GjosHo delniške družbe Alpina
DEI№
LETNIK 34
• f • •
f%4 ш-т
ZAJEC LOŠKA 4226
ALFONZ C. 56 SIRI
Rast smo dosegli predvsem z dokupljeno obutvijo
^ polletnim rezultatom v maloprodaji ^пго lahko zadovoljni. Maloprodaja je ust-^'urila za dobrih 42 milijonov tolarjev dohič-naslednjih 6 milijonov tolarjev dobička ustvarila f^rosistična prodaja. Rezultati ■^o sicer nekaj pod izredno zahtevnimi plani,
'oda kljub temu je opazen napredek od l^nskef;a leta. Poleg povečane prodaje so izboljšanje rezultata vplivali tudi dokaj ^'(■'liki drugi prihodki iz poslovanja, pred-na račun prodaje hiše na Mestnem ''"S" v Ljubljani.
foleg večje prodaje se je začel poprav-'Jati tudi obrat, kar je rezultat tako velikega ^"tanjšanja viškov in ostankov proizvodnje,
^^чkor tudi naših naporov za zmanjšanje ^aluge.
I^anj pa smo lahko zadovoljni z doseže-'4ni, (c podrobneje pogledamo strukturo P^'odaje. K boljšim rezultatom je pripo-1'ogta predvsem dobra prodaja v začetku zaradi dobre žitne in velik napredek pri P''odaji dokupljene obutve, kjer .smo dosegli y% rast prometa v tolarjih, v DEM pa 'kar je vsekakor lep rezultat in dokaz,
znamo pravilno delati na dokupu.
^olj zaskrbljujoča je slika pri pomlad-modnem programu, kjer smo bili uspešni le s tistimi grupami, ki so bile razvite domačo prodajo. Kolekcijo, ki smo jo Povzeli po izboru zahodnih kupcev, smo Pj'odajali precej slabše. Ta spoznanja smo
/F
' • # 1011 I)
«111*171« I«
MM )4 2S ]«
?c
Ogradili tako v jesenski kolekciji, kjer so
vidni boljši rezultati, še bolj pa snu) jih
Direktor domače prodaje AleS Dolenc
upoštevali pri pripravi kolekcije za naslednjo pomlad.
Grosistična prodaja je ustvarila nekaj manjši promet in dobiček kot lansko leto. Največji izpad je zaradi izpada naročil vojske, na kar nimamo nobenega vpliva. Svoje .so prispevale tudi težave nekaterih naših kupcev, ki smo jim morali ustaviti dobave zaradi slabega plačevanja, in naša nesolid-nost pri dobavah. Rast pa je na prodaji dokupljene obutve .
Aleš DOLENC
' *3scdanja skupščine Alpina Cro
Vsmedimci^ isthn čolnu
Ko razmišljaj^) o n^f^m položaju v .svctov\em g(i$podar.šh'u,lsi lahko mislimo, a^nu) le ladjica' na svetovnem morju. NekfUiJe kapitan, ki upravlja z ladjo, drugi mornarji, ki ubogajo njegove ukaze in s tem skrbijo, da ladja pluje >' zaželeno smer, tretji pa .so »potniki«, ki imajo bolj malo vpliva na .samo plovbo, imajo pa ga na dogajanje na ladji nasploh.
Kakor je v.saka plovba nesmiselna in nemogoča tako brez enih in drugih, kakor tudi brez tretjih, tako je tudi v podjetju.
Vsi imamo nek skupni cilj, to je u.s-pešno poslovanje podjetja sedaj in v prihodnje. Vodstvo, da uresniči »pogodbene obveznosti in .svoje strateške cilje, a vključno s tem, da si zagotavlja rezultatom primerno plačo, strokovne službe in drugi, ki pomagajo voditi in krmariti »ladjo« prav tako: vsi ostali zaposleni da vsaj obdržimo plačo, ki naj bo čim boljša. Ko pa smo še delničarji, upamo kdaj v prihodno.sti še na kakšno dividen-do ali vsaj tržno rast naših delnic, da bomo od tega nekaj imeli.
Vsi pa smo na isti »ladji«. In kot .so pogubljeni vsi. če se ladja potopi, tako je v podjetju. Če propade, snu) vsi skupaj brez dela, brez dohodkov, brez perspektive. Vsak se potem rešuje kot ve in zna. Morda bi imeli posamezniki pri tem nekaj več možnosti. Kakšen ekonomist, pravnik ali inženir že morda dobi delo drugje. Nekateri bi se mogoče rešili na »obalo« na krpico .svoje zemlje, drugi hi našli kakšno drugo rešitev. Kaj pa vsi ostali? VŽireh praktično ne bi imeli drugih možnosti, delovna mesta, če jih je .sploh še kaj, .so oddaljena... V takih mislih .se za.sačiš, ko slišiš za težave n.pr. Peka...
Nihče ni »imun« proti propadanju, v.sak pa ima v sebi samoohranitveni nagon in če je to združeno z znanjem in skupno voljo, da uspevamo tudi v takih razmerah, je veliko možnosti, da to tudi ustvarimo. Kot že rečeno, v.sak mora predvsem odigrati .svojo vlogo. Opravili .svoje delo kolikor mogoče najboljše in usklajeno z ostalimi v podjetju. Drobne zamere, različna stališča, osebni interesi se morajo vendarle podrediti podjetniškim ciljem. »Valovi butajo in ogrožajo vse.«
Nejko PODOBNIK
■z POSLOV]\EGA sveta
gospodarska politika vlade, vloga gospodarske xbornice, težafna politika tolarja, borxni kotižek..-
Tudi z izvozom iaiilco preživimo
če ocenjujemo dosedanje rezultate, lahko rečemo naslednje: v se/oni jesen /ima 1996/97 smo na zahodne trge dobro prodajali žensko nizko obutev. Pri gležnjarjih in škornjih je bil rezultat naročanja slabši kot smo pričakovali, saj nam je dvig cen, glede na lansko sezono, /nižal število prodanih parov.
Trenutno zbiramo naročila za sezono po-nilad-poletje 1997. Kolekcijo so kupci dobro sprejeli. Naročila prihajajo in marsikateri kupec povečuje naročilo. Kljub delnemu dvigu cen, bo porast italijanske lire vplival (kar zadeva nabavo) na slabši rezultat kot smo pričakovali. Fakturirana realizacija nam kaže, da imamo do konca avgusta boljšo realizacijo pokrivanja po minuti, kot smo načrtovali.
Na brizganem programu trenutno delamo 1600 parov na dan. Kriza v Kvropi, zlasti v nemčiji, klasična kolekcija, napake pri iz-dobavi in zamude, vse to nam je povzročilo pdanjc količin. Temu ustrezno seje zmanjšalo tudi število ljudi v oddelku. %a prihodnost bo izredno pomembna kvaliteta proizvodnje in razvoj novih, modnejših grup. Za prodajo brizganega programa se nam odpirajo novi trgi, zlasti v Skandinaviji, kjer dosegamo boljše cene in vsaka sezona nam prinese večje število naročil (trenutno za sezono pomlad-poletje 1997 25.000 parov). V sezoni pomlad-poletje 1997 bomo prvič naročili zgornje dele iz Indije; na ta način bi zaslužili še nekaj več. Vendar bomo morali biti na začetku izredno pazljivi, da bomo kvalitetno izvedli to zadevo. Skoraj vsi vodilni evropski proizvajalci obutve so že v Indiji. Če hočemo preživeti in dodatno še kaj zaslužiti, moramo tudi mi sodelovati z Indijo. Problemi, ki smo jih to leto imeli s kooperacijo na Hrvaškem, se ne smejo več ponoviti. S kasnitvami v izdobavah si ustvarjamo imidž nekvalitetnega dobavitelja in s tem izgubljamo naročila in mesto dobrega proizvajalca.
Na lepljeni liniji smo z dodatnimi sobotami zaradi velikih naročil lovili plan, trenutno pa smo nekaj pod njim. Tudi za lepljeni program vidimo dokaj lepe možnosti za povečanje prodaje. Koncentracija poteka v povečanju prodaje na dveh največjih trgih in sicer francoskem in nemškem trgu. Odpirajo se nam tudi drugi trgi, prihajajo novi, zanimivejši kupci. Kaže dobro za prodajo na ruskem in ukrajinskem trgu. Naslednjo sezono v alpini ne bo več Ion poslov. Postopoma bomo pričeli s selekcijo kupcev.
Trenutno smo se vrnili z analize nemškega, švicarskega, francoskega trga. Ugotovili smo, da smo na pravi poti in da nam strategija lastnega prodora v svet uspeva. Potrebno pa bo spremeniti kolekcijo in vključiti v razvoj modnejše stvari. Vsako sezono smo imeli velike probleme z našimi kupci glede različnih želja. Smo optimisti, kajti želje francoskega, švicarskega in nemškega trga so se za sezono jesen-zima 1997/98 /družile v enotni koncept.
Tudi nemški kupec je ugotovil, da bo preživel le tisti, ki ho v ženski eleganci na trg prinesel čimveč niodnosti in kreativnosti. Seveda pa mora biti kolekcija tehnološko pripravljena po kriterijih, ki ustrezajo zahtevam večinskih trgov.
Pohvalil bi sodelovanje naših agentov, kupcev in sodelovanje Alpininih ljudi z njimi. Spet pa smo pred novo preizkušnjo, kako bomo izdobavili naročila za pomlad-polet-je 1997.
V naslednji sezoni bomo posvetili večjo pozornost posvetili novi obliki naše blagovne znamke Simona in novih znamk za Alpinin program. V modni liniji Alpina ostaja na zahodnih trgih le kot proizvajalec, imidž pa si
S pošiljkami obutve po trgovinah v Sloveniji v času 1x1 1 l.do 14. septembra smo z namenom, da pospešimo prodajo po prodajalnah, razdelili prodajni katalog. V katalogu je predstavljena celotna ponudba nove in deloma tudi ponovljene kolekcije za jesen-zlmo, ki jo ponujamo v naših trgovinah.
Moram reči, da so se stalni kupci na naš katalog že zelo navadili in so ga že kar težko čakali. Izgleda, sa se je uresničilo naše upanje, da s predstavitvijo obutve v katalogu uspemo prepričati naše bodoče kupce, da Izdelujemo kvalitetno, modno in celostno ponudbo, za kar smo si pri snovanju kataloga in že prej pri sami izbiri obutve za kolekcijo še posebej prizadevali. To kažejo prvi odmevi iz prodajaln. Teden dni za pošiljkami obutve, 17. septembra, pa smo po vsej Sloveniji razdelili še preko l(K).(XX) katalogov, kar naj bi v naše prodajalne privabilo Se več kupcev. Posebej moram poudariti vedno večji delež imensko naslovljenih katalogov. Kupci bi postali ali pa so že naše stalne in predvsem zadovoljne stranke. Pri tem ni toliko pomembno ali gre za nakup preko kataloga ali odločitev o nakupu v eni od naših trgovin.
