LDS izbira predsednika stranke
V sredo 13. junija, je Svet LDS potrdil dva kandidata za predsednika stranke. Do predvidenega roka so bili za predsednika LDS evidentirani Katarina Kresal, Zdenka Cerar, Jožef Školč, Matjaž Švagan, mag. Borut Sajovic, dr. Dušan Keber, mag. Aleš Bučar Ručman, Drago Martinšek, Anton Anderlič in Jelko Kacin. Soglasje h kandidaturi sta dala Katarina Kresal in Matjaž Švagan, ki sta bila s tajnim glasovanjem tudi uvrščena na kandidatno listo za predsednika. OO LDS Domžale je za kongres, poleg dveh delegatov
LDS
M ovrhijtf
po funkciji, imenoval še mag. Petra Pengala, mag. Jožico Polanc in Pavla Cerarja. Delegati zastopajo stališče OO LDS Domžale, da je potrebno na kongresu pregledati še program obeh kandidatov, ki mora biti skladen z liberalnimi vrednotami stranke; svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost. Posebej zato, ker se v zadnjem času v družbi liberalizem skrčil le na svobodno delovanje
trga, na svobodo kapitala in nesvobodo človeka. Hkrati so poudarili, da so osnovne programske usmeritve stranke jasne. Stranka so zavzema za človekovo dostojanstvo; civilno družbo, ki temelji na svobodnih, svobodomiselnih ter duhovno in gmotno bogatih posameznicah in posameznikih; samostojnost, neodvisnost in suverenost slovenske države; pravno državo in zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin; odprtost za pobude posameznic/posameznikov; nazorski in politični pluralizem, ki izključuje monopol katerekoli ideologije, doktrine ali stranke (skupine); osebno, nazorsko, duhovno in politično toleranco; preprečevanje vseh vrst diskriminacij; tržno gospodarstvo ter socialno in laično državo; svobodo lastništva in podjetništva; policentrični, sonaravni in trajno uravnoteženi razvoj; varstvo okolja na vseh področjih življenja, zlasti za ekološko usmerjeno gospodarsko politiko in utrjevanje ekološke zavesti; sodelovanje z državljani in državljankami ter institucijami civilne družbe drugih držav; politiko miru in nenasilja; kulturno identiteto in pluralnost kulturnega izražanja.
Tina Žaleznlk
Pismo državne sekretarke Andrijane Kosem Starine
Nekdanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu je v pismu namenjenem tudi javnosti, očitala vladi vmešavanje v medije. Nesporno je, daje do vmešavanja v medije prišlo, na kar smo v LDS že opozarjali. Najbolj pomembno pa je, da je obračunavanje med obema predstavljeno v javnosti in dt io do prerivanje prišli ravno z omenjenim pismom. Pismo je komentiral tudi vrh stranke: »«Ni ji potrebno vse verjeti, kakor tudi ne kaže verjeti vladi. Ob tem so se svojega medsebojnega odnosa lotili na tako svojstven način, da je mogoče razbrati, da imajo drug o drugemu, o načinu dela, o prioritetah, o politični praksi o pohlepu po medijih povedati še veliko«. Podobno medijsko obračunavanje sej začelo tudi sedaj med Ropom in Janšem, ki pa se ne bo končalo zgolj z političnim prerivanje in
iskanjem prostora, ampak na kvaliteto medsebojnih odnosov, kar bo še posebej prizadelo vse državljanke in državljane, ki stanujejo ob meji z Republiko Hrvaško. V omenjenem pismu, pa tudi v odgovoru Janši, je veliko groženj in zastraševanje, kar nas nadaja s strahom, daje v državni upravi še veliko zastrašenih delcev in delavk. Vse to prav gotovo negativno vpliva na kvaliteto delo same vlade.
S pismom je bila tudi zaključena velika pravljica o zmagi SDS na volitvah 2004, vedno bolj lahko govorimo o porazu LDS, ki pa je sami stranki prav gotovo prinesel napredek in možnost za njeno konsolidacijo. Tako stranka ponovno dobiva vsebino, ki jo je imela pred 12 leti.
Tina Žalaznlk
Nova fobija v zahodnem svetu
Mladi iz liberalnih organizacij z vsega sveta so se zbrali na posvetu v Budimpešti, da bi izmenjali stališča o novi bolezni današnjega sveta - ISLAMOFOBIJ1. Upoštevajoč vlogo ignorance in strahu, ki se širi med ljudmi, se je IRL-1 \ (Internatinal ferederation of liberal Youth) odločil, da opomni, kako pomembno je izobraževati in ponuditi priložnost, da se ustvari integracija in sobivanje med ljudmi.
LP
Fobija je racionalen strah okuženih. Ti strahovi so se že začeli širiti v globalni svet. »Fobija se širi neverjetno hitro in dejstvo je, da se mora končati TAKOJ. Je bolj nevarna kot ptičja gripa in je odgovorna za smrti več 10.000 ljudi«, se pridružuje svetovnemu mnenju tudi Mlada liberalna demokracija. To fobijo lahko zmanjšamo z znanjem in veliko mero strpnosti. Mla-
di menimo, da so vrednote tiste, ki lahko fobijo zdravijo in so edino, kar lahko uporabimo v globalnem boju proti stereotipom, ki vodijo v nerazumevanje in konflikte. Čas je, da se zavemo, da svet potrebuje različnost. Neujemanje civilizacij ni mrzla realnost. Verjamemo, da bo raznolikost kultur, ki medsebojno sodelujejo, pomagala v boju proti takšnim predsodkom. Vsi moramo biti odgovorni, da se to konča. V svetu, kjer se globalizacija nenehno in nadnaravno širi, bodo državljani prepuščeni dvema tezama. Bodisi, da vztrajajo pri razlikah, v razmišljanju o »tistih drugih«, brez po-skušanja, da bi jih razumeli. To bo pripeljalo do nadaljnih konfliktov in še poslabšanja trenutnega stanja. Po drugi strani pa lahko skozi izobraževanje in toleranco spoznajo, daje raznolikost zdrava in da smo vsi državljani iste zemlje, različni ampak enakopravni. Mladi menimo, da je to edina pot, ki bo zagotovila mirno prihodnost našega planeta.
00 MLO Domžale
Croatofobija
Nedopustno je, da predsednik vlade in bivši predsednik vlade prek medijev obračunavata in nabirata točke na domačem političnem terenu, medtem ko Slovenija drsi v mednarodni škandal. Vsi smo slišali zadnjo predvolilno obljubo sedanjega premiera Janeza Janše, da bo, ker sta sedanja premiera. Slovenije in Hrvaške, iz iste politične opcije, dogovor med državama lažji in bo
potekal hitreje. Pa vendar se vse bolj zapletamo v zanko, ki seji lahko reče Croatofobija. Želim si, da bi državljani in državljanke Slovenije in Hrvaške znali preseči umetno ustvarjeno fobijo in nadaljevati dobro sodelovanje med državama. Fobija, ki jo je moderno uporabiti ravno pred volitvami ima, dragi politiki, razsežnosti tudi v zasebnih življenjih posameznikov, zato so taka dejanja nedopustna in neodgovorna. ,
Jani Novljan. predsednik 00 MLO
Odprta tribuna SD
Ljudje so izrazili svoje mnenje o kandidaturi
Predsednik socialnih demokratov Slovenije, Borut Pahor, je imel v začetku meseca junija svojo 18. zaporedno odprto tribuno, ki se je zgodila v organizaciji območne organizacije SD Domžale z nazivom: PREDSEDNIK IN PARLAMENTARNE VOLITVE, PRIHODNOST STRANKE IN SLOVENIJE. Tribuna, ki se je odvijala v veliki dvorani domžalskega doma, je privabila nemalo ljudi, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Zadnje javnomnenjske raziskave o rasti podpore stranki se tako potrjujejo tudi v praksi, saj z obiskom odprte tribune ljudje potrjujejo svojo naklonjenost Socialnim demokratom in predsedniku Borutu Pahorju.
Predsednik je povedal, da je posvet, ki je bil v Domžalah eden zadnjih posvetov v Sloveniji, saj bo ravno v teh dneh, natančneje 29. junija, seja predsedstva, ko bodo imeli člani le-tega možnost tajno odločati, ali bodo Pahorja podprli v njegovi želji po kandidaturi za predsednika države ali ne. Četudi je želja Boruta Pahorja, da bi kandidiral za mesto predsednika države, pa se po njegovih besedah o tem ne bo odločal brez podpore stranke. Kot pravi, bo svojo osebno željo podredil pričakovanjem članov socialnih demokratov, saj je sam uspeh odvisen od medsebojnega sodelovanja. Po uvodnih besedah je gost tribune presenetil in nagovoril vse prisotne z besedami: »Prosil bi vas, da brez dlake na jeziku poveste svoje mnenje in da ste do konca iskreni, ali naj po vašem mnenju grem na predsedniške ali parlamentarne volitve.« Ker so člani SD izredno naklonjeni svojemu vodji, po drugi strani pa bi ga raje kot na mestu predsednika države videli v vlogi predsednika vlade, se je v dobri uri trajajočem pogovoru izrazilo kar nekaj mnenj. Četudi Pahor svoje kandidature za predsednika države ni nikoli napovedal, je, ko so ga prvič vprašali, če se bo s kandidaturo postavil nasproti Peterletu, začel v tej smeri tudi sam razmišljati. Dejstvo pa je, daje že lansko leto povedal, da se ne misli hitro odločiti. Seveda pa nismo mogli niti mimo prihodov nekdanjih »LDS-ovcev« v našo stranko, ki jih je komentiral tudi vodja: »Dobili smo tri izkušene politike in kolegico, ki so v preteklosti naredili nekaj napak. A to, da so namesto v ZARES prišli k nam, je dokaz, da v naši stranki vidijo varnost.«
Za konec velja omeniti, da se je Borut še enkrat izkazal kot človek, ki je pripravljen prisluhniti narodu in kakorkoli se bo odločil, bo imel za seboj še vedno ljudi, ki vanj verjamejo in mu zaupajo. Sicer pa se tribune niso udeležili le simpa-tizerji in člani stranke iz Domžal, prišli so tudi iz Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina.
A.
FRANCIGERBEC
Moje stališče sem že večkrat javno povedal: prepričan sem, da bi bilo zaradi številnih razlogov tako v korist politično in človeško bolj uravnoteženega razvoja Slovenije, kakor tudi zaradi notranjih odnosov v stranki pravilneje, da predsednik Pahor vodi stranko na parlamentarnih volitvah drugo leto. Zanj osebno pa bi bila verjetno bolj privlačna in lažja pot zmagati na predsedniških volitvah. Končno bi rad videl predsednika pred pravimi dnevnimi izzivi vodenja politike razvoja Slovenije, kar bi šele pokazalo, iz kakšnega testa je narejen.
GREGOR ROVANŠEK
Osebno menim, da bi moral Borut Pahor, kot predsednik stranke kandidirati na parlamentarnih volitvah naslednje leto. V tem preprosto vidim kontinuiteto večletnega dela, hkrati pa možnost, da se v večji meri predstavijo in uveljavijo načela in programi, ki jih stranka z Borutom na čelu, v zadnjih leti zagovarja. Seveda je to prvenstveno tudi osebna Borutova odločitev, saj mora sam čutiti željo po izzivih in sposobnost sprejetja le teh, ob tem pa mora verjeti tudi v sposobnosti in mnenje ekipe, ki jo ima ob sebi.
SDS Domžale ugotavlja porazno stanje na področju prostih kapacitet vrtcev v naši občini
Na področju prostih kapacitet v vrtcih je bila končno narejena študija oz. analiza stanja. Ta je v celoti potrdila tisto, kar smo v SDS trdili ix od leta 1998 - da je v domžalskih vrtcih premalo prostih mest, da bi v njih sprejeli v varstvo otroke iz naše občine.
Vsa ta leta smo v SDS ob sprejemu proračunov ter tudi v vmesnih obdobjih proračunskih let zahtevali od tedanje županje in občinske uprave, da se naredi korak naprej na tem področju ter se zagotovi ustrezna politika izgradnje vrtcev glede na zelo močno priseljevanje v občino Domžale. Vsako leto so nas županja ter njeni načelniki s pomočjo preglasovanja na sejah občinskega sveta prepričevali, da so naša predvidevanja napačna, da bomo mi krivi za neizkoriščene vrtce, če se jih bo gradilo. Sedaj, po mnogih letih, so le ugotovili, da smo imeli mi vseskozi prav in da občinske vladajoče koalicije v preteklih manda-
tih res niso na tem področju naredile nič, saj je stanje močno stagniralo. Sedaj, ko je praktično že prepozno, pa vladajoča koalicija na vso silo želi urediti zavoženo stanje preteklih let in se le problematike loteva povsem stihijsko in brez pravega programa. V SDS Domžale menimo, da bi bilo v zelo kratkem času potrebno zgraditi najmanj 4 nove vrtce, vendar pa proračun tega ne bo zmogel, saj se je preveč denarja v preteklih letih zapravilo za projekte, ki so bili, milo rečeno, posledica interesov posameznikov v okviru občinske vladajoče koalicije. Zato sedaj SDS Domžale od vladajoče občinske politične oblasti pričakuje, da bo upoštevala tudi naše predloge in pobude ter da se bo ustrezno rešilo zavoženo stanje   preteklih let.
Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale
SDS Domžale ocenjuje delo sedanje vlade kot zelo pozitivno
Na zadnji seji so se člani in članice IO SDS Domžale med drugim lotili ocene delovanja sedanje vladne koalicije na državni ravni. Razlog za to so bila številna medijska namigovanja o slabem delu sedanje vlade.
SDS
Med razpravo se je pokazalo, da medijski prostor pri nas še ni uravnotežen ter da je proces demokratizacije v medijih zelo počasen. Kljub temu, da sedanja vlada niza uspehe za uspehom, kar ni bila ravno domena prejšnjih vlad, mediji iščejo razne umetno vzpostavljene in nastavljene afere in aferice ter poročajo o njih, namesto da bi poročali o tistem, kar so si sicer zadali kot prioriteto, glede na njihovo nacionalno poslanstvo. Praktično nesprejemljivo je, da nacionalni mediji poročajo na ravni rumenega tiska in se pri tem celo izgovarjajo na to, da ljudje tO žele oZ. da samo na ta način mediji pridobijo na branosti ali gledanosti. V zadnjem času smo bili tako priča številnim izkrivljenim medijskim poročanjem o delu, o samem delu vlade in o njenih uspehih pa ni bilo omenjeno praktično nič, zgolj male novičke
kje na obrobju. SDS Domžale je ob sprejemanju stališča o odličnem delu sedanje viadne koalicije hkrati tudi poudarila, da se ne zavzema za takšen način poročanja medijev o delu vlade, ki bi jo hvalili na vsakem koraku - strinja se, daje potrebno vlado, če ne deluje dobro, tudi javno opomniti o tem. Vendar pa do sedaj še ni bilo niti najmanjše slabe podrobnosti o delu sedanje vlade, čeprav mediji, za katere je potrebno odkrito povedati, da izhajajo iz leve politične opcije, čeprav se deklarirajo za politično neodvisne, vlado neupravičeno napadajo oz. o njenem delu poročajo omalovažujoče. SDS Domžale tako ugotavlja, da je sedanja vlada, v primerjavi s prejšnjimi, dosegla izredne uspehe na gospodarskem področju, saj se gospodarska rast strmo dviga, vzpostavljajo se nova delovna mesta, vpeljujejo se ustrezni mehanizmi za nadaljnji razvoj države. Na področju izgradnje avtocest je bil sprejet do sedaj najobsežnejši program izgradenj, saj je sprejela do sedaj najobsežnejši program izgradenj,... SDS Domžale zato ocenjuje delo sedanje vlade kot zelo uspešno, zato je, glede na vse te njene uspehe, povsem realno pričakovati, da bo nadaljevala z delom tudi po državnozborskih volitvah 2008.
Janez Stlbrlč, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale
SDS Domžale o prerazporejanju volilnih glasov
V zadnjem času nekateri mediji skoraj vsakodnevno bralce obveščajo o prerazporejanju politične moči, glede na nekatere javnomnenjske ankete. SDS Domžale ob tem ugotavlja, da so njihovi prispevki v dobršnem delu zavajajoči. Zakaj?
Na veliko se piše o padcu podpore sedanji vladi in vodilni stranki SDS, vendar pa se pri tem pozablja napisati, da ima SDS vseskozi konstantno podporo, nobena vlada pa še nikoli, odkar smo samostojni, ni imela tako dolgo take močne podpore med ljudmi. Povsem logično in razumljivo je, da podpora vladi niha, tako, kot je to v navadi v vseh demokratičnih državah. Glede na to, da mora sedanja vlada popravljati napake preteklih vlad in zaradi tega sprejemati tudi nekatere ukrepe, ki pri ljudeh niso popularni, lahko ugotovimo, da je s tega vidika podpora sedanji vladi skorajda nerazumljivo velika. Ljudje se zavedajo,
da moramo zaradi napak vladavine LDS in SD sedaj vsi skupaj nositi breme njihovega neuspešnega vladanja in sporočilo volivcev ob teh jav-nomnenjskih anketah je povsem jasno - sedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše je izredno uspešna in vsekakor si zasluži vladavino najmanj še enega mandata - v SDS Domžale smo trdno prepričani, da bo do tega tudi prišlo, saj gredo vsi kazalci v to smer. Seveda pa je zaradi tega opozicija izredno živčna in hkrati tudi zelo agresivna. Izkorišča vse načine, tudi medije, da bi ljudi prepričala v nasprotno. To seveda ne bi bilo nič narobe, če bi ljudem prikazovali pravilne informacije. Tako pa SDS Domžale ugotavlja, da je trenuten uspeh v jav-nomnenjskih anketah nekaterih levih strank moč pripisati zgolj prerazporejanju glasov znotraj politične levice, saj se je večina tistih, ki so nekdaj podpirali LDS, sedaj ob skorajšnjem razpadu te stranke, svojo naklonjenost
namenila stranki SI). Ker pa se sedaj LDS rešuje iz pepela, pa tudi tisti, ki so zapustili LDS in ki niso šli v SD, snujejo neko novo stranko, bo že v roku nekaj mesecev upad popularnosti SD izredno dobro viden, saj se bo ta milni mehurček hitro razpočil. SDS Domžale na podlagi narejenih analiz in razprav ugotavlja, da politična levica kljub vsemu izgublja popularnost med ljudmi ter da sedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše nikakor ni ogrožena in da bo na naslednjih državnozborskih volitvah SDS še vedno najmočnejša politična stranka ter da bo mandatar naše vlade še naprej predsednik največje stranke SDS Janez Janša.
Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale
Slovenska demokratska mladina
Vlada pomaga mladim!
V Slovenski demokratski mladini, OBČINSKEM ODBORU SDM Domžale, podpiramo Zakon o štipendiranju, novelo Zakona o subvencioniranju študentske prehrane ter novelo Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, saj kažejo skrb vlade za prihodnost mladih tudi v OBČINI DOMŽALE.
Dvig cenzusa, zneskov štipendij in dodatkov k štipendijam, ukrepi za povečanje števila kadrovskih štipendij, natančno določeni pogoji za pridobitev in ohranitev Zoisovih štipendij, poseben dodatek za področje izobraževanja so le nekatere
rešitve, ki kažejo, da je vlada pogumno stopila k reševanju problema, ki bo dijakom in študentom omogočil lažji in hitrejši študij, kar bo posledično pripeljalo tudi do zmanjšanja študentskega dela. Podpiramo tudi natančnejše pogoje za ponudnike in izvajalec ter urejanje evidenc na področju prehranjevanja študentov, povišanje števiia bonov upravičencem s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, otrokom padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 s statusom študenta in študentom, ki so starši. Na tem področju pogrešamo še bolj radikalne pristope s strani vlade, ki bi po našem mnenju dokončno rešili problematiko ponudnikov, vendar je Študentska organizacija Slovenija (SOS) izsilila svoje pogoje, ki po našem mnenju ne zasledujejo pravih ciljev, ki bi bili v prid vsem študentom. Na to kažejo tudi raziskave glede uporabnikov študentskih bonov ter monopol ŠOS-a na tem
področju, kar sproža številne govorice. Vlada je skupaj z novim vodstvom Stanovanjskega sklada pogumno stopila na do sedaj dokaj slabo in prepočasi zastavljene rešitve pri reševanju prostorske problematike mladih. Upamo, dt ho glede na analize subvencije pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja izkoristilo vseh (vsako leto) predvidenih 4000 mladih družin. Omenjena zakonodaja pomeni dokaj velike finančne vložke države za zagotavljanje pogumnih rešitev, zato se v Slovenski demokratski mladini čudimo predvsem ŠOS-u, ki do sedaj ni premogel niti moči niti volje, da bi vsaj opozarjal na slabo stanje na omenjenih področjih, sedaj pa nima toliko poguma, da bi pohvalil omenjene rešitve, ampak raje vztraja na svojih okopih. Morda pa niso spmščeni, ker je »napačna stran« dobro in hitro pristopila k odpravljanju težav, sami pa so ali prespali javne obravnave ali pa izsilili svoje (vprašljive) rešitve?
Predsednik 00 SDM Domžale Gregor Horvatlč
Dnevnik občinskega svetnika na blogu
Na spletnem naslovu http://rokravnikar,blog,siol ,net lahko že nekaj mesecev redno prebirate pravzaprav popolnoma pristranska poročila, komentarje, stališča in vtise iz aktualne občinske politike. Dobrodošli so vaši komentarji, pripombe in vprašanja.
Že v prvih tednih po izvolitvi na lokalnih volitvah 2006 so me v mojem krogu znancev in prijateljev precej pogosto spraševali o dogajanju na sejah občinskega sveta, o občinski politiki, vsakodnevni aktualni problematiki,... Lahko bi strnil vse to zanimanje v eno vprašanje: »Kaj sploh delaš kot občinski svetnik?«. Lahko seveda vsakomur posebej in nič kolikokrat vse lepo razlagam in razložim (temu se sploh ne izogibam), lahko bi tedensko skliceval novinarske konference kot SLS,... Če pa pogledam, kaj v dnevnem časopisju ali ostalih medijih objavijo od posameznih pogledov na domžalsko občinsko politiko, seveda nima veliko smisla. Tudi v Slamniku je prostor omejen, zato sem se odločil, da bom poskušal redno pisati »dnevnik občinskega svetnika v občini Domžale« na svetovnem spletu - trenutno najbolj pogosta in preprosta zadeva je t.i. blog. O občinski politiki vem pač toliko, kolikor imam lahko
Kako bi občan lahko prispeval k znižanju cene zbiranja In odvoza odpadkov?
11 a « • • » « • m it trli ni' i*
i* "v •
Posnetek spletne strani
vpogleda vanjo, bolj se osredotočam na probleme in soočanje z njimi kot na posamezne osebnosti, zato imen zaenkrat ni veliko. Redno pisanje bloga sicer terja kar precej discipline, dobre volje, časa, dobrega spomina ali še bolje, rednega pisanja zapiskov na sejah odborov ali sveta. Dopušča pa poglobljen in razširjen pogled, veliko razmišljanja, razlaganja lastnih oz. strankarskih stališč in seveda odziva kar številnih bralcev. Vablieni k ogledu!
Rok Ravnikar, občinski svetnik
SLS za javno predstavitev razpisov o dodeljevanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja
Na majski seji je občinski svet sprejel pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale. SLS Domžale je opozorila, daje bilo s strani zainteresiranih v dosedanjih letih vse prevečkrat slišati očitke o zapletenosti in nejasnosti razpisnih pogojev in konkretnih primerov, v katerih so morebitni interesenti vsaj formalno lahko upravičenci. Zato smo predlagali, da naj oddelek za finance in gospodarstvo neposredno po objavi javnega razpisa za ta sredstva pripravi javno predstavitev razpisa ter hkrati z razpisom objavi povabilo na to predstavitev. V SLS Domžale ocenjujemo, da bi se na tak proaktiven način lahko izognili situacijam, ko namenska sredstva niso v zadostni meri ali pravočasno počrpana.
Glede izjave o občini Domžale kot območjem brez gensko spremenjenih organizmov (OSO) je v izogib nejasnostim In nepotrebnemu vznemirjenju kmetovalcev potrebno nedvoumno povedati, da gre zaenkrat še zgolj za zemljišča v lasti občine Domžale. V kolikor bi take pogoje sprejemali za vsa zemljišča v občini, je po mnenju SLS Domžale predhodno nujno potreba priprava in analiza podatkov 0 stanju kmetijstva v občini, javna razprava
z zainteresiranimi organizacijami in fizičnimi osebami ter pridobitev strokovnih mnenj in vladnih institucij. Predstavljena politika do GSO in usmeritve, ki so predvidene, so učinkovite in smiselne samo, če so sprejete na čim širšem prostoru.
Narava in GSO ne »priznavajo« občinskih meja, zato je SLS predlagala, da naj si občina Domžale v okviru t.i. podjetne regije prizadeva za sprejem enakih usmeritev glede GSO, zato naj s pobudo seznani vse ostale sosednje občine in jih spodbudi k oblikovanju in sprejemu podobnih usmeritev.
Rok Ravnikar
SLS za široko javno razpravo pred spremembami obdavčitev iger na srečo
Slovenska ljudska stranka izraža zaskrbljenost ob napovedih davčnih in drugih sprememb, ki naj bi jih Slovenija sprejela s ciljem, da pridobi ameriškega partnerja kot soinvestitorja za gradnjo ene največjih igralniško-zabaviščnih centrov v Evropi.
Zniževanje davkov od iger na srečo celo pod nivo obdavčenja npr. izobraževanja in stanovanjske gradnje je za SLS nesprejemljivo. SLS predlaga, da pred pripravo in obravnavo morebitnih zakonskih sprememb, še posebej davčne zakonodaje, vladna koalicija temu nameni poglobljen pogovor, smiselna pa je tudi široka javna razprava.
Igralništvo kot dejavnost prinaša poleg pozitivnih tudi številne negativne posledice, zato je pred dokončnim odločanjem o investiciji, ki bi bistveno spremenila podobo pomembnega dela Slovenije, potrebno narediti ustrezne študije o neposrednih in posrednih vplivih take širitve igralništva v Sloveniji.
Rok Ravnikar, | občinski svetnik
Pred nami je uvedba pokrajin
V zadnjem času se veliko govori o tim. pokrajinski zakonodaji, o uvedbi pokrajin, njihovih pristojnosti ter tudi o številu pokrajin, njihovih sedežih ter občinah, ki bodo sestavljale posamezne pokrajine. O vseh tem bo odločal Državni zbor RS, zato smo poslancu Robertu Hrovatu zastavili nekaj vprašanj, vezanih na to tematiko.
Ali nas lahko v nekaj besedah seznanite, kaj vse vsebuje paket   pokrajinske zakonodaje?
Tako imenovano pokrajinsko zakonodajo sestavljajo štirje zakoni, ki bodo med drugim tudi določali zadeve, ki ste njih navedli v uvodu. To so Zakon o pokrajinah. Zakon o financiranju pokrajin. Zakon o volitvah v pokrajinah ter Zakon o ustanovitvi pokrajin. Ko bodo ti štirje zakoni sprejeti (prvi trije najkasneje do konca septembra, četrti do sredine decembra letos), bo potrebno sprejeti še Zakon o prenosu nalog v pristojnosti pokrajin. Le-ta mora biti sprejet najkasneje do konca letošnjega leta.
To pomeni, da bomo naslednje leto imel tudi povsem nove volitve, in sicer v pokrajinske svete.
Da. Te volitve bodo potekale na podlagi novo sprejete zakonodaje, v kateri se bo prvič celovito urejal volilni postopek za volitve organa pokrajine - pokrajinskega sveta. Gre pa za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti. Cilj zakona o volitvah v pokrajinah je postavitev sistema volitev v pokrajinski svet, ki izhajajo iz ustavne ureditve lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in načelih Evropske listine lokalne samouprave. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah zakona pa so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. saj bo to za vse nas nekaj novega.
Kaj pa pravzaprav prinaša regi-onalizacija, kako jo zakon opredeljuje in zakaj se pravzaprav uvajajo regije?
Zakon opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med državo in občinami in kot te-
Svetniška skupina Peter Verbič-LISTA ZA DOMŽALE
5, fi    ZA DOMŽALE
Smo proti podražitvi objav v Slamniku
Na 5. seji občinskega sveta je bil podan predlog o spremembi cenika oglasov, reklam in obvestil glasila Slamnik. Predlagatelj je predlagal 27% podražitev.
Z obrazložitvijo, da z izgubo nekaterih velikih oglaševalcev in vplivu globalizacije oglaševanja v Sloveniji zgubljajo velike oglaševalce kot so Vele, Petrol, Metalka in Adriatic, Predlagajo podražitev, kar pa je po
mojem mnenju skregano z vsako tržno logiko. Z ozirom na to, da smo izgubili nekaj večjih oglaševalcev, bi morali reklamne oglase kvečjemu poceniti, če želimo dobiti nekaj novih oglaševalcev. S tem bi dosegli večjo materialnost pokritost glasila. Po drugi strani pa zahtevati tudi podražitev osmrtnic, zahval in malih oglasov, je pa milo rečeno nedopustno, kajti nas davkoplačevalce stane izhajanje občinskega glasila Slamnik približno 80.000 evrov let-
no, za primerjavo, občina Kamnik za glasilo Kamniški občan, ki izhaja vsakih štirinajst dni v isti velikost, nameni le 13.000 evrov. V razpravi se je izkazalo, da ima občina Domžale sklenjeno eksklu-zivno pogodbo za trženje oglasov s kamniško agencijo IR Image d.o.o., v kateri naj bi bilo dogovorjeno, da IR Image d.o.o. plačuje občini zgolj pavšal za oglasni prostor, ki pa naj bi bil po sedanjih cenah komaj 1/3 vrednosti oglasnega prostora, kar ocenjujejo, da je za občino kot za davkoplačevalce lahko tudi škodljivo.
Se manj nam je sprejemljiv predlog predlagatelja (občine Domžale in župana), da se podražijo osmrtnice, zahvale in mali oglasi, za kar menimo, da glede na to, koliko nas, davkoplačevalce, stane Slamnik, morali biti brezplačni. Kljub temu, daje Odbor za kulturo, šport in dejavnosti društev sprejel to podražitev, sem kot predsednik odbora podal ločeno
mnenje, da se s tako podražitvijo ne Strinjam. Na občinskem svetu sem zahteval, da se nam predloži v vpogled obstoječa pogodba s podjetjem IR Image d.o.o., natančno finančno poslovanje glasila Slamnik, razdeljeno po segmentih, do takrat pa umaknitev predloga za povečanje cen oglasov, reklam, objav in obvestil v glasilu Slamnik, kar je občinski svet tudi sprejel. V upanju, da bo občinsko glasilo Slamnik zares glasilo vseh občank in občanov, vas lepo pozdravljam.
Peter Verblč svetnik
Domžale - naše mesto
»Naša občina je vse večja, vse holj razvita, zato bo potrebno "rediti center Domžal. Uredili bomo center Domžal z mestnim 'rgom, peš potjo, galerijo, zclc-n'mi površinami z zmerno pozidavo, nove vsebine in oblike za nabavo mladih, v SPB-ju bomo "redili varno bivanje in urejeno "kolje, da se bo v ŠPB ponovno vrnilo življenje«, so bile predvolilne obljube župana, ki ni obljubljal, ampak napovedoval v Sv"jcm programu. Vpis etažne 'astninc in lastnika v zemljiško ^jigo za stanovalce SPB-ja je bilo v predvolilnih obljubah Predvideno že v decembru 2006.
