Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Liàovà knihtiskàrna, ^”en V., JJargarotenplrttz 7.
E o k o p i s i se naj {»o-Ciljajo na naslov: Anton Idachtt, Wicu V, ■ilargfuetenplatz 7.
Ust
ssa polllllso, ^ospodarsi^cs» In prosveto
Izhafa vsako sredo.
Stane celoletno: K 100-—• polletno:	K	50’—
četrtletno:	K	25'—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno:	S	„
četrtletno:	4	»
Leto I.
D uria j, 9. novembra 1921.
Št. 34.
Kam p! c vem o!
Kam ploveino, tako se mora vsak trezen človek vprašati, ako opazuje cerkvene razmere na slovenskem Koroškem. Tako daleč srno že prišli v zasedanju slovenskih far z nemškimi župniki, da za slovenskega duhovnika niti prostora ni več na slovenskih tleh. Tako n. pr. sedi bivši boroveljski kaplan, č. g, Kuhler, sedaj doma v Skočidolu na „dopustu“. Reklo se mu je: »Počakajte! Za sedaj ni za vas prazna nobena fara, oziroma služba." Slovensko ljudstvo pa medtem versko in nravno propada. Nedavno sem govoril z slovenskim kmetom iz Ruške fare. Rekel mi je, da je postal tekom tega leta že čisto neveren. Dočim prej v nedeljah in praznikih nikdar ni Izpustil službe božje, gre sedaj k večjemu enkrat v mescu v cerkev. „V Št. Peter," tako je pravil, ,.je predaleč, na Rudi pa je nemška služba božja. Kaj bom hodil v cerkev, ko nič ne razumem?" Gorjane na Ziii so bile prej vzorna slovenska fara. Sedaj pa, ko jo oskrbuje nemški duhovnik, je ljudstvo postalo versko popolnoma brezbrižno. In tako tudi drugod. Kam piove-mo? Ali se ordinarijat nič ne ustraši posledic take Cerkvene polit ke? Slovenske duhovnike so imeli njihovi nemški kolegi vedno le za nacionalne prenapetneže, hujskače, ki s svojim nacijonalizmom le škodujejo katoliški stvari in zapirajo svojim nemškomislečim ovčicam pot v cerkev. Nastavimo torej, tako so mislili, in sicer tudi na najmerodajnejšem mestu v Celovcu, na spornih farah nemške duhovnike, in rešen bo Izrael, cerkev pa polna, vsaj. itak vsak Slovenec razume nemško. In prišel je nemški duhovnik. Ali glej, nemčur-• jev. ki so naj bolj vpili po njeni, ni blizu, Slovencev pa tudi ne, ker tujega duhovnika ne razumejo, in tako je cerkev ostala prazna, slo-
PODLISTEK
Malo rajže po naših do'mah.
Oh, tako sem že sit tega kreganja in hujskanja, piš me nekam vse skupaj, malo po svetu bom pogledal.
Lepa je naša Žila, a najlepši gori je Za-homc. Same dobre, stare hiše, zlati pušeijcl in rdeča lica, to je naš Zahomc. Na žegen sem bil zgoraj in strašno se mi je dopadio, samo pst, pri prvem raju so imele najlepše dečle ..(hrndlkostime". hudič, Zahomčanke, od kdaj so pri vas v modi te »beljaške cote"?! Desetkrat lepša bi bila »Mojca" v narodni noši! — Tam pred cerkvijo v Gorjah je donela nemška pesem. Konta iz Zahomca, pač nisi razumela, kaj poješ?
Malo doli od Zahomca je Braca. Znana veš, po tamburaših in igrah. Fantje Brnčani, vsa čast vam, igralci ste! Samo — iger nimate. »Strahovi" in »kmet-Herod" so za otroke, igrajte igre iz ljudstva, saj jih imate na izbiro. Tudi dol v Štebnu in Maolščah ste izvrstni igralci in Igralke, samo bolj po domače marn-vejte, pa bomo ploskali še bolj. Posnemajte Petra, in še bolj. Sicer pa, eno uro od Beljaka in taka delavnost, res vzgledno! — V Štebnu dom g. Gasilna. Kako vas rad gledam in poslušam, stare naše korenine, Gastl, Krigl, Vo-
vensko ljudstvo na, ki je bilo prej tako globoko verno, se polagoma, pa gotovo pogrez.i v verski indiferentizem (brezbrižnost). Sau te nesrečne politike bo ta, da ne bo samo nemški, ampak tudi slovenski del Koroške, ki je bil dosedaj v verskem oziru še najboljši, konečno cerkvi popolnoma odtujen. Ali se knezoškofij-stvo kaj zaveda, v kakšen prepad nas vodi taka pot? Ali-se zaveda, kako strašno odgovornost si nalaga pred Bogom s tako napačnim umevanjem svoje naloge na svoje rame? So mu li mar slovenske duše manjvredne kakor pa nemške? Ali, kaj Si moremo pomagati, tako se nam oporeka, vsaj nimamo dovolj slovenskih duhovnikov, ker so zbežali v Jugoslavijo? Da, ali kaj pa Borovlje? Za to faro sta kompetiraia dva vzorna slovenska duhovnika, dobil jo je pa Nemec. In slučaj Kuhler? Res je. da temu ali onemu duhovniku ravno ne bi bilo treba zapustiti Korotana, vendar je pa ogromna večina od njih šla, ker so bili ali izgnani ali pa prisiljeni bežati, da so si tako rešili življenje. Mnogi izmed njih bi radi prišli nazaj, pa ne smejo,-vkijub temu, da so avstrijski državljani, ker jim brani koroška vlada in pa »Heimatdienst". In tu bi moralo škofijstvp postaviti svojega moža. bi moralo odločno zahtevati, da se pusti slovenskim duhovnikom, ki so za dušno pastirstvo tako krvavt» potreb-* ni, povratek v njihovo domovino. — Ali kaj, ko pa imamo vezane roke, to se pravi, smo odvisni od »lieimatdiensta", -tako se glasi drugi izgovor. Je li to pa možata beseda? Pokojni dr. Kahn, če bi še živel, bi tako ne govoril, in prepričani smo, da bi pod njim take cerkvene razmere, kakor vladajo sedaj na slovenskem Koroškem, bile nemogoče. In ali se cerkev sme pustiti vezati? Ali mora res biti na Koroškem cerkev ponižna in poslušna dekla »lieimatdiensta"? Ali vam je »Heimatdienst"