Hkrati z distribucijo katalogov, je tekla akcija, s katero smo želeli usmeriti pozornost potrošnikov na našo novo in modno kolekcijo še na treh ravneh. Tako smo že pred samo delitvijo katalogov pripravili oglase v časopisih in televizijske reklame, s čimer smo usklajeno opozarjali. Menili smo, da je prav ta povezanost motivov, od reklame do izložbe, pomembna za uspeh prodaje. Za to smo izdelali tudi panoje, s tematiko treh različnih vrst obutve za sezono je-sen-zima 1996/97, ki predstavljajo žensko modno obutev, obutev za mlade, pa tudi zelo ek-stravaganten model ženskih škornjev. Ta tretji ogledni karton je namenjen trgovinam kasneje.
bomo dogradili z dobrim servisom, reklamiranjem in uvajanjem novih blagovnih znamk. Za sezono jesen-zima 1997/98 bomo razvili nekaj novih modnih grup in gradili prodajo na dobro prodajnih starih grupah. Močna akcija bo usmerjena v pocenitev materialov-Zavedamo se, da je konkurenca izredno huda in da ne moremo kar tako dvigovati cen. Ugodnejši nakupi materialov, manjše števil" modelov, večja produktivnost, postopno p"' večanje cen, iskanje novih, boljših kupcev, razvijanje novih grup iz kvalitetnih materialov, kvaliteten servis in reklamiranje - vse t" nas bo privedlo v položaj, da bomo z izvozom lahko preživeli.
Franci KAVČIČ
Vznemirljiva, izzivalna, vredna pogleda obutev seveda
Dober čevelj naredi zadovoljnega kupca
Prodajni katalog v vlogi promocije in reklame
a
DELOSvdenij
■z POSLOVNEGA sveta
Novosti i« panoge, gospodarska politika vlade, vloga gospodarike zbornice, težafna politilca tolarja, borxni kotiček.
Na sejmu GDS v Diisseldorfu tudi Alpinina kolekcija
Kot vsako se/.ono, je bil tudi letos sejem ^•DS zadnji, kjer se še zadnjič zberejo vsi pomembnejši svetovni proizvajalci obutve, ''Jcr pokažejo še zadnje novitete, ki so jih razvili od sejma v (lardi dalje, čeprav za italijanske proizvajalce lahko rečem, da bistvenih novosti, v primerjavi z zadnjim sej-•"oni v Milanu, niso prikazali.
Očitno je, da naši zahodni sosedje za vsako Ceno hočejo na tem področju imeti vodilno vlogo in zadnje novosti dati na tržišče tik pred pro-<lajo. S skrajševanjem časa, potrebnega za razvoj produkta pa do redne proizvodnje, možnosti proizvodnje izredno majhnih serij, jim to tudi us-P^va. Mislim, da nas na tem področju tudi v "Sipini čaka še veliko dela.
Moje vtise s sejma pa bi lahko strnil v tri dele.
Pri elegantni ženski obutvi čevljev s konico in 'koničasto peto praktično ni bilo več videti. Sprednji deli čevljev niso več okrogli, ampak Postajajo vse bolj oglati, široki in spredaj tudi 'čredno nizki. Pete so masivnejše (»čolaste«), v ^dnjem delu tudi oglate, veliko zgornjih delov je v »kolidž« stilu z raznimi okrasi v mat srebrni barvi, veliko je tudi raznih zaponk. Podobno ve-'ja tudi za spredaj zaprte - sling sandale. Kar Zadeva materiale se pojavljajo tako gladko usnje, '"'Oko lak, plastik boks pa tudi tekstil. Pri vrstah "Materiala pa je veliko zaslediti tudi napo. Pri bar-
vah kot ponavadi prevladuje črna barva, rjava, veliko pa je tudi bele barve, tudi v kombinaciji z modro ali s črno. Manj kot v Italiji pa je bilo videti oranžne, rumene, zelene ali rdeče barve.
Oblika kopita pri odprtih sandalah je enaka, kot pri zaprtih čevljih. Glavni značilnosti sta, da so sandale, tudi zaradi oblike kopita, spredaj zelo odprte, praktično so vsi prsti zunaj, pri zgornjih delih pa prevladujejo paščki. Veliko je tudi elegantnih natikačev.
Podobno kot pri ženski eleganti obutvi, se oglati čevlji pojavljajo tudi pri moški modi.
Močan trend za sezono pomlad-poletje 97 je tudi »plato« - čevlji z debelim podplatom. Vendar pa oblika sprednjega dela ostaja zaobljena. Plato gre v dve smeri. Na eni strani se opazi elegantnejša izvedba, kjer so podplati gladki, tudi oblečeni, pete do višine 10 cm, druga smer pa predstavljajo čevlji z grobim rebrastim podplatom (slika I).
Materiali so že debelejši, prevladuje črna barva, veliko pa je tudi svetlečih materialov, kjer se na črni podlagi preliva rdeča, rumena ali zelena barva.
Tretja značilnost pa je bila obutev za mlade in prosti čas. To je obutev z grobim v sprednjem delu širokim podplatom, zgornji deli pa so iz velurja ali v kombinaciji s tekstilom (slika 2). Kako močan trend to je, pove podatek, da so organizatorji za to obutev namenili posebno halo. Tudi način trženja obutve je drugačen in je podoben kot je na športnem programu pri snow-boardu, rolerjih... (izvirne stojnice, živa glasba, demonstracije...). Skratka v tej hali je bilo čutiti največ življenja.
Še nekaj blagovnih znamk, ki so značilne za to obutev: Airwalk, Dr. Martens, Yellow cab. Dockers, Blackstone itd.
In kje je v tej poplavi razne obutve Alpina? 2klo pozitivno je, da se je na tem sejmu letos prvič s svojo kolekcijo predstavilo tudi naše podjetje. Upam, da bo to v bodoče stalnica in da bomo še bolj smelo predstavili naše novosti, ki v določenih grupah nič kaj ne zaostajajo za svetovno konkurenco.
Ivo PIVK
Svobodni sindikati za sodelovanje
(f^udaljevanje z 2. strani)
Odločitev kupca skušamo doseči tudi z us-"^erjanjem in svetovanjem prodajalcev vse z na-Henom, da bi prodali čim več. Kupce torej opozorimo s katalogom, ki ga dobi na dom; oglas o "aši obutvi vidi v ženskem časopisu, ki govori o Vsemogočem in seveda tudi o modi. Na TV Slovenija ga presenetimo z telopom z našo obutvijo; ko se sprehaja mimo naše prodajalne, P® ga spet spomnimo na že nekje videno: to je "laS čevelj«. Tako vsestransko obveščen kupec bo po vsej verjetnosti hitreje odločil vsaj za ®bisk v naši trgovini. Seveda pa bo tako motivi-"^•"1 tudi v prodajalnah pričakoval kvalitetno obutev, prijazne informacije in nasvete, ^''ratka, upamo, da bo odšel zadovoljen, s čevlji ^ '^Ipinini vrečki.
Kvaliteta poslovanja v vsej prodajni verigi: ^ kvalitetne obutve, ki bo pravočasno v proda-J^'nah. atraktivne predstavitve nove obutve v '''Sovinah, reklame, ki bo res opozorila na '^'pino in še prav posebno na določeno vrsto obutve, na koncu čaka kupec, ki mora biti zado-^o'jen z obutvijo, ceno, postrežbo in s celotnim ^^rvisom - to je pot k našemu uspehu. Tak ku-pa se bo še vračal...
Stanko KRANJC
Gospodarska zbornica, združenje delodajalcev in obrtna zbornica so pretekli mesec odpovedali splošno kolektivno pogodbo, ki je osnova za pravice zaposlenih. Odpoved naj bi začela veljati s prvim januarjem 1997. V predlogu nove kolektivne pogodbe ukinjajo dodatke za delovno dobo, dežurstvo in izmensko delo. Predlagajo zmanjšanje nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni iz sedanjih 80 % na 60 %. Regres za letni dopust v novem predlogu ni več predviden; odpravljajo tudi regres za prehrano med delom. Nadomestilo za prevoz na delo, pa naj bi po novem dodeljevali, ali pa tudi ne, kar »delodajalci« sami.
Zanimivo pri vsem tem je, da opravičujejo odpoved kolektivne pogodbe zaradi previsokih stroškov dela in zaradi tega nekonkurenčnosti na tujih trgih. Niti z besedico pa ne omenjajo mana-gerskih pogodb, za naše razmere izjemno visokih plač in ugodnosti, ki jih imajo. Tudi nesposobnost trženja in napačne poslovne odločitve (po njihovem) niso razlogi za propadanje podjetij. Ne zanima jih, če bodo zaradi tega že tako nizke plače zaposlenih, še za približno 30 % nižje. Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje legitimnosti, saj so delodajalci lahko le lastniki, ne pa direktorji podjetij, ki so postavljeni s strani lastnikov. Kolektivno pogodbo nam torej odpt)-
veduje organizacija, ki v sebi združuje direktorje ne pa prave lastnike.
Zaradi vseh teh razlogov, so Svobodni sindikati organizirali izredno konferenco, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Svobodnih sindikatov iz Alpine in na kateri je bil sprejet sklep, da vsi, ki so kolektivno pogodbo odpovedali, odpoved prekličejo do 12. oktobra. Če tega do tedaj ne bodo naredili, bo ZSSS čez mesec dni organizirala splošno stavko.
Kot predstavniki Svobodnih sinikatov v Alpini se zavzemamo, da bo v našem podjetju obseg pravic ostal tak kot doslej.
Po prvih pogovorih z vodstvom delniške družbe kaže, daje tudi generalni direktor podobnega mnenja in da naj bi, l^ar zadeva plače, dobili 6 % nad kolektivno pogodbo.
Vemo, da moramo zato vsi dobro delati, zato upamo, da bodo organizacijski premiki (reorganizacija, kvaliteta) in sistemizacija, za katero smo se dolgo prizadevali tudi Svobodni sindikati v Alpini, po novem letu prinesli tudi ustrezne gospodarske učinke.