Pol leta vladavine novega župana je že za nami, Domžalčani nestrpno čakamo na uresničitev napovedanih sprememb. Znanje in sposobnosti, da se v Domžalah ustvari kulturno središče s prenovljenim utripom in okoljem za prijetno bivanje, delo ter prosti čas, nam je bilo za sveto obljubljeno. Do sedaj se je tej smeri konkretno še nič ni kaj dosti premaknilo. Domžalčani si želimo in potrebujemo boljše bivanje za vse generacije. Starši majhnih otrok si želijo urejena dodatna otroška igrišča, kajti v naše mesto se dnevno priseljujejo mlade družine. Želimo si urejen center Domžal za uresničevanje svojih
potencialov, želimo si, da Domžale postanejo občina vseh občanov in občank. Pa vendarle se nam poraja vprašanje, ali bomo tovrstnih sprememb deležni že v bližnji prihodnosti. Stališče občinske uprave do vprašanj ureditve mesta Domžale nas ne navdajajo z navdušenjem, kljub vsemu se bomo svetniki liste Peter Verbič-Liste za Domžale zavzemali za urejenost centra Domžal, za nova in obnovljena otroška igrišča, za urejenost v športnih parkih ter vsesplošno urejenost našega mesta. Še naprej bomo opozarjali in izvajali pritisk na občinsko upravo, da center Domžal končno dobi prijaznejšo in prijetnejšo podobo.
Želimo pa tudi, da se ne zanemarja več podeželja, da si stanovalci izven mestnega jedra želijo športnih igrišč (npr. Pšata, Depala vas. Rova, Preserje, itd...), kajti predvolilne obljube župana, 'mi bomo začeli delati že v ponedeljek, takoj po volitvah' so bile izpolnjene, vendar vprašanje je samo, kako in za koga.
Katarina Kartovšek svetnica
ritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona ureja pokrajinsko samoupravo na način, ki ne posega v lokalno samoupravo na ravni občin in varuje njihovo samostojnost z upoštevanjem načel Evropske listine lokalne samouprave.
Zakaj se pravzaprav uvajajo regije •'
Zakon o lokalni samoupravi, ki je bil sprejet konec leta 1993, je med drugim uredil tudi povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Vseskozi se je zastavljalo vprašanje, ali je Republiko Slovenijo, glede na njen teritorialni obseg, treba notranje organizirati tudi na pokrajine. Predhodna vladna koalicija vse od leta 1993 pa do izteka njihovega mandata ni želela ugrizniti v ta oreh, zato se ustrezna zakonodaja sprejema šele sedaj. S strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo je bila kot usmeritev in ukrep politike izrecno predvidena vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti, ki bi lahko delovala kot partner evropskih strukturnih skladov ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju in poudarjeno, da je regionalizacija nujna podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Tako se je pokazalo, da je Slovenijo treba regionalizirati z ustanovitvijo pokrajin. Tega ni bilo mogoče storiti brez spremembe ustave, z njenimi spremembami pa je sedaj omogočena decentralizacija oziroma prenos upravljanja javnih zadev z državne na lokalno, pokrajinsko raven v skladu z načeli subsi-diarnosti. Z ustreznim zakonom bo urejena tudi zagotovitev pogojev za začetek njihovega delovanja (prostorski, kadrovski in materialni).
Bralce zagotovo zanima, kaj oz. kam, v katero regijo bo vključena občina Domžale.
Kot je splošno znano, naj bi bilo v Sloveniji 14 regij. Glede na pripombe, ki bodo potekale v okviru javne obravnave, bo vlada nato pripravila ustrezne popravke, če se bodo seveda izkazali kot smiselni. Glede občine Domžale je stanje tako, da je bila po enem od predlogov uvrščena v regijo, v kateri bi bile večinoma občine, ki mejijo na Ljubljano, del te pokrajine pa bile tudi zasavske občine, sedež pokrajine naj bi bil v Trbovljah - seveda ob predpostavki, da bi bila Ljubljana samostojna regija. Po trenutnem predlogu so Domžale uvrščene v osrednjeslo-vensko pokrajino s sedežem v Ljubljani. Vsaka od teh opcij ima svoje pluse in minuse, dobre in slabe lastnosti. Vse pa je še v fazi dogovorov, usklajevanj in pogajanj.
Kje pa se občani lahko pozanimajo o vseh naštetih podrobnostih   regijske zakonodaje?
Glede na to, da bo četrti zakon sedaj v javni obravnavi, vljudno vabim vse zainteresirane, da se oglasijo v moji poslanski pisarni, ki jo imam v Domžalah. Vrata moje poslanske pisarne, ki se nahaja v domžalskem domu - bivša Knjižnica Domžale na Ljubljanski 58(1. nadstropje), so odprta vsak prvi delovni ponedeljek od 8. do 10. ure. Občanom sem na voljo tudi za ostala vprašanja, ne samo glede vprašanj pokrajinske zakonodaje, zato vljudno vabljeni. Ravno tako pa vljudno vabljeni tudi na javno predstavitev pokojninske zakonodaje - okroglo mizo na to tematiko pripravljava skupaj s kolegom, poslancem mag. Tomažem Štebetom, na njej pa bo vsekakor čas za razprave o dilemah ter rešitvah, ki se ob tem pojavljajo. Javna predstavitev bo konec junija (predvidoma 28. ob 20. uri), točen termin bo objavljen na spletni strani SDS Domžale (www.domzale.sds.si).
S poslancem SDS v DZ RS se je pogovarjal Janez Stlbrlč
DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE
Vodnikova 3a, 1230 Domžale.
SPECIALISTIČNE AMBULANTE:
DERMATOVENEROLOŠKA, FLEBOLOŠKA, ZDRAVLJENJE KRONIČNIH RAN, INTERNISTIČNA, PULMOLOŠKA, ALERGOLOŠKA, KARDIOLOŠKA NEVROLOŠKA
ULTRAZVOČNE PREISKAVE:
SRCA, VRATNIH ARTERIJ, VEN NOG, TREBUHA. ŠČITNICE IN PROSTATE.
Naročanje ponedeljek od 13h do 19h, torek do petek od 8h do 14h in od 16h do19h. Tel.: 01/7216 003.
Nova OPEL
Opel Antara.
Spoznajte meje mesta.
■EUT   V i    Jšamim^fM JJfj^^^^HL
m iiISSHÊ^SJtmW W
"MM
AVTOTEHNA VIS IN KOSEC dx>AJ., Kamniška 19,1230 Domžal«, tel.: 01/72 16 092
www.opel.si
NAŠI POSLANCI
Rekordno visoka gospodarska rast v Sloveniji
Zakaj
zaboga je to ljudstvo tako nezadovoljno in kritično?
Sedanja vlada niza uspeh za uspehom. Na podlagi ukrepov delovanja vlade, ki jo vodi g. Janez Janša, beležimo v naši državi rekordno visoko gospodarsko rast. Odlični gospodarski kazalci kažejo na res dobre gospodarske razmere v državi - po podatkih Statističnega urada RS in UMAR-ja kažejo na izredno visoko 7,2 % gospodarsko rast v prvem četrtletju.
Posebej pomemben je podatek, da je k tej rasti veliko prispeval izvoz (13,6 %). Pri domačem trgu pa je izredno pomemben podatek, da so zelo v porastu investicije v osnovna sredstva (21,6 %). Rast končne potrošnje ostaja nespremenjena, izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev in države so bili v prvem četrtletju letos za 3 odstotke višji kot pred letom dni; takšna rast je zelo podobna rasti v predhodnih četrtletjih. Zaradi visoke rasti bruto investicij se je rast skupnega domačega trošenja Še dodatno povečala; v prvem četrtletju letos je bilo domače trošenje za 7,2 odstotka višje kot v prvem četrtletju 2006. Podoben je bil tudi prispevek h gospodarski rasti (7,1 odstotne točke, od tega bruto investicije 4,9 odstotne toč-
Mala podjetja -velike ideje
Med številnimi organizacijami, ki imajo svoj sedež v Bruslju in dnevno delujejo v evropskem političnem okolju, je tudi SME Union. Gre za združenje malih in srednje velikih podjetij, ki si prizadeva za sprejemanje takšne zakonodaje (tako na ravni evropskih institucij kot tudi v državah članicah), ki bi malim in srednje velikim podjetnikom omogočila kar se da ugodno delovanje, s čim manj birokratskimi ovirami. Združenje ima sicer 40 polnopravnih in pridruženih članov iz večine držav članic EU ter nekaterih drugih evropskih držav.
Ena od prioritet SME Union je spodbujanje interesov malih in srednje velikih podjetij, ki so eden od motorjev evropskega gospodarstva. S tem ko obstajajo dobri pogoji za njihovo delovanje, se namreč pojavijo tudi možnosti za nova delovna mesta, ki posledično prispevajo k zmanjšanju brezposelnosti in potencialno večji gospodarski rasti v Evropi. SME Union se tako med drugim zavzema za spodbujanje svobodnega podjetništva, implementacijo načela subsidiarnosti, odpravljanje birokratskih ovir gospodarskemu razvoju in zaščito načela svobodne konkurence, ki temelji na učinkovitosti ekonomskih subjektov. Poleg samega združenja SME Union pa v največji politični skupini v Evropskem parlamentu
- Evropski ljudski stranki - Evropskih   demokratih (EPP-ED)
- deluje tudi skupina SME Circle, ki zagotavlja povezavo in omogoča sodelovanje med člani SME Union in poslanci iz vrst EPP-ED ter svetuje skupini EPP-ED glede ekonomske politike.
V okviru obeh združenj je dejaven tudi poslanec SDS v Evropskem
ke, izdatki za končno potrošnjo pa 2,2 odstotne točke). Visoka rast dodane vrednosti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju 2007 povečala še bolj, in sicer za 28,9 odstotka. Za gospodarsko rast v letošnjem prvem četrtletju je bila zelo pomembna visoka rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih; v primerjavi s prvim četrtletjem 2006 je bila dodana vrednost višja za 10,9 odstotka, kar je eden izmed najboljših rezultatov v zadnjih petnajstih letih. Visoka je bila tudi rast dodane vrednosti v trgovini (8,1-odstotna), finančnem posredništvu (7,5-odstotna) in transportu (5,6-odstotna). V osnovnih proizvodnih dejavnostih seje dodana vrednost na letni ravni povečala za 11,1 odstotka, v tržnih storitvenih dejavnostih za 6,1 odstotka, v sektorju država pa za 1,4 odstotka. To velja omeniti zato, ker je opozicija ob sprejemanju paketa davčne zakonodaje trdila, da bo nova zakonodaja uničila investicije v osnovna sredstva, ki so generator razvoja. Nič od tega se ni zgodilo. Ravno obratno; investicije so se povečale kar za 21,6 %. Tudi to kaže verodostojnost t.i. strokovnjakov opozicije. Izredno nizka pa je
parlamentu in vodja slovenske delegacije v EPP-ED dr. Mihael Brejc, ki se redno udeležuje njunih srečanj. Takoje v tem mandatu sodeloval že na številnih razpravah o izboljšanju evropske zakonodaje v korist malih in srednjih podjetij (npr. v okviru razprave o direktivi o storitvah na notranjem trgu EU, direktivi o patentih ter ob sprejemanju direktive o delovnem času...).
Eden od zadnjih dogodkov, povezanih s temi vprašanji, je bila razprava, kije bila v Bruslju organizirana v okviru Dneva malih in srednjih podjetij in na kateri je kot govorec sodeloval tudi slovenski minister za razvoj dr. Žiga Turk. Udeleženci srečanja so govorili predvsem o prihodnosti tehnoloških inovacij v Evropi, o informacijski tehnologiji kot močnem orodju malih in srednjih podjetij ter o izboljšanju dostopa do sredstev EU za mala in srednja podjetja.
Združenja za malo in srednje podjetništvo pa ne obstajajo le na evropski ravni, temveč tudi v Sloveniji. In sicer gre za leta 2003 ustanovljeno združenje SME Union Slovenija, katerega predsednik je g. Tomaž Toplak, pobudnik za njegovo ustanovitev pa je bil dr. Brejc, ki je delovanje sorodnih evropskih organizacij spoznal kot opazovalec v Evropskem parlamentu. Dr. Brejc je namreč menil, da bi bilo dobro ustanoviti podobno združenje tudi v Sloveniji, saj imamo veliko malih in srednje velikih podjetnikov, ki se dnevno srečujejo s številnimi birokratskimi ovirami. Prav tako je dal pobudo za ustanovitev skupine SME Circle v Državnem zboru, ki je bila ustanovljena leta 2004.
Katarina Cullberg
brezposelnost. Rast zaposlenosti je najvišja v zadnjih 15 letih, uvrščeni pa smo med države z najnižjo brezposelnostjo. Marsikje je zaradi nizke brezposelnosti ogrožen nadaljnji gospodarski razvoj, to težavo pa država zaenkrat rešuje z izdajanjem delovnih dovoljenj. Slovensko gospodarstvo je izrazito razvojno usmerjeno. Skoraj polovico izvoza ustvarijo mala in mikro podjetja, kar daje našemu izvozu potrebno stabilnost, prilagodljivost, neobčutljivost na nihanja in konkurenčnost. Potrjuje se, da gospodarska rast ni samo posledica tujih trgov, ampak se izrazito čuti tudi vpliv reform, ki so prinesle razbremenitev gospodarstva in fizičnih oseb. Opazni so tudi učinki davčne reforme in razbremenjevanje vseh davčnih zavezancev, saj se znižuje delež davčnih prihodkov v BDP. V izrednem porastu pa je tudi stanovanjska gradnja (več kot 18 %), kar kaže na varna in stabilna delovna mesta, boljše plače, na osnovi česar lahko državljani najemajo tudi kredite in se lotevajo večjih in dolgoročnejših individualnih investicij. Raven bruto plač je tako v prvem četrtletju dosegla nominalno 5,4 odstotno in realno 3 odstotno rast. Bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju je nominalno porasla za 6,3 % in realno za 4,0 %. Realna rast je v istem obdobju lani znašala 3,7 %, v istem obdobju leta 2005 pa 2,7%. Zaradi tega se izboljšuje ekonomsko socialna varnost in je potrebnih manj intervencij države. Napovedi izjemne rasti in še bolj-
Ponavadi dopustujete v tujini ali le pogosto potujete tja? Ste morda tam celo v službi? Za vse s pritrdilnim odgovorom prihaja iz Bruslja vzpodbudna novica, da je Evropski parlament na majskem plenarnem zasedanju, ministri držav članic unije, pristojni za telekomunikacije, pa v začetku junija 2007, dokončno potrdil direktivo o znižanju tarif mobilnega gostovanja v drugih državah članicah EU. Uredba sicer ne predvideva regulacije na področju prenosa podatkov, temveč na področju veleprodaje in maloprodaje.
V Evropskem parlamentu je bil za omenjeno področje pristojen Odbor za industrijo, telekomunikacije, raziskave in energijo. Kot članica tega odbora je slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj pri obravnavah poročila večkrat opozorila, da slovenskim uporabnikom uredba sicer prinaša nesporne koristi, bi pa te lahko bile še bistveno večje, če bi se uredba razširila še na nekatere sosednje države. Predlagala je, da EU opravi temeljito analizo posameznih trgov mobilne telefonije in si prizadeva vzpostaviti tesnejše sodelovanje tudi z državami jugovzhodne Evrope. Podobno sodelovanje je že vzpostavljeno za področji električne energije in plina, kjer v jugovzhodni Evropi vzpostavlja sprejemanje pravil, ki veljajo v uniji.
Slovenci, kot ugotavlja poslanka, največ poslovno gostujejo sicer v državah članicah unije, turistično
še perspektive v naslednjih letih jemljejo sapo tudi opoziciji. Če se samo spomnimo, da je npr. Drnovškova vlada imela 2,5 odstotni javni dolg, Ropova vlada je javni dolg celo povišala, in sicer z 2,5 na 2,8 odstotka BDP, sedanja Janševa vlada pa gaje v samo nekaj letih uspela zmanjšati za polovico, sedaj znaša 1,4 odstotka BDP. Zato je odziv opozicije pričakovan, saj realnim podatkom ne morejo oporekati, zato so vso pozornost usmerili v relativne, nedokazljive zadeve, ki ne bazirajo na razumu, ampak na čustvih in neoprijemljivih trditvah ter tezah. Največ govorijo o nesproščeno-sti, o strahu pred izgubo delovnih mest, o dvomih v pristojnost vlade. Kritizirajo vlado, ker se loteva odpravljanja nezakonitosti, vzpodbujajo delitev ter kulturni boj, ideološke polarizacije, delitev na »vaše in naše«. Ukvarjajo se z oživljanjem preteklosti, v kateri so s prav takim pristopom neomejeno vladali, na žalost pa ni nikjer njihovih predlogov za izboljšanje položaja države in v državi. Sedanja vladna koalicija noče in ne želi delovati tako, kot so to delale prejšnje vlade - posledica tega je visok dvig gospodarstva, znižan javni dolg ter povečana uspešnost na praktično vseh področjih. Poslanska skupina SDS, katere član sem, v Državnem zboru v celoti podpira vladne predloge, namenjene dvigu in stabilnosti naše države ter njenih prebivalcev.
Robert Hrovat, poslanec SOS v DZ RS
pa predvsem v državah, ki niso članice, zlasti na Hrvaškem in drugih državah bivše Jugoslavije. Na teh trgih se za slovenske uporabnike ne bo nič spremenilo, zato bi po njenem mnenju bil potreben celostni pristop, ki bi upošteval tudi specifičnosti in razvitost posameznih nacionalnih trgov. S tesnejšim sodelovanjem z omenjenimi državami bi EU pripomogla, da bi se koristi slovenskih uporabnikov povečale in postale primerljivejše z drugimi članicami unije.
Najunijskem zasedanju ministrov, ki so uredbo potrdili je tudi slovenski minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak predlagal, naj Evropska komisija poskrbi, da bodo morale evropsko tarifo za gostovanje uvesti tudi države kandidatke za vstop v EU in prav tako tiste, ki si za status kandidatk šele prizadevajo.
Ob potrditvi uredbe je izrazil vidno zadovoljstvo tudi vodja pogajalcev Evropskega parlamenta dr. Paul Rubig in naznanil, da bo že v mesecu juliju 2007 vsak prebivalec EU lahko izbral tarifo pod 49 centov za odhodni in 28 centov za prejeti klic, v septembru pa bosta le-ti uvedeni avtomatsko. »Tisti občani torej, ki precej časa preživite na poslovnih ali turističnih potovanjih po državah EU, boste imeli možnost koriščenja cenejših klicev že med letošnjo poletno sezono, izkoristite jih«, poudarja poslanka dr. Jordan Ciz-Ijeva.
Darko Rudi
V zadnjih tednih lahko ob naraščajočem nezadovoljstvu z obstoječo vlado Janeza Janše in ob občutnem padcu njihove javnomnenjske priljubljenosti v obrambni drži poslušamo zlasti proti argumente o visoki gospodarski rasti, dobrih gospodarskih rezultatih, znižanju brezposelnosti in občutno boljšem stanju v družbi nasploh. Temu lahko pritrdimo in najbrž podatki o tem stojijo, a ob tem se navadnim državljankam in državljanom postavlja veliko vprašanj in dilem. Najprej seveda ta, da bi bilo pošteno in korektno povedati, da vse to ni zgolj in samo rezultat vladajoče koalicije in njihovih ukrepov, pač pa v mnogočem tudi splošnega ugodnega stanja gospodarstva v Evropi, s katero največ sodelujemo ter marsičesa iz preteklih obdobij in dela preteklih vlad. Prav gotovo med to lahko uvrščamo stabilnost in odprtost države, ki smo jo dosegli z vstopom v Evropsko skupnost, uvedbe evra, ukrepov za prestrukturiranje gospodarstva, aktivne politike zaposlovanja...
Toda ob vsem tem je prav gotovo pogosto vprašanje, zakaj teh rezultatov ne čutimo v vsakdanjem življenju, predvsem pa, zakaj se nam to ne pozna v naši denarnici. To so navsezadnje povprašali tudi sindikati, saj so opozorili, da se plače povečujejo bistveno počasneje in manj kot je gospodarska rast in rast BDP. Ali ni morda na mestu vprašanje, če se presežki in dobički ne stekajo samo v žepe izjemno ozkega kroga lastnikov in vrhunsko plačanih menedžerjev, vsi ostali pa ostajamo brez svojega delčka tega vse bolj bogatega kolača? Prav tako je izjemno zaskrbljujoč podatek, da smo državljanke in državljani Slovenije med tistimi, ki v EU delamo največ, ki opravimo največ nadur in ki smo, kako žalostno, na prvem mestu med tistimi, ki sc na svojih delovnih mestih ne počutimo dobro in z največjim odporom in sovraštvom hodimo v službo. Seveda bi se nad tem morali zamisliti vsi, še posebej pa delodajalci, saj je rezultat tega tudi ta, da smo v samem vrhu tudi po Času, preživetem na bolniški. Očitno so slovenski delavci in delavke utrujeni, nezadovoljni, izžeti in preobremenjeni. Ob tem je zanimivo tudi to, da na zelo visoko mesto v javnomnenjskih anketah vrednot postavljamo Slovenci delo, prav pod vrhom pa je tudi varnost. Prav tega občutka varnosti - pa je med nami vse manj. Ogrožene so mnoge vrednote, ki smo jim dajali vedno velik pomen: ogrožena je socialna varnost, ki temelji na solidarnosti in varovanju človekovih pravic in socialni pravičnosti, ki smo jih vedno cenili in gojili, tudi za ceno nekoliko nižjega osebnega standarda. Pred nami se rušijo javno zdravstvo in šolstvo, ki so nam vedno pomenili veliko, ki smo jih imeli razvite na visoki ravni (mnogi naši zdravniki so bili med najboljšimi v svetu, do izobrazbe so lahko prišli tudi otroci iz najrevnejših slojev, naši učenci se na mednarodnih tekmovanjih iz matematike, fizike... lahko kosajo z Japonci, Nemci, Američani, slovenski diplomantje pa so bili vedno zaželeni v tujini...). Je res potrebno razgraditi prav vse iz preteklosti, ne da bi zgolj dopolnjevali in prilagajali tisto, kar seje pokazalo za dobro?
Ogroža nas nizka rodnost in grozi nam izjemno visok delež prebivalstva nad 65 let v prihajajočih letih. Ne vemo, ali bomo lahko preživeli s svojimi pokojninami in ali se bomo kot družba prilagodili takšni populaciji, z vsemi povečanimi zahtevami po zdravstvenih storitvah, negovalnih bolnicah, domovih za ostarele. Zakaj torej v teh letih debelih krav ne namenjamo več skrbi in denarja za tovrstne projekte: za več naj-emniških in poceni stanovanj za mlade družine, za cenejše vrtce, za investicije v infrastrukturo, ki jo potrebujejo starejši in bolni? Če postajamo bogati in bogatejši, potem si želimo predvsem višje kvalitete življenja, tako na materialni kot tudi duhovni ravni. Za vse, bolj enakomerno in ne le za ozke kroge izbranih. Zanimive so tudi zahteve, ki prihajajo v zvezi s pokojninsko reformo - neprestano nam dopovedujejo, da bomo morali delati bistveno dlje. Prav, a vprašajmo se, ali se na to sploh resno pripravljamo. Bodo k dobičku in vedno večjim rezultatom naravnane gospodarske družbe ustvarile tudi delovna mesta in zaposlovale takšne starejše in že precej »iz-trošene« delavce, ki se ne morejo kosati s tridesetletniki? Bomo sprejeli, da ima naš otrok v vrtcu ali šoli npr. 60-letno učiteljico, če bo ta pri teh letih sploh še zmogla poučevati v razredu s 27 učenci? Bo lahko trgovka še polnila police pri 63 letih starosti ali pa sedla za blagajno, kjer je potrebna maksimalna hitrost in koncentracija? Mislim, da se takšnih vprašanj sploh še nismo lotili. Seveda pa je treba vladajoči koaliciji in vladi Janeza Janše vendarle tudi povedati, da so ljudje nezadovoljni še zaradi mnogih drugih stvari, ki jih opazujejo in zaznavajo. Vsi se spomnimo, da so na oblast prišli z jasnimi obljubami, da bodo vladali drugače, brez korupcije, kraj, klientilizma - danes pa - afera na afero: operacijske mize, helikopterski prevozi, Onkološki inštitut, nakup patri j, očitki v pismu ga. Kosem-Starina o vpletanju vlade v gospodarstvo, razgradnja in sramotno pranje umazanega perila v aferi Sova, vloga Domna Zavrla pri gradnji Pediatrične klinike, sum koruptinvega ravnanja v poravnavi s podjetjem Puh, podcenjena prodaja slovenske jeklarske industrije (Marija Zagožen), precenjen in škodljiv nakup manjšinskega deleža Soških elektrarn (Jože Zagožen), podrejanje in nadzor medijev, posegi v neodvisno sodstvo... Tisti, ki se temu uprejo, pa ostajajo brez služb ali pa ustrahovani in kaznovani: odpuščanje novinarjev Dela in Večera, premestitev Vide Petrovčič, odslo-vitev karikaturista Franka Jurija s Primorskih novic, kaznovanje Edvina Tavčarja, ki se ni strinjal s posegi v Lipici, kaznovanje študentov, ki so protestirali proti ministru Zupanu, nepravilnosti v Filmskem skladu, ko brez denarja in filmov ostajajo naši najboljši režiserji (Jan Cvitkovič), ker baje snemajo »nespodobne« filme, posegi v raziskovalne inštitute in odtegovanje denarja za projekte tistim, ki niso »naši«, kaznovanje Mestne občine Ljubljana z odvzemom tretjine denarja, ker niso izvolili »pravega« župana... Je to torej sproščena Slovenija, ki so nam jo obljubljali???
Cveta Zalokar - Oražem
Cenejše mobilno gostovanje v državah Evropske unije!
stran 13
Mladinski svet Domžale
Je mladina v Domžalah tako pomembna kot v Bruslju?
MLAJŠI - STAREJŠI
Od 3. do 6. junija 2007 jc v Bruslju potekal Evropski mladinski teden pod geslom Mladi v akciji. Organizirala ga je Evropska komisija oz. Direktorat za izobraževanje in kulturo. Na njem se je zbralo več kot 150 mladih iz cele Evrope, ki so izrazili svoje mnenje glede evropske prihodnosti in mladinske politike.
Mladi smo se osredotočili predvsem na socialno vključenost in raznolikost ter v sedmih delovnih skupinah razvili priporočila za evropsko mladinsko politiko. Sodelovali smo tudi v kreativnih delavnicah, kjer smo preko glasbe, filma in fotografije izrazili svoja stališča. Udeleženci smo na dogodku trdo delali in izdelali zaključno poročilo, ki vsebuje priporočila in vizije. Na zaključni okrogli mizi smo se o dokumentu pogovarjali tudi z .lanom Figlom (evropski komisar za izobraževanje, kulturo in mlade), Vladi-mirjem Spidlom (evropski komisar
za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), Lissy Grfiner (članica Evropskega parlamenta) in Bettino Schwarzmayr (predsednico Evropskega mladinskega foruma -krovne organizacije 95 nacionalnih mladinskih svetov in mednarodnih mladinskih organizacij). Sedaj pa je na oblikovalcih politike, da to poročilo vzamejo resno in tudi na podlagi le-tega oblikujejo prihodnost mladih v Evropi.
Mislim, da v Domžalah pogosto pozabljajo(-mo), da smo mladi prihodnost Evrope. Na tednu mladih je bilo veliko govora o tem, da imajo mladinski centri pomembno vlogo pri vzpodbujanju mladih, da postanejo aktivni državljani, da se vključujejo v delovanje širše in ožje skupnosti. Podani so bili konkretni predlogi: da se mladinske centre oz. klube uporabi kot orodje pri vzgajanju mladih v aktivne državljane, da se preko centrov poudarja vključenost vseh mladih ne glede na njihovo socialno ali kulturno ozadje, da
se poudari pomembnosti vrstniške vzgoje in projektov, kijih ustvarjajo in vodijo mladi. Prav tako si mladi želijo, da bili mladinski centri tudi informacijski centri, kjer bi bile na voljo informacije, ki se tičejo Evrope, mladinski projekti in tudi strokovna pomoč (glede zlorabe drog, glede seksualnega zdravja, nadlegovanja, brezposelnosti ipd.). Takšne centre bi seveda morali biti dobro promovirati in jim dati na voljo dovolj finančnih sredstev. Morali bi jih voditi mladi, saj prav oni vedo, kakšne so potrebe uporabnikov. Torej, na evropski ravni so mladi in mladinski centri zelo pomembni. Kaj pa v Domžalah? Bomo mladinskim strukturam (npr. Mladinskemu kulturnemu centru Akumulator, Mladinskemu svetu Domžale, mladinskim društvom ipd.), ki že obstajajo, dali možnost, da se razvijajo in okrepijo ter tako dali priložnost vsem, ki želijo izboljšati življenje naše skupnosti? Ali bomo pustili, da bodo le-te zgolj igrače na političnem poligonu ter da ni nobene škode, če jih zavržemo? To je vprašanje za mlade, za občane in za domžalske politike, več informacij: youthweek.eu
Nina Arnuš. podpredsednica MSD
Delo v institucijah Evropske unije
Obstaja več možnosti za zaposlitev v institucijah Eli, pot do javnega uslužbenca pa jc samo ena in vodi prek natečaja za zaposlitev v institucijah Evropske unije, t.i. concour-sa. Statistike kažejo, da skoraj SO % vseh kandidatov ne uspe priti dlje kot do predizbirnih testov, najpogostejši vzrok za to pa sta pomanjkljiva priprava in napačna strategija reševanja testov.
Center Evropa je v meseeti maju organiziral pripravljalni seminar, namenjen vsem, ki se želijo prijaviti na javne natečaje za administratorje, pomočnike administratorjev, prevajalce in sekretarje - tajnice, ki jih v imenu institucij lili razpisuje Evropska slu/ ba za izbor osebja - liPSO. Na seminarju so udeležencem postregli s praktičnimi informacijami o natečaju in jih prek vsebinskih sklopov, na katera se nanašajo vprašanja na testih, pripravili
na natečaj za zaposlitev v institucijah unije.
Vsebina prvega dela preverjanja znanja oz. pred izbirni test zajema poznavanje Evropske unije: zgodovina EU, pogodbe, širitve, vloga in značilnosti institucij, teles in agencij, politike, programi, gospodarska in denarna unija, zunanja in varnostna politika, pravosodje in notranje zadeve, sistem odločanja v uniji, ustava za Evropo Itd. Vsebina drugega dela preverjanja znanja so logično numerični in verbalni testi, napisati pa jc treba tudi esej (v angleščini ali francoščini). Sveže informacije o razpisih za delovna mesta v institucijah EU so objavljene na uradni strani vvvvvv.europa. eu/epso. Tam je objavljen tudi okvirni plan za razpise v prihodnosti, tako da so zainteresirani na tekočem, če bo v tekočem ali prihodnjem letu razpisano kakšno tekmovanje, ki hi jim ustrezalo. Stran ponuja tudi primere starih
testov, kjer lahko obiskovalci strani testirajo svoje znanje. Pri pripravi na tekmovanje najbolj pomagajo prav stan ksti, veliko koristnih inlormitii je na voljo tudi na spletni strani www. curopa.cu. vsekakor pa je priporočljivo spremljati aktualne EU zadeve, saj se vprašanja na testih nanašajo tudi na nedavne dogodke.
Omeniti velja še, da so na II KI S spletni strani (www.ess.gov.si/SLO/ Eures/eures.htm) vseh držav članic EU in evropskega gospodarskega prostora - razen nekaterih izjem - prikazana vsa prosta delovna mesta, ki jih objavljajo evropski javni zavodi za zaposlovanje. Prosta delovna mesta, na katera želijo delodajalci zaposlili zlasti delavce iz drugih evropskih držav, li "EURES delovna mesta", pa so označena z. modro zastavico, ki pomeni, da se delodajalec zanima zlasti za delavec iz. drugih evropskih držav.