špernik itd. Vedno v boju, a vendar neupogljiv ponos, značaj kremenit, mož, ki nosi čelo kvišku, brez strahu. Mladina, ki bereš te vrste, vedi, da bo naš rod samo srečen, dokler bo sledil tem delavcem, da je njih cilj tvoji
Bače — Loče. Zadnji čas obiskano po »Desetem bratu". Ne vem, kaj bi djal; pa če bi bil velik gospod, stopil bi k tebi, dobra duša, Krjavelj, stisnil bi roko in rekel »Bog te sprimi". Pa ti, Marjan! Veš kaj, rad bi bil ona črnooka iz Brace tam okoli, da bi te mogel imeti rad. Veselo so brenkali tamburaši tisto popoldne na Ploževem vrtu, na odru pa je stokal deseti materni sin. pel Krivec in jamrala Krivčevka. Ježš, če je kje na svetu fletno, tako je v Ločah pa Bačah. Toda naprej! Ledenice! Ulbeški bariton, sicer pa zaspano gnezdo. Nič društva, samo malo keglanja in pijančevanja. Oh ti burni St. Jakob, včasih je bilo še luštno, a sedaj ni več. In vendar, malo že migle! »Krivcprisežnik" je Že zaklel na odru, »Dornen" se uei, morebiti bo pa počasi le bolj veselo v rožanskem gnezdu. Joško, le primi naše fante, so še diletantje, a bodo igralci, seveda tudi dekleta. Zadaj za črnim gozdom so Sveče. Svečani slišal sem »Ljubljano", slišal »Glasbeno Matico",, a vas sem poslušal najraje. Idealni fantje ste, razvite se še bolj. Na dan z igrami, kje so tamburaši, zakaj ne »mešan zbor"?! — Gori v hribih pa sanja Bil-
več kot »Gottesdienst"? Ali je mar duhovnik le zato tu, da ponemčuje? Ali je mar Kristus rekel apostolom: »Pojdite po celem svetu in ponemčite vse narode?" Ali ni rekel: »prae-dicate (evangelium)", ne pa »germanizate", »pridigajte evangelij", ne pa »ponemčujte"? Ali jim ni dal celo čudežni dar jezikov, da so oznanjevali narodom evangelij v njihovem maternem jeziku? Celo zamorci v Afriki poslušajo besedo božjo, ki jim jo oznanjujejo misijonarji, v svojem rodnem jeziku, mi koroški Slovenci pa tega nismo vredni. Da, mogoče se posreči, po taki poti res ponemčiti slovenski narod na Koroškem; ali vedite, da mu bote z maternim jezikom vred vzeli tudi vero njegovo! Da pa bo ta narod tako izgubil najdražji biser svoj, zato pa bote odgovorni pred Bogom v prvi vrsti vi, ki imate nalogo, Širiti in utrditi vero med ljudmi, pa vam je bolj »ri srcu ponemčevanje slovenskega ljudstva kot pa katoliška vera. Ali še živi pravični Bog nad nami, in ta bo enkrat vaš sodnik. V tega, Boga zaupamo. On nas bo uslišal, četudi ima na Koroškem tako posvetna kakor cerkvena oblast za naše pravične pritožbe le gluha .ušesa.
(Kakor smo izvedeli Iz zanesljivega vira, je vzrok, da č. g. Singer ni dobil Borovelj ta, ker ga vlada ne potrdi. Č. g. Kuchler je imel dopust, a je spdaj nastavljen kot provizor v Podljubelju. Članek smo priobčili, ker se strinjamo z mislijo, da so nemški gospodje kot žrtev napačnega 'mnenja o razmerah zasedli slovenske fare. Malokateri bo toliko ponižen, da bi to priznal in iz tega izvajal posledice. Opomba ured.)
J!is!22 Lej piša! v,Koroškega Slovenca4!
čovs. Tiho se dela tam gori, a vztrajno. Janko, majhen sicer, a mož,,da ga ni v Rožu. Koliko ciljev je še pred vami, lotite se jih. Proti št. Janžu se vije bela cesta. In tam na sinjem vrhu, pri Piskrarju se pravi. Eh Tomej, ne boš zameril, če spravim tudi tebe med svoje opazke. Rad sem te imel, odkar sem te spoznal. Vedno nove ideje, nove misli, kje je zdaj vse to? Dolg čas je na svetu, mrzlo po naših dolinah, ti pa spiš. Ce tl ’bo drago, postavili ti bomo kamen na grob, da bo vedel, kdor bo rajžal mimo, da spi tu naš Tomej.
»Ich bin kein Steinklopfer nicht," je rekel fant od fare celovškemu glavarju. Ponosna beseda, vredna Rožana. Rad bi te poznal, ki si jo izgovoril, stisnila bi si roke, pogledala v oči in zaklela bi se za skupen boj proti onim, Iti se jim pravi »nemški birokrati". Dokler bodo tebi enaki med nami, bodo še pokale puške, preden bo zaspal kralj Matjaž.
V Št. Janžu spe. Škoda! No, mogoče ne več dolgo.
Tiho lazi »fikej" proti Borovljam, za Ko-žemavro kričijo vrar-e, jaz pa maham doli proti Celovcu, gledat lačnega lintverna. V pisarni se dolgočasi naš tajnik in kadi dame, jaz pa polnim prazni ruksak za pot v Podjuno. In ko ntidem nazaj, pa poslušajte, kaj se godi tam »Sred polja podjunskega"!
Oddaja premoženja.
Deželni kulturni svet pošilja svojega u-radnika ing. Stiny v pas A, da ljudi pouči, kako je treba sestaviti premožensko napoved in kako ceniti vrednost posestva. Zvezna finančna uprava je namreč odredila oddajo premoženja tudi v pasu A. Pred glasovanjem je deželni zbot sklenil, da pas A odda premoženja samo toliko, kolikor ga bo treba oddati v Jugoslaviji. O kaki oddaji premoženja v kraljevini SHS. nam nič ni znanega. Ali bo deželni vladi mogoče držati dano besedo, ali pa bo pozabljena kakor druge?
Nova hinavščina.