Naš sindikat je vsekakor še naprej pripravljen na sodelovanje, tako z vodstvom delniške družbe, kot s strokovnimi službami.
Milan SOVINC
H
^^i'OSvlienie
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata..
če je vse usklajeno, so
»Zaključili smo s proizvodnjo obutve /.u jesen-zimo tako /a izvoz na Zahod kot domače tržišče, tako gležnjarjc kot škornje, in začeli s proizvodnjo za pomlad-po-letje,« je pripovedovala vodja izdelovalnic zgornjih delov v Ži-reh Anica Kavčič.
»Ta obutev zahteva res veliko dela (minut), pa še mudilo se je, tako da smo res imeli konico, kar zadeva delo.
Pravzaprav že od prvega maja dalje delamo praktično vse sobote, pa še veliko v popoldanskem času.
V	mali šivalnici smo v zadnjem obdobju izdelovali obutev za slovensko vojsko, treking in tekaško obutev.
Mislim, da delo samo teče dobro, saj je ustrezno pripravljeno in oskrbovano. V šivalnici pa bi potrebovali vsaj kakšno novo dvoiglavko, saj se stroji neprestano izrabljajo.
V	tej šivalnici zelo pogrešamo stroj za nabijanje rinčič, ki bi ga potrebovali tudi pri drugi obutvi in prihranili vsaj za eno delavko, sedaj pa predstavlja ozko grlo.
V	prikrojevalnici sekamo sestavne dele za večino naših montaž. Tu bi omenila, da imamo sedaj stroje za tanjšanje z elektronsko nastavitvijo, kar omogoča hitrejše in kvalitetnejše delo.
Trenutni problem v prikrojevalnici pa je dokaj slab material. Gre praktično v celoti za naravno usnje, z mnogimi napakami, tako da se zato naredi manj, pa še prihrankov (in s tem stimulacije) ni veliko, kar se pozna pri plačah.
Kar zadeva povezavo z ostalimi službami, ki pripravljajo proizvodnjo, mislim, da je kar dobra. Problem pa je v tem, da je proizvodnja zelo razdrobljena: pogosto delamo tudi po kupcih (za posamezne kupce) oz. ponaročila obutve, ki smo jo že izdelovali.«
Marta Žust je mojstrica v »mali« šivalnici:
»V naši šivalnici je kar nekaj težkih del tako pri izdelavi treking obutve, kakor tudi pri vojaških čevljih. Posebno v začetku, dokler ljudje niso dovolj uvedeni, je še več težav. Pri tem delu posebno trpijo roke. Drug problem, na katerega smo naleteli pri izdelovanju gornjih de-
lov za vojaške čevlje, je včasih pre-niehko usnje za nekatere dele čevlja, ki mora biti močnejši. Pogosto moramo zato že sešit gornji del razdreti in zamenjati neustrezen del.
Stroj za zakovičenje rinčic pa zares pogrešamo; upali smo, da ga bomo dobili že za to sezono...«
Marinka Mahnič usklajuje delo pri sekanju zgornjih delov:
»Delamo skoraj s samimi naravnimi materiali, pri čemer je problem v tem, ker je material zelo slab. Tako je delo bolj zamudno, prihranka pa ni in s tem ljudje tudi manj zaslužijo.
Delo je odvisno od potreb; tako občasno na nekaterih delih delajo celo v izmenah...
Čeprav povečini sekamo naravne materiale, pogrešamo nov stroj za sekanje umetnih materialov. Tudi sicer se stroji neprestano starajo, kar zahteva nakupovanje nadomestnih strojev, če želimo dobro delati.
Elizabeta .lurca organizira delo na tanjšanju v prikrojevalnici:
»V našem oddelku se moramo res zelo prilagajati in vsak dan do pol devetih pripraviti sestavne dele za zgornje dele za 5, 6 šivalnic. To v tako razdrobljeni proizvodnji ni enostavno. Seveda je to možno narediti, če je vse dobro pripravljeno in če je material. Včasih se zgodi, da moramo zato delo opraviti v nadurah.
Posebno pomembno je, da je delo tudi kvalitetno opravljeno; to poskušamo doseči s samokontrolo.
Sicer pa mora biti delo med sekalnico (prikrojevalnico) in šivalnico tudi dobro koordinirano, kar mislim, da je v eni osebi vodje dobro rešeno.
Zaključek
Na prvi videz rutinsko delo zahteva vsepovsod veliko znanja, pa tudi odgovornosti, tako delavcev samih, kot organizatorjev v vseh treh oddelkih, ki jih vodi Anica Kavčič. Njihovo skupno delo pa je v veliki meri odvisno od ustrezne koordinacije na račun drugih služb, od komercial, nabave, priprave dela, do planiranja proizvodnje. Čc je vse to usklajeno, so tudi rezultati.
N. P.
Mojstrica Klizabetu Jurca v prikrojevalnici skrbi, da je vse v redu potanj^ano, žigosano in skompletirano
Smiljana Sahari na kontroli v prikrojevalnici
Sabina Kisele pri sekanju jedra prikrojevalnici /.gornjih delov
Pripravniki se uvajajo
Pri šivanju v šivalnici - Nin" Poljanšek
4
DElOiW'"-''
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
tudi rezultati
rudi avtomat /.a /.akovičcnje rinčic bi nujno potrebovali
* Šivalnici v Žireh je na vsakem traku kontrola

Iskrtee
Organizacija
Organizacija je postala modna beseda, ko danes govorimo o učinkovitem redu v dogajanju.
Denar
Hitro tecite za kovancem, ki se kotali proti kanalizaciji!
Kadri
Kako to, da se v letih, ko pri nas odhajamo v pokoj, drugje šele lotevajo najzahtevnejših in najbolje plačanih nalog v politiki in gospodarstvu?
Kadri
Kadrovska politika je dobra takrat, ko pred seboj vedno vidimo pogačo, za hrbtom pa nam grozi bič.
Denar
Do denarja ne moremo z neumnim varčevanjem, temveč s pametnim zapravljanjem.
Organizacija
Je kot zvarek čaja iz pelina in medu, ki smo mu namesto sladkorja pridali še ščepec soli - a pomaga.
Uredništvo
v »mali šivalnici« se stroj za nabijanje kljukic, ki so ga dobili »z brito-fa« pogosto kvari, zato zamudijo v proizvodnji veliko časa. Očitno bi rabili novega
Iz male šivalnice v Žireh - v sredini mojstrica Marta Žust
^^^Svljenje
osrednja TEMA
Razgovori, reportaže, lcomentar|i, pi«ma, v premislek иа obravnavano temo, cinkate, Krlipin Obutnik.
Perspektivo imamo - le zgrabiti jo moramo
Pogovor z generalnim clirektorjm mag. Francijem Mlinarjem
Stopili smo v zadnje tromescčje leta; to je čas ugotavljanja dosedanjih rezultatov in ugotavljanje, kaj vse moramo še napraviti do konca leta. Pa še o pripravah na načrtovanje poslovnih dogajanj prihodnje leto.
Toda, hkrati gredo razmišljanja še dalje v prihodnost. O vsem tem v današnjem razgovoru s predsednikom uprave in generalnim direktorjem mag. Francijem Mlinarjem.
Delo-življenje:
Kako torej ocenjujete sedanje razmere?
Franci Mlinar:
Najbolje je, da položaj ocenjujemo čimbolj konkretno in kar nas ta čas najbolj tare. Velik del zagat izhaja iz težav in kasnitev kooperantov na Hrvaškem. Ta situacija je med drugim nastala zato, ker se je zaradi večjih ponaročil na modnem programu in ponaročil rolerjev zavlekla proizvodnjo obutve za jesensko-zimsko sezono. Veliko je odvisno od vremena in lahko rečem, da kupci izredno pritiskajo, ker bi obutev potrebovali.
Kaj se bo n.pr. zgodilo, če bi sneg zapadel novembra, kar je povsem mogoče!
Vse to pa je seveda tesno povezano tako z rezultati poslovnega leta pa tudi našimi možnostmi za naprej. Če bi bili rezultati slabši, bi se nadaljevala visoka zadolženost, kasnitev proizvodnje rolerjev bi avtomatično vplivala tudi na manjša naročila rolerjev. Kasnitve smo deloma ublažili z delom ob sobotah, pri čemer velja delavcem priznanje za razumevanje. Toda važen je končni rezultat.
Delo-življenje:
Poleg tega na naše poslovanje vplivajo tudi »zunanje« razmere, kajne?
Franci Mlinar:
Seveda, vendar so zaenkrat še vse možnosti, da leto zaključimo s pozitivnim rezultatom in da poplačamo precejšen del kreditov in s tem zaključimo leto z ravnjo kreditov kot je bila v začetku leta.
Če že govorimo o zunanjih razmerah, moram reči, da na naše poslovanje najbolj negativno vpliva jačanje tečaja lire, kar nam je zelo podražilo nabavo materiala.
Tako se bomo nujno morali v prihodnje z določenimi ukrepi zaščititi proti »tečajnim rizikom«, ali s poslovanjem preko blagovne borze, dogovarjanjem z našimi partnerji ali kako drugače. Kot pa kažejo dogajanja na deviznem področju v zadnjem času, upamo, da se bo končni rezultat popravil tudi zaradi ugodnejših tečajev.
Delo-življenje:
Na kaj pa bomo morali v teh zadnjih mesecih še posebno paziti?

(ieneralnl direktor niuj^. KruncI Mlinar
Franci Mlinar:
V kratkem času se seveda ne da veliko narediti.
Razmišljati pa moramo naprej, da bi z natančnejšim planiranjem kapacitet proizvodnih oddelkov in s tem tedensko dosegli načrtovano proizvodnjo. Zaostanek bi morali nadomestiti vsak teden sproti. S tem bi zagotovili, da ne bi kasnili, kupci pa bi bili zadovoljni.
Delo-življenje:
Ho torej nova organiziranost namenjena prav temu?
Franci Mlinar:
Absolutno bomo morali odpraviti stalno izgovarjanje drug na drugega.
Ravno nova organizacija po programih, ki bo zaživela s 1.1. 1997, naj bi ljudi bolj povezovala, da bi skupno in sproti razreševali težave. Dogovori že tečejo in letni plani za leto 1997 bodo že usklajeni v okviru teh novih organizacijskih skupin (športni program, modni program, domača prodaja). Prav zato, da prehod na novo organiziranost ne bi bil tako boleč ali povezan s kakšnimi stroški.