Alenka Žumbar
Mladi forum SD
Domžalski MF na festivalu Lolipop
V mesecu juniju, natančneje od 13. - 16. junija se bo v Velenju odvijal, sedaj že tradicionalni festival Lolipop za mlade.
V letošnjem letu pričakujemo udeležbo ne samo slovenske mladine, pač pa so svoj prihod napovedali mladi tudi iz drugih, predvsem balkanskih držav kot so Hrvaška, BiH, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Makedonija ter nekatere članice EU. Vseh skupaj nas bo preko 400! Festival ki združuje mlade bo tokrat poleg druženja in zabave ponujal tudi umetniške delavnice (impro liga, poslikava na majice, body painting), oglede (mesta Velenje, tovarna Gorenje, muzej na velenjskem gradu, muzej premagovništva), predavanja na temo socialne politike (več na www.lolipop.si) in športne aktivnosti (igre brez meja v vodi in na kopnem, nogomet, odbojka na mivki, košarka, ribolov, minigolf, tenis, izlet po jezeru...). Seveda pa ne smemo izpustiti večernega dogajanja, ki bo popestreno s koncerti (Beach Boys, Drugo Dugme, Heavenix, predskupine in DJ-ji), karaokami in s kinom na prostem.
Člani domžalskega mladega foruma se bomo na festival odpravili skupaj, vabimo pa vse zainteresirane, da se nam pridružijo. Za več informacij pokličite na 040 423325 ali nam pišete na naslov mf.domzale@gmail.com. Participacija za festival je le 15 € (za prijave do 30. junija.) in 20 € za prijave po 30. junija 2007. Prijava vključuje kampiranje in 3 obroke
na dan
Mateja A. Kegel
Center za mlade
Hej, ste že videli našo razstavo?
Radovedna raznolikost... Tako smo dali naslov razstavi mladih, ki obiskujejo delavnice v (enim za mlade. Pridite si pogledat - slike so zares dobre!
Torki in srede so v prostorih Centra za mlade nabiti od mladostne ener-gije. Pod Matejinim vodstvom ob torkih ustvarjajo osnovnošolci in srednješolci. Radi se družijo, rišejo, najraje pa slikajo na platno. Ob različnih priložnostih izdelujejo tudi tematske 'izdelke' - npr. maske za Pusta. Ob sredah pa se v centru srečujejo z osebami s posebnimi potre-
bami, ki vedno dodajo dnevu neko posebno vrednost. Prav tako kot mladi ob torkih, tudi ob sredah rišejo, slikajo, skratka preživljajo skupni čas ustvarjalno in pestro. In ker počitnice veljajo tudi za omenjene mladinske delavnice, so v sredo, 6. junija pripravili razstavo vseh slik, ki so jih ustvarili v tem šolskem letu. Na odprtju so se zbrali tudi starši in prijatelji mladih ustvarjalcev. Ti so lahko na video predstavi, ki je marsikoga nasmejala, občudovali ne le slike, ampak tudi dva risana filma s filmskih delavnic, pa 'posebneže' v pevski zasedbi, pa še kaj. Prisotni so bili enotnega mnenja, da so delavnice uspešne ter da se delo z mladimi vedno obrestuje. Prijetno druženje se je nadaljevalo še ob prigrizku. Kmalu se bodo v Centru pričele poletne Vesele počitnice za otroke, ki bodo trajale od zadnjega tedna v juniju do konca meseca julija. Tako v Domžalskem domu na Ljubljanski 58 tudi poleti ne bo dolgčas.
Ana Kunaver
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
• pregled očf
• pestra Izbira okvirjev
• najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel.
• stekla ANTI-FAT1QUE osvežitev za vaše od
• sončna očala ^^^mmw!šSmam
Delovni bas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Se vedno cvet znane in priznane Buričeve (Jernejčkove) gostilne
80. obletnica Antonije Burica
Časa pa res ne moremo ujeti. Ker se pač nikoli ne ustavi. Prihaja iz prihodnosti, ki je nerealna, preko sedanjosti, ki ne obstaja in sega v preteklost, ki je prenehala obstajati. Toda kljub vsemu, kljub neujem-I ju osti, je čas zvesti, nerazdružni človekov spremljevalec in tesen zaveznik. Antonija Burica iz Dragom-Ija ali kar Buričeva Tončka, še bolj po domače pa Simenkova iz Stoba v Domžalah, je ponovna sveža priča, da gre življenje, ne meneč se za karkoli, svojo pot. In tako je gospa Buričeva prejšnji mesec napolnila celih 80 let plodovitega življenja.
Slavljenka izhaja, kakor že omenjeno, iz znane Simenkove družine iz. Stoba, tO je kmečka krščanska furmanska fa-milija, obdarjena pa tudi s pevskimi talenti, njen oče je bil dober pevec, kakor tudi bral ione, potem pa sta tu še pokojna Francka in fine. Tončka je kot prvorojenka imela na skrbi mlajše otroke in bila tako v pomoč /1 isti materi Marjeti ki ji je bilo m klonjcno tudi dolgo življenje. Tončka je kot pridno, postavno brhko kmečko dekle prišla v Dragomclj k Burici za »Iti mlado« in se poročila z. gostilničarjem, sedaj že pokojnim Stanetom. ki je slavo Jernejčkove gostilne ponesel tudi zunaj naših meja. Gostilna Burica je bila že od nekdaj znana po pohanih piščancih in med drugim /ki-
sli po telečji pečenki ter ne nazadnje po dobrem vinu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je tam zbirala vsa domžalska elita, gostilna je bila pravo romanje domžalskih veljakov vseh vej. Sedaj pa uspešno nadaljujeta očetovo tradicijo dedinji znanega imena. Marta in Danica, ob pomoči Mar-I i nega moža Staneta. Ob vsem pa je posebej treba poudariti, da se v vsej Buričevi gostilniški dejavnosti še vedno čuti uspešna roka naše slavljenke. tihe eminence, zaznamovane z visoko srčno kulturo. Ob njenem jubileju ji želimo zlasti trdnejše zdravje, dolgo življenje, duhovno vedrino in prav posebno božjo milost, saj se je vseskozi po Kristusovem naročiiu prizadevala dajati bogu, kar je božjega in eesarju.kar je cesarjevega. Ob tej priložnosti seji osebno prav lepo zahvaljujem za vso naklonjenost, posebej se spominjam svoje prve velike noči po smrti moje mame, ko je gospa lončka zaznala mojo potrtost in brezvoljnost in meje v svoji velikodušnosti povabila na velikonočni zajtrk... Draga slavljenka. prisrčne čestitke torej in bog Vas blagoslovi. Vsem dobrim željam se posebej pridružujejo Janez Burica in vsi Tinčkovi iz I [rastja pri Ljubljani. AD MULTOS ANNOS
Ivan Kepic - Ivček
Pogovor S koordinatorico zavoda Comett Natašo Zalokar
Pomoč družini na domu
Občinski svet občine Domžale je že leta 2001 sprejel odlok o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za pomoč družini na domu, kakor se odlok uradno imenuje. Na njegovi osnovi, torej na osnovi tega Odloka kakor tudi javnega natečaja je občina Domžale izbrala koncesionarja, ki že od 1. maja 2002 opravlja javno službo pomoči na domu. To je Comett, zavod za pomoč in nego na domu. Sedež ima v Ljubljani, njegova direktorica pa je gospa Helena Čampa, v Domžalah pa je koordinato-riea gospa Nataša Zalokar s sedežem na Ljubljanski 36, v neposredni bližini Radia HIT. Ker se dozdeva, da je povpraševanje po pomoči na domu, zlasti starostnikov, čedalje večje, Comett pa je kljub vsemu še premalo znan, sem zaprosil Natašo Zalokar, da Comett kratko predstavi. Gospa je ne le simpatična, ampak tudi zelo uglajena, usklajeno in prizadevno deluje, tako da lahko zapišem, da je nosilka in posredovalka same pozitivne energije, obdarjena z obilico srčne kulture. Prisluhnimo ji.
Gospa Nataša, ali se za začetek lahko predstavite kakor seveda »udi vaš zavod?
Naš zavod je star že dvanajst let, s koncesijo v občini Domžale pa smo začeli pred petimi leti. Prej smo svoje delo opravljali v okviru samoplačniške dejavnosti, sedaj pa smo tudi del javne službe. Po zakonu o socialnem varstvu občina sofinancira polovico cene storitve, polovico pa uporabnik sam. Na podlagi občinskega odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev pa imajo uporabniki storitev še dodatne ugodnosti. Največja zasluga za to gre prejšnji županji, sedanjemu županu in zlasti Oddelku za družbene dejavnosti, ki skrbno spremlja potrebe starostne populacije ter skladno s tem zagotavlja pogoje za naše delo z. uporabniki.
In še o sebi, da kaj rečem. Izhajam iz. Ljubljane ter sem zaposlena že od vsega začetka kot vodja pomoči na domu. Zanima me vse v zvezi z našimi uporabniki in uporabnicami, morda še najbolj s starostniki, sicer pa je tu težko razmejiti naklonjenost do enega in drugega. Po izobrazbi sem zdravstveni tehnik, od pred ne tako davnim pa univ. dipl. sociologinja.
Kakšne storitve oziroma usluge nudite svojim varovancem, če lahko tako rečeni?
Ukvarjamo se z gospodinjsko pomočjo na domu. kamor spada osnovno čiščenje bivalnega in spalnega prostora, pomivanje posode, posti I Janje, odnašanje smeti, prinašanje enega pripravljenega obroka hrane in nabava živil. Uporabnikom pomagamo pri vzdrževanju osebne higiene, kakor tudi pomoč pri hranjenju ter opravljanju osnovnih življenjskih potreb, tudi seveda po potrebi pomoč pri oblačenju. K našemu delu spada tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, predvsem starostnikov kakor tudi težko bolnih in pa invalidov, ne glede na starost. Skrbimo pa tudi za družabništvo, vzpostavljanje stikov z okoljem in posebej sorodstvom. Poleg storitev pomoči družini na domu izvajamo tudi
socialni servis. Uporabnikom vse dni v tednu prinašamo kosila iz Doma počitka Mengeš. Kakšna pa je sestava ( nmetta v Domžalah?
Za neposredno delo z uporabniki imamo zaposlenih 21 socialnih oskrbovalk na domu, od tega je eden moški. Vsi imajo opravljene ustrezne kvalifikacije za delo s starimi, invalidnimi in težje bolnimi, polovica od njih pa ima doseženo najvišjo možno raven izobraževanja na tem področju, torej certifikat za socialno oskr-bovalko na domu. Zaposleni so v večjem delu domačini iz Domžal in njene bližnje okolice, dve iz Ljubljane in ena iz Grosupljega. Moja naloga je. da delo poteka nemoteno, da smo uporabnikom vedno na voljo, da tudi v izjemnih pogojih nihče ne ostane brez potrebne pomoči ( težke zimske razmere, bolezni ... ), da vzdržujemo tesno povezavo med uporabniki in svojci ter ostalo socialno mrežo, koordinacija med zaposlenimi in uporabniki in še mnogo drobnih stvari, ki pripomorejo k temu, da uporabniku naredimo dan čim lepši in prijetnejši.
Kako pa ste zadovoljni z uporabniki oziroma uporabnicami vaših storitev?
Najprej naj fx>vem da je povprečna starost naših uporabnikov 82 let. Rada delam s starostniki. So zelo različni, večinoma pa so hvaležni za vse kar postorimo. Seveda pa vsak nosi s seboj svojo osebno zgodovino, ki pa ni vedno lahka. Vsak uporabnik je drugačen, zato za vsakega posebej pripravimo individualni načrt pomoči in tako v največji meri zagotovimo takšno pomoč, ki je za posameznega uporabnika najprimernejša. Večkrat se nam zgodi, da se uporabnik preveč naveže na posamezno oskrbo-valko in jo hoče samo zase. Zato veliko pozornost med zaposlenimi posvečamo prav temu problemu; kako uporabniku nuditi čim več in pri tem ohraniti poklicno distanco. Sicer pa se od nas zahteva dobršna mera prilagodljivosti, da pomoč na domu poteka v obojestransko zadovoljstvo, za kar si venomer prizadevamo. Pogoj za naše delo je srčna kultura zaposlenih.
Kam pa se lahko obrnejo tisti, ki so zainteresirani za vašo pomoč? Verjamem, da bodo vsi, ki bodo iskali vašo pomoč, to tudi dobili v takšni meri kot si jo želijo.
Na nas se lahko obrnejo telefonsko 72-11-021 ali pa pridejo v našo pisarno v času uradnih ur. Ponedeljek in petek od 9-12 h in sreda od 12-14 h .
Pa še to. Gotovo sodelujete tudi s centrom za socialno delo in zdravstvenim domom in ali imate kakšne posebne načrte za v prihodnje? Seveda, z vsemi dobro sodelujemo, v prihodnje pa nameravamo še širiti svojo dejavnost.
Gospa Nataša, hvala lepa za razgovor in srečanje z vami. Upravljate družbeno koristno in Bogu všečno delo, za kar se vam v svojem imenu in imenu somišljenikov najlepše zahvaljujem in vam ter vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov.
Ivan Kepic
KOLEDAR PRIREDITEV
PETEK. 29. JUNIJ
20:00
KJE: Domžalski bazen
KAJ: Študentski klub Domžale vabi'na KOPALKANJE 007. letošnje kopalkanje bo v znamenju reagge ritmov, gostje pa bodo Ja-hoption Crew (DJ Jah Poh, DJ Jah Kuzzy, DJ Koksi in DJ Jimi) + Dub Lab Crew (DJ Rollking + DJ Dubbud). Vstopnice v predprodaji 3,00 EUR (člani) in 5,00 EUR (nečlani), na dan prireditve 6,00 EUR. Prodajna mesta: ŠKD, ŠKK, Poslovalnie eŠS (Domžale, Ljubljana, Kranj, Kamnik). Možnost brezplačnega prevoza do 15 km! Afterparty - Fit bar Domžale od 2. do 6. ure.
SOBOTA, 30. JUNIJ
9:00
KJE: Kinološki društevni stadion za Šumberkom KAJ: Kinološko društvo Domžale organizira mednarodno tekmovanje psov Agility 2007, ki povezuje človeka in psa, ko tekmujeta, premagujeta ovire v parkurju in ga morata preteči v čim krajšem času in s čim mani napakami. Na letošnji tekmi, ki bo 13. po vrsti bodo nastopili še tekmovalni pari iz Avstrije, Hrvaške. Italije in Madžarske. Slovesen zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 17. uri. Častni pokrovitelj tekmovanja bo domžalski župan Toni Dragar.
11:00
KJE: Poligon v Tunjicah pri Kamniku
KAJ: Fiidi lelos organizirajo naši avtocros klubi in ljubitelji v Tunjicah tekmo za državno prvenstvo Slovenije in Hrvaške, ki bo trajalo dva dni. V soboto se pričnejo ob 11. uri treningi, ki se zaključijo s prvo tekmo ob 18. uri. V nedeljo se prične prva tekma ob 10. uri, nadaljuje se z otvoritvijo tekme ob 12.45 uri ter zaključek s svečano podelitvijo priznani, ki bo predvidoma ob 18.30 uri. Za organizacijo tovrstnih tekmovanj je potrebno veliko truda in odrekanj, zato organizatorji pričakujejo dober obisk, ki bo poplačal ves njihov trud. Vabi ASC MUSTANG - Domžale.
14:00
KJE: Šotor v športnem parku Domžale KAJ: Kotalkarski klub Pirueta vabi na mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Sodelovali bodo tekmovalci i/, Italije, Hrvaške, Avstrije, Švice in Slovenije. Organizatorji pričakujejo okoli 90 tekmovalcev. Vabljeni!
NEDELJA. 1. JULIJ
10:00
KAJ: Drugi dan avtocros tekmovanja v Tunjicah (glej datum 31 2007)
14:00
KJE: Preserje pri Lukovici
KAJ: Turistično društvo Preserje pri Lukovici vabi na GALOPSKE DIRKE. Lastnike konj vabijo k sodelovanju. V dirki lahko sodelujejo vsi konji, ki so namenjeni za rekreativno jahanje in nimajo tekmovalne licence. Galopska dirka bo potekala na travniku v dolžini 90 metrov. Štartnina znaša 15,00 evrov in se poravna pri prijavi tekmovalca eno uro pred začetkom dirke. Ob prijavi dobi vsak tekmovalec pravilnik o poteku dirke. Za zabavo bo poskrbel ansambel Navihanke, za dobro hrano in pijačo pa člani TD. Podrobnejše informacije dobite na tel: 01/7235-628 ali 041/223-635 (Stane). Vljudno vabljeni na prijetno druženke s kančkom tekmovalnega vzdušja!
15.-00
KJE: Pod kostanji na vrtu Repanškove gostilne na Homcu KAJ: 23. tekmovanje godčevk in godcev, ki igrajo na diatonično moniko iz Domžal, Kamnika, Komende, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina. Za tekmovanje se lahko prijavijo dve uri pred začetkom prireditve v treh starostnih kategorijah do 15 let, med 15 in 50 let in nad 50 let. Prijavnine ni. Tekmovanje bosta povezovala Alenka Resman in Kondi Pižom, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Veseli Gorenjci. Soorganizator tekmovanja je JSKD RS.
Naj ne mine dan brez knjige
Počitnice so čas, ko obiščemo knjižnico in si naberemo nekaj dobrih knjig.
Založba Grlica ponuja mladim bralcem knjigo K. M. Granta KRVAVO RDEČI KONJ. Dogajanje je postavljeno na grad, kjer živijo trije najstniki. Will, ki ima rdečkastega /robci. Ellie. ki se mora poročiti in Willov starejši brat Gavin. Družbo jim delajo številni služabniki. Vse se spremeni, ko kralj Rihard razglasi križarsko vojno. Vitezi iz Anglije morajo oditi v Sveto deželo in z njimi gresta tudi Will in Gavin. S to knjigo boste izvedeli, katere tri stvari so potrebne, da postaneš pogumen in plemenit. Zbirka knjig z naslovom KO-RINA KORENČEK šteje že tri knjige. Spoznali smo svojevrstni klub močnih punc. Tanjo. Jasmino, Ester in Kori-no, ki so nerazdružljive. Nadaljevanje zgodb o Korini nam bo razkrilo, ali bodo štiri prijateljice še vedno neločljive. TATOVI IZ OST1JE, pisateljice
Charoline Lawrence, je napeta zgodovinska zgodba, ki govori o hčeri rimskega kapitana, ki se poda razburljivim dogodivščinam nasproti. Zaradi kraje očetovega pečatnika, spozna izjemne ljudi, ki postanejo njeni prijatelji. To je prva knjiga iz zbirke Rimske skrivnosti. Založba Mladika ponuja bralcem knjigo ZABLODA LABODA IN DRUGE ZGODBE, pisatelja Mateta Dolenca ki nam predstavlja 17 zgodb, ki so se v resnici zgodile. A tokrat nam pisatelj odkriva doživetja živali. Duhovite ilustracije je prispeval Adriano Janežič. ODISEJADA IN DRUGE ZGODBE je nadaljevanje knjige Babilonski stolp in druge zgodbe. V knjigo so vključene pripovedi iz grške mitologije, svetopisemske zgodbe in zgodbe o pomembnih zgodovinskih dogodkih. Iz zgodb spoznamo, odkod izvirajo rekla, izrazi in pregovori. Avtor Marjan Ko-vačevič Beltram nam nudi priložnost, da si poglobimo splošno izobrazbo. V
ČETRTEK, 5. JULIJ
19:00
KJE: V prostorih Mladinskega kulturnega centra Akumulator KAJ: Mladinski svet Domžale vabi, da se pridružite letošnji kampanji Vsi drugačni - vsi enakopravni. V ta namen pripravljajo 2-urno delavnico o strpnosti, aktivni participaciji in vključevanju drugačnih. Z delavnico želijo doseči resnične rezultate - ni namenjena samo govorjenju o tem, kako biti strpen, zato so delavnico z izkušenimi trenerji oblikovali tako, da bodo rezultati lahko tako udeleženci kot tudi organizacije in društva uporabili pri svojem delovanju v vsakdanjem življenju. Če ste za, sporočite svojo udeležbo na: arnusnina(a),gmail. com. Več informacij na www.mlad.si,
20:00
KJE: Domžalski dom (stara knjižnica) na Ljubljanski 58, Domžale KAJ: Poslanca državnega zbora za območje občin Domžale, l.uko-vica, Mengeš, Moravče in Trzin, mag. Tomaž Štebe in Robert I Irovat vabita na predstavitev, pogovor in iskanje skupne rešitve za oblikovanje najprimernejše in najperspektivnejše pokrajine. Povabila bosta vse zainteresirane predstavnike občin z območja predvidenih pokrajin, da pripravijo pisna stališča in jih v uvodnem delu vsak v petih minutah obrazložijo. Mnenje o tem bodo podali vabljeni predstavniki vlade RS - minister dr. Žagar
20:30
KJE: Domžalski dom. Ljubljanska cesta 58, Domžale KAJ: Predavanje na temo POSLEDICE SEGREVANJA OZRAČJA NA LEDENIKIH PATAGONIJE IN ANTARKTIKE. Na obisku v Sloveniji je rojak Peter Skvarča (rojen 1944 v Ljubljani) z ženo Mari iz Buenos Airesa (Argentina), glaciolog, vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko. Med bivanjem v Sloveniji bo predstavil zadnje rezultate obsežnega znanstveno raziskovalnega dela, ki obsega devetintrideset znanstvenih odprav na območju Antarktike in več kot dvajset odprav v Patagonijo.Dodatne informacije: Silvo Karo, Društvo za gorsko kulturo, 041 575 570 ali e-pošta: silvo.karo(g),siol. net. Borut Peršolja, Planinsko društvo Domžale, 01 7215 714, e-pošta: borut.persolja(5jguest.ames.si. Vstop je prost. Vabljeni!
HHHHH
PETEK, 6. JULIJ
20:00
KJE: Domžalski bazen KAJ: Drugo Kopalkanje v letošnji sezono bo odmevalo v ritmih bobna in basa, za kvaliteten večer se bodo potrudili PLACE FOR BASE - P4B.nu (DJ Besso + DJ Marvin). Vstopnice v predprodaji 3,00 EUR (Člani) in 5,00 EUR (nečlani), na dan prireditve 6,00 EUR. Prodajna mesta: ŠKD, ŠKK, Poslovalnie eŠS (Domžale, Ljubljana, Kranj, Kamnik). Možnost brezplačnega prevoza do 15 1<m! Afterparty - Fit bar Domžale od 2. do 6. ure.
SOBOTA, 7. JULIJ
KJE: Vrh Korena in Kompotela
KAJ: Planinsko društvo Domžale vabi na izlet. Pod budnim očesom vodje Jerneja Južne (031-246-201) boste obiskali Vrh Korena in Kompotela. Prijavnice za gorniške dejavnosti so objavljene na spletni strani www.pdd.si. Prijave sprejema vodja in društve na pisarna. Akcija vodniškega odseka pa poteka z osebnim prevozom. Udeleženci vodenih dejavnosti morajo biti ustrezno telesno pripravljeni in opremljeni ter upoštevati navodila organizatorja in vodje. Informacije: Planinsko društvo Domžale, Kopališka 4, Domžale. Uradne ure sreda od 19. 20. ure, četrtek od 10. - 12. ure. Spletni naslov: www.pdd.si. e-pošta: in-fo(q).pdd.si.
16:00
KJE: Ljubljana, Kongresni trg KAJ: Društvo Planet Zemlja organizira koncert z. naslovom ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI. Koncert se bo dogajal na isti dan, kot mednarodna akcija in koncert Live Earth v devetih mestih na vseh celinah sveta in je tudi uradno povezan z dogodkom - Friends of Live Earth. Na koncertu bo nastopilo kar nekaj najbolj znanih slovenskih izvajalcev rock in pop glasbe kot so Peter Lovšin, Jadranka Juras, Neisha, Darja Švajger, Slovenske glasbene legende Cavazza, Benč, Stojanovič, Panda, Day Out, Tinkara Kovač, Anja Bukovec, Vlado Kreslin, Ars Anima in drugi. Seveda ne bo manjkalo niti znanih imen i/, sveta športa, kulture in zabave, ki so projekt podprli na različne načine. Vstopnina za koncert tokrat ne bo finančna, pač pa bo vsak, ki bo oddal odpadek (steklenico, papir, plastenko, baterijo. ) v za to namenjen zbiralnik prejel spominsko vstopnico.
PETEK, 13. JULIJ
UM
KJE: Ob velenjskem jezeru
KAJ: Mladi forum Domžale vabi na festival Lolipop - Podiramo meje, ki bo trajal od 13. do 16. julija 2007. Več informacij na: www. mladiforum.org ali elektronski pošti mf,domzale(g>.grnail.com ali 040-42-33-25.
monografiji OTON ZUPANČIČ nam avtor Janez Mušič predstavlja drugega pesnika modeme, pred njim je izšla že knjiga o življenju in delu Dragotina Ketteja. Iz bogatega gradiva ki si ga je avtor ustvaril pri raziskovanju pesnikovega življenja je izluščil najpogla-vitnejše poteze pesnikove človeške in duhovne podobe. V knjigi preberemo tudi izbor pesnikove poezije. Založba Miš je izdala čudovito slikanico ŠUŠKO IN GOZDNI DAN, ki jo je napisala izvrstna slovenska ustvarjalka Svetlana Makarovič. Slikanico je čudovito ilustrirala Daša Simčič in navdušila bo mnoge mlade bralce, ki se bodo ob branju zopet srečali s Saprami-ško in škratom Kuzmo ter spoznali, da kljub mnogim zapletom, zmaga sreča. Za malce starejše bralce pa toplo priporočam CHANDINE SKRIVNOS 11, pretresljivo in ganljivo zgodbo, ki je postavljena v Afriko, kjer deklica z ve-iiko volje pomaga svoji družini, čeprav bi pomoč najbolj potrebovala sama. To je zgodba o prijateljstvu, ljubezni, bolezni, trpljenju in upanju. NI KONLC
SVETA, pisateljice Geraldinc McCa-ughrean, je zgodba o vesoljnem potopu, ki je pretresljiva kruta in strašna. Svet je v resnici veliko temnejši, kot smo si predstavljali. Mladinska knjiga prihaja pred mlade bralce s prijaznima slikanicama MATEVŽ NOGE SPATI in MATEVŽ PRI ZDRAVNIKU. Matevž je zajček, ki pomaga staršem in otrokom razumeti strahove, žalost in bojazen. 100 BIBLIJSKIH ZGODB ZA OTROKli prinaša najlepše in najbolj znane zgodbe iz Svetega pisma, /godbe pripovedujejo otroci iz davnih časov in so opremljene s privlačnimi barvnimi ilustracijami, lo je nadaljevanje zbirke NAJLEPŠE ZGODBE SVETA, v kateri je že izšla knjiga 100 grških mitov za otroke. 1000 IM1 M I Nil I IGER pa je čudovita knjiga, ki je ne smete pozabiti vzeti s seboj na počitnice. Zabavala vas bo na potovanju, na travniku, v gozdu, ob morju, doma in še kje. Z njo vam med počitnicami niti za hip ne bo dolgčas.
Tatjana Kokalj
' (IZ)BR(SNO je ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega 1 meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo posamezno knjižno in neknjižno gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. Opremljeno je tudi s kratkimi mnenji in vtisi zaposlenih, da se boste lažje odločili, katero gradivo bi bila primerno tudi za vas. Vabljeni v svet informacij Knjižnice Domžale!).
(IZ)BR@NO
v maju
■JpjpJpJpjpjBJpjpjpM
KNJIGE ZA ODRASLE
mm
• John Shors: POD MARMORNIM NEBOM, Mladinska knjiga, 2007
Razkošen in strasten roman nas nemudoma potegne v svet kipečih nasprotij stare Indije. V njem podoživimo gradnjo najbolj romantičnega kraja na svetu — indijskega spomenika ljubezni Tadž Mahala — in propad mogočne kraljeve družine. Na ozadju pripovedi o bogastvu in moči ter borbi za prestol nam svojo osebno zgodbo pripoveduje princesa Džahanara, ki je razpeta med prepovedano ljubeznijo do slavnega arhitekta Tadz. Mahala in dolžnostmi kraljeve hčere. Tenkočutna zgodovinska romanca, ki nas popelje v svet prepovedane ljubezni in poguma.
• Tony Parsons: DRUŽINA JE ZAKONI, Učila Internatiomal, 2007 »«••>•*«     Gre za zgodbo o treh sestrah, ki jih je mama zapustila, &        ko so bile še majhne deklice. Cat kot najstarejša, ki jo je mama najbolj prizadela, si zdaj želi le še svobodo. Njen fant noče biti še enkrat oče. Cat se sprašuje, ali —        je moderna ženska lahko srečna brez. dojenčka. Jessica, srednja sestra, je srečno poročena. Mož jo ljubi in meni, da sta popoln par. A Jessica ne bo srečna, dokler ne dobi dojenčka. Sta samo moški in ženska tudi družina? Najmlajša Megan, odličnjakinja in zdaj tudi zdravnica, svojega fanta postavi pred vrata. Po avanturi za eno noč spozna, da tudi zdravnici lahko spodrsne pri zaščiti. Obdržati otroka ali ne, če bo odraščal brez očeta? Tony Parsons je eden najbolj priljubljenih britanskih avtorjev.
PJfJJBB  • Jerome David Salinger: VARUH V RŽI, Mladinska knjiga, 200S
16-letni Holden Caulfield med božičnimi počitnicami pobegne iz odlične šole v New York, saj se je vsega naveličal. Ker je še prekmalu za vrnitev domov, noči preživi v barih in nočnih klubih, srečanje s prostitutko se konča 'neuspešno', prav tako randi z nekdanjim dekletom, enako slabo se konča poskus bivanja pri bivšem profesorju... Sredi noči se pijan skrivaj prikrade v domače stanovanje in se zaupa svoji majhni sestrici Phoebe. Z vso močjo plane na dan želja najti samega sebe ter upor in prezir do takratne družbe, tudi homoseksualcev. Pokaže na pisateljevo izrazito (danes menda uresničeno) željo biti neopazen, anonimen, čeprav slaven. Zgodba je napisana kot monolog v slikovitem slengu in je postala knjižna uspešnica tistega časa, aktualna še dandanes.
KNJIGE ZA OTRO
• Christian Bienek: KORINA KORENČEK IN OTROCI IZ ŽVEČILNEGA GUMIJA, Grlica, 2007
Drugi del iz zbirke Korina Korenček opisuje Korino in njeno življenje, ko se rodi njen bratec. Bratca vozi v vozičku na sprehode, ga previja, čeprav ji toni všeč, saj neznansko smrdi. Kljub vsemu pa ga ima zelo rada, ga ljubkuje in crklja. Vseeno pa se utegne učiti breakdance, kar sprva ne pove niti svojim najboljšim prijateljicam. Se bolj pa se kaže, da je sošolec onas zaljubljen v orino, saj jo spremlja, ko se sprehaja z bratcem, pogosto se znajde v njeni bližini... A seveda le, če ni v bližini njegovih prijateljev takrat izgine, se skrije in podobno. Tudi v tokratni zgodbi punce fante presenetijo z rap pesmijo in plesom...