Zahteva po manjšinskih šolah kakor so zamišljene v st.-germainski pogodbi je življen-ska zahteva koroških Slovencev. Prepričani smo, da jih bomo prej ali slej dosegli. Pot, po kateri jih bomo dòsegli, morda niti toliko od nas odvisna ni. Trenutno je samo' zanimivo zasledovati hinavščino, katero zopet uganjajo Nemci in njih verne sluge hajmattrajlarji. Ta hinavščina je tako stara kakor naš boj za pravico in resnico. Samo kaže se vsaki dan od druge strani in v drugi luči. Da bi onravičili svoj odpor in svoje nasilstvo vedno iztiova zopet kažejo na Jugoslavijo češ, glejte tam so zaprli vse šulverajnske šele. Nas Jugoslavija prav nič ne briga, saj nismo njeni državljani. Iz časov stare Avstrije pa vemo, kakšen namen so imele šulverajnske šole. Zaprli šo jih, a. namesto njih otvorili državne nemške šole ali vsaj paralelke. Naši dve narodni šoli se s šulverajnskimi niti primerjati ne daste. Za nemške otroke je bilo povsod naravnost si-jajho preskrbljeno. — Ml' pa niti v popolnoma strnjenem narodnem ozemlju niti ene slivenske šole nismo imeli. Morali smo misliti na zasebne, posebno še, ker so naša dekleta potrebovala gospodinjskega pouka. Šulverajnske šole so bile „Trutzburgen“ v tujerodnem ozemlju, namenjene napadalni politiki nemštva, naši dve narodni šoli sta bili * edino zatočišče in pribežališče 100.000 Slovencev, ki jim je nemški šovinizem odrekal in kratil najnaravnejše pravice. Te dve vrsti šol postavljati v isto vrsto, je hinavščina. Dajte nam šole. naj so kakršnekoli, samo da so slovenske! Zadnjič se je prav hudo znan brihtnež razkoračil in zapisal: dobite šole, kadar jih bo ljudstvo zahtevalo, a ljudstvo jih samo noče^ Temu človeku nekaj manjka v glavi, morda kje drugje tudi še. Zakaj imamo poslanca? Zakaj pa smo ju volili? Ali nisia onadva poklicana tolmača naših želj? Njuna zahteva je zahteva ljudstva. Kaj sta zahtevala, dobro veste. Saj se že mesec dni jezite radi tega. Če sedaj še voljo ljudstva zahtevate, je to stari hinavski način, s pomočjo katerega se svetu kažete pohlevne ovce. znotraj pa ste volkovi. Seveda nam niti v sanjah ne pride na misel, zagovarjati Jugoslavijo. Če ona dela krivico, bo tudi za njo prišla kazen. Krivica je krivica. Vse eno Je, kdo io dela. ..	"	, ' • . T -	.
m TEDENSKI PREGLED @
Avstrija
je pomnožila državno hrambo, da močneje za-straži državno mejo napram Mažarski. Mazurske tolpe obstreljujejo kraje in ljudi ob meji. V Oedenburgu se vrši plebiscit baje že 17. novembra. Položaj naše republike ni rožnat, a prizadeti krogi stavljajo veliko upanje v izkušnje, ki so si jih pridobili v koroškem plebiscitu in privlačno sito Dunaja na tamošnje prebivalstvo.
Jugoslavija.
Kralj Karel in Zita sta na potu na otok Ma-predsednikom Pašičem vrni! iz Pariza v Beograd, obiska! grob svojega očeta in prisegel na ustavo. Narodna skupščina "^-"uie. Par letni' kov je vpoklicanih na 6 tedenske orozn vaje. Mobilizirano vojaštvo je se puU orožjem. V Albaniji §e mgoMpvanske čete naprej bore.
Mažarska.
Kralj Karel in Zita sta na potu na otk Madeira. Od Budimpešte do Oršove sta se peljala z angleškim monitorjem, od tam do Galaca s posebnim vlakom, iz Galaca do Madeire ju bo peljala angleška vojna ladja. Državni zbor je sprejel zakon, s katerimi je odstavljen Karel in vsi Habsburžani izključeni od prestola. Kartisti so pred glasovanjem zapustili zbornico. Parlament je protestiral proti vmešavanju inozemstva v notranje zadeve Mažarske. Vprašanje kralja je notranja zadeva.
Čehostovaška.
Minister dr. BeneŠ je bil zadovoljen z u-spehom mobilizacije. Nemci so v veliki množini razširili letake z zelo 'hujskajočo vsebino. Imeli so vspeh, da je prišlo do nemirov in je zopet tekla kri. Sedaj je zopet mir.
Nemčija.
Bavarski kralj Ludovik je umrl kot pregnanec na Mažarskem. Njegovo truplo so prepeljali v Monakovo in ga ob velikanski vde-ležbi vsega prebivalstva, državne hrambe in državnih organov pokopali v kraljevski grobnici. Cerkvene obrede je opravil škof dr. Faut-haber. Kraljev sin Ruprecht znan iz svetovne vojne je Izdal proglas, v katerem pravi, da je svoji hiši in njeni bodočnosti dolžan povdarjti, da je naslednik očetov in. njegovih pravic. Ža-libog se je moral s težkim srcem delu teh pravic odpovedati, ampak on upa, da bo bavarsko ljudstvo z božjo pomočjo iz sedanje stiske vstalo. — Bavarska je ognjišče monarhističnega- gibanja. — Na Saksonskem so odkrili veliko monarhistično zaroto.
Velika ententa.
Delegatje so odšli na konferenco v Wa-shignton, kjer se naj poravna veliki spor med Japonsko in severno Ameriko. — Japonski ministerski predsednik je bil umorjen.
Cerkvene vesti.
Župnija Podklošter je bija razpisana. Slovenec nobeden ni prosil za njo. Župnijo Lipo nad Vrbo dobi č. g. Nagelšmid, ker je pod privatnim patronatom.