Delo-življenje:
Verjetno bo sistemizacija delovnih mest pripomogla k temu, da bo organizacija dela smotrnejša, odgovornost bolj razvidna, s tem pa postavljeni tudi temelji za boljše nagrajevanje po rezultatih dela?
Franci Mlinar:
Na vsak način bo morala sistemizacija bolje določiti delo posameznika in s tem
večjo kvaliteto, saj se bomo načrtno lot''' dela na področju kakovosti celotnega poslovanja, to je z uvajanjem sistema ISO 9(K'j-Ne smemo pa misliti, da bo nova sistem'' zacija kar avtomatično dvignila plače; teni' več bo predvsem prišlo do bolj pravicnc delitve.
Dogovoriti pa se bomo morali (tudi ^ sindikati), kakšen delež dohodka lahko nf' menimo za plače. Seveda bomo mora'' upoštevati socialni sporazum, toda plača bo predvsem odvisna od rezultatov. Po mojd' naj bi bile plače med letom zmerne, če bi se proti koncu leta pokazal pozitivc^ rezultat, se bi le-te ustrezno dviginile.
Delo-življenje:
Morda bi vendarle še kakšno besed« rekli o vlogi ISO standardov, saj ne gre za t«, da bi (kot včasih) v finišu ugotavljali koliko škarta smo naredili?
Franci Mlinar:
ISO standardi so pravzaprav nek pripo' moček (orodje), da bi na vseh področji'' dela in poslovanja delali dobro. Posegajo П'' vsa področja našega dela; kvaliteten pro' izvod je samo ena od številnih področij, k) se jih s pomočjo standardov uredi. Копсп' rezultat vpeljave ISO pa bo zopet odvisC^ od vseh nas. Dosledno izvajanje in zagotavljanje standardov bo zagotovilo izboljšanje našega poslovanja in posledično tud' naš skupen rezultat.
Delo-življenje:
Dobro delo je seveda namen in cilj tak" delničarjev, menedžerjev in vseh ostal"*
в
DElOSvljenji
osrednja TEMA
Razgovori, roportaio, komentarji, plima, v premislelc na obravnavamo temo, onlcet*, Krispin Obutnllc^
zapwslcnih, saj imamo vsi skupaj Ic »d •tga nek« korist, kajne?
Franci Mlinar:
Prav gotovo; ta trikotnik je značilen za (lelniSke družbe (konflikt triugcntov), vedno v dialogu (menedžerji - čimboljši rezul-•ai, ki naj bi ostal v podjetju: delavci - čim ^cč zaslužiti- čimvišje plače; lastniki - pa da bi dosegli čimveč za delitev njim).
Dflo-življenje:
Toda še take analize, načrti ali or^ani-^cija ne pomaga, če v podjetju ne vlada Ustvarjalna klima in vzdušje sporazumevanja?
Franci Mlinar:
Kot v Športni ekipi, so tudi v podjetju fczultati le, če si zelo prizadevajo vsi. '^bro pa bo delal tisti, ki bo zadovoljen. T^udi to ni kar dano, ampak mora vsak od "as k temu prispevati kolikor mogoče naj-več. Podjetje samo zadovoljstva ne more ''ar dati. ker tudi plača ni vse. Pomembni so Odnosi.
Delo-življenje:
Kaj torej lahko pričakujemo v prihodnje? Slišim, da vodstvo načrtuje rešitev •jolRoletnega gordijskega vozla: slabe likvidnosti in visoke zadolženosti.
Franci Mlinar:
Že leta spremljam le moreče razmere; "czasliSano je. da vse leto lahko delamo do-bro. rezultat pa nam mesečno poberejo banke v obliki obresti na kredite. Ta znesek
v zadnjem obdobju 3 do 3.5 miljonov OEM letno. To pomeni, če bi delali z lastnini kapitalom brez kreditov, bi nam ta ^cnar ostal za poslovanje ali kot dobiček.
Ena od rešitev je. da vzpostavimo povezavo z Evropsko banko za obnovo in •^voj (EBRD), svetovnim monetarnim skladom in drugimi skladi, ki imajo sred-^'va namenjena za pomoč državam v preho-*1" v tržno gospodarstvo.
Ta denar se lahko pridobi, če te institucija prepričamo, da smo perspektivno ptxljet-Je. ki bo delalo z dobičkom in da bo potem ^ožno vrniti ali kredit ali pa sposobno od-''upiti delnice take institucije po 5 do 7 letih.
Sam se bolj zavzemam za drugo možnost, ker se s tem izognemo obrestim. Kot že "^cčeno. pa bomo v tem primeru morali biti "posobni ponovno odkupiti delnice, po Povečani vrednosti. Te inštitucije se tudi ne ^tikajo v samo poslovanje, temveč preko svojega člana v nadzornem svetu budno ''Premljajo naše poslovanje na podlagi dolgoročnega strateškega plana. TURND ABOUND MANAGEMENT so tuji strokovnjaki. s katerimi sodelujemo že sedaj in
vodijo naše delo pri izdelavi dolgoročnega načrta.
Seveda bomo vsako nadaljnjo odločitev Predstavili tako nadzornemu svetu kot skupščini delničarjev, saj bo šlo v primeru ^prejema našega programa za začasno spre-
membo deležev lastništva delniške družbe Alpine ali pa najem visokega dolgoročnega deviznega kredita.
V programu, ki ga pripravljamo, predvidevamo realno rast realizacije (letno 6 %) z relativno nižjimi stroški, reviziji oz. boljši rezultat z istimi stroški. To se pravi, da isto število ljudi naredi več.
Zato že načrtujemo, da bi del proizvodnje izdelali na področjih, kjer je delo cenejše kot pri nas, sicer bi tak program morali opustili.
Tržno gledano pa moramo poleg že sedanjih zahodnih trgov (Nemčije. Francije. Belgije) osvajati tržišča centralne Evrope (Madžarska. Češka. Slovaška, Poljska. Ukrajina).
Tudi na domačem trgu bomo morali pospeševati konkurenčnost prodajne mreže in posodabljati prodajalne, da bomo konkurenčni tudi tujcem, ki pritiskajo na naš trg.
Мш1п€1 rubrika
Smernice za jesen-zimo 1996197
čeprav so hite še do pred kratkim naše oči (listih, ki sodelujemo pri oblikovanju Alpinine kolekcije - modna obutev) uprte v POMLAD-POLETJE 1997, smo dokončno določili kolekcijo za naslednjo pomlad, si OKledali sejme in imeli naročanje na konferenci.
Vendar nas čas in pa seveda vreme zunaj ie opozarjata, da je treba pozabiti na poletna razmišljanja. Zato par besed o prihajajoči modi.
Jesenska moda je v znamenju preprostih klasičnih linij, nekakšno nadaljevanje lanske mode. Dolžine kril so še vedno tri - do koten, maxi in seveda mini. Kroji so večinoma oprijeti, ramena nepoudarjena. Hlače so ravne ali nekoliko zvončaste od kolena naprej. Še vedno je veliko pulijev in oblačil z vzorcem divjih mačk.
Največja novost pa je vojaški oziroma militaristični videz. Torej pomembno je vse, kar je značilno za uniforme. Plašče, hlače, kostime, obleke in srajce odlikujejo odlični kroji (praktični in udobni) in detajli kot so epolete, gumbi, ki se velikokrat zapenjajo dvoredno, in našiti iepi.
Kar zadeva fiksne stroSkc, bomo več namenili za celovit marketing, manj pa za ostale stroSke.
Tako bi načrtovana dokapitalizacija del-niSke dmžbe, ob uresničitvi teh načrtov pripomogla, da bi bilo celotno pcxijetje finančno bolj usposobljeno in zato bolj uspešno.
Delo-življcnje:
Torej nu prihodnost lahko gledamo i optimizmom?
Franci Mlinar:
Izhodišče vsega je celovita kakovost; hkrati s tem pa z dobrim trženjem lahko računamo, da bomo naSli kupce naših proizvodov. Prodaja bo imela tudi zelo pomembno vlogo; seveda pa le vsi skupaj lahko dosežemo načrtovane cilje.
Izgovor posameznikov, da ne more prispevati k boljšemu rezultatu, prav gotovo ni na mestu.
N. P.

kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnen{a lastnikov, menageriev, delavcev, sindikata.
Poslovodska konferenca z osvežitvami na programih
Na konferenci je govoril tudi predsednik uprave in generalni direktor mag. Franci Mlinar, desno direktor domače prodaje Aleš Dolenc
Konferenco je kot že običajno, odprl direktor domače prodaje AleS Dolenc, ki je poleg poslovodij pozdravil tudi nekatere direktorje pod-jctih na Štajerskem in KoroSkem, ki imajo v okviru svojih ptxljetij pogodbene prodajalne, ki prodajajo naSe čevlje.
Slovenskim in hrvaškim poslovodjem so se tokrat pridružili tudi poslovodje iz Bosne in Hercegovine. ki se v okviru naSe firme Alpina Impex skuSajo počasi izviti iz strahot vojne, ki je tod divjala zadnja štiri leta...
Uvodoma je spregovoril predsednik uprave in generalni direktor mag. Franci Mlinar, ki je ocenjeval trenutne razmere in naše možnosti:
|F
, f
X
I
Prodaja rolerjev predstavlja procen-tualno največji porast določenega programa v naši ponudbi. Zaradi večjega povpraševanja, smo proizvodnjo enovrstnih kotalk (rolerjev) razširili bolj kot je bilo načrtovano, zato pa bomo smučarske čevlje (pancerje) za letošnjo sezono izdelali nekoliko pozneje.
Računamo, da bomo v prihodnje še povečevali prodajo rolerjev, posebno še, če bomo z ustreznim delom (in reklamo) bolje osvajali še evropski in azijski trg. Tudi na Hrvaškem se kažejo možnosti.
Kar zadeva modno obutev, smo precej napredovali in osvajali nove
trge, tako v Franciji, Švici, Belgiji, močneje pa se usmerjamo tudi v vzhodno evropske države: Češko, Slovaško, Madžarsko, Ukrajino.
Seveda ob teh aktualnih uspehih ne smemo pozabiti na težave, ki nas tarejo naprestano in moramo dolgoročno delovati tako, da bi reševali tudi ta vprašanja.
Deloma bomo to rešili z reorganizacijo po programih, kjer naj bi bolj prišla do izraza učinkovitost tim skega dela (tudi odgovornost) in v končni fazi uspešnost poslovanja. Usklajeno delo in poslovanje z lastnimi znamkami nam lahko jamči konkurenčnost.