• Alison Allen-Gray: EDINSTVEN, MU, 2006
Dominik na dedkovem podstrešju najde fotografije iz otroštva. Spozna, da je imel brata. Ker mu starši ne želijo odkriti resnice, odide v Cambridge, da bi sam poiskal sledi za svojim bratom. S tem sproži niz dogodkov, ki imajo dolgoročne in pogubne posledice. Razkrije strašno skrivnost, da je klon svojega brata, vendar kljub temu edinstven in neponovljiv. Knjiga nam ponuja napeto branje, ki je napisano v lepem, tekočem jeziku. Delo je bilo nominirano za več prestižnih literarnih nagrad.
• Knister: OBLJUBA JE OBLJUBA, Kres, 2006
Čudovita slikanica z ilustracijami Eve Tharlet govori 0 malem svizcu Brunu in o njegovem prijateljstvu s cvetico - regratom. Za navidez preprosto zgodbo o prijateljstvu in ljubezni ter o tem, da je obljubo treba držati, se skriva globoka pripoved o življenju in njegovih ciklih. Pripoved o ljubezni, nenehnem spreminjanju in minljivosti vsega tudi življenja in Brunove regratove cvetice. In pa tudi pripoved o življenju, ki se vseskozi obnavlja, ponovno rojeva in nikoli zares ne mine včasih le malo spremeni obliko. In ta zakon življenja lepo manifestira Brunova regratova cvetica, ko spomladi izpolni svojo obljubo...
• GEJŠA (MEMOIRS OF A GEISHA) - DVD, Blitz, 2006
Dogajanje je postavljeno v skrivnosti svet, ki se še danes zdi čaroben. Začne se v letih pred drugo svetovno vojno, ko japonsko deklico iztrgajo iz. naročja revnih staršev in jo odpeljejo v hišo gejš, kjer dela kot služabnica. Kljub izdajalski tekmici, ki ji skoraj zlomi duha, deklica postane legendarna gejša po imenu Sayuri. Prelepa in vešča številnih umetnosti očara naj vplivnejše može svojega časa, miru pa ji ne da skrivna ljubezen do moškega, ki ga ne more imeti. Ko Sayuri vstopi v ta prepovedani svet, ji povedo, da gejši ni dovoljeno ljubiti ali slediti svoji usodi. Vendar Sayuri ne more pozabiti trenutka nepričakovane dobrote, ki gaje izkusila v rani mladosti. Spomin na ta trenutek lebdi kot privid in ji pomaga prestati leta trpljenja. Ko se ozira nazaj v preteklost, se spominja deklice, kije bila bolj pogumna, kot si je mislila.
Uredil In Izbral Janez Dollnsek
J
Benjamin Hafner, univ. dipl. ing. arhitekture, dobitnik TRIMO-ve mednarodne nagrade
Najljubši material mi je svetloba in njeni vplivi na razpoloženje
Benjamin Hafner, kljub mladosti, rojen je leta 1978, lahko reče, da je uspešen mlad človek. Za njim je diplomska naloga / naslovom Nova koncertna dvorana in razstavni prostori Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, za katero so profesorji dejali, da ni ocene, ki bi pokazala, kako kvalitetno nalogo je opravil mladi arhitekt, zato je moral biti zadovoljen z 10+. Da gre res za izjemno delo, pa je potrdil prejem letošnje 6. TRIMO-ve mednarodne raziskovalne nagrade, saj je Benjamin Hafner med številnimi diplomanti iz osmih držav za diplomsko delo prejel eno od nagrad. Ker ste si projekt že lahko ogledali v preddverju Kulturnega doma Franca Bernika, o njem pa brali tudi v obširnem pogovoru v Urah kulture, sem se odločila, da bralcem Slamnika predstavim kratko, a sila uspešno življenjsko in delovno pot mladega arhitekta, ki se iz svoje mladosti spominja:
Slarši so moje zanimanje za umetnost opazili zelo zgodaj in se trudili, da hi Z risanjem živali in predmetov, včasih tudi v naravni velikosti, razvijali tO moje zanimanje, pravzaprav hrepenenje po risanju. Rishe hranim še danes in sem staršema zelo hvaležen zanje. Hrepenenje seje krepilo v OŠ Rodica (nanjo imam zelo lepe spomine, tako
na učitelje kol SOŠolCe), našlo pa svojo priložnost v slikarski šoli Vere Terste-njak, akademske slikarke, kamor sem se vpisal pri dobrih desetih letih. Bil sem prva generacija njenih učencev, šolo pa sem z manjšimi presledki obiskoval kar deset let. V njej snu raz-vijal svojo likovno nadarjenost. Po končani gimnaziji v Kamniku (tudi nanjo imam zelo lepe spomine) sem kolebal med vpisom na Akademijo za likovno umetnost ali Fakulteto za arhitekturo in se drugič uspel vpisali na arhitekturo. Ni mi žal in vsak dan bolj spoznavam, daje bil vpis, študij, kjer moram pohvaliti vrsto profesorjev, ter diploma, 22. junija 2006, uresničilev mojega sedanjega cilja.
Ko sem na kratko pregledala tvoje dosedanje delo, sem ugotovila, da si doslej sodeloval že v več kot 30 projektih. Kako ti je to uspelo?
V prvem letniku arhitekture so predmeti zelo splošni, že v drugem pa se lahko vključiš v različne seminarje pri posameznih profesorjih. Meni je uspelo, da sem bil sprejel v seminar pri prof. dr. Alešu Vodopivcu. Iz. tega obdobja se rad spominjam različnih delavnic, že v tretjem letniku sem postal demonstrator njegovega seminarja, prvič pa sem sodeloval tudi na različnih natečajih za pridobitev idejne rešitve, npr. trga in njegove statve v Kamniku (3.nagrada in odkup). Sred-
nje zdravstvene šole v Celju (3.na-grada), večnamenske športne dvorane v Kubedu. Četrti letnik je prinesel še več priložnosti, udele/bo na mednarodnih natečajih, kjer sem bil posebej uspešen na Mednarodni delavnici Ray of Light v Nemčiji. Izmed 100 študentov iz evropskih držav sem prišel v ožji izbor desetih študentov, na področju scenografije pa sem v omenjeni delavnici prejel prvo nagrado. Prvič sem objavil svoj prispevek v mednarodni reviji Workshop Lichtcinfal. Ob avtorjih mag. TomaŽu Krušcu, u.d.i.a. in Leni Krušee u. d. i a. sem bil so-avtor natečaja za stanovanjski objekt v Izoli. Dobili smo drugo nagrado.
Delo v seminarju v petem letniku ti je prineslo še več uspehov.
V natečaju za Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani smo prejeli drugo nagrado, še posebej pa sem bil vesel prve nagrade za inlerier leta pri oblikovanju Welness centra Pilâtes v Ljubljani - skupaj z. že omenjenima arhitektoma Tomažem in Leno Krušee. Delal sem tudi prostorsko vizuulizaci-jo Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, obrtno cono Polhov Gradec, idejno zasnovo Vile Marklej, v zadnjem času pa meje prof. dr. Aleš Vodopivec povabil k sodelovanju za idejno zasnovo Pokopališča na Vačah. Delal sem javni odprli anketni arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev območja ob svetilniku v Izoli.
Lahko poveš nekaj več o mednarodnem priznanju, ki si ga prejel od Trima.
Namen 6. Irimove raziskovalne nagrade je ustvariti dobro sodelovanje med mladimi, ambicioznimi raziskovalci, njihovimi mentorji, profesorji in akademijami 1er na drugi strani podjetjem, ki lahko to znanje koristno uporabi. V svoji nalogi sem uporabil poseben sistem panelov, ki bi bili del fasade in bi podajali sporočilo ritma, s tem bi se objekt navezoval na bližnjo glasbeno šolo in glasba bi se zrcalila in odsevala na fasadi. Pancli so podoben sistem, kol ga ima TRIMO in v tem je povezava.
Arhitekta si navadno predstavljamo predvsem kot načrtovalca objektov v prostoru oz. oblikovanja stavb ipd. Je predstava prava?
le in ni, saj je delo arhitekta lahko zelo konkretno, lahko pa zelo abstraktno, vselej pa povezano s številnimi drugimi znanostmi, tudi sociologijo, filozofijo, ipd. .le širok spekter, ki ne zajema samo načrtovanja, lemveč je lesno povezana z razmišljanjem o življenju in načinu življenja. Zato izobraževanje ni nikoli končano in veseli me, da imam veliko možnosti za sodelovanje v različnih mednarodnih delavnicah. Prav-
kar sem se vrnil s Finske, dežele jezer in gozdov, kjer smo spoznavali dela zelo pomembnega pionirja moderne arhitekture, arhitekta Avara Aalta. Aalto sodi med liste velike sodobne arhitekte, ki so pripomogli, daje arhitektura po periodi, v kateri so prevladovali artistični problemi, dobila nov
slovenske tradicije v iskanju novih modernih perspektiv kot predmestja ali kraka Ljubljane. Nenazadnje smo le del nje. S pridobitvijo vzhodne obvoznice smo oddaljeni za borih 15 minut. In ko imamo zadosti mestnega vrveža, smo hitro nazaj v naravi, kar je trenutno, kar se tiče globalnega
etično in socialno prebujen program, la je postavil pred arhitekte zahtevo, da si ulrcjo pol do oblik, za katerimi stojijo prave človeške vrednote. Da humanizirajo mehanično obliko materiala. Vrnil je vrednost polnemu zidu in znova vpeljal les in opeko kot lisi i gradivi, ki soglašala s koncepcijo
organske arhitekture. Naiel jc poi do domačega izročila in do sodobnega življenja.
Ti Je kakšen material posebej ljub?
Svetloba in njeni vplivi na razpoloženje. Svetloba je material, ki ga ni treba kupiti, oh tem pa zelo močno vpliva na prostor, na razpoloženje ljudi, Prostor tekom dneva oblikuje in spreminja.
Svetloba s svojo senco ustvarja prostor, daje zidu svojo materialno vrednost, Material napravi zguban, gladek, topel, hladen, majhen, velik itd. Tako kot slikar za upodobitev svoje slike uporablja barve in platno, arhitekt malerializira prostor v sveri prepleta svetlobe in sence.
Kje se vidiš v prihodnosti?
Sem samostojni kulturni delavce, strokovni sodelavec na seminarju pri prof. dr. Alešu Vodopivcu, moja želja pa je imeti samostojni arhitekturni biro, v katerem bi delal kot neodvisni arhitekt (imam še druge cilje...). Udeležujem se različnih mednarodnih delavnic in seminarjev in zbiram znanje z vseh področji, ki so povezana z. arhitekturo.
Pa Domžale?
Domžale imajo velik potencial, da se razvijejo v lepo krajinsko mesto, mesto zelenja in pogledov na naravne danosti, mesto kulturne starodavne
stanja sveta in njegovega spreminjanja največja kvaliteta v oblikovanju prostora.
Ob tem pa ne hi smeli pozabiti o njegovi stavbni in drugi dediščini, razmišljati premišljeno, govoriti o vsakem prostoru in stavbi posebej. Pri l cm pa ne smemo pozabili, da mej to tvorijo hiše. ne samo ena sama stavba. Tako, kot je hiša mesto v malem, je tudi mesto velika hiša.
Bi morali imeti mestnega arhitekta?
Ja, to bi bila dobra rešitev za načrtovane arhitekturne posege, posebej, ker gre za velik potencial, za prihodnost, za upoštevanje velikega praktičnega in teoretičnega znanja. Usklajenost arhitekturnih rešitev je pomembna, kot jc pomembno strokovno sodelovanje, iskanje različnih rešitev in odločitev za najboljše, ki niso nujno najcenejše.
Bi bili pripravljeni s svojimi idejami sodelovati pri tovrstnem razvoju Domžal?
Vsekakor me zanima razvoj Domžal. Mislim, da sem to zanimanje dobro pokazal že s snovanjem projekta Nove koncertne dvorane in razstavnih prostorov Kulturnega doma Franca Bernika, kjer je po mojem mnenju velik potencial za razvoj prvega kulturnega središča v Domžalah. Po drugi strani pa sem občan Domžal in si želim prizadevati za njihov razvoj ter dobrobit meščanov in samega mesta. Tako, da je moj odgovor vsekakor da.
Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje!
Vera Vojska
Poletni kulturni festival Studenec 2007
V pričakovanju Kekca
Koncert, s katerim so nas hoteli spomniti na 40 let koncertov i/, naših krajev, je na Studenec privabil 18 odličnih glasbenih skupin iz Slovenije in zamejstva, pa
Naše poletje jc prekratko jc naslov, pod katerim jc predsednik Kulturnega društva Miran Jarc, Lojze Stražar, napisal povabilo vsem, ki želijo skupaj z njimi kulturno preživeti letošnje poletje.
Poletni kulturni festival Studenec 2007 jc v polnem teku. Po lepo obiskanem koncertu Komornega zbora Megaron, katerega vodi zborovodja Damijan Močnik v krtinski cerkvi, nas je Kulturno društvo Mi ran Jarc Skocjan povabilo na ogled komedije Kako smo ljubili tovariša Tita v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. Najavljen večer smeha in sprostitve je navdušil obiskovalce obeh predstav.
tudi voditelja Natašo Žgavec in Janeza Dolinarja, ki je vedno dobrodošel gost na Studencu in seje tokrat predstavil tudi kot urednik oddaje. S svojimi več kot 20 letnimi izkušnjami na tem področju je skupaj z Natašo suvereno vodil koncert in številnim gledalcem in gledalkam pripravil res prijeten večer, ki ga ne bodo pozabili najmanj prihodnjih 10 let, saj ob zlatem jubileju teh koncertov pričakujemo, da se spet dobimo na Studencu.
Sicer pa jc junij minil v pričakovanju večera šansonov in zimzelenih melodij, o katerem več v naslednji številki, predvsem pa v nestrpnem pričakovanju komične špasne domače predstave za majhne in velike otroke KEKEC JE PAČ KEKEC. Ne pozabile, da se dobimo 20. julija ali na eni od devetih ponovitev v letnem gledališču Studenec.
V.
RAZPIS T LIKOVNIH V GALERIJI
E R M I N O V RAZSTAV DOMŽALE
rok   prijave:   9.   Julij 2007
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki upravlja in vodi Galerijo Domžale razpisuje do štiri termine za osebne likovne razstave v sezoni 2007/08 (december 2007 - april 2008) ter do sedem terminov za razstave v sezoni 2008/09 (oktober 2008 - april 2009). Prijave s predlogom razstave, z biografskimi podatki, podatki o dosedanjem likovnem delovanju, fotografijami treh likovnih del, ter točnimi kontaktnimi podatki pošljite s pripisom »za razstavo« na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Galerija Domžale bo za vsakega izbranega razstavljavca izdala vabilo na odprtje in zloženko s tremi barvnimi reprodukcijami, honorirala pisca besedila, ki tudi odpre razstavo ter pripravila program odprtja. Izbrani razstavljavci bodo prejeli razstavnino v višini 300,00 €. Izbor bo opravila žirija in o rezultatih obvestila vse kandidate do konca julija 2007. Odločitve žirije so dokončne.
Informacije: 01 722 50 50; info@kd-domzale.sl. Naša spletna stran: www.kd-domzale.sl
Domžalski akademski slikar - specialist Danijel Lovro Fugger je razstavljal:
Majski
salon 2007
Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije v prostorih Galerije v Murski Soboti, od 16. maja 2007 do 16. junija 2007. V družbi 126. slikarjev, kiparjev in grafikov je predstavil svoje delo na platnu »UJETE SVETLOBE«, v formatu I06cm X 135cm.
Danijel Lovro Fugger »UJETE SVETLOBE«
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Zaključna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale
Likovno društvo Petra Lobode je že vrsto let vpeto v domžalsko kulturno življenje. Že štiriintrideseto leto se člani društva pod vodstvom akademskega slikarja Daniela Lovra Fuggerja tedensko srečujejo v Osnovni šoli Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo.
V Galeriji Domžale so likovniki pripravili zaključno razstavo svojih likovnih izdelkov, ki so jih pridno izdelovali celo šolsko leto. Izdelki so številni, od risb, slik z različnimi motivi in v različnih tehnikah, do kiparskih izdelkov, vlitih v bron. Namen razstave je gledalcem predstaviti njihov zadnji prispevek likovnih del, s katerimi vdano črtajo pot ljubiteljske umetnosti domžalskega okolja.
Za otvoritev razstave, ki je potekala 7. junija 2007, je društvo pripravilo bogat kulturni program s pogostitvijo, v katerem so sodelo-
vali učenci 4.a razreda OŠ Domžale pod mentorstvom učiteljice univ. dipl.ped. Mire Smrkolj, ki so nas ob glasbi in recitaciji pesmi prijetno zabavali. O delovanju društva je spregovoril tudi mentor društva akademski slikar Danici L. Fugger. Svoja likovna dela so za letošnjo zaključno razstavo prispevali: Vinka Končan Frelih, Agica Križnar, Ana Rajer, Ida Rebula, Alenka Sovič. Danica Smrdel, Asta Stante Perko, Marjana Tavčar in Jože Vajda.
Katarina Rus Kruselj
Namen razstave je gledalcem predstaviti zadnji prispevek likovnih del domžalskega Društva Upa, s katerimi vdano črtajo pot ljubiteljske umetnosti domžalskega okolja.
Dob - kulturno središče Gorenjske
10. festival gorenjskih komedijantov
Za jubilejni, deseti festival gorenjskih komedijantov, ki je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njegovih območnih izpostav Domžale in Radovljica ter Kulturnega društva Dob potekal v letnem gledališču ter kulturni dvorani na Močilniku v Dobu, je značilna dobra obiskanost, pestrost predstav ter navdušeno sprejemanje prav vseh predstav, ki so vsaka po svoje pomenile vrhunec festivala, ki smo ga Dobljani in okoličani že zdavnaj vzeli za svojega.
Petek, 15. junij
Začelo seje tradicionalno s fanfarami in pozdravom Marte Starbek Potočan, nadaljevalo pa z nagovorom predsednika Sveta Krajevne
skupnosti Dob, Roberta Hrovata, ki je festival med gledalce, ki so napolnili letno gledališče, pospremil z iskreno željo, da uživajo ob vsaki predstavi posebej. Za desetletno podporo festivalu je predsednik Sveta KS iz rok Pavla Pevca, vodje Sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Domžale prejel spominsko priznanje.
In že smo uživali ob Kralju Artur-ju in svetem gralu, predstavi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, kjer je imel največ besede Gregor Čušin, saj je besedilo prevedel, priredil in predstavo tudi režiral. Vrsta odličnih igralcev, med katerimi je izstopal Klemen Košir, in igralk je skupaj s čarovnikom povezala preteklost in sedanjost ter
resnično navdušila. Nočna predstava Sekcije »BB teater« Lutkovnega gledališča Kranj črna komedija Blato - verjetno človeškega izvora - v režiji Bojana Beštra, je Z vrsto navideznih mrtvecev - potencialnih krivcev kupčka blata - človeškega izvora ter sočnih izrazov zaključila prvi večer.
Sobota, 16. junij
Ob 21. uri smo bili vsi na svojih mestih nestrpno čakajoč Evgena, predstavo Kulturnega društva K v koprodukciji z Linhartovo dvorano Radovljica, ki jo je režiral Niko Kranjc Kus. Moderna izvedba iskanja človeka je marsikoga presenetila. S še večjim zanimanjem smo se odpravili na ogled nočne predstave Teatra Frnikula in Kulturnega društva Loški oder,
ki jo je režiral Miha Kalan, ter se naučili, da je mogoče Reykjavik podrobno spoznati, tudi če ga nikoli ne obiščeš.
Nedelja,17. junij
Kot ste bralci Slamnika lahko ugotovili že nekaj številk nazaj, sem imela prav, ko sem ob oceni predstave Kulturnega društva Jožef Virk Dob Najemniki, v režiji Mihaela Starbka, zapisala, da jo bomo letos zanesljivo videli na festivalu. In smo jo, saj jo je selektor programa Peter Militarev uvrstil na festival, ki se sicer bolj uradno imenuje Medobmočno srečanje gledaliških skupin Gorenjske in je potekal v okviru praznovanja dneva državnosti. Dobski najemniki tudi tokrat niso razočarali prepolnega letnega gledališča in so še
enkrat znova dokazali, daje med njimi vrsta odličnih ljubiteljskih igralcev, ki skupaj z režiserjem vedo, kaj hočejo. Za konec je v kulturni dvorani malce nenavadno predstavo odigralo še Farno kulturno društvo Koroška Bela. Serijski brivec režiserja Gregorja Čušina je lepo zaokrožil izbor 10. festivala.
Nagrajenci
Na predlog selektorja so ob koncu festivala podelili tudi posebna priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, in sicer so jih prejeli: Simona Vreček Savs za imenitno odigrano glavno žensko vlogo; za glavno moško vlogo pa Klemen Košir; za stranski vlogi jc žirija nagradila Ano Kovačič in Borisa Kuharica, medtem ko je posebno priznanje selektorja prejel domači režiser in igralec Miiiael Starbek, za katerega so v obrazložitvi povedali, da je kulturi namenil dobršen del svojega življenja in daje prav njegova zasluga, da imamo v Dobu veliko kulturnega dogajanja. Sklad RS za kulturne dejavnosti pa je podelil priznanja tudi organizatorjem festivala, Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob ter selektorju programa Petru Militarovu.
Dobimo se na 11. festivalu
Zavesa za 10. festivalom gorenjskih komedijantov je padla in kulturna društva ter dramske skupine se bodo podale na študiranje novih predstav, od katerih bomo lahko najboljše videli v letu 2008, ko se dobimo na 11. festivalu gorenjskih komedijantov v Dobu. Do tedaj pa se potrudite in si pojdite ogledat tudi posamezne druge amaterske gledališke predstave, ki jih v naši občini tudi v prihodnji sezoni ne bo manjkalo. Organizatorjem pa hvala za res prijeten gledališki vikend v Dobu.
Vera Vojska
Galerija Dom Radomlje
Fotografska razstava Janeza Kosmača
Moto fotografske razstave z naslovom Spust z oblakov med vijoPce bi lahko bil: spoznajmo lepote narave od blizu. Janez Kosmač je namreč predstavil naravo skozi objektiv svojega fotografskega aparata z bližnjimi in makro-posnetki. Cvetje je dišalo kot resnično, za polža se je zdelo, kot da leze. In tako kot je razstava zapolnila sleherni prostor v galeriji in dvorani, so tudi obiskovalci 28. maja do zadnjega kotička zapolnili Kod rovu dvorano, da bi bili navzoči ob odprtju razstave.
V kulturnem programu sta nastopila pihalca Mestne godbe Kamnik, Samo Resnik in Maks Kadivec, ki sta zaigrala poskočne in všečne zimzelene melodije. Med skladbami pa so bili prikazani trije filmi. Janez Kosmač je prispeval Narava včasih podivja, o neurju na obali, in Planica, dokumentarni zapis o navdušujočem vzdušju ob poletih pod Poncami. Karel Steiner, tudi vešči montažer filmov Mavrice, je prispeval preblisk iz krutega življenja živali v urbanem okolju - Naš naslov Prešernova 1. Janez Kosmač pa ne suče vešče samo kamere in fotoaparata. Dober je tudi v sukanju peresa. Kot vodilo ali kot ozadje za svojo razstavo je zapisal takole: Legenda o babilonskem stolpu pripoveduje, kako je bog prevzet-neže in povzpetneže ustavil, da ne bi preveč visoko zrasli v nebo,, tako da jim je zmešal jezike in se niso mogli več sporazumeti in nadaljevati visoke gradnje. Pogosto se ljudje dojemamo kot vsemogočni gospodarji, ki obvladujemo svet in smo sposobni boga najmanj požgečkati po podplatih, celo povleči za brado, če se ne že kar izenačiti z njim. A doslej je človeka še vedno nekaj streznilo, ga zaustavilo - saj bi v hlastanju po neizmernih višavah lahko uničil samega sebe. Želja po napredku ga sili v zidanje gradov na oblakih. Ne ozira se levo in desno, čeprav povzroča pravo opustošenje. Človek uničuje naravo, ozonski plašč, segreva ozračje, odlaga
odpadke., uničuje samega sebe - samo za napredek, dobiček, trenutni uspeh. Ne ozira se na žrtve; na katastrofe, kijih sproža, na vojne za prestiž, oblast in za profil. Ni mu mar za milijone stradajočih in trpečih, za deset tisoče umirajočih. Ljudje, ki bodo povzročili vesoljni potop, samozavestno jezdijo na oblakih; navzdol niti pogledajo ne; včasih zgolj omenijo kolateralno, to je vzporedno, nepomembno, postransko, nujno ali obrobno, škodo.
Zato je za fotografa pomembno, da se spusti z oblakov, v miniaturne podrobnosti, ki dajejo smisel življenju - dol, med rožice, vijolice, med drobne prebivalce naše ljube Zemlje, med žuželke, ki so tudi že ogrožene - v ZDA ugotavljajo, da so čebele že skoraj
izginile, druge, manj znane vrste pa vsakodnevno izumirajo. Človek resda stoji na vrhu piramide, a če spodmaknemo temeljne kamne, ki jih sestavljajo drobne živali in rastline, se bo piramida podrla in človeštvo z njo. Zato je prav, da se spustimo čisto k tlom. Da se ponižno priklonimo drobnim nosilcem vsega življenja na našem planetu. In ne le nosilcem, ampak s svojo lepoto tudi sladicam našega življenja. Razstavo je odprl Metod Marčun, predsednik Krajevne skupnosti Radomlje. V nagovoru je med drugim poudaril pomen Janeza Kosmača in Mavrice in se mu zahvalil za njegov bogat prispevek h kulturnemu utripu kraja in občine.
Prisrčno gesto pa je napravila tudi
Obiskovalci so napolnili Kodrovo dvorano v Radomljah. V ospredju glasbenika In Janez Kosmač, avtor razstave.
Cvetličarna Erika iz Radomelj, ki je Janezu Kosmaču podarila cvetje: »Če je toliko čudovitih rož na fotografijah, se pa spodobi, da jih prejme tudi avtor!« Druženje z avtorjem pa se je
nadaljevalo tudi po razstavi ob dobrotah, ki jih je spekla Ivanka Brodar.
Igor Lipoviek
Dobrodošli na koncertu
Violhustka in pianistka Daša Pavli
Glasba je človeštvu že od nekdaj veliko pomenila, je v svoje prijazno povabilo na zaključni nastop ob koncu glasbenega šolanja pri profesorici Branki Be-čaj v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale zapisala mlada violinistka in pianistka Daša Pavli.
Mlada glasbenica iz glasbene družine, iz katere prihaja tudi flavtistka, starejša sestra Jana, se je z glasbo prvič srečala pri šestih letih in vse do danes ostala zvesta violini ter profesorici Branki Bečaj, na katero jo, ob trdem delu in ve-Itkem razumevanju, vežejo sami lepi spomini. Že dve leti prav na njeno pobudo igra v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik, pred tremi leti pa se je odločila še za učenje klavirja, pri katerem je njena profesorica Romana Bizjak Saje.
Glasbeni večer so ob gostiteljici, ki ji je pri vodenju koncerta pomagala tudi mami, popestrili Neža Kolar, violinistka, Brina Gaberšček, pianistka, prof. Mila
Živulovič, pianistka in Simfonični orkester Domžale - Kamnik z dirigentom Simonom Dvorša-kom. Mlada glasbenica je v prijetnem glasbenem večeru prikazala
vse svoje bogato znanje ter bila skupaj z ostalimi izvajalci deležna spontanih aplavzov ter številnih pohval.
Lahko rečem, da se je želja Daše
in ti|cne mami, naj bomo deležni veliko lepih utrinkov ter naj se v duše naselita mir in ljubezen, uresničila, Daši pa želimo, da se tudi njej uresniči naslednja želja: Naj te igranje klavirja in violine spremlja vse življenje, draga Daša, in hvala za prijeten glasbeni večer.
V.
Govorica preprostih stvari
Tehtnica - znamenje pravične sodbe
Pri ljudstvih od Kitajske in Indije pa vse do Egipta in Grčije tehtnica od nekdaj velja za simbol pravičnosti (»iusti-lia« je ena od štirih glavnih kreposti), mere, preudarnosti in ravnotežja. Na njej se preverja »teža« tj. pravu vrednost človekovih dejanj. Zato velja za prispodobo kraljevske oblasti in državne uprave, predvsem pa javnega pravosodja in sodstva. /Jata tehtnica krasi tudi pročelje ljubljanske sodne palače. Ker zemeljska sodišča
V nekem smislu že napovedujejo božjo sodbo, je tehtnica predvsem znamenje, božje pravičnosti. V Tibetu označujejo beli in črni kamni v posodah človekova dobra oziroma hudobna dela. Tudi Koran pozna »tehtnico sodbe« Kot znamenje iz živalskega kroga (zodiaka) tehtnica pomeni izravnavo, ravnotežje. Pripada ji čas od 23. septembra do 22. oktobra, to je čas jesenskega enakonočja, ko se v naravi pojavijo znamenja ugašanja življenja. Morda je tu izvor njene predkrščanske simbolike: spominja na konec sveta
in življenja, na preizkušnjo in Sodbo, ki jo bo v onslranstvu izrekel najvišji sodnik. Stara zaveza poroča, da Danijel razloži skrivnostno pisanje na steni, ki je napovedovalo usoda maiikovalskega kralja Belšacarja: »'Tekel'pomeni: stehtan si bil na tehtnici in izkazalo seje, da si prelahek'« (Dan 5,27). Trpin Job pa ste takale sklicuje na pravično božjo sodbo: »Mar sem hodil za goljufijo, je hitela moja noga za prevaro? Naj me Bog pretehta na pravični tehtnici in spoznal bo moje poštenje!« (31,5-6). Podobne predstave so bile razširjene v starem Egiptu, kjer Oziris  bog plodnosti in mrtvih - tehta duše pokojnih. Ves potek je natančno zabeležen v »Knjigi mrtvih«. Tehtnico srečujemo na zgodnjekrščan skih nagrobnikih, zlasti v rimskih katakombah. V neki krščanski pokopališki kapeli v Egiptu je naslikana žena, ki v roki drži tehtnico in pooseblja pravičnost V krščanski umetnosti Vzhoda in Zahoda se je po letu 1000 uveljavil prizor poslednje sodbe, pri kateri nadangel Mihael »tehta duše«. Tehta se tako duša - naslikana je kot majhen, gol otrok - kot njena dejanja, ali pa so v skodelicah zbrana dobra oziroma slaba dejanja. Takšne upodobitve so se iz Egipta razširile v Malo Azijo in jih najprej srečamo v podzemskih cerkvah v Kapadokiji, potem pa na vsem Zahodu. Slikarji so se prt tem radi nekoliko pošalili: naslikali so hudobne duhove, ki se obešajo na skodelo s slabimi dejanji, da hi tako izkrivili pravično sodbo in nagnili človekovo usodo na stran pogubljenja. Drugod so rešitev duše ponazorili tako. da so jo postavili v lažjo skodelo. ki se dviga kvišku proti nehesom.
V južni Nemčiji je bil v 17. in 18 stoletju priljubljen lik Kri stusa kol zdravilea (»lekarnarja«). Kot odrešenik človeštva drži v roki žličko za odmerke in lekarniško tehtnico, Kaže na posode z nebeškimi zdravili I vera. upanje, ljubezen itd.)
in na evangelij kot resnično »knjigo zdravil«. Tehtnica je skupaj z lokom in mečem atribut apokaliptičnih jezdecev, ki naznanjajo prihajajoče nesreče Ob sebi jo imajo poleg nadangela Mihaela še nekateri svetniki: eestninar in apostol Matej (zavetnik menjalcev denarja), SV. Maver in sv. Yves. Tehtnica s tremi kamni v skodelici je lahko simbol Svete trojice.