Ig) RAZNE NOVICE El
Papež za gladujočo Rusijo. Boljševiško gospodarstvo in vremenske nezgode so pahnile Rusijo v strašno lakoto. Najboljši možje Rusije so se obračali na zapadno Evropo za pomoč. A zapadite sile so imele sicer pplna usta lepih besed, v resnici pa so zasledovale svoje sebične kapitalistične namene. Ko je bila ruska beda na višku, se je oglasil kakor že tolikokrat med svetovno vojno oče ubogih, zatiranih, ponižanih in razžaljenih, papež Benedikt XV. Poslal je predsedniku Zveze narodov v Ženevi naslednjo brzojavko: Poročila, ki prihajajo iz Rusije,' se glase čimdalje resneje 'in beda je tako velika, da.more le združeno delo vseh narodov in vlad prinesti odpomoč. Zato se po Vas obračamo na tamkaj zbrane zastopnike narodov in obračamo najtoplejši poziv na njihova čustva človečnosti In bratstva, da sc kar najhitreje ukrenejo primerne odredbe, ki morejo rešiti nesrečni ruski narod.“ Predsednik Van Karnebeek je takoj odgovoril, da se je papežev poziv odkazal komisiji, ki ima nalog, da poroča o lakoti v Rusiji. — Seveda se pa sv. oče ni zadovoljil samo s temi depešami, ampak-je za Rusijo kratkim potom nakazal milijon lir, od tega polovico ruskemu Rdečemu križu, polovico pa ženskemu mednarodnemu pomožnemu odboru za otroke. Po papeževi želji se darovi razdtle potrebnim brez ozi-.ra na vero in narodnost. Podrobno razdelitev
bosta vodila mohilevski nadškof Ropp in njegov nožni škof Cieplak, ki ju je ruska sovjet. vlada priznala kot papeževa podanika. — Razen tega je papež poslal znatne vsote na Turško. Vsak armenski škof je dobil za razdelitev med reveže 5000 lir. apostolska delegacija v Carigradu pa 50.000 lir.
Veliki požari. V eni zadnjih štev. smo poročali o velikem požaru, ki je razsajal na kolodvoru v Beogradu. Sedaj pa zopet poročajo o velikih gozdnih požarih. Vslcd neprestane suše so se na več krajih vneli gozdovi. Pred dvema dnevoma so začeli goreti gozdovi v po-žarevačkem okrožju in na Črnem vrhu. Ravno tako gore tudi veliki gozdovi v Črni gori in na Velebitu v Dalmaciji. Vsle-d suše se je vnelo tudi barje ob Vrbskem jezeru in povzročilo celovškemu magistratu obilo skrbi, okoliškim požarnim brambam pa dosti dela.
O koroškem plebiscitu piše „Rijcč“ med drugim: Plebiscit ni bil boj med Jugoslavijo in Avstrijo, ampak med Jugoslavijo in Italijo; ki je hotela preskrbeti svojim novim pokrajinam, predvsem Tustu, kar največ zaledja. Vprašanje Trsta je povzročilo koroški plebiscit. Italija je bila prepričana, da bo Avstriji s terorjem in nasiljem uspelo, da izpade plebiscit v njeno korist. Tik pred plebiscitom, ko se ni vedelo, kako bo izpadlo glasovanje, je zahtevala Italija odgoditev plebiscita, česar pa zavezniki niso mogli dovoliti, ker bi bilo v nasprotju z mirovno pogodbo. Koroška je bila za nas velike važnosti. Izgubili smo jo po tuji krivdi. Italijani pa so se zopet približali za kčvak proti vzhodu. Italija se je torej bojevala za nemško zmago in za nemški' ..Drang“. Po-a-b:la je na nevarnost, ki ji preti. Izguba Koroške je za nas težek, nepričakovan poraz, bor smo izgubili važgo pozicijo za varstvo edin-stva in integritete naše države. Izgubili smo jo ne samo po lastni krivdi, ampak tudi vsled nasilja onih, ki bi modali delati kar največ za mirne odnošaje z nami.
Madžarske intrige proti Čehom. Policija v Bratislavi je prišla na sled akciji za političen prevrat. Dognala je, da to akcijo podpira mažarska vlada. Doslej je aretiranih 6 oseb. Akcija ima namen odcepiti Slovaško od Češke.
Kardinal Mercicr (izgovori Mersič). Eden najbolj priljubljenih in slavljenih mož v Belgiji je kardinal Mercier v Malines. V značajnega moža so se zaman zaletavale nemške vojaške oblasti. Zaman so se trudile ga pripraviti do tega, da bi bil imenoval pravico, kar je bila krivica, da bi bil zapustil svoje ljudstvo samo v bedi in vojnem trpljenju. Drugi so zbežali, on jc ustraja! pri revežih kot dobri pastir majhne črede. In sedaj mu je hotel neki odbor postaviti spomenik. Ko je kardinal o tem izvedel, je prosil naj onuste to namero, ker se njemu taka slava zdi neokusna. Apostolsko ponižno srce! Drugo bi tudi ne bilo ustrajalo ob strani ljudstva v revščini in ponižanju.
Tragedija nesrečne matere. V Novem Sadu se je odigrala te dni nenavadna tragedija. Iz Kamenice se je ob devetih zvečer pripeljala z ladjo v Novi Sad neka žena z dvema otrokoma. Sedla je na bližrtjo klop, da uredi svojega dojenčka, potem pa se je napotila v mesto. V temi je šla preko brvi, na kateri so bile strohnele deske. Že po par korakih se je prelomila deska in žena je padla z otrokom na kamenje, pri čemer si je dojenček razbil glavo. Ko je žena opazila nesrečo, r.i je začela ruvati lase. prijela ie starejšega. otroka ter skočila z njim v Donavo; oba sta izginila v valovih.
DNEVNE VESI! IN DOPISI
AH ie res? ..Kmetijski listu poroča: Na Koroškem je ponudil neki poštni uradnik slovenskemu kmetu, da mu bo dajal redno brezplačno slovenske liste, če ga bo za to preskrboval kmet z mlekom. Lepe poštne razmere so na Koroškem! — Kakor moramo sicer biti na vse pripravljeni, tega pa vendar ne moremo verjeti, da bi se naši uradniki, ki so bili vsaj pred vojno znani po svoji natančnosti In vestnosti, tako daleč spozabili. Ne tega ne moremo verjeti. — — —- — ------------------------
Zvišanje zavarovalnin preti požaru. Zavarovalnine proti požaru so z ozirom na sedanje razmere tako majhne, da pri event nesrečah skoro ne pridejo v poštev. Vsled tega se ljudstvo vabi, da zviša zavarovalnino proti požaru sedanjim razrAmam primerno, zlasti, ker se vedno sliši, da se v čedalje večjem številu pojavljajo požari, pri katerih je škoda velikanska, nasprotno pa zavarovalnina neznatna. —
Prošnja. Ljubljansko časopisje tem potom prosimo, da jenja pisati o Koroški, ker je nevarnost, da nekaj ljudi zadene kap. Prosimo človekoljubja in obzirnosti! Slovenci smo močnejših živcev. Nam ne dela nobenih upov, kar pišete, in nas tudi nič ne vznemirja.
Nemške šole.