»Izbor kvalitetnega produkta, ki naj bo pri naročniku tudi pravočasno« - je zato nujnost, ki jo moramo razviti do perfektnosti. Prav zato se bomo lotili tudi delovanja v smeri pridobitve certifikata kakovosti ISO 9(X)1.
Za uspešno delovanje se moramo tudi sproti usposabljati. Tudi v MPM bomo morali med drugim pospešeno obnavljati prodajalne in jih pravočasno oskrbovati s kvalitetno obutvijo.
Da bi se rešili likvidnostnih težav, bomo delovali tudi v smeri dokapitalizacije ptxljetja, s pomočjo Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).
O tem se moramo še pogovoriti, saj bo začasno prišlo do nekoliko drugačne strukture lastništva, čeprav se novi (so)lastnik ne bi »vtikal« v samo gospodarjenje. Seveda preden bo prišlo do tega, moramo dokazati, da smo perspektivno podjetje, ki bo lahko v 5-7 letih ponovno kupilo delnice od omenjenega (dodatnega) solastnika. Seveda je pogoj za vse to kvalitetno poslovanje v celoti, k čemur lahko vsi skupaj prispevamo. Tega bi se moral zavedali vsak. Zato moramo v podjetju vsak po svojih močeh ustvarjati ustvarjalno vzdušje scxlelovanja in ixlgov-omosti. Tako bomo bolj uspešni in zadovoljni, to pa je pogoj tudi za zadovoljstvo ne samo pri delu, temveč tudi v življenju nasploh,« je še menil Franci Mlinar.
Nejko PODOBNIK
Majda Trček jc predstavila kolekcijo modne obutve
Po uvodni besedi generalnega direktorja Francija Mlinarja in razgovoru /- njim in direktorjem domače рпкЈцје Akšem Dokncem, so nosiki posamemih programov predstavili nove kolekcije.
Majda Trček, vodja programa modne obutve je s pomočjo Društva modnih delavcev Slovenije oz. treh manekenk učinkovito predstavila kolekcijo za pomlad-poletje 1997; ta naš .še vedno najširši program, ki še vedno predstavlja 60% naše prodaje v Sloveniji.
Med drugim je uvodoma povedala: »Položaj na tržišču je zelo
težak - konkurenca je velika, ponekod prodajo zapletajo še krizne razmere (Nemčija). Za nameček smo prav na tem programu odvisni ne samo od modnih usmeritev, temveč tudi od vremena. Razumljivo je, da zato tudi kolekcijo pripravljamo ob upoštevanju teh različnih dejavnikov - in poiščemo kompromis.
Seveda skušamo v okviru tegu poudarjati nove skupine (grupe) obutve.
V osnovi je naša obutev predvsem usnjena, ker težimo, da naša obutev sodi v višje cenovne razrede, ker v nižjih ne moremo biti konkurenčni. Modne usmeritve, ki smo jih deloma tudi upoštevali so pri sandalah srednje oz. višje pete, s širšimi, včasih celo s čolastimi pct»' mi; opazni so tudi plato podpla"-Obutev je odprta, na konicah so odprtine velike, kopita so daljša, kar se bo komu zdelo nenavadno. Zgornji deli so pogoso sestavljeni iZ paščkov (paščkarji).
Barve so lahko žive (zelene, rumene, oranžne) ali pa tudi rjave, temno modra, beige. Pogosto vidimo tudi črno ali belo barvo oz. kombinacijo obeh.
Miro Kavčič, vodja razvoja, je na konferenci predstavil kolekcijo treking obutve.
Predstavljeno obutev je po izvedbenih značilnostih in materialih razdelil na tri skupine:
&
D^LOSvljenje
kako POSLUJEMO
Sklepi nadxornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
v prvi grupi so vrhunski čevlji za Planinarjenje v visokogorju in v najslabših vremenskih razmerah. Zgornji deli obutve so namreč izde-'uni iz enega kosa.
Druga grupa obutve, ki je bila predstavljena, je namenjena za planinarjenje in je iz novejših mate-
Pri dveh vrhunskih modelih je vgrajena tudi plastična manšeta za boljšo oporo in hkratno zaščito gležnjev.
Značilno za večino teh modelov je kevlar zaščita konic čevljev.
Vrhunski planinski čevlji za visokogorje, kjer predstavljamo dva no-
nim kupcem z vsega sveta, od Kanade do Japonske (ZDA, Norveške, Švice, Nemčije, Francije, Belgije, Italije, Avstrije, Češke, Poljske) na Bledu predstavili tudi našo kolekcijo zimsko športne obutve.
Morda nam bo uspelo, da bomo
Očitno se je v zadnjih dveh letih zbudila tudi Evropa. V Nemčiji so pred dvema letoma prodali 3(X).(KK) parov, torej desetkrat več. To je res izreden skok.
Kdaj se bo zbudila Japonska in drugi deli sveta, še ne vemo, pripravljeni pa moramo biti, da bo-
ЕШШВш
ШШ
^'го Kavčič predstavlja novo kolekcijo treking obutve
Novosti so tudi pri rolerjih, ki jih je predstavil vodja razvoja Tone Kavčič
'''alov. Zgornji deli te kvalitetne °kutve so i/.delani iz več kosov in ^'mpaieks membrane, ki zavarujejo "ogo (h1 vlage kar 8 ur. Pri tem je 'animivo, da poznamo več vrst za-^(itnih membran, med katerimi pa ^ta gorateks in (naš) simpateks med Najboljšimi. Seveda pa to dejstvo Zahteva od proizvajalcev obutve, da ■emu ustrezno tudi konstruirajo "butev, ki tako izdelana sodi med "Najboljšo tovrstno obutev.
Tretja grupa je obutev za lahke Somike in je namenjena bolj za po-''odništvo v hribovitih predelih kot planinarjenje v visokogorju.
^ekaj novosti na
''0DROĆJU TREKING
Obutve
va modela PEAK, ki imata enak kroj, kot že poznani TRIGLAV, le da je v montaži izdelan na klasičen
(cvikan) način, in novim vibram podplatom.
TIBET, ki je podoben že obstoječemu MOUNT-u, le daje narejen
Vantage
Predstavljamo novo grupo čev-ki je oblikovana po sodobnih ^'''ikovalskih usmeritvah, imeno-^anih OUT DOOR TRENDIH, kar '^'ncni, da gre za dinamični zgornji čevlja in prav tako razgiban ''^Plat, z dobrim oprijemom.
na širša kopita (gre torej za prostornejši čevelj po širini, kar je za marsikoga zelo pomembno). Odlikuje se tudi po TCS podplatu.
Ob tem, ko vam predstavljamo del novosti v TREKING KOLEKCIJI, naj povem, da smo pred kratkim našim največjih grosistič-
ponekod povečali tudi tržni delež.
Seveda pa je od obetajoče kolekcije do uspešnega posla še daleč; prav gotovo pa vsak od nas k temu lahko prispeva svoj delež.
Vodja razvoja smučarske obutve in roler programa Tone Kavčič
je predstavil novi program rolerjev, to je obetajoč program, ki smo ga lani pripravili v zadnjem hipu; v letošnjem letu pa je izdelanih že blizu 70.(KX) parov; 5().(X)0 parov smo izdelali pod drugo blagovno znamko, pri katerih smo v Alpini izdelali plastične sestavne dele in notranje dele čevlja, naročnik pa nam je dobavljal podvozja in kolesa, mi pa smo rolerje tudi sestavljali.
Med tem časom smo razvili tudi rolerje pod Alpinino blagovno znamko, pri katerih smo poleg zgornjih delov in notranjega čevlja doma projektirali in izdelali tudi podvozja, dokupili pa smo kolesca z ležaji. Teh rolerjev smo že izdelali okoli 2().(XK) parov. Tone Kavčič je poleg tega še povedal:
»Školjko« smo že razvili in izdelali pred dobrimi petimi leti in izdelali okoli 1000 parov, vendar tedaj na trgu nismo zaznali ustreznega povpraševanja.
Pravi boom pa so rolerji v zadnjih letih naredili zlasti v Združenih državah Amerike, kjer prodaja že dosega več deset milijonov parov.
mo nadaljevali s to našo uspešno »priključitvijo« tem trendom.
Upamo, da se bomo približali 4()0.(K)0 parom, kolikor smo v najboljših letih izdelali pancerjev. katerih pa računamo, da jih bomo zaradi upadanja povpraševanja izdelali letno okoli 150.()(X) parov. Na vsak način pa oba programa izredno lepo kompletirata naše proizvodne in druge zmogljivosti, kar obeta tudi določen profit.
Pri novi ponudbi naših rolerjev predstavljamo lastne rolerje (dve blagovni znamki Alpine). Gre za fitnes program v različnih cenovnih razredih (internacionalna kolekcija Alpine).
Potem rolerje za STANDARD -SPEEDBULL (HITRI BIK), ki vsebuje dejavnosti kot so slalom, skoki, figure, drsanje po ograjah in podobno. Ta usmeritev vodi rolkan-je s cest v rekreacijske parke, ki so v razvitem svetu usmeritev, ki je ne smemo zamuditi.
Naslednja izvedba rolerjev pa je namenjena hokejski igri kot letnemu športu, ki je v svetu tudi v veliki rasti (in line hokey). Tudi pri nas že opremljamo nekatere vrhunske hokejiste z našimi rolerji (npr. Ci-glenečki) in moram reči, da so z njimi izredno zadovoljni.
(Nadaljevanje na 10. strani)
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
(Nadaljevanje z 9. strani)
Naša prednost za prodajo (argumenti) so namreč vse izkušnje, ki smo si jih pridobili pri pancerjih. Dosegli so izreden oprijem, ugodno počutje nog (notranji čevelj), na drugi strani pa tudi hitrost.
Naša prednost je tudi izdelana servisna mreža.
Seveda pa naše blagovne znamke v tem delu našega programa v svetu Se niso uveljavljene; toda, če bomo v te programe še naprej vključevali vse svoje izkušnje in poslovne zmožnosti, bomo lahko dosegli tudi to. Prvi koraki so obetajoči.
Novosti tudi pri rolerji
Uvajamo dve blagovni znamki;
Alpina - modeli pokrivajo potrebe rekreativcev, fitness in hitrostnih rolarjev (SPKED)
SpeedbulI (by Alpina) - pokriva segment »uličnih« rolkarjev -stunt in hokej
FF 450
Je vrhunski model za rolkarje, ki si želijo izboljšati svojo fizično kondicijo (fitness).
Novo podvozje in manšeta, veliko jermen, kanting, HI rebound kolesa, abec 5...