Bogdan Dolenc
pisma bralcev
Pojasnilo
Čeprav malo pozno, bi želel odgovoriti na prispevek o neurejeni domačiji v Radomljah na Prešernovi cesti v neposredni bližini (iostišča Šraj.
I mistično dnišlvo Radomlje je lastnika domačije že pred leti zaprosilo, da ureditev neurejene okolice ter odprtega gnojišča. Tako je v soglasju z lastnico turistično društvo dalo pobudo Arboretumu Volčji Potok, ki je v neposredni bližini, daje ob robu gnojišča zasadil smreke. Zaradi direktnega odlaganja gnoja na korenine smrek so se le-te žal posušile. Od 12 smrek je ostala le ena.
Zavedamo se, da neurejena okolica ne kazi le omenjene domačije, temveč pomeni slabo luč za celolno krajevno skupnost, predvsem pa za turistično društvo, ki si zelo prizadeva za urejenost celotne krajevne skupnosti. Pripombe pa, kot je razvidno iz objavljenega prispevka, neupravičeno letijo tudi na bližnji Arboretunt Volčji Potok, kije vedno pripravljen sodelovati. Želeli bi, da se omenjeni problem čim prej reši.
Turistično društvo Radomlje Igor Kuzmlč
Krepitev Kulturnega dialoga aH demontaža demokracije?
V zadnjem Slamniku sem z zanimanjem prebral predstavitev Katarine Kresal, uradne kandidatke za predsednico matične LDS, predstavitev s strani line Žcleznik, urednice Slamnika. Katarina Kresal dosedanje uspehe LDS, ki so zagotovo tudi bili (op. I.K.), čuti kot odgovornost, trenutne zagate pa vidi kot izziv. Nekoliko vehementno sicer pravi, da prihaja »v stranko, kije Sloveniji dala doslej najbolj kompetentne vlade...«, sicer pa vsak berač svojo malho hvali, kakor zgovorno pravi pregovor. Na
desnici sicer pravijo, da za Katarino Kresal stoji sam Kučan..., no, res je, da bi mu bog že lahko dal izgrešenega miru v političnem pokoju, a je kljub vsemu nedemokratično nekomu dajati potuho v smislu takšne ali drugačne zlorabe, sploh pa je nedemokratično nekomu jemali besedo. Sedaj ko so matično LDS zapustile kar tri poslanke, med njimi proti pričakovanju celo naša Cveta Zalokar Oražem, je res treba misliti, kako zapolniti praznino; morda bo to uspelo mladi, privlačni Kresalovi, kar ji osebno privoščim, sploh pa, ker so ženske v visoki politiki naravnost izjema. Na Mojco Drčar Murko, svojo gimnazijsko skoraj sošolko pa sem skupaj s Kresalovo ponosen tudi sam, čeprav sem krščanski demokrat.
Zadnjič sem se po golem naključju na Bledu znašel v družbi duhovnikov, povečini znanih, tudi nenačrtno se nam je pridružil neki desni politik srednjega »ranga« - NOMINA SUNI" ODIOSA, kar pomeni po smislu, naj po nepotrebnem ne imenujemo imen no, in ta politik je izrazito izpostavil humanistično naravnanost Kresalove. Vsi vemo, da so slovenski komunisti ime hitro zavrgli že ob koncu režima, obdržali pa so duha partije, ki je najzgovornejši v njeni protieerkvenosti, čeprav so mu dodali novo odprtost, to je sprejetje kapitalizma. In če Kresa-lova ne bo imela za strategijo svojega političnega delovanja blatenje Cerkve, kakor pre -nekateri, bo po mnenju mojih sogovornikov uživala celo simpatije »desne« strani. Zelo neetično bi namreč bilo in tudi jc vse LDS-ovee zmetati v cn koš. kakor je neetično na primer vsem »farjem« prilepi jat i negativno etiketo, sploh pa, ker je predvsem krščanstvo skozi stoletja ohranjalo slovenstvo. Skratka: udrihanje po Cerkvi ali vladi za vsako ceno je vse prej kot produktivno, sploh pa, če gre za kakršnekoli neresnice ali laži ali celo širjenje strahu med ljudmi, tudi za ceno gospodarske rasti. Nekateri hitijo razlagati in prepričevati sogovornike, v kakšnem fašizmu da živimo, kako da so ljudje brez služb ali jih izgubljajo in da bo prava kalva-rija zdržati še eno leto. Celo ljudje, ki živijo tako rekoč v izobilju, govorijo takšne blesarijc, kakor da bi prišli z drugega planeta in ne vedo, kako je pri nas.
Strah v kosti je pognal že Drnovšek, Kučan pa ga je osvežil. Lažen strah. Nihče nikomur ne jemlje pravice besede, toda beseda naj bo vredna svojega imena, ljudje namreč že skoraj od kraja govorijo, da zna biti vojna, ker leva
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe I itera:. Milena Gavez, Šen-llcnart 49, 2382 Mislinja; Rado Kokalj, Vrhpolje 7. 1251 Moravče; Franci Hudomal. Kavne 1X1, 3325 Šoštanj; Dušan Vrtačnik. Krožna pot 31. Pre-log, 1230 Domžale; Janez Štrbenc. Žihovo selo 15, 8222 Otočce; Franci Kerč, Šaranovičcva 42, 1230 Domžale; Franci Petkovšek, Planina 115,6232 Planina; Mitja Suvorov, Gregorčičeva 19, 1235 Radomlje. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Monda Ambrož, in sicer:
1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDACIVIC
2. nagrada: plastična ročka 4 1 olja Castrol 1X1"
3. nagrada: plastična ročka 4 I olja Castrol (¡KX
4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami
Pravilne rešitve pričakujemo do 3. julija 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 123(1 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče.
Uredništvo
občila in politiki umetno ustvarjajo mučno psihozo. Leva politična opcija naj se vendarle zaveda, da je brezglavo napadanje vlade nekonstruktivno in da se za vsako ceno s širjenjem laži ne morejo prikopati nazaj do oblasti. Pregovor, »kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«, šc vedno velja.
Ivan Kepic
Spoštovana gdč. Bojana Petroviči
Rojen sem 26. decembra leta 1959. Kdaj ste rojeni Vi, seveda ne vem. Po prikupni sliki, objavljeni v »Slamniku«, poleg Vašega prispevka, si drznem oceniti, da mnogo let kasneje. Podajate oceno o svobodi tiska v Republiki Sloveniji.
Imate vso pravico. Se kristalno jasno razume.
Do svojega mnenja. Ni pa rečeno, daje Vaše cenjeno mnenje odraz realnosti. To, pa, žal ne. Ali pa na srečo. Mnogih. Podpisujete se kot predstavnica LO M 1.1) Domžale.
Popolnoma legalno in legitimno. Vaš podpis pod navedenim sestavkom razumem kol popolno prevzemanje odgovornosti za njegovo vsebino. Še morebiti motim? Zelo verjetno rte, kajne?!? •
Politična opcija, kateri pripadate, je
bila na oblasti 12 let.
In prav ta politična opicija je 12 let
krojila medijsko podobo slovenskega
»pravovernega«, občega političnega in
nepolitičnega mnenja.
Argument ?
Človek, ki sliši na ime Jožef Školč, vidni predstavnik politične stranke, katere podmladek poosebljate tudi Vi, spoštovana gospodična, je bil, poleg vsega ostalega, svoj čas tudi minister za kulturo Republike Slovenije. Ko sem si drznil, kot smeli, odločni in kleni Slovenec, patriot, v najžlahlncjc-šem pomenu te v naših krajih pogosto
Komisija za turizem obvešča
Knjižico Mesto Domžale -Sprehod skozi prostor in čas
lahko kupite v Knjigarni in galeriji Beseda v Domažalah, Kajuhova 5.
hudo zlorabljene besede, davnega leta 1996. sanjati o tem, da bi bilo več kot častno, dostojanstveno in hudo potrebno s primernim TV in filmskih izdelkom obeležiti 200-letnico rojstva (poudarjam, rojstva, ne smrti!) največjega med vsemi nami, Slovenkami in Slovenci, pesnika dr.Franceta Prešerna, niti v sanjah nisem slutil, kaj me čaka. Prav omenjeni gospod, ki je, tako, mimogrede, predstavnik moje generacije, je v nekem telefonskem razgovoru s takratnim generalnim direktorjem RTV Slovenija g.Janezom Čadežem, direktorjem televizijske hiše, ki se je vsemu navkljub odločila realizirati predlagani, sicer zelo zahtevni projekt, dobesedno zagrozil, da kot minister ne bo dal 40 mio takratnih tolarjev RTVS-u, niti drugih 40 mio takratnih tolarjev Filmskemu skladu R Slovenije (le-la je bil ko-producent projekta), če bo pri projektu sodeloval zanj sporni Roman Končar. Ta vrli gospod ni niti z besedico odrea-giral na katastrofalno gromozanski plaz najrazličnješih pisarij (»Mladina, kako povedno, kaj, je tu izrazito prednjači-la), obtožujočega značaja, vse povprek negativnih, se razume, ki so tako mene, kot tudi moje televizijske kolege - generalnega direktorja g.Janeza Cadeža.
«
IU
e»
et
T*
<
m
-k
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas: Ponedeljek
od 13. - 18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9. -12. ure
direktorja TV programov RTVS g. Janeza Lombergerja in takratnega Odgovornega urednika Umetniškega programa TV Slovenija gJaroslava Skrušniva - dobesedno mlele v prah. Takrat se ni nihče spraševal o svobodi tiska in izražanja mnenj. Takrat nihče ni niti v sanjah pomislil, da bi nam dal priložnost, da povemo svoje mnenje. In Vi, spoštovana gospodična, nevedni kot ste, zdaj dobesedno zlorabljate mlade, brezposelne in stare, češ, da nimajo možnosti- besede.
Lepo Vas prosim. Saj verjetno tudi sami ne verjamete zapisanemu, kajne da ne?!?
Če pa je temu drugače, potem Vam pa jaz z vso odogvornostjo zagotavljam, da ste hudo zavedeni. Tu Vaša nevedba, da se program osrednje slovenske TV hiše ni spremenil, govori samo o tem, da tega programa ne spremljate. Oziroma, natančneje izraženo, da ga ne želite spremljati pozorno, natančno in objektivno. Kup novih oddaj, najrazličnejših žanrov, pripravljenih zelo profesionalno, skrbnost za slovensko besedje ( z razliko od vseh ostalih »komercialk«, s programom POP TV na čelu (samo »Big Brotherja« vzemiva pod lupo, pa bova
kaj hitro prišla do zaključka, da nas imajo, dobesedno za neuravnovešene debile), naravnost odlični otroški in mladinski program, paleta raznorodnih izobraževanih, dokumentarnih, aktu-alno-političnih, informativnih vsebin, vse to so preverljiva dejstva. Program je boljši. To zapisati imam pravico zaradi dvojega: ker je to moje mnenje in ker je fino fajn, da ga smem izraziti in ker je to veliko več kot evi-dentno in preveljivo. Lepo Vas prosim, oglejte si samo parametre gledanosti posameznih slovenskih tv programov, pa Vam bo vse skupaj kaj hitro zelo jasno. Z velikim veseljem in radostjo pa delim z Vami upanje in željo, da bi »Slamnik« tudi v prihodnje ostal nepristransko stičišče najrazličnejših pogledov na najrazličnejše zadeve. Pa »Slamnik« to v resnici je ? Ne bi rekel. Plačujemo ga vsi, v njem pa je, samo v zadnji številki, gospod župan Ioni Dragar. član LDS-a. prisoten na osmih slikah. Higiena? No, ja. kakor kdo razume to besedo.
Prijazen pozdrav, poln spoštovanja. Roman Končar, slovenski Igralec
Stane Klemene je eden najuspešnejših slovenskih alpinistov, gorski vodnik in znani fotograf. Dolga leta je živel v Domžalah, zadnja leta pa se je preselil v Bohinj, bližje goram. Potem ko le pred leti uspešno končal projekt osvojitve najvišjih gora na celinah, pa se je v zadnjem času posvetil zlasti podvigom v najbolj mrzlih krajih od Arktike, kjer je osvojil Severni tečaj, raziskovaj Sibirijo, še poseben izziv pa mu predstavlja Grenlandija. Tja se je tokrat odpravil že tretjič. Tako je leta 1981 osvajal grenlandske vrhove z domžalsko odpravo, leta 2003 pa je prvič, skupaj z Bogdanom kladnikom, poskusil prečenje (.iiiikulije, ki pa jima ni uspejo zaradi izjemno slabega vremena. Toda izziv je ostal in letos v maju se je tja podal drugič, tokrat skupaj z Andrejem Podlipnikom.
Na predavanju v domžalskem domu je Klemene ob prelepih diapozitivih s te več kot 610 km dolge poti predstavil svoj izjemni dosežek. Pot sta začela zahodni obali, v kraju Kanger-lusst ter se 27 dni prebijala s smučmi do vzhodne obale in kraja Sortuqa. Celotna pot poteka v območju severnega polarnega pasu. S seboj sta morala vleči okoli 100 kg težke sani, z vso potrebno opremo (šotor, gorivo.
Stane
Klemene
predstavil
prečenje
Grenlandije
oblačila), fotografsko in snemalno opremo ter hrano, ki jo je bilo okoli 45 kg na osebo. Sprva jima ni kazalo dobro, saj nekaj dni nista kljub celodnevni hoji uspela premagati skoraj nobenega kilometra, saj nista našla primernih prehodov. Tako sta v prvih 4 dnevih opravila le 19 km, na srečo pa jima je kasneje šlo bolje. Po načrtih bi morala dnevno prehoditi okoli 20 do 25 km, na poti pa ju je čakalo okoli 2500 m vzpona do najvišje točke Radarja. Med najtežja dnevna opravila je sodilo taljenje snega za prehrano in pitje, saj je bilo potrebno pripraviti okoli 10 I vode dnevno, za to pa sta potrebovala okoli 2 uri časa.
In kakšne so bile temperature? Sprva od -3 do -10 C, kasneje v povprečju med -20 in -25 stopinj, zjutraj pa je bilo tudi več kot - 30 stopinj Celzija. Spala sta v šotoru, seveda zavita v spalni vreči, povedal pa je tudi, da se prav veliko nista preoblačila. Večino oblačil sta tako ali tako imela na sebi.
Seveda je Klemene na poti posnel nekaj zares izjemnih fotografij snežno belega sveta, kjer življenja ni (tudi severnega medveda ne, saj se ta večinoma zadržuje le v obalnem pasu) in kjer mora človek preizkusiti skrajne meje življenja. Klemencu smo ob koncu iz srca čestitali za uspeh.
coz
+5 PAKET i 5 let* brezplačnega rednega vzdrževanja plus brezobrestno financiranje nakupa po sistemu po' takoj, pol čez dve leti. 'aH do prevoženih 100 000 km		HONDA Posebna ponudba velja za nakup omejene količine vozil modela aceord v obdobju od 1.4. do 30.6.2007. poraba kombinir.-in način ratnji M MfKBIe* emisija 002 145 •232cj/kfti
CA j ")   Primer toacune: finančni lizing za accord 2.2 i-CTDl SPORT, trajanje 24 mesecev, M PC za vozilo 27.S4B EUR, polog 50% oz 13.774,50 EUR, 1 obrok po 13.774,50 EUR. I L .j I   stroški odobritve 2% od MPC oz. 550,08 EUR. EOM ne dan 1,4.2007 je 2,0621 % In se lahko spremeni, te se »premeni katerikoli od elementov upoštevanih pri Izračunu.		AC Mobil, Baragova 9, Ljubljana www.honda.si
50 % ČEZ DVE LETI 5 let brezplačnega servisiranja
PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI
Moč naših sanj
CAR-LINE AMBROŽ d.o.o.
Prešernova 12, 1235 Radomlje
Tel.: 01/722-75-34
Fax: 01/722-71-32
E-mail: honda.ambroz@siol.net
www.honda-ambroz.com
DODATNA OPREMA     Prodaja e-mail: milko.godina@email.si
AVTOR-GREGA ■IHTA«	USPEH NA KAKEM PODROČJU DELOVANJA	OBOROŽEN NAPAD NA ZNANO OSEBNOSt	PEČENA JEO IZ REZAHC-NEGA TESTA	ROMAN NEMŠKEGA PISATELJA HANSA HABEJA, MADŽARSKO ŽENSKO IME		USLUŽBENEC. KI CARINI	CELINA MED ATLANTSKIM IN TIHIM OCEANIH	POMOR. POKOL	DOMAČA ŽIVAL. KI SE GOJI ZLASTI ZARADI VPREGE IN JEŽE		ZNESEK NA BANKOVCU	NEON	OBIRANJE GROZDJA	OAMSKJ JEZIKO SLOVEČ (RASMUS KRISTIANI	ION TIRIAC	ZANIČEVANJE. PREZ1 KANJE	MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR
1NDUSKA BOGINJA ŽIVLJENJA IN SMRTI					REKA KI TEČE SKOZI CAMBRIDCE	-			DEL REKE Z NOGO METNIM STADIONOM								
PERGA M0NSK1 KRALJ BORU IRIEC					JAPONSKA ISKALKA BISEROV BRUNO CVIKL				FILMSKI SKU0AU SEKANJE DRV								
												GREGOR STRNIŠA NEKDANJA JAPONSKA PRESTOL			STANE TRB0VC SEČ		
																	
I OGNJENIK NA 1 SICILIJI					CR BOGINJA ZMAGE. NIKE					PERJE PRI REPI JOSIP STRITAR				RENU			TAVČAR IVAN
					NINA IVANIC									LAN TAN			
PARADIŽ. EDEN				KEMUSKI ELEMENT (NI)							OSTANEK PREJŠNJIH ČASOV						
OČI				MITOLOŠKI LETALEC. IKAft							GLASILO nAUlAK-SKIM SOCIALISTOV						
POMOČ: ARTA-mesto » grški pokrajini cnir, AVANTI-glasilo italijanskih socialistov. DESPEKT-zaničevanje, preziranje, KALI-indijska boginja življenja in smrti, NAT-natje, RASK-danski jezikoslovec (Rasmus Kristian), RELIKT-ostanek iz prejšnjih časov
Blagovnica Vele je ponovno zaživela!
V prvem nadstropju boste našli kolesa in kolesarsko opremo, rolerje, fftnes opremo, motoristične čelade, športna oblačila, pohodniško in gorniško opremo, vse za kampiranje ter druge najrazličnejše športne rekvizite in opremo za prostočasne aktivnosti.
iManufaktura
Trgovsko podjetje d.d.
Trgovina z žensko, moško konfekcijo in perilom Vam do 8. julija, v prvem nadstropju blagovnice Vele, nudi 20% popust na izbrani konfekciji. Vzporedno vam nudijo 5% promocijski popust na mladostnem perilu BELLISSIMA. Manufaktura kjer je dober nakup pravilo.
uniquQ
FRIZERSKI SALON, KI TEMELJI NA MODNEM STRIŽENJU IN BARVANJU. OBIŠČITE NAS.
i...'i.ur-'->i posoda.
VIZIJO
vVVVVV
SVILEA
PRODAJA METRSKEGA BLAGA
gaCanterija
10'M/iN $
BUT1K DARIL F&T
I ERKOl. MATJAŽ S.P.
DARILA ZA l V7 |
PRILOŽNOSTI
^^PEKTER d o o
ZLATARNA - URARNA
BOUINT
E- mail: info^bount.si, www.bottnt.si
OTROŠKA OPREMA, IGRAČE IN OBLAČILA.
(SinDa)
' SP0ONJE PERILO   NOGAVICE   SPALNI PROGRAM
Fotonatečaj, novosti, akcij več na www.mrpet.s
■TC Hal« 1. ijtiMtMt*. t»l  01 VI 11 OSO 1
n Kranj (v itavtal (Uby centra). 0». Mtf*m Vatlnerw T, t«J.: 04 20 41 1RÍ T-jj&
tj*F       Planet nti C«4j». Maribon*:* i i«. Ml.: SI «»113 H
gjfJ*     K Maribor, frvrntujakaj iM,{na*. HAWtfMtMMl. trt. Oí «Í » 60 I
« Domtak (e*«te* . Mavorte» Vf If), tati.: 01 721 te 17 •
......................................................................... .......................................-
V ZA NAKU OSPODINJSKIH APARATOV
•sm
CVETLIČARNA
w
CA
V prenovljenih prostorih bo vsak družinski član našel kaj zase. Od 15. junija dalje Izkoristite ugodne otvoritvene cene.
stran
19
ŠPORT
Čestitamo
22 najboljših športnikov in športnic osnovnih šol domžalske regije
(nadaljevanje s 1. Strani)
In katere šole so se najbolj izkazale v različnih športih? Čez clrn in strn so se tako jeseni kot spomladi najbolj odrezali tekači OS Domžale, nogometni naslovi so bili podeljeni OŠ Venclja Pcrka, Preserje pri Radomljah in Domžalam, med košarkarji letnik 1992 in mlajšimi so koše največ-kral zadeli dečki iz OS Mengeš in deklice iz OŠ Janko Kersnik. Pohvala za najboljšo odbojkarsko ekipo tako med učenci kot učenkami gre v OŠ Jurija Vege, v odbojki na mivki so se najbolje metali, skakali in odbijali žogo učenci in učenke OŠ Preserje pri Radomljah, v mali odbojki so bili najboljši Mengšani in Meng-šankc. Kot rokometni šoli sta se predstavili OŠ Jurija Vega z najboljšo moško ekipo in OŠ Janko Kersnika z najboljšo žensko.
Učenke in učenci z najboljšimi športnimi dosežki
Osnovna šola Domžale je za najboljša športnika postavila atletinjo Evo Aljančič in košarkarja Žigo Štiftarja. Oba sta zmagala na obeh šolskih krosih in atletskih tekmovanjih na stezi, kjer sta dobila zlato za 600 oziroma 300 m. Žiga je kot član KK He-lios Domžale pomagal k dobrim rezultatom šolskih ekip v atletiki, nogometu, odbojki in rokometu, izboljšal je še šolska rekorda na 300 in 600 m. Eva je bila odlična četrta na državnem prvenstvu v gorskih tekih.
Osnovna šola Preserje pri Radomljah je za športne dosežke nagradila učenko in učenca devetega razreda: Evo Cerar in Gašperja Zobavnika. Eva se lahko pohvali s tretjim'mestom v badmintonu, četrtim mestom v odbojki in rokometu ter drugim mestom med dekleti z državnega tekmovanju »Kaj veš o prometu«. Gašper jc košarkaš KK Lastovka, kije nastopil tudi na polfinalu državnega tekmovanja v namiznem tenisu, tri tretja mesta pa je s svojimi ekipami osvojil v košarki, odbojki in rokometu.
Osnovna šola Venclja Perka je »drugi dom« Saše Janko in Ha-risa Vučkiča, ki imata za »tretji dom« verjetno plesne dvorane oziroma nogometna igrišča. Saša je namreč plesalka PK Miki, ki je šolo prek šolskih reprezentanc zastopala v praktično vseh športih. Ilarisse kot član NK Domžale lahko pohvali Z naslovom državnega prvaka v kategoriji 1114, kot odličen vsestranski špoilmk pa je s svojimi športnimi spretnostmi šolskim ekipam pomagal doseči visoke uvrstitve tudi v drugih športih.
Osnovna šola Rodica je za športne dosežke nagradila Moniko Adlcr in  Draga Todoroviča.
Monika je obetavna atletinja, ki Sl je nagrado pritekla z gorskimi teki, krosi in teku na 1000 m, Drago pa si je nagrado pribrcal kot član ekipe NK Domžale, ki je
v kategoriji U14 osvojila naslov državnega prvaka.
Osnovna šola Dob je za športnika šole imenovala Evo Ivanšek in Jako Žagarja. Eva je najboljša športnica šole že tretjič, kar kaže na njeno veselje do vsega, kar je povezano s športom, še posebej do atletike, kjer je Eva tudi dosegla najvidnejše rezultate. Podobno na športni utrip šole deluje tudi Jaka, kije bil član šolske rokometne in atletske ekipe, najboljši rezultat pa je dosegel v lokostrelstvu.
Osnovna šola Dragomclj je predstavila Niko Babic in Tirna Štemplja, ki sta se izkazala v ko-talkanju oziroma atletiki. Nika jc kot »ambasadorka športa« dosegla številne uspehe na mednarodnih tekmovanjih, Tim pa se je ob atletiki izkazal tudi kot košarkaš.
Osnovna šola Jurija Vega iz Moravč je bila najbolj navdušena nad dosežki Nine Osolnik in Aljaža Korošca. Nina je sodelovala v vseh šolskih ekipah na tekmovanjih osnovnih šol domžalske regije, najboljša je bila bronasta na spomladanskem krosu. Aljaž je bil kot odličen košarkaš izbran v državno pionirsko reprezentanco po odličnih nastopih v ekipi KK Lastovka, nastopil pa je tudi v rokometni in odbojkarski šolski ekipi.
Osnovna šola Mengeš je za športnika šole imenovala Nino Premk in Aleša Repnika. Nino kot vsestransko in vzorno športnico, ki se uspešno znajde na odbojkarskih igriščih, kjer igra za ekipo OK Kamnik, Aleša zaradi visokega preskakovanja letvice na atletskih stezah in njegovega veselja do košarke, ki jo redno trenira pri KK llelios Domžale.
Osnovna šola Janko Kersnik Brdo ima odlično atletinjo Petro Pavlic in igralca badmintonu ter nogometa Uroša Klopčiča. Petra je ob številnih uspehih na šolskih tekmovanjih v metu žogice in štafetnih tekih, nastopu v pionirski reprezentanci za piko na I dosegla naslov državne prvakinje v metu kopja med pionirkami. Uroš je bil na tekmovanjih domžalske regije najboljši v badmintonu, z nogometno ekipo je bil drugi.
Osnovna šola Trzin se je odločila za tri najboljše športnike, in sicer za Katjo Anžlovar in Evo Kiizinič med dekleti in Jana Habata med fanti. Dekleti sta uspešno nastopili v ekipah odbojke in košarki in posamično na atletskih tekmovanjih. Jan je bil na državnem prvenstvu v skoku v višino odličen drugi, s presko-čenimi 180 cm je zabeležil tudi nov šolski rekord, sicer je navdušen tekmovalec v Super moto do 450 cem'.
Osnovna šola Roje je imela samo najboljšega učenca, Mateja De-beljaka, ki je med najboljšimi tudi v razredu. Šolo je na tekmovanjih osnovnih šol s prilagojenim programom zastopal na šolskih, področnih in državnih tekmovanjih, najboljši je bil kot član področne zmagovalne košarkarske ekipe in kot član bronaste nogometne ekipe.
Iskrene čestitke
Na priložnostni slovesnosti je najboljšim športnikom in športnicam čestital tudi župan Toni Dragar, pokale ter praktične nagrade pa sta jim podelila Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ter mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za spori in rekreacijo Domžale. Vsem najboljšim so zaželeli tudi veliko športa in rekreacije v počitnicah ter na njihovih prihodnjih športnih poteh.
Bojana
	eejjl
l..	.ti ■
Uspehi Atletskega kluba Domžale se kar vrstijo
Peter Kastellc v družbi pokalnih prvakov
9. in 10. junija je bil v Tel ju Atletski pokal Slovenije za člane in članice. Tekma, ki velja za eno najbolj prestižnih v Sloveniji, saj gre posameznikom za naslove pokalnih zmagovalcev, klubom pa za ekipno uvrstitev, je tudi ena izmed tekem z najboljšimi tekmovalci, saj lahko nastopi le po 12 ali 16 atletov in atletinj z najboljšimi rezultati v letu 2007.
V moški konkurenci smo imeli Domžalčani dva predstavnika, in sicer Petra Kastelica ter Jožeta Pir-nata, ki sta vsak nastopila v dveh disciplinah. Prvi v teku na 1500 in 3000 m, drugi v suvanju krogle in metu kladiva. Peter je z zmago na 3000 m prinesel 12 točk za Domžale, na pol krajši razdalji so mu do še drugega naslova prvaka zmanj-
kale le slabe tri desetinke. Jože je bil šesti v krogli in mesto slabši v kladivu.
Precej bolj množična je bila zasedba v ženski konkurenci, kar je bilo vidno tudi iz končne ekipne razvrstitve, saj so bila dekleta šesta (90 točk), fanta pa sta skupaj nabrala 36 točk za končno deveto mesto. Mateja Ši-vic je skozi cilj 7 in pol krogov dolge preizkušnje (3000 m) pritekla kot prva - in to s prednostjo več kot 20 sekund! Na stopničke je stopila še Erika Pirnat, ki je bila tretja v metu kladiva, le nekaj sekund ali centimetrov pa je do stopničk zmanjkalo Ajdi Sitar v teku na 1500 m ter dvakrat Bernardi Letnar - v suvanju krogle ter metu kopja. Bernarda je bila še šesta v kladivu, enako se je v teku na 3000 m z zaprekami uvrstila Cita Cvirn, Ajda je bila še osma na 800 m, na 1500 m je bila Maja Hu-doklin deseta. Erika je nastopila še
Težkoatletski klub Domžale Pokal Alpe Adria
Tradicionalno tekmovanje za pokal Alpe Adria v dvigovanju uteži je letos organizirala naša sosednja država Hrvaška, v mestu Osijek. Tekmovanje je potekalo 2.junija 2006. prijavljenih je bilo 7 ekip.Kkipa Avstije, BiH, ltalije-l"riulT, Madžarske, Italija-Vemeto, Hrvaške, Slovenije - TAK Domžale. Za pokal so se borili tekmovalci Hrvaške, Avstrije in BiH. Prvo mesto je tako dosegla ekipa Hrvaške, druga je bila ekipa Avstrije in tretja BiH. Našo ekipo
so zastopali Orešek Jernej poteg-90 kg,sunek 115 kg, biatlon 205 kg in 262 točk, Orešek Tine poteg 100 kg, sunek 130 kg biatlon 230 in 269 točk, Dominko Štefan poteg 106 kg, sunek 125 kg biatlon 231 kg in 271 točk, Klir Sandra poteg 40 kg, sunek 55 kg, biatlon 95 kg in 118 točk in na koncu zasedli 7 mesto. Vsem čestitamo in jim želimo še veliko dobrih športnih uspehov .
Blaž Kuhar
Tudi veliko udeležencev iz naše občine 24 ur Svetega Primoža
Sveti Primož nad Stahovico je tudi za naše občane in občanke zelo privlačna točka, saj se veliko rekrcativcev pa tudi športnikov, v zadnjem času tudi kolesarjev, rado odpravi na to 850 m visoko razgledno točko v sosednji občini.
11. in 12. maj 2007 sta bila za Svetega Primoža praznična dan in noč, saj se je ob 17. uri pri vratarnici podjetja Calcit začela akcija 24 ur Svetega Primoža in zaključila 12. maja ob 17. uri v okrepčevalnici pri cerkvici sv. Primoža. Vsak udeleženec, med katerimi je bila več kot polovica iz občine Domžale, se je vpisal v knjigo na startu in cilju, rezultati pa so pokazali, da se je V obe knjigi največkrat, 19 krat. vpisal Igor Alpner, ki je tako kot absolutni zmagovalec prehodil več kot 150 km, med ženskami pa je bila
najboljša Darja Vavpetič z 10 pohodi, med starejšimi pohodniki je bil zmagovalec z desetimi vzponi Mavricij Grošelj iz Krtine, za kar mu posebej čestitamo.
Pohodnikom se je pridružilo veliko navijačev, ki so spremljali svoje favorite podnevi in ponoči 1er jih vzpodbujali, odrezali pa so se tudi sponzorji, saj je bilo mogoče na Sv. Primožu vso noč piti čaj (Gostilna (trel), idejni vodja Darko Kos pa je pripravil bogato zakusko z »ihan-skim brancinom« in vrsto drugih dobrot (Gostilna Planinski orel).