„Jutro“ poroča 31./X.; „Minister prosvete je razpisal natečaj za izdelanje početnic in čitank za ljudske šole za mažarske in nemške šole v naši državi“. — To se je zgodilo tam spodaj nekje na Balkanu v XX. stoletju, medtem ko je narod umiral na Koroškem, ker ni imel ljudskih šol. Radi te notice nas bodo seveda zopet zmerjali z iredentisti in „land-fremde, SliS Freunde“.
Umira In se smeji.
Že celi mesec premlevajo obletnico plebiscita. Zdaj še prišepa naslednica ptujske giftne krote. No, kaj bo še le ta povedala. Pa bi lahko tako kratko naredili in poročali: pili, jedli, kričali, plesali. Posledica: pijani, pretep, Amen. — A pustimo šalo! Stvar je resnejša kakor na prvi pogled jzgleda. O sedanjem rodu, ki pije, poje, pleše kakor ljudje pred veščinim potopom, veljajo besede, ki jih je Salvian napisal umirajočemu Rimu: „1 mira in se sme-ji“. Republika, država umira, lastni ljudje ji že oišejo ..parte*1, ob meji nn pijano ljudstvo pleše in vsako priliko izrablja, da svojemu trpečemu sodržavljanu pokaže, da je brezpravna raja. Če ne znajo na plemenitejši način proslaviti svoje zmage, je to samo znamenje, da so s svoj in odpadom in izdajstvom tudi v vsakem oziru nravno padli do dna. Pa da nam ne bodete zopet očitali iredentizma, povdarjamo, da nam ie te besede narekovala resna skrb za državo, ker je z njo zvezana i naša usoda.
Nemško časopisje nam na prikrit način grozi s koroškimi oblastmi. Po dobroti in milosti teh sme naš list izhajati. Take grožnje nas nič ne vznemirjajo ker imamo večje zaupanje, in trdnejšo ve’-o v svobodo republike kakor oni, ki imajo pri vsaki nriiiki svobodo na jeziku, srce in življenje pa za njo nič ne ve. Ljudje božji, kako pa naj pisciuo? Vsake malenkosti se izogibamo, ki bi mog’a vzbuditi dvom o naši lojalnosti. Nepristranski bralec nam mora priznati, da z večjo naklonjenostjo nanram državi niti nemški ltcti ne pišejo. Morda je pa ..Heimatdienst*4 država, morda P kak nemški ali nemški:tarski petelin država? Nemški bratci, malo manj strahu in več nepvstra-nosti! Zloba bo seveda pod vsako piko videla kor hoče videti, zato. ker je pri rii ..der Wtmsch der Vater des Gedankens**. Tem ne velia naš poziv, ampak tistim, ki imajo še pamet in mirno kri.
Osekna vest. Korošica ga. dr. Angela Piskernik, ki je posebno našim ženam in dekletom znana izza časa glasovanja, je bila sprejeta kot članica v nemško botanično društvo. V Ce’ovcu ie umrl dne 30. oktobra starosta celovških Slovencev g. Josip Ferjančič. Kot upokoi-m uradnik Alpinske mont. družbe je posvetil svoje moči celovški slovenski posojilnici. Pokopan je na št.-rupertskem pokopališču. Naj v miru počiva! — Tako gre eden za drugim naših starih bojevnikov in zlatih značajev. Ali bodo dobili v sedanjem rodu enakovrednih naslednikov?
Šmarjcta v R. V več krajih so bile ukradene čebele — v Hmelšah je bil ukraden ko-štrun iz hleva; naši orožniki imajo seveda dru-vo delo. gredo na lov, ali pa čc se pelje naš Hindenburg Max v Sele, ga spremlja vsaki-krat orožnik v civilu. Ali samo za kratek čas? Ali pa ima g. Max tako kosmato vest, da sg
sam ne una Srez orožniške asistente v Sele? Gosp. T. VVolf, pd. Tevži je rekel, da če pridejo zopet Jugoslovani, on takoj skoči v Dravo. Nekteri prijatelji hočejo nabrati toliko denarja, da bi kupili mrežo, da bi ga zopet yjeli iz Drave, g. Tevži! Tudi jaz dam nekaj krone n. a., ali lovit vas pa ne grem.
Galicija. Tri sto medvedov tudi Galičani so uprizorili „Plebi$citfeier“. Še celo v ,.Fr. Stimmen** so povedali, da se zve deli okoli njih „dajč“. Pa peli so tudi. Škoda, da uf več Nemornovega Joža, da bi jim tenor poprida zaplozav :
Prelepa je pesem, oj,
frk, frk, frk, frk,
še hurši gvasi se pa
vrk, vrk, vrk, vrk,
en gvažek se vzdigne pa heil
potem po slovensko olebejl.
Ti siromaki mislijo, ko vejo. da je voda Wasser, žganje pa šnops, da so že Nemci. Jaz sam znam nemško, pa tisto le vem, da sem Slovenec. V Galiciji je en sam Nemec, že dolga leta. a ga vsi spoštujemo. Vi nemčurji vaše domovine pa nikjer na zemljevidu, ni. Če boste še kedaj kak ..Fest“ imeli, me pa povabite, da bom vam zapel:
Slovenska mati me rodila, in tujih več jezikov znam, domača zemlja mi je mila, nemčurje gledat me je sram.
Gališki trenti.