TV. !Г »

SI' 900
S pocenitvijo nekaterih komponent bo čevelj cenovno bolj dostopen tistim, ki sprašujejo po tovrstnih artiklih
j»ele, ko človek sam preizkusi rolerje, zna svetovati
V Lendavi upajo na boljše
Ena izmed takoimenovanih pogodbenih prodajaln je tudi v Lendavi. Prodajalno, ki sodi v sistem Mercatorja SDS Ptuj. Vodja oddelka tu je Margit Magdič. Takole jf menila:
»Sodelovanje na konferenci se mi zdi kar zanimivo, saj sem prviJ na konferenci.
V naši prodajalni prodajam" Alpinino obutev in moram reči, da letos nismo dosegli takega obsegf prodaje, kot smo upali. Ali je na t" vplivala ponudba ali neustrezna za-loženost; na vsak način pa upam, da bo letos boljše. Upam, da mi bo uspelo, da bom v predstavljeni kolekciji izbrala ustrezno obutev 7.3 naročilo, saj bo od tega ixlvisno, bo prodaja boljša.«
Foslovodkinja prodajalne Mercatorja i/. Lendave Margit Magdič
SH 100
Z dodatno školjko št. 3 smo potegnili razpoložljivi sortinient še 7.a dve velikosti navzdol (34 in 35). Tako lahko ponudimo tudi JK model z Alpina podvozjem.
SB 500
Pravi »stunt« model z vsemi pritiklinami, ki jih želijo mladi, da lahko drsajo po ograjah,
skačejo na rampah ali se vozijo v »half-pipe«.
V okviru vrste prodajaln Kmetijske zadruge v Žužemberku v prodajalni obutve in usnjene galanterije prodajajo med drugimi tudi Alpinino obutev.
Foslovodkinja Alenka Kuhelj
pravi: »Zelo sem zadovoljna z vaiSo obutvijo; kvalietetna je in tudi cent' so sprejemljive. Tudi prodajamo j" dobro. Sodelovanje preko vaSe gro-sistične prodaje je prav tako dobro.«
Kolegi so uživali v nastopih svojih reprc/.cntantov
Tudi v Žužemberku prodajajo naSc čevlje
10
DElOgvW
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Jeseni modno obutev kar dobro prodajamo
Iz športnega oddelka
v Novem mestu si želijo prenove
»Najbolje prodajamo obutev 'a mlade, pa tudi druge jesenske [4<idele, tako ženske kot moške,« J® zatrdila namestnica poslovodje ^ naši prodajalni v Novem mestu 'barija Turk.
»Sploh lahko povem, da smo s prodajo septembra kar zadovoljni.
to vpliva prav gotovo to, da l^iarno dobro kolekcijo, kvalitetno "delano obutev, z zelo malo rekla-"^acijami (kot primer naj navedem, se pri otroških čevljih včasih trga ^fhnji del oblazinjenja (ovratnik)); •udi cene so sprejemljive. Pravijo, ''з ima konkurenca dražjo obutev, '^orda bi bilo dobro, da bi imeli več
reklame, saj je konkurenca velika; poleg naše prodajalne so v bližini še prodajalne Peka, Planike, Astre, Borova...
V pogovor so se vključile tudi ostale prodajalke z obeh oddelkov (športni in modni). Nekatere so menile, da bi tudi jeseni morali imeti še več obutve z usnjenimi podplati; morda tudi nekaj večjih številk ženske obutve.
Na športnem oddelku so se zelo zavzele za to, da bi morebitna prenova prodajalne združila oba oddelka, in da bi imeli v ponudbi ne samo obutev, temveč tudi športno opremo. To gre skupaj...
Sicer pa so letos prodali preko 200 parov rolk, dobro prodajajo tudi lažjo planinsko obutev in jesensko moško brizgano ali gumijasto obutev. Sprašujejo tudi za teniškimi copati, seveda pa najbolj po svetovnih uveljavljenih firmah kot so Nike, Reebook in druge. Pri rolerjih sprašujejo za nove zavore, za koleš-ka pa ne, kar kaže, da so kvalitetna. K kvalitetni obutvi sodi tudi ustrezno svetovanje za nego obutve.
V Novem mestu pravijo, da spre-jev prodajo zelo veliko. Tudi sicer kar nekaj vedo o ravnanju z obutvijo, kar so izvedeli na seminarjih. Pa še bi morali vedeti, da bi res znali
svetovati. Kar zadeva smučarsko obutev, jo ponavadi kar dobro prodajajo, če je seveda sneg. Da bi to pospe.šili, redno sodelujejo na smučarskih sejmih v Novem mestu in okoli.ških krajih.
Kot že rečeno, pa bi morali za reklamo nameniti več; tudi za urejanje izložb.
Torej, v Novem mestu kar zavzeto delajo; marsikaj pa bi lahko še bolje. Na vsak način pa so prostori potrebni prenovitve in posodobitve. To je v sedanjih tržnih razmerah eden osnovnih pogojev za konkurenčnost.
Nejko PODOBNIK
ho Likar odhaja v pokoj

t
v pokoj odhaja naš najstarejši poslovodja, edini iz prodaje, ki je Vseh 42 let pokojninske dobe ostal zvest Alpini - Ivo Likar.
Poslovodska konferenca na '^ogli, ki je bila njegova zadnja, je ''ila zato tudi dobra prilika za Pogovor z Ivom, ki sodi med tisto pionirsko skupino prodajalcev, ki JG potem, ko so se v Žireh izučili za čevljarja, odšel v nastajajočo pro-dajno mrežo.
»Da res je tako,« pravi Ivo Likar. »Že leta 1951 sem prišel v Žiri, se tu izučil, potem pa odšel v prodajno mrežo, kjer sem preživel vso življenjsko dobo. Od tistih, ki "rno takrat odšli, nas je živih le Se nekaj.

Glede na to, da sem ves čas aktivno posegal v dogajanje v maloprodajni mreži (med drugim je bil predsednik delavskega sveta TOZD Prodaja, predsednik sindikata, član komisije za izbor kolekcij itd.), lahko rečem, da Alpino res dobro poznam. Če se spominjam sedaj razmer štiridest let nazaj, lahko rečem, da smo dosegli ogromen napredek. Danes se lahko Alpina kosa z evropskimi proizvajalci; pričakujem, da bo tako še naprej. Prav tako upam, da bodo prodajalne povečevale obseg prodaje, kljub kriznim časom, saj imamo dober program in sodobne kolekcije.
No, v teh štiridesetih letih sem doživel marsikaj lepega, pa tudi vse težave, na katere smo naleteli. Lahko pa rečem, da v pokoj odhajam z zavestjo, da sem za Alpino napravil kolikor največ sem mogel. Veskozi pa sem se zavedal, da plača sama ni vse; medsebojni odnosi so pomembna sestavina življenja in dela. V Alpini ti odnosi niso bili vedno najboljši, čeprav smo vedno našli možnost za pogovor.«
In sedaj ko odhajate v pokoj?
»Seveda želim vsem, ki bodo poprijeli moje delo v prodajalni v Velenju, veliko uspeha.
Sam bom sedaj našel več časa za svoje »konjičke«, med drugim za planinarjenje, s katerim sem se že sedaj veliko ukvarjal.«
N. P.
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, wptave, mnenja lastnikov, menageriev, delavcev, sindikata...
Prvi vtisi in naše tržne možnosti na Madžarskem
Značilno 7.a madžarski (гц obutve jc močan prodor proizvajalcev /. Daljnjcga vzhoda, zlasti Kitajske, Vietnama, Tajvana. l o obutev, ki je zelo poceni, prodajo največ predvsem zaradi nizke kupne moči prebivalstva.
Ob že omenjeni ceneni obutvi na tržnicah na Madžarskem lahko opazite tudi butično prodajo visoko modne obutve po zelo visokih cenah.
V	takih razmerah morajo biti naša prizadevanja še posebno premišljena. V preteklosti smo se na madžarskem trgu že večkrat poskušali uveljaviti, toda brez posebnega uspeha.
V	začetku letošnjega leta smo se povezali z zasebno firmo Corvo Bianco, ki predvsem uvaža obutev in skrbi za distribucijo preko grosističnih kupcev in detajl isto v.
Kot kaže, smo se z lastnikom firme ujeli tudi kar zadeva koncepta prodaje.
Skupaj smo našli tržno nišo - to je prodajo kvalitetne modne obutve v srednjem razredu ljudem, ki imajo denar.
Tako smo za sezono jesen-zima 96/97 preko Corvo Hian-ca prodali 2200 parov. Zanimanje za našo obutev jc naraslo, zato pričakujemo zapomlad-poletje 1997 približno 5000 parov naročil za Madžarsko.
Sicer pa upamo, da bomo na Madžarskem dosegli prodajo 10.000 parov, dolgoročno morda 15.000. l/kušnje nam govorijo, da je zanesljivejši prodor le postopen, pri čemer moramo biti v začetku zadovoljni tudi z malim, ker kolekcija za Madžarski trg sovpada s kolekcijami za Češko, Ukrajino, Rusijo, Hrvaško, Bosno in z domačo kolekcijo, bomo s priklju- čitvijo novega trga lahko povečali količine na artikel.
Pomembno pa je to, da se izkažemo kot dobri, kvalitetni in zanesljivi dobavitelji, ki spoštujejo dobavne roke, kvaliteto in modne trende.
Le ob zgoraj navedenih pogojih bomo uspeli s pomočjo pravilnega tržnega nastopa zgraditi blagovno znamko, brez katere pa ni možna uveljavitev v srednjem in višjem cenovnem razredu. Zato je nujen celovit pristop, ki bo hkrati del celostne podobe Alpine in njenih blagovnih znamk.
Vse to skupaj pa nam bo omogočilo zaslužek, ki ne bo pokrival samo stroškov proizvodnje, pač pa bo prinašal tudi dobiček.
Upam, da bomo znali stopiti skupaj vsi tisti, ki lahko kaj prispevamo k temu.
Polona ŽAKEU

I ' '"ТтИ
s sejma v Budimpešti marca 19%
z izbora koickcijc za pomlad-poletje 97
Kolekcija je osnova poslovnega uspeha
s poslovodsko konferenco, ki je pred kratkim zaključila delo, lahko rečemo, da se je končalo delo mo-delirnice modne obutve pri oblikovanju kolekcije za pomlad-poletje 1996.