Ljubitelji Svetega Primoža ne pozabite, da se drugi majski vikend v letu 2008 zopet srečamo na 2. pohodu 24 ur Svetega Primoža.
B.
DOUČ^		tBSSTStUO najboljše za vas	
1			*  tesarska dela
1			¥   krovska deta
1 1			i*   kleparska dela ¥ adaptacije
DOVCtesarstvo, C. V ZAJČJO DOBRAVO 31, 1260 LJ-P0LJE
gsm: 040 223 915, e-pošta: dovcOtesarstvo.com, www.tesarstvo.com
v disku, krogli in kopju, in sicer je bila peta, osma in 1!.. In še statistična zanimivost: če seštejemo vse točke, je AK Domžale šesti najmočnejši klub v Sloveniji, pred nami sta dva ljubljanska kluba ter Novo mesto, Celje in Velenje.
111,12 sekund slave na televiziji za Petra Kastelica
Atletski miting za Veliko nagrado Slovenije na stadionu v Šiški je bil letos še posebej zanimiv - neposredno ga je namreč prenašala televizija! Boij ali manj uspešno ter bolj ali manj sramežljivo seje v uro dolgem prenosu videlo kar nekaj najboljših športnikov na atletski stezi, med njimi pa niso manjkale niti domžalske barve, ki jih je v teku na 800 m zastopal Peter Kastelic. Tekma je bila napeta od začetka z »zajcem« do konca, ko seje v zadnjih 100 metrih vrstni red popolnoma premešal. Peter je čez cilj pritekel v zmagovalni skupini, foto finiš je pokazal, da je bil med štirimi tekači v 50 stotinkah tretji (1:51,12 min). Čestitamo!
Cita Cvirn najhitrejša čez vodne zapreke
Bolj zanimivega (in po drugi strani nesrečnega) teka na 1500 z zaprekami, kot je bil tek deklet 16.6. 2007 v Mariboru na Prvenstvu Slovenije za
mlajše mladice in mladinke, že dolgo ni bilo na slovenskih stadionih! In zmagovalka teka je bila Domžal-čanka Cita Cvirn, ki je s tem postala državna prvakinja! Tek so tekmovalke začele počasi, kljub temu, da sta imeli favoritinji precej boljša osebna rekorda. Tekmovalki sta tekli skupaj do 300 metrov pred ciljem, ko se je začel finiš s prehitevanjem, vse do vodne ovire, ki jo je prva preskočila Cita med tem kot je druga tekmovalka nesrečno padla. Domžalčanka je nadaljevala s finišem še preko zadnje zapreke 60 metrov pred ciljem in do končne črte (5:21,62 min), za njo tudi konkurentka, ki pa je možnost zmage dokončno izgubila s še enim padcem! Izid bi bil precej tesen brez padcev, vendar včasih prav pride tudi »športna (ne)sreča«.
V 200-metrskem finišu se je odločil tudi tek na 1500 m, kjer pa je bila atletinja Domžal, Ajda Sitar, ob koncu srebrna (4:57,92 min). Petra Pavlic je nastopila v vseh štirih metalskih disciplinah: najboljša je bila bronasta v suvanju 3-kg krogle (11,18 m), v kladivu je bila četrta, v disku peta in v metu kopja sedma. Maja Hudo-klin je bila na 1500 m sedma, mesto slabša je bila v najdaljši preizkušnji na 3000 m še mlajša pionirka Eva Aljančič, ki bo za mlajše v mladinskih prvenstvih lahko nastopala še pet let! Cita je bila še osma na 800 m, Klara Hribar je bila v teku na 100 m 14., Mihaela Kogovšek je bila 15. na 800 in 19. na 400 m, imeli pa smo še štafeto 4x100 m, v kateri je kot druga predaja nastopila tudi Alja Sitar - četverica je bila z rezultatom 52,74 s enajsta.
V moški konkurenci smo imeli tri predstavnike, med katerimi se je najbolje izkazal Domen Zupan, ki je nastopil v teku na 2000 m z zaprekami, kjer je bil četrti, 10. je bil na 800 m. Prav tako na 800 m je tekel Anže Zupan (19.), na 1500 m pa je bil UrošBenko 12.
Čestitke!
Bojana
Poletni športni seminar borilnih veščin Barada camp na Rogli
Od 18. do 20. maja seje 9-članska ekipa Kluba borilnih veščin Uoiužau udeležila Barada Campa na Rogli. Organizator srečanja je bil večkratni svetovni prvak Tomaž Barada. Ob velikem številu udeleženih iz tujine ter domačih borcev so se člani KBV Domžal udeležili treningov boksa, ki gaje vodil slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, kickboxinga in taekwan doja, ki gaje vodil Tomaž Barada ter ostalih treningov borilnih športih veščin z mojstri.
M. B.
ATLETSKI TABOR
TERMINA
1. ) 2.7. do 6.7.2007
2. ) 9.7. do 13.7.2007
Program bo potekal v domžalskem športnem parku od ponedeljka do petka od 730h do 16.1 MIh.
Tabor je namenjen otrokom od 6.-15. leta, ki želijo z nami preživeti športno počitniški teden v znamenju atletike.
Program je zasnovan tako, da spoznavamo stadion in njegov namen, spoznavamo atletske discipline (tek, skok, met), z vlakom obiščemo atletski stadion v Ljubljani, na bližnjem hribu preizkusimo svoje orientacijske zmožnosti, za posladek iščemo skriti zaklad in si privoščimo kolesarski dan. Vročim dopoldnevom bo sledila osvežitev v bazenu, okrepčali pa se bomo s toplimi kosili bližnje restavracije. Me Dona kisa in pizzerij«
Športniki bodo zadnji dan za svoje športne podvige prejeli tudi praktično nagrado.
CENA: 78 EUR
ČLANARINA: 8 EUR (za tiste, ki še niso člani AK Domžale)
Prijavnico oddajte oz. pokličite do 28. junija 6.2007.
1. Izpolnjeno prijavnico lahko do pošljete na naslov: AK DOMŽALE, Kopališka 4. 1230 Domžale
2. Vse potrebne podatke otroka pošljete po elektronski pošti na naslov: m.grojzdek@gmail.com
3. Prijavo oddate po telefonu:
031/314-870(Mojca), 031/720-579( Erika), 031/427-764 (Metka)
!      PRIJAVNICA za atletski tabor 2007
i Ime in priimek otroka:......................................................................
[ Datum rojstva:............................................................................•.....
p I rlica in hišna številka, pošta:...........................................................
\ Telefon doma:.......................................GSM:..................................
i Termin:....................E-mail naslov:......................................................
j Podpis staršev:...................................................................................
i Datum oddane prijavnice:..................................................................
j*.
Nad stres s športno aktivnostjo
Vsakdo od nas je vsakodnevno podvržen stresu. Samo pomislimo, kaj vse se nam lahko zgodi v enem samem dnevu. Pravzaprav lahko stres povzroči že ena sama malenkost. Vzrokov zanj je toliko, da se jim je nemogoče izogniti. Stres ni nujno negativen. Določena mera le-tega je celo potrebna, ker nas spodbuja, da preverimo svoje sposobnosti. Pod pravimi pogoji spodbudi naše psihofizične sposobnosti. Včasih ljudje odkrijemo tisto najboljše v sebi ravno, ko se soočimo s prekomernimi stresnimi situacijami. Vsekakor pa je jasno dokazano, da stres sproža tudi negativne reakcije. In telo se zaradi tega težko sprosti. Pojavi se neke vrste napetost. Potem si prislužimo bolečine v mišicah, sklepih in hrbtenici. Telo trpi vse več teh bolečin in slej ko prej začne naše zdravje pešati. Potem si postavimo vprašanje, ali bomo stres kdaj uspeli obvladati. Seveda ga lahko. V prvi vrsti z vajami za sprostitev. Le tako se bomo umirili in počutili neizmerno bolje. Prvi korak v boju proti stresu je zavedanje lastnega telesa. Z vsakim nadaljevanjem in vztrajanjem bomo bližje cilju. Premalokrat se zavemo, da smo del narave, morda bi se večkrat ozrli po njej za vzgled. Tako pomirjujoče deluje in vendar je v njej vse živo, vse se nekako harmonično giblje. Tudi mi lahko počnemo vse naravno. Zgodaj zjutraj smo lahko aktivni že s samim pretegovanjem telesa, kar morda dopolnimo z nekaj lažjimi vajami ali osvežilnim jutranjim tekom. Zavedati se moramo, da delo v službi ni nobena oblika športa, ampak vse prej kot to. V popoldanskih ali večernih urah si vzemimo nekaj časa za šport in sprostitev in obvladovanje stresa, pod katerega vplivom smo bili čez dan. Vsekakor se splača poskusiti in seveda vztrajati. Sproščuj'oči gibi nas osvobajajo, zato si dovolimo nekaj časa posvetiti gibanju in športni aktivnosti prav vsak dan.
Nives Grid, Karate klub Mfankan Ihan
KKAtom Domžale
Harmonija in praktičnost sta recept za uspehe karatelstov Iz ATOMa!
Ruše so bile 16. jinija.2007 prizorišče še enega karate turnirja, tokrat dobrodelnega, v organizaciji Tabora Maribor in KK Ruše. Ob tem, da slabše uvrstitve, kot je bilo četrto mesto, karateisti ATOM-a sploh niso zabeležili, je treba še dodatno
pohvaliti mlade tekmovalce, ki so se na najvišja mesta uvrščali tudi v članski kategoriji! Mojstrski kati Empi in Unsu sta zagotovili prvo mesto med člani še mladincu Timoteju Kokalju (na sliki), ki je bil v katah najboljši tudi med mladinci, v borbah je bil v svoji kategoriji - mladinci absolutno, drugi. Po eno zmago so dosegli Iva Perger, Eva Rupnik in Tjaša Lupše H. v katah, slednja je bila ob Davidu Kardumu in Simonu Planku tudi najboljša v kumite borbah., Tjaša Zupančič in
Patricija Vehovec sta bili srebrni v katah, na tretjo stopničko sta po priznanje stopila še Črt Hrovatin in Žan Podboršek.
Med 170 kimoni
10. junija 2007 je na karate pokalu Športne zveze Ljubljana v organizaciji KK Olimpija Ljubljana zagotovo prevladovala bela barva kimono, popestrile pa sojo različne barve karate pasov in zlate, srebrne in bronaste medalje, ki so čakale na najbolj
trenirane, disciplinirane in borbene. Prav vsi, ki so nastopili iz ATOMa, so domov odnesli eno izmed medalj. Najbolj žlahtno so prejeli Iva Perger v I Elementih, v Katah Tjaša Lupše I lanz-lowsky in Barbara Šavorn in še enkrat Tjaša ter Črt Horvatin v Kumite borbah. S srebrom okoli vratu so čestitke prejeli Gašper Pire v Katah ter v borbah David Kardum in Kva Rupnik, tretji so bili Matevž Peternel, Črt Hrovatin in Eva Rupnik v Katah ter ekipa malčkov v Katah v sestavi: Klemen Kastelic, Žan Podboršek, Mitja Hofer.
stran 20
Mojstri kumite borb
Pet ekip iz Karate kluba ATOM Sho-tokan Domžale je 2.6.2007 nastopilo na 1. turnirju S.K.I. lige Slovenije v organizaciji mariborskega kluba Tabor - in vse tri, ki so nastopile v Kumite borbah, so tudi zmagale! Najboljši so bili starejši dečki, mladinci in člani, slednji dvoji so bili najboljši tudi v katah, kjer so bili starejši dečki tretji. Enako so bile tretje v katah tudi mlajše deklice.
Počitnice tudi za ATOMovce
A ne čisto prave! Od junija velja poletni urnik treningov, ki se jih udeležijo vsi, ki si želijo športno vadbo: ob ponedeljkih in četrtkih je zbor pod domžalsko skakalnico ob izvozu avtoceste Ljubljana - Maribor, treningi so od 19. do 20.15 ure Ob torkih se člani v Kimonu dobimo: od 18. do 19.00 - Dojo Domžale, do 6.Kyu, od 19.30 do 20.30 - Dojo Domžale, nad 5.Kyu. Čestitke!
Bojana
Novice iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob
Svetovni pokal v Italiji
cev iz 28 držav. Ob prisotnosti svetovnih, evropskih prvakov, zmagovalcev svetovnih pokalov in drugih mednarodnih turnirjev, so rezultati naših tekmovalcev dobri pokazatelji
njihove forme oz. pripravljenosti. Slovenski tekmovalci so osvojili 16 medalj, praznih rok pa niso ostali niti člani Kluba borilnih veščin Domžale. Mladinec David Erbežnik je osvojil tretje mesto v kategoriji do 70 kg. Med članicami light contact je bila Támara Radkovič v kategoriji do 60 kg druga, medtem ko je v ful I contactu med člani v kategoriji do 81 kg David Nagode osvojil prvo mesto, reprezentant Marjan Bolhar pa zaradi poškodbe ni nastopil. Ostali štirje tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžale, ki so nastopali kot posamezniki, so osvojili osma mesta, in sicer: Miha Močnik - mladinec - 84 kg v disciplina semi kontakt; Matej Balantič v isti disciplini mladincev - 89 kg; Mitja Bol-čina in Tone Bukovnik med člani v light kontakt disciplini.
Dve prvi mesti za Domžale
16. junija sta Športno društvo Stra-žišče in Kickboxing zveza Sloveni-
je organizirala prvi državni turnir v lull kontakt disciplini in finalno državno prvenstvo v low kick disciplini. Med 60 tekmovalci iz osmih klubov so se v full kontakt disciplini kickboxinga borili tudi trije iz Kluba borilnih veščin Domžale, in sicer: David Nagode -81 kg, ki je v polfinalu s 3:0 premagal tekmovalca iz Maribora ter z enakim rezultatom tekmovalca iz Ptuja ter enako kot Tamara Radkovič - 65 kg dosegel prvo mesto, Marjan Bolhar -75 kg pa je zaradi poškodbe dvoboj predal in osvojil peto mesto. Finalno prvenstvo v full kontakt disciplini kickboxinga za državno prvenstvo bo septembra v Brežicah.
Za pomoč se Klub borilnih veščin Domžale zahvaljuje Občini Domžale, Radiu Hit, Heliosu, KS Dob, OŠ Dob, Otelu ter Kickboxing zvezi Slovenije.
B.
V maju se je devet članov Kluba borilnih veščin Domžale udeležilo Barada Campa na Rogli. Organizator, večkratni svetovni prvak Tomaž Barada, je za številne udeležence iz domovine in tujine pripravil vrsto strokovnih treningov boksa, ki jih je vodil slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, medtem ko je treninge kickboxinga in taekwando-ja ter drugih borilnih veščin vodil organizator Tomaž Barada z mojstri. Nova znanja in izkušnje bodo mladih boksarjem iz Doba zanesljivo pomagala na nadaljnji uspešni poti.
26. maja, na dnevu mladih z Radiem Hit, so se pred prihodom domžalskih nogometašev zbrani množici v športnem parku v Domžalah
z demonstracijo boksa in Kickboxinga predstavili izbrani slovenski reprezentantje in drugi, ki so se v začetku junija udeležili tekmovanja za svetovni pokal v Italiji.
16 medalj za Slovence
Od 1. do 3. junija je v Salsomaggi-ore Terme (Italija), v organizaciji Yama arashi kluba iz Piacenze in svetovne kickboxing organizacije WAKO, potekal tradicionalni svetovni pokal, imenovan WAKO WORLD CUP »12. BEST FIGH-TER«. Tekmovanje je potekalo v kickboxingu, in sicer v semi, light in full contactu, udeležilo pa se ga je tudi več kot 50 tekmovalcev iz Slovenije Po izjavi organizatorja je na tokratnem tekmovanju za Svetovni pokal sodelovalo 1900 tekmoval-
Najboljši avtokrosisti v Tunjicah
Po lanskoletnih odličnih uvrstitvah tekmovalcev kluba Mustang so tudi letošnjo sezono že začeli z odličnimi rezultati. Lani so osvojili naslov državnega prva-
Karate klub Domžale
Izpiti za višje pasove
Kot vsak konec poletnega semestra so tudi letos potekali izpiti za višje pasove. Najprej so se v Ljubljani 10. junija izkazali člani, nato pa so v soboto, 16. junija, v Domžalah svoje znanje pokazali otroci, ki trenirajo v Domžalah, Rod i-ci, v Radomljah in Mengšu.
Da ne bi prišlo do poškodb, smo se najprej ogreli, nato pa so se izpiti lahko začeli. Začeli smo z najmlajšimi in najnižjim pasom. Otroci so se dobro
pripravili, saj jih je večina izpit uspešno opravila. Nekaterim pa je žal tudi spodletelo. Vendar je neuspeh, kot je povedal gospod Darko Kotar, le del treninga, ki ti ne sme vzeti volje in poguma za nadaljevanje. Na svojih napakah se namreč učimo.
Za izboljšanje rezultatov je še dovolj časa, do takrat pa pridno trenirajte še naprej. Rezultati pa so naslednji: 8. kyu: Bibiana Kepic, Tej Jerkič, Jan Koncilja,
Utrinek Iz ogrevanja pred Izpiti
Gal Pust, Matic Modic, Marcel Kogov.šek, Rok Jeras, Benjamin Virant, Jaka Domjan, Vigor llič, Anže Oršič, Taj Janežič, Tilen Blažko. 7. kyu: Mark Kržišnik, Žiga Erjavec, Matic Ša-lej Avsec, Žiga Keržan, Julij Patrik Horvat, Petra Schwarzbartl, Gal Štempihar, Klemen Bergant, Gašper Loboda, Dejan Zgonc, Matija Urbanija, Monika Mencinger, Zoja Pust. 6. kyu: Lan Peterca, Domen Koncilja, Mark Leban Rosulnik, Lara Leban Rosulnik, Tjaša Muc, Miha Orel, Žiga Šraj, Jaka Peternelj, Andrej Fatur, Hana Bajec, Lara Bajec, Blaž Peterka, An/c Šircelj, Urban Repanšek, Zoja Pust, Jakob Drašček, Žiga Drašček, Alma Ličina, Miha Kre-gar, Tamara Cicič, Ana Cicič, Matic Zidar, Lara Koselj, Domen Zupan, Matjaž Kosec, Ajda So-kler, Larisa Omerzu, Miha Omerzu, Luka Papež, Luka Trojanšek, Aljoša Stoje, Matic Ferbar, Rok Jelen, Manca Rajh, Janez Flerin, Denis Ljubešek, Klavdija Žibert, Matija Urbanija, Domen Kobau, Simona Trojanšek.
5. kyu: Leno Hribar, Miha Belšak, Jan Gajšek, Benjamin Letič, Maj Stanič, Blaž Pančur, Žan Ja-šič, Klavdija Resnik, Sara Humar, Adi Čauševič, Matej Ferlič, Matej Merčun, Aleš Žagar, Klemen Kobau, Janez Gregor Golja, Eva Lampič, Peter Košir, Nejc Simon, Erika Lavrič, Bojan Vogri-nec.
4. kyu: Martin Omovšek, Džan Delanovič, Robert Albert.
3. kyu: Vito Kregar, Rok Kveder, Urška Savič. 1. kyu: Tjaša Jesenko, Sara Lorbek. Vsem karateistom za dosežen uspeh iskreno čestitamo!
Taja Medle
ka z Zastavo 128, ki ga je dosegel Blaž Marn, v diviziji 3 je naslov prvaka pripadel Matiji Rakov-cu, Jure Sušnik pa je postal državni podprvak, v mladinskem prvenstvu do 21 let je bil prvi Albin Jeriha, domžalski avtokros klub Mustang pa je postal tudi najboljši slovenski klub.
Na letošnjih prvih dveh tekmah v Zmincu pri Skorji Loki in Planini nad Horjulom so v najmanjši kategoriji do 1400 cm3 trenutno v vodstvu: Blaž Marn z Zastavo 128, v diviziji vozil s štiri kolesnim pogonom pa je z audijem 2.2 RS Albin Jeriha napovedal boj za državnega prvaka z zmago v Planini nad Horjulom. V diviziji Buggy pa sta lanskoletni prvak Matija Rakovec in podprvak Jure Sušnik imela precej smole, tako da sta se uvrščala do petega mesta. Kljub
temu pa sezona še ni končana, saj pričakujemo najostrejše boje prav v Tunjicah pri Kamniku, kjer so člani Mustang kluba preuredili stezo, jo podaljšali in razširili, tako da bodo hitrosti in vožnje atraktivne tako za tekmovalce kot tudi Za gledalce. Na tekmah v Tunjicah pri Kamniku je poleg odprtega državnega prvenstva Slovenije letos prvič razpisano tudi odprto državno prvenstvo Hrvaške. ASC Mustang se za nesebično pomoč pri ureditvi proge, kakršno boste videli na dirki v Tunjicah, zahvaljuje Damjanu Dolinšku in podjetju TRI MARK d.o.o. Organizatorji pa obljubljajo, da bodo vsem tekmovalcem zagotovili dobre pogoje za dirko, gledalcem pa tudi varen ogled tekme, vendar hkrati naprošajo vse, da se striktno držijo navodil redarjev oziroma .službujočih oseb.
(kb)
Evropsko mladinsko prvenstvo v motokrosu
V razredu do 125 cem Klemen Gerčar vodi
Aktualnemu državnemu prvaku v razredu do 125 cem Klemenu Gerčarju letos na Sitar Dunlop državnem prvenstvu ne gre vse po načrtih. Zato je še posebej motiviran za tekme evropskega prvenstva za mladince v razredu do 125 cem, kjer je zelo huda konkurenca. Proge so širše in s tem hitrejše kot pri nas. Podlaga prog je zemlja ali mivka. Klemenov motor je serijski. Izjema je le izpušna čev Akropovič. Klemen je dodobra izkoristil prednost domačega terena v Brežicah in Slovenskih Konjicah, kjer je prikazal dve sijajni predstavi in navdušil domače gledalce. Prepričljivo je zmagal v vseh šti-
rih vožnjah. Zmagal je še na drugi od dveh dirk na Poljskem, kjer je na prvi dirki stopil na stopničke za tretje mesto, dvakrat pa je bil četrti. V skupnem seštevku seje po šestih dirkah prebil na prvo mesto.
Tekst: Miran Kokalj
stran
SPORT
Mednarodni nogometni turnir selekcij U8
se iz vsake po dve najboljši ekipi uvrstili v polfinale. V premoru pred odločilnimi tekmami so najboljši mojstri žongliranja prikazali svoje sposobnosti širni publiki in se pomerili v odbijanju žoge. Očitno, da Hrvatje še vedno veljajo za tehnično odlično podkovane nogorneta-še, saj je z daleč največ odboji, 56, zmagal osemletni Riječan, Dražen Lazarevič. Oba polfinala pa sta bila izrazito slovenska. V prvem so bili igralci Britofa boljši od Koprčanov, v drugem pa je prva domžalska ekipa premagala Mirno. Vse omenjene ekipe so tako še sedmič v tem dnevu stopile na igrišče za odločilne boje. Tako je bilo pri nekaterih igralcih že opaziti.da je močno sonce in veliko pretečenih metrov že načelo moči. A kot pravi profesionalci so dali vsi igralci od sebe zadnje zaloge energije. Tako je v tekmi za tretje mesto
Mirna porazila Koper, naslov pa so osvojili igralci Britofa, ki so se prvi domžalski ekipi oddolžili za poraz v predtekmovanju. Pokale je vsem ekipam podelil eden izmed najbolj »vročih« igralcev domžalske članske ekipe, Brazilec Juninho. Zahvala tudi vsem sponzorjem in sodnikom, ki so se odrekli honorarju.
Rezultati: POLFINALE Domžale I : Mirna Britof: Koper
Za tretje mesto Mirna: Koper Britof: Domžale I
1:0 2:1
2:0 3:0
Medtem ko se domžalska članska po osvojenem naslovu že pripravlja na novo sezono, njihovi nasledniki še niso zaključili tekmovanj. Tako se je1 prvo nedeljo v juniju v domžalskem športnem parku zgodil nogometni turnir. Selekcija 1)8 je ob izdatni pomoči staršev otrok, ki trenirajo nogomet v klubu, organizirala mednarodni turnir z udeležbo najboljših slovenskih klubov ter po enega iz Italije in Hrvaške.
Jutranjo meglo, ki po preteklih deževnih dneh ni obetala prav posebno dobrega vremena, je kaj kmalu razpršilo sonce in ob igrišču z umetno travo se je skozi ves dan zbralo prav zavidajoče število gledalcev. Da je bo vse dogajanje na visokem nivoju, sta z uvodnimi besedami in odprtjem nakazala domžalski župan Ioni Dragar in športni direktor domžalskega nogometnega kluba, Nenad Protega. Jasno je, da je bil
v ospredju nogomet, a ob tem se je dogajalo še marsikaj zanimivega, kar poleg samega tekmovanja nogomet še lahko ponudi. Nenazadnje je šlo za preživljanje kvalitetnega prostega časa, druženje in zabavo. Bogat srečelov je marsikomu namenil svetlejši dan, saj so bile prav vse srečke dobitne, glavne nagrade pa bo fortuna popeljala v takšni ali drugačni obliki na dopust ob morju v poletnih dneh.
Mnogi so bili presenečeni, ko so kot delivee pravice na igriščih opazili trenutno najbolj priznane slovenske sodnike; Čeferina, Skomino, Bohinca in Toševskega. Otroci so bili verjetno še prav posebej počaščeni. Na takih tekmah ponavadi najbolj »trpijo« in so nervozni starši otrok, a je vse v mejah zdravega navijanja. Po koncu pa sledi veselje, razočaranje...
Kaj pa tekmovalni del? Videli smo veliko zanimivih tekem v dveh predtekmovalnih skupinah, kjer sta
Razvrstitev od 5 - 12 mesta: Rijeka, Maribor, Trst, Publikum, Črnuče, Triglav, Domžale II, Korotan
Bojan Cerar
Domžalski nogometaši so osvojili naslov najboljših
Na zaključnem turnirju v Mirni na Dolenjskem so osvojili dokončno prvo mesto in tako na najboljši možni način končali li-gaŠko tekmovanje, ki se je začelo že jeseni 2006. Za sodelovanje na zaključnem turnirju je bilo potrebno osvojiti prvo mesto v vsaki izmed osmih skupin, kjer so po vsaki tekmovale štiri ekipe.
Domžalčani so bili v zadnji, osmi skupini, prepričljivo najboljši in so na koncu slavili z ogromnim naskokom pred zasledovalci v tej skupini. Največ preglavic so jim povzročali vrstniki iz ekipe Dolomitov Dobrove B. Vseeno pa so nasledniki letošnjih državnih prvakov dosegli vsega skupaj kar 129 golov in jih prejeli le 10 v 24 odigranih tekmah.
Kot je bilo že omenjeno, pa je bilo
Nogometni klub Domžale
Okrepitve v vrstah državnih prvakov
Domžalski nogometaši so že v polnem zagonu priprav za prihajajočo sezono. Poleg tega, da so pričeli s prijateljskimi tekmami (prva je bila proti splitskemu Hajduku, ki so ga Domžalčani premagali z 2:0), so se hitro začele tudi spremembe v igralskem štabu. Zagotovo najbolj razveseljiva novica prihaja iz strokovnega štaba, saj prvi trener Slaviša Stojanovič skupaj s svojimi strokovnjaki še naprej ostaja v klubu.
Prišlo je do kar nekaj sprememb v igralskem kadru, saj so ekipo že za-
pustili Krmin RakovičjInterblock|, Sebastjan Cimerotič (vrača se v lncheon Uniteda, Koreja), Sunday Ibeji, Zoran Zcljkovič, Murilo Maccari. Med drugim se v ekipo vračajo posojeni igralci Darko Karapetrovič, Slaviša Dvorančič in Darko Topič, medtem ko bosta Marko I .under in Denis Mcšano-vič za eno sezono posojena novemu prvoligašu iz Ivančne Gorice. Seveda pa ne gre pozabiti niti na mlade domače igralce, med prvimi se je ekipi pridružil Darko Zee. najverjetneje pa bo sledilo še nekaj imen.
Prišlo je do okrepitev in sicer v Domžale prihaja Dario Zahora. napadalec, ki bo v tej sezoni posojen s strani hrvaškega prvaka binarna, drugo ime je Danijel Brezič iz Celja, prišel pa je tudi Ceh Jaroslav Peškar. Ker je španski Real Socie-dad izpadel iz prve lige, se morda obeta prihod povratnika Daliborja Stevanoviča, ki je na vrhu spiska želja državnih prvakov. Ne gre pa spregledati niti dravskega Lucasa Horvata, ki je zaenkrat tudi le že-Ija.
(mak)
Spomladanska plesna dogajanja in zmagoslavja
Za nami je že vrsta plesnih tekmovanj, pred nami pa pred poletjem še tri pomembna tekmovanja, na katerih si bomo poskušali priplesati najboljša mesta. Prvo tekmovanje je Državno prvenstvo v modemih tekmovalnih plesih za formacije, ki se bo odvijalo 9. junija v Ljubljani in 10. junija v Krškem. Formacije, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta v vsaki kategoriji (pionirji, mladinci, člani), se bodo od 14. do 16. junija lahko udeležile Evropskega prvenstva v show plesih v Beogradu in pa Evropskega prvenstva v hip hopu, electric boogicjii in break 'lan. c h, ki bo od 29. junija do L julija potekalo v Gradcu.
V soboto, I").maja in nedeljo, 20. maja je na Bledu potekalo Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih za soliste, pare in male skupine, in sicer v hip hopu, electricu, discu in street show plesu. Med hip hop solo pionirkami se je v konkurenci 27 plesalk iz vse Slovenije na 5. mesto uvrstila Petra Slokan, med hip hop pari pionirji pa sta odlično 2. mesto osvojili Alja Šinkovec in Anamarija Dolenc. Med pari mladinci, ki so tekmovali v electricu, sta 1. mesto osvojila Matej Rcsnik in Žiga Žargi, med pari člani pa Andraž Mrak in Dejan Djurovič. 1. mesto pa si je pri-plesal tudi Andraž Mrak, zmago je slavil med electric boogie solo čla-
ni. Odlično seje s 3. mestom odrezala tudi skupina plešočih očijev z imenom Išias boys, ki se je tovrstnega tekmovanja udeležila prvič. V nedeljo, 3. junija, je tudi Plesna šola Miki slavila zmago. Matevž Ogorelec in Tanja Žagar sta v oddaji Spet doma prepričljivo postala zmagovalca plesne bitke Zvezde plešejo. Zmage sta se zelo razveselila, saj sta več mesecev pridno trenirala pod vodstvom Matevževe nekdanje soplesalke Nine Medja, s katero sedaj v Plesni šoli poučujeta latinsko-ameriške, standardne in družabne plese.
Za vse ljubitelje plesnih poslastic Plesna šola Miki 17. junija pripravlja plesno prireditev Otroci otrokom. Prireditev bo potekala v hali Komunalnega centra v Domžalah, nastopili bodo šolski plesalci iz Domžal, Kamnika, Moravč, Komende, Zagorja, Jezera,Vodic, Moravč ki so celo šolsko in plesno sezono plesali s Plesno šolo Miki. Plesno dogajanje bodo popestrili plesalci PK Miki, Tanja Žagar, Foxy teens, Eva Černe, seveda pa tudi tokrat pripravljamo tudi vrsto presenečenj, ki vsako našo prireditev naredijo še posebej zabavno. Letošnja prireditev ima dobrodelni pridih, saj bomo v sodelovanju s centri za socialno delo Domžale in Kamnik del vstopnine namenili otrokom iz socialno bolj ogroženih družin ter jim tako omogočili enotedenske zabavne počitnice, z nami se bodo namreč udeležili Poletnega plesnega tabora.