Kazaze rrl Shči-vasi. (Požigajo nas.) Še nismo se pomirili po požaru pri Kosu z dne 2. t. m. in še komaj so tam zadnje še tleče Iskre ugasnile, že spet so tri hiše naše vasi postale žrtev požara. Zakaj v noči od 21. na 22. t. m. (petek na soboto), ko je cela vas že spala in je bilo čisto tiho na vasi je nagloma izbruhnil ogenj v škopnici za skednjem pri vsikdar rodoljubni hiši, v kateri gospodarita dve v vsem značajni, vestni in pošteni sestri, Marija in Frančiška David, pri pd. Rogaču..Kakor bi trenil z očmi, tako naglo je bil ves skedenj. uta za steljo, prostor nad hlevom ter hiša z podstrešjem in dvema sobama in kuhinjo v ognju, ki je uničil vse, kar je dosegel gorljivega: slamo. seno. deteljo, žito, oblačilo, perilo, gospodarsko orodje, razne zaboje in kjšte, skrinje, duri, okna. pode, stene, stole, razna hranila itd. ter mogočno ožgal tri velike na različnih krajih hiše stoječe lipe. Od Rogača je planil ogenj na levo in desno in upepelil tudi pri pd. Ilgu in Kolirju (Luka Kumer in Klara Falej) vse, kar ni zidano ali železno pri Ilgu hišo z novo gostilno, dva velika skednja, svinjake ter žitnico, pri Kolirju pa skedenj, hišo, uto za vozove in svinjak. Posestniki so mogli rešiti le najpotrebnejšo obleko, svinje in živino. Škoda znaša 11 milijonov n. a. kron. pr! Rogaču 2Yf.. pri Kolirju 3 in pri Ilgu 5/2 milijona kron. Posestniki so bili zavarovani: ligo za 800.000 K. Rogač za 120.000 K, in Kolir ko-, maj za 50.000 K. In kako je nastal požar? Po i neprevidnosti ne. Zakaj vse je že l uro spalo in ni začelo goreti v dimniku, ali kuhinji, ampak za skednjem v škopnici. Očividno je moral sovražen človek ogenj tam podtakniti, na kakšen način, je vse eno ali z vžigalico, ali s tlečo cigareto ali pa morda z zažigalno vrvico. Mogel je to storiti, ker ga noben ni mogel videti, ker je bilo temno. Čemu bi bili potem kratko pred požarom psi na vasi tako lajali, če ne zato, ker so slutili Sumljivega človeka? !n zakaj je začelo goreti ob istem času, ob Kil uri zvečer, kakor zadnjič pri Kosu? In zakaj zopet v hišk ki je glasovala za Jugoslavijo in v temni mirni noči? Ali se ne spozna iz tega namen požgati samo Kosa. oziroma nri dmgem slučaju s-mo Rogačeve? Pa slučaj, bolji rečeno Previdnost je drugače obrnila, r-'vikrat je pogorel tudi skedenj pri Žužovu, ki je bil vedno ..strarnm deutsch**, akoravno ne zna mnogo nemški, in drugikrat tudi pri Ilgu, kjer so še 9. in 10. m. m. z godbo in plesom slovesno obhajali obletnico za Slovence nespečnega plebiscita hlRb temu da se je pogorišče pri Kosu še kadilo. Ali bi ne bilo lenšo, da bi bili vsaj za letos zaradi nožara pri Kosu in Žužovu to slovesnost opustili. — Obrnemo to reč kakor hočemo, rpi ne moremo najti za
te požare nobenega drugega vzroka kakor sovraštvo zoper Slovence, ki si daje duška na ta grozen način, kakeršnega bi med afrikan-skimi žamorci težko bilo najti. Žalostna nam majka! Pri vsem tem pa je najhuje to, da ni-kdo za gotovo ne ve, kdo ali kateri so oni, ki požigajo. Vsled tega vlada med ljudmi velik strah zlasti po noči, ker odslej nikdo ne more mirno spati. Pa resnica in pravica se ne data trajno zapreti, zato, kakor pravi pregovor, po sedmih letih zna tudi to priti na dan. Pomilovanja vredni pa so vsi pogorelci, naj pripadajo potem tej ali oni stranki, zakaj takorekoč črez noč so izgubili vse, kar so imeli. Vi pa bralci, ki to berete, ki še imate svoj dom, streho, obleko, živila, svoje pridelke, žito, slamo, seno itd., usmilite se jih in jim pomagajte v tej veliki stiski, ki jih je zadela ravno zdaj pred pragom zime, da bodo mogli s skupno pomočjo svoje hiše spet postaviti.
Železna Kapla. Dragi „Koroški Slovenec*'! Bolj malo kdaj se oglašamo, a topot Ti zopet malo potožimo. Vdova Barbara Merčjak se je hotela preseliti v Kežarjevo hišo v Žel. Kapii, k ubogi revi Luciji Rakež, da bi ji postregla ker si sama ne more pomagati. Zavedno slovenski kmet Kežar in njegova navdušeno slovenska žena sta ji dovblila, sodnija je dovolila, okrajno glavarstvo je dovolilo, koga naj še vpraša? Lepo mirno je dne 29. X. 1921. spravila svoje premoženje v hišo. Naenkrat pa se pojavi naš kaplški „Mieterschutzverein“ ali kako se že reče, v podobah znanega g. Ku-sterja, g. Birsa (ki je lani šc na jugoslovanskem odru igral) in g. Korlna Pogačnik, ki je vpokoieui austrijski orožnik, občinski sluga, lesni trgovec, takozvani milijoner, socialni de-mokrat-nemčr.r, in gotovo ima še od „iYtieter-schutza** kako plačp, torej ti trije gospodje so prišli zvečer v poznem mraku ter revno premoženje ženice Slovenke, zmetali kratkomaio v blato na cesto. Uboga reva je jokala in ni vedela kam in kako z svojo ropotijo po noči. Prijazno ji je ponudila pomoč ga Sumi ter ji posodila konja in voz, da je prepeljala vse stvari v prejšne stanovanje nazaj. Vdova se je pritožila na orožništvo, a to je izjavilo, da ji ne morejo pomagati, so biii torej brez moči prot; tem trem nemčurskim surovežem. Pripomniti moramo, da ima Lucija Rakež do smrti izgovorjeno stanovanje v hiši in k njej v sobo se je hotela naseliti vdova Merčjak. Na mestu, kjer stoji zdaj čedna zidana hišica Ke-žarjeva, je stala nekdaj raztrgana lesena koča, ki je bila last v obče znanega »pijanega Dret-nika“. Ker pa je bil mož vedno žejen in vode ni maral piti. je zapil — bajco. Zdaj bi jo pa rad nazaj dobil, ko je lepa in nova, pa se je obrnil na socijalne demokrate in žal, da se moramo o naših socijal demokratih tako izraziti, so mu drugi njegovega kopita, priskočili, kakor je zgoraj razvidno, dejansko na nomoč. A bodo imeli še dosti opravka ako bodo hoteli vsem pijancem, ki so zapravili bajte in posestva, jih zopet vrniti. Bo še marsikak bratec-pijanec postal zopet bogat. Tako visoko leteče namene ima torej tukajšna socijaina demokra-cHa. Mi Slovenci pač čimdalje bolj čutimo, bid tlačen, biti suženj, vsakemu nejnčurčku. Belski občini bi pa svetovali, naj bi vzela mesto Korlna — milijonarja, kakega invalida, kierib je dosti tu brez posla, za občinskega sluga in naj pustijo Korlna lepo v miru, da bo imel čas pomagati' oidma dvema gospodoma poštenih Slovencev stvari na cesto metati! To je naš nasvet! Slovenci iz Žel. Kaple in Bele.