Ocenjujem, da smo, vsaj kar zadeva domače tržišče, ustregli zahtevam in potrebam i' Sloveniji in na Hrvaškem. Razvili .smo tudi nekaj novih modelov, npr. dona, julija in druge...
Seveda o končnem u.spehu bomo lahko govorili šele, ko ho .stekla prodaja. To velja tudi za tuja triišča, kot so Francija, Nemčija.
Z izdelavo kolekcije za pomlad-poletje smo pričeli s pospešenim tehničnim modeliranjem, tehnologi pa prav tako pospešeno pripravljajo vse potrebo za proizvodnjo. Na.^a ielja je seveda, da hi bila obutev izdelana povsem v skladu z modeli, vendar se marsikdaj pokaže, da je zaradi različnih razlogov treba kaj spremeniti.
Po izdelavi kolekcije za pomlad-, poletje in nadaljnjimi aktivnostmi »• zvezi s tem, pride na vrsto priprava kolekcije za jesen-zimo 1997198.
Zaključeni .so pogovori s partnerji in sploh raziskave tržišča, kar je
osnova za oblikovanje glavnih usmeritev kolekcije.
Razvili .smo tudi dve novi kopiti-Naj oh tem omenim, da se poslavljajo koničasta kopita in da so v modi širša, oglata (kare kopita), peK bodo prav tako iSiroke.
Prvi izbor pri pripravi kolekcija ho konec tega meseca, ko bomo ^ pomočjo večjih kupcev in tujegl modelirja že določili grupe. To ho potem osnova (temelj) za nadaljnja delo in izdelavo celovite kolekcija-Že mesec dni zatem bo druff (glavni) pregled, ko bomo določih-koliko modelov .sodi v koncept nov( kolekcije. Pripravili bomo okoli modelov, kar bo hkrati priprava zii sejem Garda v Italiji. Ta kolekcij'' pomeni tudi osnovo za nabavo materialov.
Sejem Garda pomeni našo orientacijo, če .smo .se usmerili pravilno-Po .sejmu pa začnemo z izdela^^ potniške kolekcije.
To hi bil nekakšen krog, ki s( ponavlja, le vsebina (moda in modeli) se neprestano spreminjajo. se moramo hitro prilagajati, če limo ostali konkurenčni. Kot kaž(-ho moda imela le še močnejša vlogo.
Ko govorimo o pripravi kolekcije, pa seveda ne gre vse gladko. Oi dogovorov osnovnih usmerite^' preko ugotavljanja, če .smo zadeh' poteka zahteven proces, preverjo-nje, če smo zadeli pravo usmeritc^'-To je povezano z različnimi težavami in tudi konicatni.
Na v.sak način pa upamo, da oblikovali prave kolekcije in da ho to uresničilo v praksi, tako izvedbi oz. proizvodnji, kakor f"'' pri u.spešni prodaji.
Albin ŠIFRAR

kadrovske ]\OVlCE
Prišli, odžii, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nafrti, tekofa problematika, stimulacije.
KADROVSKE NOVICE
SEPTEMBER 1996
v mesecu septembru 1996 je bila ■ po dveh bolj sušnih mesecih - če Sledamo zaposlovanje delavcev, luktuacija delavcev veliko večja, ^aj smo na novo zaposlili kar 9 delavcev, 13 delavcem pa je v tem raz-"^obju delovno razmerje prenehalo.
Cecilija Lukančič; iz lahke montaže so z delom prenehali: Ivan Rupnik, Franc Nagode in Dušan Bogataj; iz oddelka izdelava vzorcev Jure Pisk, iz oddelka brizgana obutev Gabrijela Jereb in Veronika Kune in iz obrata Šentjošt Štefka Demšar.
V POKOJ ODHAJAJO
Iz naše delovne sredine odhajajo v pokoj dolgoletni sodelavci Milka Eniko iz šivalnice, Ivan Rupnik iz lahke montaže ter iz obrata Rovte
''""ipravnik Primož Kopač na pogovoru pri mentorju Alešu Dolencu
Delovno razmerje so v oddelkih v ^ireh nastopili: Boštjan Lukančič, ^'rška Mlinar, Maja Oblak, Maja '^epec in Lidija Primožič. Prav tako v proizvodnih oddelkih v Žireh nastopili delo delavci Matija Mlinar Rudolf Nicoletti, ter na vzdrže-^®nju Jožef TiSler. V skladišču 'končnih izdelkov je delo nastopil '^aniel Trček.
2 delovnim razmerjem so v me-^^cu septembru prenehali iz oddelka Šivalnica: Milka Eniko; poslovili se tudi od Branke Oblak iz ši-^alnice športne obutve; iz normir-službe je z delom prenehala
Џ


i
Ш


Gabrijela Jereb in Veronika Kune. Ob tej življenjski prelomnici želimo vsem veliko zdravja, zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu, predvsem pa trdne volje pri premagovanju vsakodnevnih težav.
POROČILI SO SE Ob sklenitvi zakonske zveze sodelavki Polonci Huber iz obrata Šentjošt iskreno čestitamo in ji v zakonu želimo mnogo sreče, veliko zdravja, predvsem pa medsebojnega razumevanja in zadovoljstva v skupnem življenju!
Irma DOLENEC
Nov a
avtomat za tople in hladne napitke
^ElO življenje
Lepo urejena notranjost kozmetičnega salona s kabinami /.a posamezne kozmetične usluge - s cenami, primernimi /a Žiri
Oh odprtju kozmetičnega salona M
Prav gotova je kozmetični salon, ki ga je pretekli mesec odprla Minka lioiičpri Lipetu v Žireh, je hrabro dejanje za to okolje, kjer tovrstnih uslug nismo bili vajeni.
Najprej naj povemo, da so tudi uredili izredno lepe prostore (kabine) za posamezne vrste telesne nege.
Tu imajo pedikuro in manikuro, prostor za Učenje obraza z veliko aparati, solarij, kabino za masažo.
Salon ima tudi aparat za trajno odstranjevanje dlak, aparat za vnašanje ampul (za odstranjevanje aken), tudi vse potrebno za regeneracijo kože.
»Delamo z dobrimi preparati in kremami, tudi za kozmetiko,« je pripovedovala dolgoletna medicinska sestra Minka Božič.
»Tak .чакт, ki je namenjen za nego obraza in telesa, postaja danes nekaj v.sakdanjega. Urejen in sproščen človek bo zadovoljen s samim seboj in bo zato tudi bolj uspešen.
Poleg že omenjenega odstranjujemo otiščance in kurja očesa. Tu je .hrd-ska sprostitvena in protibolečinska masaža za ljudi, ki imajo n.pr. bolečine v ramenih, hrbtu; tudi za moške.
Solarij pomeni dobro zaščito kože pred sončenjem ali zato, da si ohranite ten čez zimo.
Poskrbimo za nego oh posebnih prilikah (neveste), kozmetiko, umetni nohti, trepalnice.
V salonu smo poskrbeli tudi za diskretno.^; hkrati je na vrsti le en obiskovalec, ki pa se vsak prej najavi.
Pa še to: tu vsakomur tudi svetujemo, kako naj ravnajo sami; kupite lahko tudi kreme, ki vam ustrezajo. Če je potrebno, uslugo opravimo tudi doma.
Rada delam to delo, pomagam ljudem, se pogovarjam z njimi. S tem sem se ukvarjala že leta. Sedaj pa so se mi s tem salonom uresničile sanje. Pridite pogledat, ne bo vam žal,« je pripovedovala Minka Božič.
Skratka, vabim v.ie, da se oglasijo, se polepšajo in sprostijo (telefon 692-644).
Sicer pa je salon odprt v.'iak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
N. P.
Naši tudi v Parizu
Med 296 slikami, ki jih je trebanjska galerija odpeljala v Fariz in Se v nekaj drugih francoskih mest, so tudi slike žirovskih mojstrov Jožeta Pelcnielja Mausarja in Konrada Peternelja.
Najboljše .slike trebanjske galerije likovnih samorastnikov bodo razstavili v Meki svetovne umetnosti, v Parizu. Od 15. .septembra do marca bo lam mednarodni festival naivne umetnosti in Francija želi svelu predstaviti trebanjsko zbirko, ki je po mnenju uglednega francoskega strokovnjaka Alaina Mistuma edinstvena .svetovna zbirka vi.<:oke mednarodne kakovosti.
Galerija .samorastnikov se tako podaja na svoje tretje gostovanje v .svet. Prvi dve, i' Italiji in na Poljskem, sla bili mnogo manjši. V trebanjski galeriji je na ogled okoli 800 slik. Sedaj, ko je na tujem skoraj 300 slik, je galerija končno dobila priložnost
IS
kadrovske ]\OVl€E
ЦтгП, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nažrti, tekoža problematika, stimulacije...
Poslovili smo se od sodelavke Branke Oblak
Kako poiskati pravo pot, kam nameniti korak, da bi lažje in boljše živeli, se večkrat sprašujemo, pa vendar nas vsakič pretrese, ko zvemo, da je umrl naš prijatelj ali sodelavec, sodelavka.
Zelo nas je pretresla vest, da naše sodelavke Hranke Oblak, rojene Buh, iz šivalnice športne obutve ni več med nami. Kako težko je živela, kaj vse si je želela? Verjetno le to, da bi bila zdrava in da bi zmogla biti dobra mati svojima otrokoma, žena, pa tudi delavka.
V svojih tridesetih letih življenja, je že v rani mladosti izkusila, kako trdo zna biti
življenje. Pri petnajstih letih se je zaposlila v obratu (Zorenja vas, čez čas si je našla življenjskega sopotnika, poskušala sta biti drug drugemu v oporo, pri vzgoji njunih dveh otrok. Z mnogo odpovedovanja sta si sezidala tudi hišo. Pred dvema letoma je z delom pričela v novi šivalnici v Zireh, ker seje družina preselila v novo hišo. Za njeno zdravje pa ni bilo pravega zdravila, nič več ni bilo prave volje do dela, do življenja.
In tako naše sodelavke Branke Oblak ni več med nami, od nje smo se poslovili z veliko žalostjo v srcu; s sočutjem do njenih najbližjih, ki jo bodo vedno nosili v srcu.
Marija Naglic v slovo
Ivanki Oblak v slovo
Vet
v mesecu septembru smo se za vedno poslovili od naše upokojenke Ivanke Oblak, rojene leta 1928 na Dobra-čevi.