Za spremljanje vseh plesnih užitkov in poslastic obiščite spletno stran www.mikiples.com.
Romana Pahor
potrebno za dokončno potrditev dobrih predstav preskočiti še zadnjo oviro, saj so se ob jubileju mirnskega nogometnega kluba zbrali vsi zmagovalci osmih skupin. To so Domžalčani tudi storili in na Dolenjskem najprej premagali ekipo Ljubljane, nato Bele krajine in v zadnji tekmi v svoji skupini še Dolomite Dobrave A ter se tako uvrstili v finalno tekmo. Tam jih je čakala ekipa iz domžalske občine, ekipa Radomelj, ki je v svoji predtekmovalni skupini prav tako suvereno opravila z domačini. Dolom in Alfa klubom. Tekma je bila zelo napeta in izenačena. Po vodstvu Radomljanov so Domžalčani izid izenačili. Enako se je zgodilo tudi drugič, tako da je bil po rednem delu izid 2:2. Zmagovalca so tako odločili kazenski streli. Sreč-* nejši in natančnejši so bili varovanci trenerja Darka Oražma, ki so v sedmem poskusu z bele točke štrli svoje nasprotnike iz Radomelj. Naziv najboljšega strelca sije prislužil domžalski napadalec Luka Sotlar.
Bojan Cerar
Se druga nogometna lovorika v Domžalah
V Domžalah zares raste nov in obetaven mladi nogometni rod.
V letošnjem letu so v vseh selekcijah domžalski nogometaši igrali nadvse uspešno in se uvrščali v sam vrh, najbolj pa so se izkazali v selekciji do 14 let. To se je pred tednom potrdilo z osvojitvijo naslova državnega prvaka, ko so se mladi nogometaši s svojim dosežkom pridružili vzornikom iz članske vrste.
Uspeh so dosegli potem, ko so dvakrat remizirali z NK Maribor, vendar dosegli gol na gostovanju. Varovanci trenerja Mihe Volčine so se na povratni tekmi v Športnem parku izjemno srčno borili in se na koncu skupaj z več kot 300 gledalci, ki so jih glasno spodbujali, veselili velikega uspeha. S tem so najbolje dokazali, da domžalski klub gradi svojo prihodnost na delu z mladimi in da se počasi kažejo rezultati uspešnega delovanja Mladinskega nogometnega centra, ki ga vodi Miha Kebe. Ta je po tekmi povedal: »Vesel sem, da je začrtana pot, ki smo si jo zadali pred štirimi leti, obrodila
sadove. To je dokaz več, da smo na pravi poti, obenem pa velika obveza, da iz teh fantov naredimo vrhunske igralce.« Prav gotovo ima velike zasluge za uspeh tudi trener Volčina, ki je bil po koncu živčne tekme kritičen do igre svoje ekipa, saj naj bi bila pod velikim pritiskom, vendar je prepričan, da imamo s tem generacijo, na katero lahko računamo tudi v prihodnosti.
Prav je, da čestitamo prav vsem igralcem, ki so osvojili naslov in to so: kapetan Haris Vučkič, Vjekoslav Andrič, Anže Špenko, Alen Kavčič, Filip Cafek, Ne-manja Mitrovič, Borut Metelko, Urban Žibert, Drago Todorovič, Luka Tomič, Emir Ljubljankič, Samo Zabret, Danijel Beganovič, Armin Ajdinovič, Amel Murgič, Urban Logar, Janez Mivšek in Florijan Lepoglavec. Kapetan Haris Vučkič je v imenu celotne ekipa po tekmi povedal: »Občutki so super. Ko sem dvignil pokal, je bil poplačan ves trud, ki smo ga v nogomet vlagali celo leto.«
CZD
sam
D top do m
skupina
Za male in velike mojstre.
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.; 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80
SPORT
stran
22
Skupinska slika pohodnlkov ŠD Krti na Kokrskem sedlu
Kokrsko sedlo
Za junijski pohod smo si člani SD Krti izbrali Kokrsko sedlo. Bilo je zgodnje sončno jutro, ko smo v družbi 27 pohodnikov pričeli pot v Kamniški Bistrici.
Pot je strma in naporna do Zoisove koče na sedlu, ki so jo nekateri prehodili že v dobri uri in pol, smo vsi prišli dobre volje. Med potjo smo lahko občudovali obilico planin-
skega cvetja, pa tudi nekaj zaplat snega. Na tihem smo upali, da bo vreme zdržalo in da osvojimo še vrh Grintavca, ki pa se je žal ovil v meglice, ki se ves čas našega postanka na sedlu niso umaknile. Spočiti in okrepčani smo se skupaj odpravili navzdol v sveže zavetrje Bistrice, kjer smo preživeli še dobršen del dneva. Vsi smo se strinjali, da se dobimo spet avgusta na pohodu, ki bo po Menini planini.
Vaši Krti
Na črno belih poljih
Domžalska mladinca najboljša
Ekipna državna prvaka med mladinci sta bil tudi tokrat Matej Filip in Jure Plaskan, ki sta zbrala devet točka. Oba sta igrala izvrstno. Matej je osvojil štiri, Jure pa pet točk iz šestih partij. Drugo uvrščena sta bila Novogoričana Budihna in Škrinjar, tretji pa Ig. Druga zasedba Domžal z Lanom Turkom in Špelo Orehek je osvojila peto mesto. Vrstni red: Domžale 9, Nova Gorica 8, Ig 7, Komenda 6.5, Domžale 2 6, Sinfonika Vrhnika 4, Radenska Pomgrad 1.5.
Šebenlk zmagovalec, Lenič četrti
Na posamičnem državnem prvenstvu v pospešenem šahu je zmagal Matej Šebe-nik, ki je zbral sedem in pol točke, toliko kot Barle, ki pa je bil drugi. Tretji je bil vedno dobro uigrani Čepon, I ,uka I .enič
pa četrti, mesto slabše kot na lanskem državnem prvenstvu. Odločilna sta bila poraza s Škobemetom na začetku turnirja, pa pozneje z Markom Srebrničem. Seveda pa tudi četrto mesto ni od muh. Drugi je bil vedno odlični doktor Janez Barle, kljub temu da zelo malo nastopa. Med Domžalčani je bil drugi najbolje uvrščeni J. Skok na dvajsetem mestu, mesto za njim pa že Jure Plaskan, oba sta zbrala pet točk in pol ih devetih partij. V močni zasedbi, kar državno prvenstvo vsekakor je, je Filip zasedel dobro 32. mesto s petimi točkami Vrstni red: Šebenik, Barle 7.5., Čepon, Lenič 7, Škoberne, Novak 6.5, Matko, M. Srebmič, Mencinger, Črepan, Gjuran, V. Rožič 6, Sušnik, Meštrovič, Kastelic, Šoln, Penko, Sirnik, J.Skok. Plaskan, Pazlan, Urbane 5.5 itd. Sodelovalo je 80 šahistov.
Metalki Trgovini primat v pospešenem šahu
Na moštvenem prvenstvu v pospešenem šahu je sodeloval 17 zasedb. Metalka Trgovina je zmagala s točko naskoka pred Mariborskim Branikom, čeprav je imela vsaj na papirju boljšo zasedbo. Nova Gorica je bila brez Markuše le tretja, četrti bil Krško z. veteranom Meštrovičem na
Kotalkarski klub Pirueta
Vita Škofic državna prvakinja
Državno prvenstvo v hitrostnem rolanju je domačemu klubu PIKI I- IV prineslo prvo osvojitev naslova državnega prvaka v sezoni 2007. Vita Skotic se je v kategoriji najmlajših povzpela na najvišjo stopničko in tako uspešno zaključila svoj nastop tako na kratki kot na dolgi progi.
Druga mesta so osvojili Lana Mar-kelj in Eva Peterlin, tretja je bila Teja Urbanija, četrti sta bili Lara Martini in Lara Dolenc, peti Valentina Štiftar in Špela Mikeln, šesti pa Vita Peterlin in Nina Železnik. Uspešen nastop številčne ekipe kluba je prineslo tudi naslov vice prvaka v ekipnem tekmovanju, kar ie do sedaj drugi največji dosežek, saj bil KK PIRUETA pred leti tudi ekipno najboljši v državi v hitrostnem rolanju.
Seveda med tem časom niso počivali umetnostniki, ki so nastopili kot člani reprezentance Slovenije na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji za Pokal Nemčije. Najbolje seje
odrezala Nika Babic, ki je osvojila osmo mesto, takoj za njo je bila Veronika Brešar in na enajstem mestu je pristala Petra Pokovec. Konkurenca izredno močna, saj so nastopili kotalkarji iz Evrope, Amerike in Avstralije.
Vse pohvale so deležne tekmovalke in jim čestitamo ter želimo še veliko uspehov v letošnjem letu.
Ker se tekmovanja kar vrstijo, bi bilo preobširno, da bi objavili vse rezultate, namreč eno takšnih tekmovanj je bilo tekmovanje za Pokal Slamnik, katerega seje udeležilo 20 tekmovalk iz kotalkarskega kluba Pirueta in osvojili so kar osem pokalov, kar pomeni osem tekmovalk na zmagovalnih stopničkah.
Anton Grli]
Športno društvo FAN VIT-AS vabi otroke od 4. do 10. in mladostnike od 11. do 15. leta starosti v/na:
ŠPORTNO RAZISKOVALNI TABOR v Krtino, PLAVALNE TABORE v Domžale, ŠPORTNE TABORE v Domžale in Mengeš
Plavalni tabori - tečaji:
Tabori bodo potekali na domžalskem bazenu od 10:00 do 16:00 ure. V Domžalah organiziramo tudi jutranje varstvo s športnimi aktivnostmi od 7:00 do 10:00 ure, z doplačilom 15 eur/tabor. V primeru slabega vremena bomo odšli v vodni park Atlantis v Ljubljano. Naši učitelji plavanja bodo poskrbeli, da se bodo otroci naučili novih plavalnih veščin in napredovali po uradni plavalni lestvici od bronastega konjička naprej. Poleg tega se bodo otroci zabavali ob igrah v bazenu in zunaj na travniku.
Tečaji so namenjeni tako plavalcem, ki želijo izpopolniti tehniko plavanja in skokov v vodo, kot tudi neplavalcem ter malčkom, starim vsaj štiri leta ali več.
Otroci vsak dan dobijo sendvič in sok, razen enega dneva, ko je na vrsti pizza.
Vse v zlato!
In res je bilo tako. Pozdravljeni ljubitelji lokostrelstva. Od našega zadnjega javljanja do sedaj je minilo kar nekaj časa, a to ne pomeni, da so domžalski lokostrelci počivali, prav nasprotno. Tudi v tem času se lahko pohvalimo z uspehi naših lokostrel-cev. Naši mlajši lokostrelci so tekmovali na domačih terenih, kjer so dosegli lepe rezultate, naša najstarejša in najbolj izkušena lokostrelka Maja Marčen je pa predvsem tekmovala na zunanjih tekmovanjih, kjer je dosegala lepe rezultate v močni evropski konkurenci. No, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na tekmovalce, ki se še kalijo na domačih terenih in bodo nekoč nastopili na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Tako je svojo pot na tujem že počasi pričel Luka Kolenko, kjer se je udeležil mladinskega evropskega tekmovanja na Cipru, sedaj ga pa še čaka tekmovanje na Portugalskem. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi našega najmlajšega lokostrelca Jakoba Jaka Pestotnika, ki prav tako pridno trenira in se udeležuje vseh slovenskih tekmovanj. Naj povemo, da je v tem času osvojil dva državna naslova v svoji kategoriji sestavljeni lok - mlajši dečki. Tako je osvojil naziv šolski državni prvak in slovenski državni prvak indoor (dvorana).
Le tako naprej, domžalski lokostrelci, z veseljem in nestrpnostjo pričakujemo in se veselimo vaših dosežkov. Za konec pa en lokostrelski pozdrav »VSE V ZLATO«
Aleš Pestotnlk
Športni in Športno raziskovalni tabori:
Namenjeni so otrokom, ki želijo spoznati čim več športnih aktivnosti, kot so: rolanje, kolesarjenje, plavanje, vaterpolo, tenis, baseball in nogomet, iskati zaklad indijanskega plemena Apačev in se zabavati oh športnih in taborniških igrah. Program bo potekal v domžalskem in mengeškem športnem parku, bazenu, teniškem centru len-len, športnem centru Harmonija in v Krtini, in sicer vsak dan med 8. in ¡5. uro. Med 7. in 8. uro zjutraj ter popoldan med 15. in 16. uro je poskrbljeno za brezplačno varstvo. Kosila si večinoma pripravljamo sami, spečemo meso na žaru in palačinke....
Plavalni tabor - Domžale
60 eur (celoletna članarina 10 eur)
1. 25.06.-29.06.2007 5.
2. 04.07.-08.07.20O5 6.
3. 11.07. - 15.07.2005 7.
4. 18.07.-22.07.2005 8.
25.07. - 29.07.2005
01.08. -O5.08.2OO5 08.08. - 12.08.2005 22.08.-26.08.2005
Športni tabor - Domžale
80 eur (celoletna članarina 10 eur) 1. 09.07. 13.07.2007
2.  06.08. - 10.08.2007
Vsak udeleženec plavalnega tabora dobi majico ali darilo in priznanje.
FAN VIT-AS TABORI - prijavnica
4
Ime in priimek otroka:..............................................
Datum rojstva:...........................................................
Ulica in hišna številka:..............................................
Poštna številka:............Pošta:...................................
Telefon - doma:..............................Telefon - GSM:.
E-mail:............................................Podpis staršev:.
Program: Termin:.
• Športni tabor v Dorrftalah
• Športni tabor v Mengšu
• Športno raziskovalni tabor v Krtini
• Plavalni tabor v Domžalah
Športno raziskovalni tabor - Krtina
90 eur (celoletna članarina 10 eur) 1. 16.07.-20.07.2007
Športni tabor - Mengeš (Harmonija)
110 eur (celoletna članarina 10 eur)
I. 02.07.-06.07.2007 2. 23.07. 27.07.2007
3.3O.07.-O3.O8.2OO7 4. 13.08. 17.08.2007
Število mest je omejeno!
Vsak udeleženec dobi majico ali darilo!
Za dodatne informacije ali prijavo lahko pokličite na tel. št.:
724 92 03, 040/240 100 ali 040/209 066,
izpolnjeno prijavnico pošljete na naslov:
ŠD h AN VIT-AS, Brezje IX, 1233 Dob,
ali pa nam vse potrebne podatke pošljete po elektronski pošti
na naslov: fanvitas@volja.net
V naši družbi bodo počitnice še lepše in aktivnejše. Pridruži se nam še ti!
čelu. Domžale so nastopale z dvema zasedbama uspešnejša pa je bila ekipa B, za katero sta zelo dobro igrala veterana Ivačič in Vavpetič. Prvi je zbral pet, drugi pa še pol točke več iz osmih partij, Košir in Jerina pa sta igrala nekoliko slabše. Prvi zasedbi v sestavi Šemrl, Bogdan Osolin, J. Skok in Rebernik nikakor ni šlo od rok, saj so igralci kar po vrsti zapravljali boljše in
celo dobljene pozicije. Še najboljši je bil Rebernik, ki je iz osmih partij zbral štiri točke in pol. Ekipa je naposled zasedla skromno sedemnajsto mesto, sodelovalo je 19 zasedb. Vrstni red: Metalka Trgovina 27, Branik Maribor 26, Nova Gorica, Krško 21, Radenska Pomgrad 19.5, Milan Majcen Sevnica 18.5, Sinfonika Vrhnika, Piran, Krka Novo mesto, Domžale B 18 itd.
Med amaterji presenečenje Buzeti
Na prvem amaterskem državnem članskem prvenstvu v pospešenem šahu ja za lepo presenečenje poskrbel najstnik, sicer talentirani Prekmurec Jernej Buzeti, ki je v devetih kolih oddal le pol toče. Na turnirju so lahko sodelovali le igralci, katerih rejting ne presega 2200. Drugi je bil Ljubljančan Babnik, tretji pa Jeseničan Jeraj. Izvrstno četrto mesto je dosegel Velovec Matej Filip. Sploh je domžalska mlada garda igrala zelo dobro. Enajsto mesto je namreč dosegel Lan Turek Timotej, ki je imel po petih kolih kar pet točk, potem je dvakrat zapored izgubil. Z zmago v zadnjem kolu pa je dosegel zanj verjetno najvišje mesto v članski konkurenci na državi ravni. Preostali Velovci so bili že nekoliko utrujeni od igranja, ki je potekalo ves teden. Šemrl in Jeran sta osvojila 16. in 17. mesto, Plaskan 19., J. Skok 21., Rebernik 23., Košir pa 42, mesto med 103 igralci. Vrstni red: Buzeti 8.5. Babnik, Jeraj, Filip, Mazej 7, Lužar, V. Srebrnič, Rihtar, Jukan 6.5, B. Skok, Povše, Mitrovič, Jakša, Šemrl, Jeran, Mesojedejc, Plaskan 6, Keršič, J. Skok, Matko, Rebernik, Peric. Milenkovič 5.5 itd.
Festival šaha tokrat v Ljubljani
Ob prvomajskih praznikih je potekal v šahovskem središču Ljubljane, na Bravničarjevi 13. Festival šaha, ki je bil lani v Murski Soboti. Premestitev v prestolnico je šahistom iz vse Slovenije bliže predstavila nov šahovski dom, vendar pa njihova udeležba kljub temu ni bila dosti boljša kot v minulem letu v Prokmurju.
Pokalni zmagovalec Nova Gorica
Nekdaj zelo zvenečega tekmovanja za državni pokal se je tokrat udeležilo le sedem moštev. Kar nekoliko nepričakovano se slavili Novogoričani, čeprav so imeli v.svojih vrstah kar tri velemojstre, Markuša, praktično že Boriška in Ano Srebmič. Zmagovalci so osvojili enako število točk kot drugo uvrščeni Branik iz Maribora, ki mu je načeloval velemojster Tratar. V ekipi so bili mednarodni mojstri Matjaž Mikac, Zttpe in Supančič. Na tretje mesto je pristala LŠK Metalka trgovina, z mladimi mednarodnimi mojstri Škobcrnclom, Šebenikom in Šolnom. Domžale so začele spodbudno, dokler je še igral Luka Lenič na prvi deski, ko pa je sredi turnirja moral nastopiti na Madžarskem , se ekipa ni mogla več kosati z najboljšimi moštvi. Naposled je zasedla zadnje, sedmo mesto, v spoštljivi konkurenci najmočnejših slovenskih ekip. Pozitiven rezultat je dosegel edinole Lenič z dvema zmagama polovični izkupiček pa J. Skok, ki je iz treh partij zabeležil poldrugo točko in odščipnil edino pol-ovičko Srebrničevi. Bratko je na drugi deski opravil težavno delo in osvojil dve točki iz petih partij ter remiziral z. Boriškom. Preostalim možem nikakor ni šlo, mladinca Plaskan in Filip pa sta iz dveh partij priborila pol točke. Vrstni red: Nova Gorica, Branik Maribor 16.5, Metalka Trgovina 15.5, Sinfonika Vrhnika 11, Triglav Krško 9, Radenska Pomgrad 8.5, Domžale 7.
Jože Skok
àmWk
JULIJ/m^li srpan
01 Ne
Z HLAD M
I sklepi, kolena.
M kosti, koža
L
J sol, korenina.
A gomolji
KOZOROG KORENINA
1
goleni.
K   maščoba, olje
CVET
MOKRO
w stopala.
Z. nart, v  prsti na D nogah
A
Ogljikovi liiilt;ili
UST
Q
ß glava, r možgani.
oči
N
J beljakovine
DSPrJ
ÎÏÏTb
Don svet. prebivalstva
Če
Ü
E I
PLOD
HLADNCI^
Z vrat, tilnik,
E ušesa, zobje
M
L sol. korenina,
J gomolji
A KORENINA
SVI Žt SVETLCt
Z dihala.
R ramena.
A roke,
K dlani
maščoba, olje CVET
I 1 I
e in gradnje Čr~.če
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
+ * * § *    #«##*««#■«#•<#w♦
#; # «Š:
frčite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 3. 7. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo:
, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 •       G Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01 /560 61 00 • MCT .Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60« , Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • »jfjice, Delavska c.
, tel.: 03/757 48.60 ••   BVe      , Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • , Celjska 7, tel: 03/713 65 92
Izkoristite ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme... ter ponudbo gradbeno - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz programa vse za vrt, ki so na zalogi.
Občina Domžale. Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99.124/00. 79/01 in 30/02). Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 05/07) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07). objavlja
Javni razpis
za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale v letu 2007
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2007 so za državne pomoči za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale v letu 2007 zagotovljena sredstva za:
a. ) »Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« v višini do 3.500 €; informativno:838.740 SIT (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo)
b. ) »Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« v višini do 2.500 € ; informativno: 599.100 SIT (pomoč »de minimis«)
2. UPRAVIČENCI IN IZVAJALCI:
Izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno vsem kmetom in delavcem na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva. Občina z izvajalci sklene pogodbo v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačila izvajalcu.
3. UPRAVIČENI STROŠKI:
• stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje s področja primarne kmetijske proizvodnje (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo), za katere izvajalec v letu 2007 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov,
• stroški organiziranja in izvedbe programov za izobraževanje in usposabljanje za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov (pomoč »de minimis«) za katere izvajalec v letu 2007 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov.
4. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Pomoč se lahko dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do
100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog
prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva.
Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči
najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to
ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev
Skupnosti.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
5. VLOGA
Izvajalci izobraževanja in usposabljanja zaprosijo za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://wvwv.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Izvajalcu se sredstva nakažejo na podlagi sklenjene pogodbe po že izvedenem izobraževanju ali usposabljanju na podlagi poročila o realizaciji ter priloženega seznama udeležencev iz katerega bodo natančno razvidni ime in priimek, naslov, KMG-MID in davčna številka udeleženca.
6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za dostavo vlog teče od objave razpisa je do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 15.11.2007. Izvajalci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69. Domžale ter opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z   oznako: »Javni razpis za kmetijstvo - izobraževanje.«
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Zavod za šport in rekreacijo obvešča
Tudi letos prijetne počitnice na bazenu
Priprave za odprtje obeh bazenov na Kopališču Domžale so v polnem teku. Poslabšanje vremena je sicer povzročilo prestavitev predvidenega datuma odprtja, kar pa ne pomeni, da ne bomo pripravljeni na takojšen odziv, ko bodo temperature ustrezno narasle.
Prodali smo že kar nekaj letnih kart Ponudba je-res ugodna: samo 6 EUR za otroke, dijake in študente ter 12 EUR za odrasle iz občine Domžale in 25 EUR za vse zainteresirane iz drugih občin, je dejansko zanemarljiv strošek, v primerjavi / možnostjo, da se bo lahko bazen uporablja vsak dan, upajmo, vsaj do sredine septembra.
Akcija prodaje letnih kart bo tekla neprekinjeno. Z odprtjem bazena bo možno vse urediti na blagajni. Potrdilo o plačilu bo omogočalo nemoten dostop oziroma uporabo bazena - do izdaje letne karte.
Ob tem želim obvestiti vse obiskovalce, da v izogib težavam in morebitnemu kasnejšemu odprtju bazena nismo pristopili k izvedbi načrtovanih manjših sanacijskih del. Zaradi tega kvaliteta vode v bazenu ne bo sporna, saj so bili predvideni posegi le na ureditev dc/.infekcijskih bazenov in plastiliciranju robnikov. Dobrodošli.
Zavod za šport In rekreacllo Domžale
OBJAVA
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 05/07) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja
Javni razpis
za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja ter varstva in zaščite živali v občini Domžale v letu 2007
1. RAZPISANA SREDSTVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2007 so na postavki »Sofinanciranje društev in organizacij s področja kmetijstva« zagotovljena sredstva v višini 6.000 EUR (informativno: 1.437.840 SIT) za državne pomoči za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja ter varstva in zaščite živali.
»
2. UPRAVIČENCI:
Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja ter društva za varstvo in zaščito živali s sedežem na območju občine Domžale kot tudi društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
3. UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV:
• stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje;
• stroški na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih;
• stroški udeležbe in potni stroški na tekmovanjih, razstavah, sejmih, strokovnih ekskurzijah;
• stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda, če so informacije in predsatvitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
• stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov;
• simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na
stran 24
nagrado in zmagovalca; • materialni stroški poslovanja .
4. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100% stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1700 €/ letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30% materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 6/letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči.
Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
5. DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA:
Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih; prvi del po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa najkasneje v decembru 2007 v skladu z dejansko realizacijo programa in sicer na podlagi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. oktobra 2007, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2007.
6. VLOGA
Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi, le-to lahko pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
7. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za dostavo vloge je 20 .07. 2007 do 12.00 ure. Društva oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za društva - kmetijstvo." Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku  roka za prijavo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 05/07) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja
Javni razpis
za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva v občini Domžale za leto 2007
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2007 so za državne pomoči za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo v občini Domžale v letu 2007 zagotovljena sredstva za:
a. ) »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« v višini do 25.400 €;
informativno: 6.086.856 SIT;
b. ) »Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov« v višini do
8.500 € ; informativno: 2.036.940 SIT.
2. UPRAVIČENCI
Upravičenci so mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
3. SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev
• gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja
• pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah
• pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali
• pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev
4. UPRAVIČENI STROŠKI: Subvencionirajo se naslednji sklopi naložb:
a. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo. Upravičeni stroški:
• stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov
• stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala
• v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi:
o stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča
o stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa
• stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije
• stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke)
• stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme
• stroški nakupa in postavitve mrež proti toči
• stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
b. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: Upravičenci morajo imeti izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše oziroma izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopov (agromelioracije, ureditev poljskih in dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih). Za isti pašnik, zemljišče ali pot lahko upravičenec v obdobju od leta 2007 do leta 2013 pridobi sredstva samo enkrat. Upravičeni stroški:
• stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat),
• stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino
• v okviru celovite ureditve zemljišča:
o  stroški izdelave načrta za ureditev zemljišča
o stroški strojnih storitev pri odstranjevanju skal, ravnanja
zemljišča, nasipanja o stroški materiala in strojnih storitev pri apnenju o stroški sejanja večletne travne ruše s travno-deteljnimi
mešanicami,
• pri rekonstrukciji in izgradnji dovoznih poti. stroški strojnih storitev.
5. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša največ do 40% upravičenih stroškov razen na OMD (območja z omejenimi dejavniki, in sicer so to v občini Domžale v celoti katastrske občine Brdo, Rova ter Trojica in delno katastrski občini Brezovica: 464 ha ter Ihan: 43 ha) kjer lahko znaša največ do 50% upravičenih stroškov. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 6, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo.
6. POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pomoč na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domz.ale si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba)
• ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo, za projektno dokumentacijo: predračun ali račun o izdelavi
• v primeru naložb povezanih z graditvijo objektov: ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije-pridobi občina)
• zemljiško knjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča, na katerem se bo izvajala investicija
• v primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: kopija katastrskega načrta (pridobi občina iz uradnih evidenc)
in program del, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba).
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora predložiti pisne izjave za posamezna dokazila, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
7. OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Prosilcem bodo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vloge je 20.07.2007 oziroma do porabe sredstev, če le-la na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30.10.2007.
Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ah pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z pripisom na kuverti: "»JAVNI RAZPIS-NALOŽBIi V KMETIJSTVO«. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
. HU
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99.124/00, 79/01 in 30/02). Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 05/07) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07). objavlja
Javni razpis
za posojila s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v občini Domžale za leto 2007
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA Razpisana vsota posojil s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v občini Domžale za leto 2007 znaša 80.500 € (informativno 19.291.020 SIT). Posojila se plasirajo preko bančne , s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil. Subvencionirane obresti, ki jih občina nakaže banki za upravičenca, predstavljajo državno pomoč.
2. UPRAVIČENCI
Upravičenci so mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
3. SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
- kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev
- gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja
- pomoč se iahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah,
- pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali,
- pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev
4. NAMEN POSOJILA:
Posojila se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in sicer za naslednje stroške:
- stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov
- stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala
- v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi:
o stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča, o stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa
- stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije
- stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke)
- stroški nakupa rastlinjaka in mgntaže ter opreme
- stroški nakupa in postavitve mrež proti toči
- stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
5. POSOJILNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA
- doba vračanja posojila znaša do 8 let, obrestna mera: 3-mesečni EUR1BOR
+ 0%
- posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko in s katero tudi Občina Domžale sklene pogodbo o medsebojnem sodelovanju,
- skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za posojilojemalce je 15.12.2007
- višina posojila se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva
6. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
- do 100% realnih obresti za kredite
7. POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za posojilo na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
- posestni list za celotno posestvo (pridobi občina iz uradnih evidenc)
- potrdilo o plačanih davčnih obveznostih (pridobi občina iz uradnih evidenc)
- odločba oz. napoved za odmero dohodnine(pridobi občina iz uradnih evidenc)
- potrdilo o odmeri katastrskega dohodka(pridobi občina iz uradnih evidenc)
- zemljiškoknjižni izpisek posestva (pridobi občina iz uradnih evidenc)
- izpis prometa na TRR za zadnjih 12 mesecev (izda banka, kjer ima prosilec oprt račun)
- potrdilo zadruge ali druge odkupne organizacije o vrednosti oddanih kmetijskih pridelkov v preteklem letu
- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba)
- ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo, za projektno dokumentacijo: predračun ali račun o izdelavi
- v primeru naložb povezanih z graditvijo objektov: ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je tO potrebno glede na vrsto investicije-pridobi občina)
Posojilojemalec v soglasju z banko zavaruje redno odplačevanje posojil, obresti in drugih stroškov banki na naslednji način:
- zastavna pravica na nepremičnine in premičnine ter vinkulacija v dobro banke
- zavarovanje pri zavarovalnici
- dva kreditno sposobna poroka
- zastava depozita ali vrednostnih papirjev
- morebitna druga oblika zavarovanja
Dokumentacijo v zvezi z ureditvijo zavarovanja ureja vsak posamezni prosilec z banko.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora izpolniti izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
8. OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Prosilcem bodo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge izdani sklepi o odobreni višini posojila. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
9. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vloge je 20.07.2007 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30.10.2007.
Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z pripisom na kuverti: "»JAVNI RAZPIS-POSOJ1LA ŽA KMETIJSTVO«. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Tool Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99.124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 05/07) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za izobraževanje na področju obrti in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja
Javni razpis
za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter sofinanciranje izobraževanja samostojnih podjetnikov v občini Domžale za leto 2007
1. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA RAZPISA
V proračunu Občine Domžale za leto 2007 so na postavki »Spodbujanje obrti in podjetništva - dualni sistem; izobraževanje podjetnikov« zagotovljena sredstva v višini 3.500 EUR (inform.: 838.740 SIT) za enkratne finančne pomoči k šolninam samostojnih podjetnikov za različne smeri izobraževanje, s ciljem pridobitve dodatne splošne izobrazbe ter enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev, ki se izobražujejo za obrtne poklice.
2. UPRAVIČENCI
a. ) Finančno pomoč za izobraževanje vajencev lahko uveljavljajo majhna podjetja ( podjetja, ki izpolnjujejo dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 EUR in - vrednost aklive ne presega 3.650.000 1,1 IR) in samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju občine Domžale.
b. ) Finančno pomoč k šolnini lahko uveljavljajo samostojni podjetniki, ki so nosilci dejavnosti in imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju občine Domžale.