Borovlje in okoiica. Tukajšnji Slovenci smo že tako vajeni zatiranji in porivanja od Nemcev, kakor vsakdanjega kruha. Ali krivica, ki se nam godi zdaj je tako velika, da si ne moremo kaj, da bi ne zakričali na glas od bolesti, ki nam stiska užaljeno srce. Odkar smo pod avstrijsko vlado, nismo imeli Slovenci niti enega prostorčka, kjer bi se še mogli čutiti domače, raza n v cerkvi. ' Tukaj v hiši božji, ko nam je slovenski duhovnik razlaga! vzvišene nauke naše vere, smo se še čutili popolnoma doma. Tukaj smo zajemali tolažbo in moč za vsakdanje križe in težave. Kako pa bi tudi mogli drugače prenašati vse te neštevUne žalitve in sramotenja, ki smo jih morali prestati ves čas od plebiscita sem, in jih še moramo. — Zdaj so nam vzeli oa še to, vzeli so

na;ii .slovenskega duhovnika, ter nam dali za -upnika pristnega Nemca, po krvi in njišlenju (nemškega kateheta imamo že od prej). Gosp. župniK govori sicer za silo slovensko, ali on ic že dostikrat pokazal, da ni prišel sem z e-nako ljubeznijo do vseh župlanov, ampak zato, da pomaga tudi on zatreti zadnjega Slovenca, ter dela zdaj z vsemi silami na to, da bi tukaj nikdar ne dobili več slovenskega duhovnika, oziroma kaplana. Tako je potem popolnoma u-/nevno, da med g. župnikom in nami ni tiste notranje vezi, ki veže verno ljudstvo z svojim dušnim pastirjem. Posledica tega bo, da se bodo odtujili cerkvi eden za drugim, do zdaj verni slovenski katoličani. Zaradi tega zahtevamo odločno: ..Dajte nam vsaj enega slovenskega duhovnika!*1 Ako pa ne, naj nosi višja cerkvena oblast, in boroveljski g. župnik, odgovornost za vse one, ki se bedo odtujili po njih krivdi cerkvi. V našem okraju je v verskem oziru že tako dosti slabo, s takim ravnanjem od .strani cerkvene oblasti same, pa bode postalo šc desetkrat slabše. Zato kličemo in zahtevamo na. glas: »Dajte nam nazaj kar ste nam vzeti, dajte nam slovenskega duhovnika. dajte nam vsaj slovenskega kaplana!"
Več Slovencev.
Podjeberg pri Vrbi, (Ženitovanje po stari šegi.) Na lepem domu «pri Kranjcu'1, čigar gostoljubnost je znana daleč na okrog, na domu, kjer stoluje stari oče, »naš patrijarh", je bua dne 34. oktobra zopet velika svečanost. Najmiajšt sin, Rudolf Maierhofer, ki jo žc pred vojno prevzel lepo posestvo iz očetovih rok, je namreč pripeljal svojo izvoljeno mlado nevesto rta dom. Barbilo Samonikovo, pravo rožo, 'doma v bški fari pod Peco, Po poroki v iit. liju so se zbrali mnogoštevilni ženit-vanjski gostje v domači hiši. Pri slavnostnem obedu, pri katerem so bili navzoči tudi trije duhovniki, je pozdravil novo gospodinjo najin ei č. gosp. .muko Maierhotev, ženinov brat, seaaj župnik na Pianini pri Vipavi v Italiji. Vrhunec svečanosti in nepozabljivi pojav ginjenosti pa je bil, ko se je vzdignil stari oče ženinov, častitljiva prikazen patrijarha z mogočno sivo brado, ter je v krasnih očetovskih besedah pozdravil novo gospodinjo, polagal ji resne in sveže navke na srce, na zadnje vzdignil svojo velo desnico, ter ji podelil, »svoji novi hčerki", svoj očetovski blagoslov: V i-menu Očeta in Sina In Svetega Duha. Stotina gostov: vsa je ihtela. Na noč se je zbrala še vsa vas. Godei-piskači so zabavali mlajši noge. Pevski zbor logovaški pa je prepevljal domačo slovensko pesem, veselo in neutrdijivo, kot 'je vajen le Slovenec. Ves čas je vladala ljubezen in iskrenost. Ni bilo ne najmanjšega ne-soglasja. Nekaj čez dvajset nasprotnikov je sicer tudi prišlo, pa še ti so, prevzeti od vsc-občega veselega razpoloženja, veselili se in peli z nami. Ko je jugoslovansko solncc pri-kukalo zjutraj sem čez Karavanke, smo še enkrat vošciii novoporočenemu paru zdravje in srečo, ob splošnem juckanju ter ob zvokih veselih koračnic posedali na voze ter se odpeljali na vse štiri vetrove, ne da bi se še obračali ter klicali lepi nevesti: Na svidenje pri — križn i! Zumatela je ter si brisala od veselja oči. —• Naj stare lepe tradicije Kranjčeve hiše: Molitev, delo in gostoljubnost nikoli ne minejo. Na mnoga leta!
Loče pri Beljaku. (Ivan Lah t.) Dolgo Časa nam je prizanašala bela žena In se izogibala naše tare. Ko pa je nastopila in zavladala nad vetrovi jesen in začela otresati drevje letnih listov, tedaj se je zglasila neizprosna smrt tudi pri nas in zahtevala svoje žrtve. Pokosila je v eni sami vasi dva mlada gospodarja. 15. t. m. je umrl Matevž Woschitz, pd. Pigiar v Dobju, komaj teden navrh pa je zopet zapel mrtvaški zvon in naznanil faranom, da se je preselil v kraljestvo, v katerem vlada večni mir, Ivan Lah, pd, Kobovt. Slednji si je nakopal svojo bolezen v naporni vojni službi na fronti, katera ga je spravila v prezgodnji grob. Kljub svoji bolehnosti je bil rajni Kobovt iz~ vanredno marljiv gospodar, skrben mož in oče. Svojega slovenskega prepričanja ni zatajil tudi ne v najhujših časih, marveč je ostal zvest svojemu narodu do groba. Obila množi
ca domačinov ga je spremila na zadnji poti. Vsem zaostalim sorodnikom naše globoko sožalje, našemu rajnemu prijatelju in somišljeni-! ku Ivanu Lahu pa bodi lahka domača zem-I liica. N. p. v m.