Z delom v Alpini je Ivanka Oblak pričela v oktobru leta 1961. Večinoma je delala v šivalnici, kjer je s svojo pridnostjo in prizadevnostjo opravljala različna dela - do najbolj zahtevnih faz v šival-
Upokojila se je aprila leta 1984. Po upokojitvi je skrbela za družino, pa vendar ji je zdravje pred leti pričelo pešati, kar ji je prekinilo mirno upokojensko življenje.
Sedaj naše upokojenke ni več med nami; bolezen je bila močnejša od volje do življenja.
Sočustvujemo z njenimi domačimi, nekdanjo delavko in upokojenko Ivanko Oblak bomo ohranili v dobrem in trajnem spominu.
CAMP«* MONtn
Tudi stroj za menjavo denarja za žetone imamo
Poslednje slovo smo v mesecu septembru Izrekli naši dolgoletni upokojenki Mariji Naglič z Logaške ceste v Zireh.
Marija Naglič je bila rojena leta 1916 v Žireh in se je glede na tedanje razmere po večih zaposlitvah od leta 1936 dalje, pa do dela v tedanjem »Čevljarstvu Metka« v Žireh od 1955 do 1959 leta, v Alpini zaposlila julija leta 1959 - najprej kot delavka v
proizvodnji, od leta 1966 pa je opravljala delo snažilke. Upokojila se je maja leta 1970.
Življenje nikomur ne prizanaša, tako vemo, da tudi Mariji Naglič ni bilo priza-nešeno, predvsem zadnja leta, ko je bila bolezen vse hujša, pa vendar so ji ob strani stali dobri ljudje.
Vsi, ki smo jo poznali, bomo Marijo Naglič ohranili v dobrem in trajnem spominu.
S sestanka vodstva svobodnih sindikatov
14
DBliOSvlietijiJ
Od Tli in TAM
лж
Dogodki s podroija širših interesov, šolstvo, zdravstvo, alcciie icraianov, Icultura, šport, potopisi, pisma.

^hralo seje kar precej radovednežev in športnih navdušencev	Petri sta čestitala predsednik odbora za šport Zoran Kopač in župan
občine Žiri Bojan Starman (na sliki)
Ob 60-letiiici organiziranega lovstva v Žireh
Konec septembra je Lovska družina Žiri, ki Šteje 34 članov, pripravila '''•zstavo v počastitev 60-letnice organiziranega lovstva v Žireh in 50-letnice Lovske družine Žiri.
O začetku lova na Žirovskem težko govorimo, z gotovostjo pa lahko Sovorimo o začetku organiziranega lovstva na Žirovskem. Novembra bo "^'nilo natanko 60 let, ko so se sestali zakupniki - 11 jih je bilo - in ustanovili j'l'ušivo z vsemi pisanimi pravicami in dolžnostmi do lova. Lovsko družbo, ' je začela delovati novembra 1936, so sestavljali: dr. Ernest Demšar, Matija Dolenc, Ivan Kavčič, Josip Maček, Franc Gruden, Ivan Blažič, Matiju Jurca, Milan Dolenc, Maks Seljak, Jakob Peternclj, Ivan Leskovec
Ivan Lengar, ki je v času ustanavljanja lovske družbe umrl.
Ustanovni člani Lovske družine pa so bili: Jožef Maček, Janez Jan, Franc ^■■uden, Janez Albreht, Karel Berčič, Johan Jesenko, Milan Dolenc, Filip ^rhovec, Vinko Žakelj, Urban Majnik, Ivan Blažič, Franc Grošelj, Matija [)()lenc.
I^azstava, ki so jo pripravili v Galeriji, ponazarja zgodovinski razvoj ''fužine; vidi se napredek v odnosu do narave; prav tako v tehniki, saj smo ^'(leli tu od pasti, do sodobnih lovskih pušk. Vse skupaj polepša likovno na temo lovstva in narave nasploh; razstavo pa zaokrožajo predmeti, ''•'Iclani n.pr. iz lesa oz. naslikani na stare opeke. Motivi so seveda lovski in primerni za dekoracijo stanovanja.
N. P.
Petra Rampre sedaj že med najboljšimi na svetu
Uspehi naše Petre Rampre se kar nizajo. Potem, ko je z ekipo Slovenije osvojila evropsko prvenstvo, oziroma dosegla drugo mesto na odprtem prvenstvu ZDA (skupaj s Katarino Srebotnik), sta se obe dekleti izkazali tudi na svetovnem ekipnem prvenstvu mladink do 16. leta v Ziirichu.
To znamo ceniti tudi v Žireh, saj se je na sprejemu pred Zadružnim domom zbralo kar precej teniških navdušencev in vseh tistih, ki znajo ceniti športne dosežke svetovnega formata.
V imenu odbora za šport pri občinskem svetuje Petri čestital njegov predsednik in član občinskega sveta Zoran Kopač. Spregovoril je tudi župan občine Žiri Bojan Starman, ki je ugotovil, da gre pri Petri spet za dosežke, na katere smo lahko ponosni in jih zato velja vsestransko podpirati. Županje izročil Petri tudi občinsko nagrado za ta dosežek v višini 100.000,00 tolarjev.
Na koncu je prišlo še sladko darilo. V imenu slaščiarne Ambasada je Naser Biljali Petri podaril torto v obliki teniškega loparja in posvetilom: »Petra, ponosni smo nate.«
Sprejem je s prijaznimi pogovori vodil povezovalec radia Žiri, za vzdušje pa sta ves čas kljub hladnemu vremenu skrbela Pino in Toni.
Upamo, da bomo v Žireh še imeli kaj podobnih sprejemov.
N. P.
■""zstave ob 50-letnici 1Л) Žiri
Na koncu še sladko darilo v obliki teniškega loparja
kronika KRAJA
Dogodki s podro<ia širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcife krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Uroš Vehar evropski prvak
t. i
Kar na tekočem traku se vrstijo vrhunski uspehi žirov-skih športnikov, /.lasti Uroša Veharja.
Na evropskem prvenstvu v Franciji je zmagal v dramatičnem finalu, ko je v podaljšani igri premagal domačina Perrasa s 25:19, medtem ko je bil re/ultat v prvem delu izenačen 46:46
Medtem, ko je imel Uroš majhno slabost, ko je /grešil balinčka v dvoboju s Hrvaško, /aradi česar se Slovenija ni uvrstila med ekipe, ki so se borile za kolajno, je v ekipnem dvoboju z Italijani Uroš naravnost blestel, saj je zadeval 92 %. Toda, na žalost to ni bilo dovolj, da bi se naši uvrstili v polfmale in so bili peti. Toda to je šport...
N. P.
Kegulucija Jczernice je prva faza pri rekonstrukciji Jezerske ceste
Asfalt že na vsakem koraku
Gradbena dela je ta čas videti v Žireli na vsakem koraku.
Potem, ko smo se že navadili, da v starih Žireh urejujejo kanalizacijo, smo ta mesec priče del v potoku Jezemica inr azSirjanju glavne ceste, pa tudi priprav na asfaltacijo nekaterih stranskih cest v občini.
Tajnik občine andrej PoljanSek pripoveduje:
»Regulacija oz. premik vodotoka Jezemice je temelj za rekonstrukcijo in razširitev Jezerske ceste. Z deli smo začeli tako pozno jeseni zato, ker smo morali prej dobiti niz soglasij. Upam, da nam bo uspelo hitro nadaljevati z gradnjo, tako da bomo imeli 5 m široko cesto, z enostranskim 1,5 m širokim pločnikom.
Drug projekt teče v sodelovanju z družbo za državne ceste (DDC); tu
gre za delno razširitev cestišča, tu<)'! z delno rekonstrukcijo ceste od Žvrlina do Dobračeve.
Občina krije stroške zemeljskih del, dovoza materiala in njegovf vgraditve; država pa projekte, aS" valtiranje in, upamo, stroške infr"' strukture.
Tudi sicer se vsepovsod po obČi' ni pripravlja obnova cest, ki bod" deloma asfaltirane že letos: - JarčJ' dolina-Koprivnik; od sušilnice de Ledinice; del ceste od Goropek pf"" ti Opalam; v Melcovi grapi "d Čufarja do Mojškrča.
Asfaltirano bo tudi parkiriŠ#) levo (xl Zadružnega doma in igriŠ^^j pri šoli.	j
Na drugih odsekih pa se podobi dela pripravljajo in bodo cest' asfaltirane v naslednjih letih.
Tudi Albin Jesenko v reprezentanci
Največji mednarodni uspeh pa je na tekmovanjih za (JAND-PRIX v NORDIJSKI KOMBINACIJI dosegel CaSper Poljanšck /. 19. mestom med najboljšimi tekmovalci v tej disciplini. To Je največji tekmovalčev in klubski uspeh v nordijski kombinaciji.
Vreme ovira izvedbo tekmovanj v skokih
Na državnih prvenstvih v poletnem obdobju so bili najuspcinejSi; člani: Primož Kopač 2. mesto, zmagal je Samo GostiSa - Ilirija; starejši mladinci: Jernej Kumer 17. mesto, zmagovalec Primož Peterka - Triglav; mlajši mladinci: Miha Albreht 6. mesto, zmagovalec Blaž Vrhovnik - Ilirija; dečki do 15 let; Miha Albreht 2. mesto, zmagovalec Blaž Biban - Dolomiti.
Torej, zelo uspešna sta bila Primož Kopač med vso slovensko elito in Miha Albreht med osnovnošolci - 2 srebrni kolajni.
Mlajši tekmovanji še niso zaključili, predvsem zaradi deževja, ki ovira izvedbo tekmovanj,
Janez POUANŠEK
Albin .lescnku se Je na prvenstvo /.a državni rang tekmovanja v jjin«- , uvrstil med prvih deset.	t
To Je tudi odskočna deska za nastope v državni reprezentanci, za akter« J'. Albin letos že nastopal na evropskem prvenstvu v Belgiji, kjer Je bil z ekip' tretji, med posamezniki pa 64. med 1000 tekmovalci.
Na področju
varstva se premika
Občina Žiri (oz. svet) bo v kratkem razpisal koncesijo /a varstvo predšolskih otrok in hkrati pripravlja vse potrebno za razširitev obstoječega vrtca.
== Kiplttfupn —
»DELO-ŽIVUENJE« je j?/«; silo Alpine Žiri. Ureja ured' niSki odbor: Jana ErznoHnik' Bogo Filipič, Helena Kavči^ Slavko Kristan. Tatjana Pirmit' Silva Pivk, Nejko Podobnik " glavni in odgovorni nrednik-Naklada: 2.400 izvodov. Tisk:. Gorenjski tisk, Kranj
16*
DElOgvMll