3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA
Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega razpisa pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ah mednarodnih virov. Sredstva se dodelijo po pravilu »de minimis«. Znesek pomoči na posameznega upravičenca ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju treh proračunskih let.
a) Za obravnavo vloge za pridobitev finančne pomoči k šolnini so potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
- izpolnjen obrazec, ki se ga pridobi na vložišču Občine Domžale, soba št 4 Ljubljanska 69, Domžale ali na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi
- obrtno dovoljenje
- izpis iz poslovnega registra Slovenije-registrirana dejavnost (AJPES)-pridobi občina iz uradnih evidenc
- potrdilo o vpisu za šolsko leto 2006/07
- potrdilo o plačanih stroških izobraževanja za šolsko leto 2006/07, na katero se glasi vloga za finančno pomoč
- predmetnik in potrdilo o vsaj polovici opravljenih izpitov za šolsko leto 2006/07
h.) Za obravnavo vloge za pridobitev enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev so potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
- izpolnjen obrazec, ki se ga pridobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi
- obrtno dovoljenje (predloži vlagatelj obrtnik) oziroma sklep o vpisu , družbe v sodni register (pridobi občina iz. uradnih evidenc)
- izpis iz poslovnega registra Slovenije-registrirana dejavnost (AJPES)-pridobi občina iz uradnih evidenc
- fotokopija sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju), ki je potrjena od Obrtne zbornice
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega nc želi, mora predložiti izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
4. VIŠINA POMOČI
a. ) Višina finančne pomoči k šolnini se določi glede na obseg vlog in
razpoložljiva proračunska sredstva ter lahko znaša največ 459 EUR oziroma 50% stroškov šolnine (upravičeni strošek).
b. ) Enkratna finančna pomoč za izobraževanje posameznega vajenca se
določi glede na obseg vlog in razpoložljiva proračunska sredstva, vendar največ do višine 459 EUR oz. 70% upravičenih stroškov.
V primeru, daje vlog več kot je zagotovljenih sredstev, imajo pri dodeljevanju finančnih sredstev prednost prosilci, ki v preteklem letu niso prejeli sredstev iz občinskega proračuna za enak namen.
V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zamudne obresti se obračunavajo od dneva prejema do dneva vračila sredstev.
5. OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval pristojni Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi. Občina bo finančno pomoč nakazala upravičencu na podlagi pravnomočnega sklepa o dodelitvi sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je 20.07.2007 oziroma do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30.10.2007, če razpisana sredstva na podlagi prispelih vlog do 20.07.2007 ne bodo razdeljena.
Prosilci oddajo vlogo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z pripisom na kuverti: " Javni razpis za podjetništvo-izobraževanje ".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE Javno povabilo
Za financiranje preventivnih zdravstvenih pregledov in sofinanciranje cepljenja za občane občine Domžale za leto 2007
I. Predmet javnega povabila ie financiranje oz. sofinanciranje programov za osebe s stalnim prebivališčem v občini Domžale, ki se bodo financirala oziroma sofinancirala iz proračuna Občine Domžale, in sicer:
A. financiranje preventivnih pregledov prostate, ki obsegajo: -klinični pregled
-laboratorijske storitve (odvzem krvi in pošiljanje) -preiskavo PSA
B. financiranje preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje raka na* debelem črevesu, ki obsegajo:
- klinični pregled (prvi in ponovni)
- 3x pregled blata na kri, sofinanciranje (od potrebnih odmerkov-finan-ciranje enega odmerka) cepljenja proti klopnemu meningoencefaliti-su, ki zajema naslednje
stroške :
- en odmerek cepiva
- cepljenje
II. Skupna višina sredstev javnega povabila:
Skupna višina sredstev javnega povabila za financiranje oz. sofinanciranje programov, ki so predmet razpisa, je 18.000,00 EUR, od tega:
- 10.000,00 EUR za preventivne preglede prostate (cca 400 pregledov)
- 3.500,00 EUR za preventivne preglede zgodnjega odkrivanja raka na debelem
črevesu (cca 100 pregledov)
- 4.500,00 EUR za predvideno sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (cca 187 cepljenj ženim odmerkom cepiva)
Financirani oz. sofinancirani bodo le tisti programi, katerih ponudbena cena posameznega programa ne bo presegla maksimalno določene cene programa, določene v tretji alineji poglavja III. tega povabila.
III. Pogoji za prijavo:
Na javno povabilo se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje programov, ki so predmet javnega povabila (v nadaljevanju: vlagatelji) in:
1. izpolnjujejo kadrovske in prostorske pogoje za izvajanje programov
2. pisno izjavijo (jamčijo):
- da bodo zagotavljali fiksne ponujene cene storitev za celoten čas veljavnosti
pogodbe
- bo imela prednost pri cepljenju, ki je predmet tega javnega povabila, osnovnošolska
mladina
3. maksimalna ponudbena cena za programe iz I. točke javnega povabila ne presega:
A. 25,00 EUR za posamezen preventivni pregled prostate
B. 35,00 EUR za posamezen preventivni pregled odkrivanja raka na debelem črevesu
C. 24,00 EUR za eno cepljenje z enim odmerkom cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu
Vlagatelji lahko kandidirajo na vse razpisane programe, lahko pa tudi na posamezen program.
IV. Merila za dodelitev sredstev:
Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika za vse programe, ki so predmet javnega povabila, je najnižja cena. V primeru, da za posamezen program več ponudnikov ponudi enako (najnižjo) ceno, se kot dodatno merilo upošteva večji obseg ponujenega programa. Razpoložljivi obseg programa se ponudnikom, ki ponudijo enako ceno in enak obseg programa razdeli po enakih deležih.
V primeru, da najugodnejši ponudnik glede na ceno ne prijavi največji možni obseg programa, se preostali obseg dodeli ponudniku z naslednjo najnižjo ceno. Program se po tem ključu nadalje deli toliko časa, da se podeli celoten obseg programa, vse do razpoložljive višine sredstev iz II. točke tega povabila.
V primeru, da izbrani ponudnik odstopi od ponudbe, se njemu dodeljeni obseg programa dodeli naslednjemu najugodnejšemu ponudniku po ključu, navedenem v drugem odstavku tega poglavja.
V. Vsebina prijave:
Vlagatelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o prijavi:
- opis programa s specifikacijo (kalkulacijo) po elementih stroškov in skupno ponudbe
no ceno za posamezen program, ki je predmet povabila
- prijavljen obseg števila posameznih pregledov in cepljenj v letu 2007 ter finančno ovrednoten obseg programov, za katere se prijavlja, glede na ponudbeno ceno posameznega programa
VI. Predložitev vlop in rok
Vloge morajo biti vložene na obrazcu, ki je obvezen del prijave in ga lahko vlagatelji dvignejo v vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali na spletni strani: www.domzale.si. pod rubriko »Razpisi«. Vlagatelji lahko vlogo vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno po pošti najkasneje do 31.07.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale, s pripisom »Ne odpiraj - javno povabilo št. 123-4/07«. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge bodo izločene in se ne bodo obravnavale .
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 150 ali 151.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 28.09.2007. Na podlagi izdane odločbe bo z izvajalcem programa sklenjena pogodba za leto 2007.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Življenje z marsičem nas prizadene, nas nosi sem in tja kot val morja, je tebi povzročilo mnoge rane, ki so skelele te skoz leta vsa.
V 64. letu starosti nas je zapustil sin. brat, stric in nečak
Karol Paštebar
iz Krtine 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete mase. Za lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo gospodu župniku Slavku Judežu in pogrebni službi Verbančič.
Vsi njegovi
OBJAVE
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
Doroteja Ložar
25. junija je minilo dve leti, odkar si nas zapustila. Hvala vsem, ki prižgete svečko v njen spomin.
Vsi njeni
stran 26
Tako tiho. skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin.
ZAHVALA
ob smrti
Marije Rakef - Mirni
rojene Pančur iz Srednjih Jarš, Golčajska 6
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Janezu Svoljšku, dr. med., patronažni službi ge. Bojani Počivavšck, fiz. ge. Jožici Lužar za dolgoletno zdravstveno pomoč. Vsa zahvala gospodu župniku Janezu Kvatcrniku za pogrebni obred, praporščakom Dll Domžale, pevcem in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
In poj dem od tod in bom sam; in daleč bo dom
in zeleno drevo in vodnjak beli, daleč sinje, spokojno nebo... In ostali bodo ptiči in peli.
(Juan Ramon Jimenezj
VSPOMIN
26. junija 2007 bo minilo leto, odkar je od nas za vedno odšel mož, oče in dedi
Sine Orehek
dipl. inženir v pokoju
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega z lepimi besedami slovesa, cvetjem in svečami.
Iskrena hvala tudi dr.Olgi Ložar ter neizmerno požrtvovalnim zdravnikom ambulante za nujne primere v Zdravstvenem domu v Domžalah.
Pil njegovi
Leto dni že v grobu spiš
a v naših srcih še živiš.
Ni dneva, ni noči,
da ne hi bil med nami ti.
Solza žalosti in bolečina te zbudila ni.
ostala je le praznina, ki hudo boli.
VSPOMIN
Evgenu Huberju
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prefanem grobu ter mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Mineva boleče leto dni. odkar si nas mnogo prehitro in prerano zapustila draga žena, mati, sestra, babica, tašča, teta in veteranka
Darinka Grmek
iz Domžal
Odkar te ni, naš dom ihti! Toda tvoje rože pri hiši še vedno cveto, čeprav neizmerno pogrešajo tvojo skrbno roko. Še bolj pa te pogrešamo mi, ki smo ljubili te in radi imeli. Ostala boš z nami vse naše žive dni, saj so spomini prelepi, na vse tiste doživete in presrečne dni, ki smo jih skupaj ustvarili si.
Vsi njeni
Ko prvi jutranji žarki so v majniku razlili se
po travnikih cvetočih, si rekel: Z Bogom dragi moji...
Delo, skrb, ljubezen in trpljenje, zapolnjevalo tvoje je življenje. Naenkrat pošle so ti moči, zaprl v večnost trudne si oči. Sedaj spokojno, mirno spiš. dragi ata v naših srcih pa še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in starega očeta
Janeza Rosa
iz Štude
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem in vsem ostalim za izrečena ustna in pisna sožalja,
darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Mušiču za njegovo zavzetost in skrb. Iskrena hvala g. župniku Janezu Šimencu in g. kaplanu Boštjanu Gučku za darovano sveto mašo. nagovor in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi župnijskemu pevskemu zboru Domžale in solistki Urški Pavli ter kvartetu Krt za sočutno zapete pesmi. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu in ga imate radi, ki se ga spominjate in zanj molite.
Neizmerno te pogrešamo.
Vsi njegovi
V našem domu je praznina, v dušah bolečina, ko v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš.
VSPOMIN
11. julija bo minilo deseto leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
Tine Novak
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
Mami. babi ni umrla, le očke je zaprla.
VSPOMIN
Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 23. julija, ko nas je pred petimi leti nenadoma zapustila ljuba žena, mami in babi
Ančka Kveder
z Vrhpolja 36
Hvala vsem, ki seje še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu.
Pogrešamo te.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
Marije Orehek
Pngrčove mame iz Gorjuše
Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, izraze sožalja, sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Zupan za čutno zapete pesmi, trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije,
bolečine ne trpiš,
nam pa žalost srca trga,
solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen.
ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 36. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric, vnuk, nečak in bratranec
Gregor Slapar
Želodnik 9, Dob
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje , sveče.maše in spremstvo njegovi zadnji poti. Toplo sc zahvaljujemo tudi kolektivu lleliosa Količcvo, gasilcem in gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred ter govorniku za ganljive poslovilne besede. Prav tako sc zahvaljujemo pevcem za sočutno zapete žalostinkc, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovo.
Vedno boš v naših srcih.
Žalujoči: mami Viktorija, brat Matjaž z družino, mama Ana ter ostalo sorodstvo
Pride čas prelep, ki daje... Pa se ne zaveš takrat... I
Pride čas preklet, ki iztrga, vzame, kar imaš brezmejno rad!
J. Medvešek
Ostali smo brez našega dragega moža, očeta, starega ata, strica, tasta, brata, svaka, nečaka in bratranca
Milana Dremlja
upokojenega zidarja iz Domžal, Vodnikova 8.
Iskrena ZAHVALA vsem, ki ste njemu in nam v času bolezni in ob težkih trenutkih pomagali. Zdravniku dr. Ladislavu Hacetu, patronažni sestri ge. Marijani Pavlic za trud in pomoč, gospodu kaplanu Boštjanu Gučku in g. župniku Francu Novaku za lepo opravljeno sv. mašo in obred, pevcem Kranjskega kvinteta za čutno zapete pesmi, pogrebni službi Vrbančič, trobentaču, vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter darovali za svete maše, in vam, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti slovesa.
Vemo, da za vedno odidejo le tisti, kijih nikoli ni nihče imel rad. Mi pa smo te imeli radi in zato ostajaš z nami v naših srcih in mislih!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Polna načrtov, upanja in sanj nas je
po hudi bolezni zapustila moja draga mami
Mila Pecelj
rojena Stamenkovič 16.02.1959-04 06.2007
Veliko prijateljev jo je spremljalo na njeni zadnji poti, veliko cvetja in sveč je izražalo ljubezen ter spoštovanje. Hvala za vse tople objeme, ljubeče poglede in stiske rok. Vsem, ki ste se kakorkoli poklonili njenemu spominu in ji v času bolezni nesebično pomagali, iskrena hvala.
Zahvaljujem se vsem njenim zdravnikom in zdravniškim ekipam, še posebno pa mag. liriki Matos, dr. med. in celotni ekipi Oddelka H I Onkološkega inštituta v Ljubljani. Iskrena zahvala tudi ekipi Bolnišnice Golnik ter njenemu osebnemu zdravniku g. Janezu Svoljšku, dr. med. iz Zdravstvenega doma Domžale.
Iskrena hvala gospodu popu Peranu Boškoviču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala obema govornikoma, Jasni Latinčič in Goranu Momčilovu, za ganljive besede slovesa ter vsem prijateljem, ki so jih pomagali napisati. Zahvaljujem se tudi pevcem kvarteta Krti, trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovo.
Mami, pogrešamo te.
Maja in vsi njeni
Bik Brother vas gleda
Bik brother ali po kmečko Veliki brat, on ki (skoraj) vse vidi in ve, seje odločil poseči v dileme o pokrajinah: kakšne, kje, kdaj in zakaj prav te, koliko in zakaj toliko. Prizanesljivo se je nasmihal nervozi in jezi županov in drugih veljakov, ki so posedali na sestankih in ob vsaki ponujeni državni rešitvi, ki je bila še bolj bedasta od prejšnje, nemočno grizljali brke ali nohte (odvisno od tega, kaj je kdo imel) in zrli v strop. »Aktivirajte mene, velikega brata, plačajte moje zveze in informatorje in rešena domovina, rešitev bo na dlani!« je razlagal ob kozarčku piva. Nobena občinska blagajna ni tako prazna, da se ne bi našel kakšen sold za dobro informacijo, za izvirno idejo, za rešitev, ki je bila vsem na očeh, pa je nobeden ni opazil. To se v življenju dogaja, gotovo se je kdaj primerilo tudi vam: ko vam je recimo učitelj v osnovni šoli ali profesor na faksu zelo odkrito povedal, da ste zabiti kot šter-na in da je rešitev taka in taka, hudo preprosta, ste si na tihem priznali, da ima človek prav. Niste je opazili, te preproste rešitve, dokler vam je ni nekdo pokazal s prstom. Zato so župani, pod in nad župani, pomočniki in direktorji uradov in njihovi špiclji pazljivo prisluhnili širokouste-nju Bik brotherja, češ, morda je pa le nekaj na tem. Mogoče pa človek res
ima idejo! Tole, kar je država dala od sebe, nas bo pahnilo v naročje Velikega Jankoviča ali pa, kar je še slabše, v jekleni prijem nepredvidljivega Ba-roviča. Menda ima Bik brother zveze celo s samim ministrom, so si šepetali. Ne samo z enim, s tremi, so trdili drugi. Kaj z ministri, s samim vrhom, so na glas zatrjevali tretji. Veliki brat pa se je samo skrivnostno nasmihal: vsaka stvar je naprodaj, vendar ima svojo ceno, je rad zabelil pogovor za šankom in pomežiknil natakarici. Ker pa so bile dileme prehude in je voda v grlo tekla, kot bi rekli Butal-ci, so se odgovorni možje (celo nekaj žena je bila vmes) odločili, da plačajo tisti zahtevani honorarček za idejo in prisluhnejo Velikemu bratu. Ta je zahteval zajamčeno strogo tajnost, pregledal, če ni kje kak skrit mikrofon ali l<amera in razložil svoj skrbno varovani predlog:
»Takole bom rekel,« je rekel. »Namesto, da se ženimo z Ljubljano, ali kar je še slabše z Zasavjem, da ne govorim o nepomembni Litiji ali požrešnem Kranju, ki je tudi pokazal določene apetite, kar sem zvedel od tajnice samega ministra, se lahko dogovorimo - s Heiderjem. Ja, prav ste slišali! Imam določene zveze, enkrat sva skupaj igrala poker. Če pripravimo ugoden teren za ugodno javno mnenje, razpišemo referendum, ure-
dimo nekaj obmejnih incidentov in podobnih dražljajev, ki vplivajo na medije, to lahko uredim preko svojih zvez, se bo Heider preko svoje stranke...«
Preden je Bik Brother dokončno razvil svojo misel, so.se modri možje (in nekaj žena) neslišno pobrali iz dvorane na tajni lokaciji in si prisegli, da se Velikemu bratu ne bodo nikoli več pustili vleči za nos. Vsaj do naslednjega reševanja problema ne.
JEM
Martina Škofic
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
mali oglasi
Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, moto-kultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepelic ja jajčka. EKOAGKAL, d.o.o. Mob.:031 787 865
i ust i uira in matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399
Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865
INŠ I KUKAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571
Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHT1GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267.
OTELO
IIRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserjc, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruii am po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
Najamem manjše stanovanje v Mengšu ali okolici. Tel.: 041 349 354
ujujuj.oielo.si
15-dneviia KARTA ifithes* skupihske vaobei
MESEČNA KARTA
PEDIKURA PANČUR
(fitnes + skupinske vadbe)
Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
Bill IUI
MESEČNA KARTA
(do 17 h)
Policijska postaja obvešča
5. 6.2007
VLOM PRI RADIO
ODDAJNIKU DOMŽALE Do sedaj ie neznani storilci so vlomili v ograjeno območje radijskega oddajnika v Domžalah in iz. njega odtujili 100 metrov koaksialnega kabla premera 10 cm ter 400 metrov istega kabla premera 7 cm. Z dejanjem je Zavod KI V Slovenija oškodovan za
okoli30.000 EUR, B. 6.2007
ZASEŽENE UKRADENE REG. IA-liLICH
Policisti so pri kontroli prometa v okolici Moravč kontrolirali domačina, ki je imel na vozilu nameščene ukradeni reg. tablic. Registrski tablici sta
mu bili zasežene, zoper mladeniča pa so policisti podali kazensko ovadbo.
14.6.2007
VLOM V GOSTINSKI LOKAL
V Ihanu jc bilo vlomljeno v gostinski lokal, iz katerega je storilec izvršil tatvino menjalnega denarja, več zavitkov različnih cigaret ter zatem odprl tudi vrata treh igralnih aparatov, iz katerih si je prilastil denar. Skupna materialna škoda znaša cca. L000EUR.
15.6.2007
TAl VINA VOZILA
V novem Dragomlju je bil iz skupnih garaž 154 odtujen os. avtomobil znamke VW Passat' 1,9 IDI. karavan izvedbe, bele barve, reg. št. LJ98-5NP. letnik 2001, njegova vrednost pa znaša cca. 8.300 EUR.
16.6.2007
RAZDEJANJE PO DOMZALAII Preko noči so neznanci v Domžalah
TRGOVINA z AVTODELI
- potrošni material
- zavor*
- sklopk*
- filtri - amortizerji
- metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
povzročili pravo razdejanje. Pred lokalom Palma so poškodovali ograjo, pred lokalom Bled Bar so poškodovali senčnik, v križišču RONDO v Domžalah in križišču Slamnikarske in Karantanske ulice so razbili pupinova stožca ter pred galerijo LENCEK razbili cvetlično korito. Skupna materialna škoda znaša preko 1000 EUR.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo takoj sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.
Vodja policijskega okoliša Martin TERGLAV
Diagnostični center Kalliste širi ponudbo zdravstvenih storitev v občini Domžale
V starih prostorih Toka je prijetno opremljen diagnostični center Kalliste, nova polivalentna ambulanta, ki vsem obiskovalcem ponuja prijetno okolje in dodatne preventivne preglede tudi v občini Domžale. V naši lepi mali kliniki, kot sojo poimenovali v prilogi Delo in dom, se srečamo s prijetnim prostorom, ki je opremljen zračno, v izbranih, pomirjujočih barvah, dovršeno postavitvijo luči ter presega stereotip medicinske ambulante. V prostorih centra deluje tudi ginekološka ambulanta, ki pod taktirko dr. Šelihove deluje 12 let ter se že srečuje z omejitvami števila pacientk. Dober glas seže v deveto vas, pravijo in zato smo jih povprašali, kakšne storitve še ponujajo Domžalčankam in Domžalčanom.
Odločitev za odprtje takega, diagnostičnega centra kot je Kalliste prav gotovo ni bila lahka. Ponuditi obiskovalcem dobro, nadstandardno opremo, prijeten prostor in usposobljeno osebje je zahteven organizacijski zalogaj ...
Moto mojega delovanja, tudi v okviru Zdravstvenega doma Domžale, je bil in vedno bo, »listo kar delaš, delaj dobro«. Zavedam se, da je še posebej v medicini zelo pomembno znanje. Po končani specializaciji iz ginekologije in porodništva sem v letih, ki so sledila pridobivala izkušnje v ambulanti in se ob tem nenehno izobraževala doma in v tujini. Poleg znanja in izkušenj pa je za dobro in kvalitetno delo nujna dobra, sodobna opremljenost ambulante. Leta 1995 sem se ravno z namenom ponuditi mojim pacientkam sodobno ambulanto, odločila da postanem zasebna zdravnica. Že takrat sem se odločila za sodoben ultrazvok in danes imamo v ambulanti dober 4D ultrazvok. Z leti je dozorela tudi ideja, da klasično okolje zdravstvenega doma zamenjam in ustvarim center v katerem se bomo približali potrebam pacientov. S pomočjo priznanih arhitektov smo naredili okolje v katerem se pacientke in pacienti počutijo dobro. Pacientke povedo, da se čutijo sprejete, pomirjene, da okolje naše ambulante vliva zaupanje. Razširila sem našo ekipo in omogočila 12 urno dostopnost.
Oprema centra je prav gotovo nekaj posebnega. Kakšne storitve v centru nudite?
Kot sem že povedala je cilj našega centra usmerjen v pacienta. Ob prijaznem osebju in prijetnem okolju želimo ponuditi tiste storitve, kijih pacienti najbolj iščejo. Ob ambulanti za ginekologijo in porodništvo imamo tudi ambulanto za osteoporozo, dermalovenerologiju, orlopedijo. ultrazvočno diagnostiko Ircbuha vratu in mod ler ambulanto Zl oceno ožilja. Imamo sodobne aparature: 4D ultrazvok, sodoben aparat za merjenje kostne gostote, kardiotokograf. laboratorijsko opremo.
Zdi se, da sle se usmerili v žensko in njene potrebe...
Že ime diagnostičnega centra je namenjeno ženski in njeni notranji lepoti. Kalliste so stari Grki poimenovali otok Korzika in pomeni najlepša. Korzika je skrivnostna, neraziskana, divja in lepa prav takšna kot je duša žensk. Pred žensko so številni izzivi. Uspešne želijo biti na delovnem mestu. Čeprav morajo narediti za uspeh na delovnem mestu več kot moški, danes prav ženske zasedajo pomembne položaje. Ženska želi biti dobra mati in žena. Ob tem vsaka ženska želi ostati vitalna in lepa. Staranja ne moremo zaustaviti lahko pa vplivamo na njen potek. Od junija letos nudimo v našem centru lasersko terapijo na področju estetike. Izvajamo trajno odstranjevanje dlak, zdravimo prekomerno poraščenost obraza in ostalih delov telesa z novejšo tehnologijo (odstranjuje vse tipe in barve dlak na vseh tipih kož); pomlajevanje, ki pomeni zdravljenje žilnih in pigmentnih nepravilnosti; nekirurško glajenje gubic in učvrstitev kože ler zdravljenje aken. Vsi posegi so varni, učinkoviti in neboleči. Kljub temu, da ambulanta izvira iz ženske pa je v njej vedno več storitev, ki so namenjeno tudi moškim, ki že od nekdaj bolj skrbijo za redne preventivne preglede. Moški pa tudi v estetskem pogledu vse bolj
sledijo ženski in zato vse storitve, ki jih ponujamo ženski ponujamo tudi moškim.
Ambulanta za osteoporozo je bila v preteklosti v Ljubljani, danes pa ste jo vi ponudili tudi v Domžalah. Kakšen je odziv pacientov?
Osteopororza je tiha bolezen, ki brez. predhodnih opozoril vodi v osteoporozne zlome od katerih je najnevarnejši zlom kolka. Zlom kolka je značilen za starejše ljudi in v tretjini primerov konča s smrtjo, druga tretjina se jih po zlomu nikoli ne rehabilitira in ostane doživljenjsko odvisna od drugih. Le eni tretjini uspe po dolgotrajni rehabilitaciji ponovno polno zaživeti. Da bi spoznali nevarnost in potek bolezni ter predvsem njeno preprečevanje, zgodnje odkrivanje in pravočasno terapijo v Domžalah ustanavljamo Društvo za osteoporozo. S predavanji in raznimi preventivnimi akcijami bomo skupaj spoznavali in se borili proti osteoporozi.
Ambulanta za osteoporozo ima sodobno aparaturo, ki poleg merjenja kostne gostote omogoča tudi roentgensko slikanje hrbtenice za ugotavljanje zlomov.
Zdi se, da se veliko ukvarjate prav z osveščanjem in preventivnimi pregledi...
Zdrav človek je lahko srečen in dejaven. Ob poplavi informacij o zdravem načini življenje je vedno več tistih, ki se zavedajo, da morajo aktivno skrbeti za svoje zdravje. Za svoje zdravje in dobro počutje so pripravljeni nekaj storiti. Veliko ljudi se pravilno prehranjuje, se veliko giblje in vse večje tistih, ki se zavedajo preventivnih pregledov Metabolnim sindrom, ki se odraža s povišanim holesterolom in trighceridi, povišanim krvnim sladkorjem, debelostjo n okvaro ožilja, ki končno vodi v srčno in možgansko kap, pesti številne posameznike in jim zmanjšuje kvaliteto življenja. Pomembni so redni pregledi krvi, krvnega pritiska. Pomembna je tudi preiskava ožilja. Za napoved srčnožilne ogroženosti'danes največkrat svetujemo preiskavo vratnih žil
Veliko je storitev, ki jih že ponuja vaš center in zdi se imate vedno tudi še kakšen načrt za prihodnost. Znanja so izredno specifična, predvidevam, da delujete v teamu?
Seveda, imamo stalen strokovni team, ki se nenehno izobražuje, tako zdravniki kot sestre. Imam mednarodno licenco za nuhalno svetlino, smo v postopku pridobivanja mednarodne licence za merjenje kostne gostote- osteoporoze. Sodelujmo z priznanimi strokovnjaki z drugih ustanov. Dermatologinja, nevrolog in radiolog prihajajo iz ljubljanskega kliničnega centra. Ortoped prihaja iz ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Kako pa vaš center občuti pomanjkanje zdravnikov na področju ginekologije?
Domžalčanke se dobro zavedajo in občutijo pomanjkanje ginekologov. Pravijo, da se podobno dogaja s pediatri in splošnimi zdravniki. Imam 6000 opredeljenih žensk. Ob tem imam letno med 250 in 300 nosečnic. Trudim se in vse ženske redno kličemo na preglede za odvzem brisa materničnega vratu. Ob pravicah, ki izhajajo iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bi lahko ustrezno skrbela za 3500 žensk. Seveda so kljub temu, da veliko delam in se trudim, ženske nezadovoljne saj ne morejo na pregled takrat ko si želijo. Od 1.1.2007 mi je zavarovalnica dovolila, da ne opredeljujem več novih žensk. Seveda s tem problem ni rešen. Počasi bomo morali na višjih nivojih doreči kaj želimo in kaj zmoremo. Trenutno je velik razkorak med tem kaj je pacientom obljubljeno in med tem kar jim je res omogočeno. Ob incidentih, ki so nujni v vsakem sistemu, se porajajo vprašanja kako naprej. Ce pacientke ne morem pregledati se ne morem odločiti ali je nekaj res narobe. Ne morem sprejeti odgovornosti zanjo. Če je opredeljena zame bi morala biti dostopna zanjo. Porajajo se problemi samoplačniških ambulant Zakaj lahko pacient pride na pregled v samoplačniško ambulanto isti dan na redno ambulanto pa mora Čakati več mesecev. ZZZS natančno opredeli koliko storitev lahko zdravnik na leto opravi. Kar naredimo več je »naš problem«. VeČina nas naredi 15-30% več kot nam zavarovalnica plača. Neka meja obstaja. Samoplačniška ambulanta je možnost za dodatne storitve ki jih zavarovalnica ne krije in tudi za redne storitve, ki ob tako velikem Številu žensk postanejo v redni ambulanti nemogoče. V ambulanti imam številne posameznice, ki se ne morejo opredeliti zame in redno hodijo v samoplačniško ambulanto. Ali je to prav, na to naj odgovorijo tisti, ki so za to odgovorni in imajo moč na to vplivati.
Želim vam veliko uspeha pri reševanju problema, ki se tiče vseh nas in uvajanju zavesti o pomembnosti preventivnih pregledov in seveda uspehu vašega centra.
Slamnikarska 30 1230 Domžale
Delovni čas pon - petek: 08 - 2oh
Telefon +386 (0)1 7244300
Ginekološka ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta
K A L L I STE
DIAGNOSTIČNI CENTER
Si Mercator Center Domžale
i n 11 m i s s i m
SUPETAR
transfer, 7e od 399 EUR
Otrok 2-7 let 80* popust
V   MIRiATOR C
.Swfii'V«'/1
Ohladite se v prijetnem ambientu z osvežilnim napitkom!
KD
FINANČNA
TOČKA
NLB® Banka Domžale
4^
Pirat Snack bar vas že eno uro pred odprtjem MC Domžale vabi na dobro jutranjo kavico, sladoled naravni sok iz pravih pomaranč, če pa ste lačni - toast Pirat Special.
POSEBNE UGODNOSTI V JULIJU 2007!!!
CVFTOČa POI.FTJF *	CVETLIČARNA
	ARBORETUM
«4&e	
I
-
Primerno darilo za vaše prijatelje
»MM* 1
Cam
PE 14 DOMŽALE tel: 01/724 41 80
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
	
	VSE JE MOGOČE
■ < • • • '««««9IH|1H i ■K, ''"vsvvnxít ,mm i	Goicf *JjOTERIJA L Slovenije heb www.lotertla.il
RIESinn 0P1IHR
www.mestna-optika.sl
	
	cedilo Typhoon
7ám\r\ \ Celje
SimPLE
FRIZERSKI SALON
iS- . il|iiu.i /jq
Alpina praznuje -praznujte z nami
na vso zalogo obutve v prodajalni od 29. 6. do 8. 7. 2007
					in	
						
V vročih poletnih dneh vas vabimo na dobro kavico.
POLETNA SEZONSKA RAZPRODAJA
Razprodaja določenega in označenega tekstilnega blaga
l?EžAwtiQv;e
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 POLETNI DELOVNI ČAS : od 9. do 21.
sobote
8. do 21. ur
8. do 13. ure