I
GnrmcannnpaapaaaanHHnnDtrpnn
S!si?en$ko dekle ne pozabi na snojega prijatelja »Koroškega ehhb Slovenca".
NS333.
naananonnnoononnannncmnnnnn
ID GOSPODARSKI VESTNIK (D
Naši davki.
Maš sedanji finančni minister dr. G2rtler se z vsemi močmi trudi, da bi rešil svobodno republiko finančnega poloma. V narodni skupščini je izjavil, da hoče brez ozira na zunanje posojilo, z lastnimi sredstvi države obvarovati ljudstvo grozne nesreče poloma. Najprej namerava ustaviti vse državne prispevke k prehrani. Potem hoče spraviti red v davčno upravo. Davke odmerjajo še vedno po starem načinu. Katastralni Čisti dobiček je obdačen kakor pred vojno. Razmere so se tako silno izpremeniie, da je neobhohno potrebna nova cenitev čistega dobička. Nadalje se je pojavila misel na obdačenje zasebnih automobilov. Že 1. 1911 je državni zbor sklenil davek na automobile, ^katerega pa je gosposka zbornica zavrgla. Če kateri, je ia davek gotovo upravičen. Kdor ima toliko da more imeti svoj avto, naj ta luksus tudi plača.
:	----- v
Nove davčno določbe.
Zvezno ministerstvo za finance je izdalo odlok glede izvedbe novega davčnega zakona.
| Odlok pravi: 1. Do konca davčnega leta 1919 je bila podlaga za določitev dohodninskega davka čisti dobiček prejšnjega leta torej za 1. 1919 dobiček 1. 1918. Od 1. 1920 naprej pa bo tvoril podlago čisti dobiček dotičnega leta.
2.	Za določitev višine splošnega pridob-ninskega davka (Erwerbssteuer) za I. 1920 so odločilne razmere 1. 1919.
3.	Višina dohodninskega davka za 1. 1920 in 1921 se sicer doioči po čistem dohodku teh let, vendar pa na podlagi nove lestvice (skale).
4.	Če komu za L 1920 davek ni predpisan, se mu predpiše za 1. 1920 in 1921 s 100% poviškom ni sicer najkasneje do 15. novembra 1921. Do tedaj ga mora torej plačati.
5.	Dohodninski davek je treba plačati v štirih rokih in sicer 1. januarja, 1. aprila, !. julija In 1. oktobra, osebno dohodnino pa J. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra. .
6.	Zamudne obresti znašajo 1%, t j. kdor ob določenem času ne plača davka, mora pozneje za vsak mesec in vsakih 100 K plačati 1 K zamudnih obresti. Davkarija pa sme tudi po preteku 30 dni izvršiti rubež. — Opominski stroški znašalo najmanj 20 K.
7.	Prošnje za znižanje poviška imajo za se to, da se zaostalih davkov ne sme iztirjati prisilnim potom.
Država! prispela*.
Narodna zbornica se je zadnje dni bavila z vprašanjem, kako zmanjšat! državne prispevke za prehrano prebivalstva. Ti prispevki požrejo ogromno milijarde. Toda predno je mogoče rešiti to vprašanje, je treba rešiti vprašanje, kako dvigniti vrednost naše krone. Dokler krona v vrednosti neprenehoma vpada, draginja naravnost strahovito narašča in mala in srednja gospodinstva od dne do dne težje izhajajo, ni misliti na to, da država ustavi prispevke za prehrano, Kaj bi bila' posledica? O-gromno zvišanje plač. Tako bi država, kar je na eni strani prihranila, na drugi zopet vun
vrgla. Če bi se pa posrečilo vrednost krone recimo štirikratno dvigniti tako, da bi hleb kruha, ki bi danes brez državnega prispevka stal 400 K, prišel na 70 K, tedaj bi mogli še-le misliti, da država ustavi prispevke k prehrani. Toda kako dvigniti vrednost krone, ko pa nam nihče več ne zaupa, ko zaman čakamo na zunanje posojilo, ko krmarji države sami ne verujejo v njeno življenjazmožnost in samo čakajo na ugodni trenutek, da se združijo z Nemčijo?
Proračun.
Naš proračun za 1. 1922 izkazuje 150 milijard primanjkljaja.
Izkaz darovf
Za dijaški dom so darovali: Upravništvo Mohorjeve družbe v Celovcu 5000 K, neimenovani denarni zavod 2000 K, upravništvo »Kor. Slovenca" 5000 K (zbirka dunajskih Čehov). 4 ,
Za pogorelce na Blatu pri Pliberku: Neimenovani gosp. iz Žihpclj 50 K, Čemer Josip. Zadovlje, 150 K, neimenovani iz Podkrnosa 50 K, Rainer Branž, tesar, Loče, 460 K, Ravnik Tomaž, Dolčjavas. 100 K, nabrani prispevki v Bilčovsu 1180 K, Zg. Vesca 1720 K, Želuče 660 K, Kazaze 360 K, Stranje 1260 K, Branca vas 310 K.
Koliko je bil vreden naš denar dne 7./XI ? Za dolar je bilo treba dati 5848 K, za frank 419,80 K, za liro 239,90 K, za dinar 64 K, za fisi, krono 60,47 K, za polsko marko 1,77 K, za nemško marko 23,07 K,
Listnica uredništva.
Prosimo potrpljenja. Os+ali dopisi pridek? prihodnjič.
VALILO
NA REDNI OBČNI ZBOR
Hran. in pos. na Kostanjah, kf se vrši dne 20. novembra 1.1. po sledečem dnevnem redu:
1.	Čitanje zapisnika o zad. o. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev rac. zaklj. za !. 1919 in 1920.
4.	Slučajnosti.

S5 MBNHttC» za »mo. 9V®» » kot szaaam samsTfi
DSUSNSRH, 186WBKI3 M 093-<3!H TIMOffl»,	OSUCH S. T. 8.
p’ìqjLp joaaaaaQQgajaujLXiùduLt jq[ a judo
- - 0
v iv
□
m y
ipmsi
’Àj
EHI i?„ liiifRtelc M
priporoča M oj zavod za izdelovanje
erssškifoin dimsjskiii
Plhriiià |
(klavirjev). y Tuti! cursori !	j*}
3aQT3xoxra^3Douu!Juuuan ■ ~ eccdccccS
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. — Tiska Lido v a 'is kam* (kom. družba), Wien, V., Margareteupiatz