Zato sem Frančkovo povabilo na vzpon po prven- stveni sprejel z odprtimi rokami. V ekipi je bil še Marjan Frešer, ki je s Frančkom zelo veliko plezal. T ako smo se konec julija 1985 ob 14. uri dobili pred EMO Celje, kjer je Franček delal kot vzdrževalec. Vkrcali smo se v Marjanovo škodo in odbrzeli skozi Celje, ker avtoceste še ni bilo, do Merxa, ki je bil na- sproti celjskega bazena. Tam smo nakupili juh, na- politank Jadro in drugih dobrot, za kosilo pa smo si privoščili vsak kilogram sladoleda Planica. Tako se je začelo 22-urno potovanje. Potovali smo do Sežane in nato do Benetk, kjer sva se z Marja- nom zamenjala kot voznika. Naprej sem vozil do Milana, kjer smo na avtocesti zavili v Varese. Od tam sem vozil po stranskih cestah do švicarske meje. Sredi noči smo zbudili obmejne policiste, ki so nas čudno gledali. Ob jezeru Maggiore sem vozil proti predoru Gottard (dolg osemnajst kilometrov), kjer sem bil že tako utrujen, da sem skoraj ustavil sredi predora, saj so me zaradi mastnega vetrobran- skega stekla, v katerem so se nadležno bleščale luči neprekinjene kolone nasproti vozečih vozil, oči ne- vzdržno bolele. Na srečo sem zvozil skozi predor brez nezgod. Nato sem zavil na gorske ceste, ki so nas zjutraj pripeljale do jezera Brienzersee. Okrog osme ure sem bil že preveč utrujen, zato je Marjan nadaljeval vožnjo do dvajset kilometrov oddaljenega Grindelwalda. Marjan in Franček sta me pustila spati, medtem ko sta šla kupit kruh. Nato smo odšli na zobato železnico in se odpeljali do po- staje Kleine Scheidegg. Pogled proti najvišji steni Alp je bil zastrašujoč, a nismo imeli časa za razmi- šljanje. Čez obširna travnata pobočja smo sestopili pod steno in si šotor postavili na mestu, kjer smo spali že leta 1982. Jaz sem si izboril spanje do 17. ure, ko smo jedli, in nato spakirali opremo, potem pa sem ponovno nemudoma zaspal. Pod steno smo prišli z namenom preplezat novo smer v desnem delu. Nihče ni vedel za naš prihod. Franček in Marjan sta me zbudila ob tretji uri in ta- koj smo se odpravili pod vznožje stene. Bolj ko se je rojeval dan in bliže, kot smo prihajali, bolj je stena zame izgubljala tisto strašno podobo, ki sem jo od FRANČEK KNEZ Danilo Tič Fortuna v Eigerju Zadnji trije problemi Alp so nam v sedemdesetih, ko sem začel svojo alpinistično pot, pomenili oltarje Alp. Še posebej zato, ker je naš prvi učitelj preživetja v gorah Ivan Šturm preplezal to slovito severno steno leta 1969 kot eden prvih Slovencev. Posebej sem podoživel plezanje v tej steni ob ogledu filma Smrt na gori Eiger, v kateri je glavno vlogo odigral legendarni Clint Eastwood. Film mi je dal motivacijo za trening, kar se je kasneje pokazalo pri mojem plezanju, mojo domišljijo pa je burilo tudi prebiranje knjige Beli pajek. Priprave na vzpon Foto: Danilo Tič Bolj ko sem plezal zahtevne ture, bliže sem bil vzoru iz filma. Še posebej so se mi apetiti pove- čali po Frančkovem 6-urnem solo vzponu po sme- ri Heckmair-Harrer in 12-urnem vzponu mojih soplezalcev Milana Romiha in Matjaža Pečovnika v tej isti smeri leta 1982. 18 mladosti nosil v svoji podzavesti. Bila je zgolj stena kot vsaka druga in s takšno mentaliteto sem se tudi lotil plezanja. Čez snežne zaplate, police in lažji svet smo prišli v del stene, ki leži 300 m pod Eigerjevimi okni. Tam se je stena postavila pokonci in postala previsna. Franček si je ta del ogledal leta 1982 in je vedel, ka- kšne težave nas čakajo. Plezal je sproščeno in hi- tro. Kljub temu so minile ure, preden je preplezal ta previsni del. Skala je bila dokaj trdna in levo nad Eigerjevim oknom se je svet nekoliko položil. V da- ljavi smo opazovali nevihtne oblake, ki so se bliža- li z večjo hitrostjo kot v slovenskih Alpah. Pospešili smo, a oblaki so bili hitrejši in začeli smo plezati vsi hkrati. Končno slišim Frančka, ki zakriči: "Štant." Bil sem še daleč za njima. Z neba začne pršiti in težak nahrbtnik me tišči nav- zdol. Kaplje postajajo vse večje in deset metrov pod varovališčem že močno dežuje. Zaženem se še teh nekaj metrov in prispem na veliko polico, nad kate- ro se boči previsna streha, ki nas zaščiti pred dež- jem. Hitimo zabijati kline za ureditev bivaka, med- tem ko nekajkrat zabliska in zagrmi. Na srečo strele tolčejo v grebene in vrhove nad nami. Kmalu čez rob strehe priteče slap. Hitro pojemo marelični kompot in v konzervo natočimo deževnico, iz kate- re skuhamo juho. Po juhi je na vrsti čaj, po čaju na- politanke Jadro. Pripeti na kline se spravimo v spal- ne vreče. Mehak puh me uspava in že sem v deželi sanj. Sanjal sem o nihanju na vrvi, plezanju in po- praskanih rokah. Sredi noči smo se prebudili in si skuhali juho ter čaj. Juha s kruhom in čaj z napolitankami sta bila zelo hranljiva. Plezati smo začeli v siju čelnih svetilk po mokri skali in do svita smo bili že dvesto metrov Vesela ekipa Foto: Danilo Tič Bivak med plezanjem smeri Fortuna v Eigerju Foto: Danilo Tič brez derez v plastičnih školjkah čevljev Koflach. Na vrhu je bilo ozračje zelo naelektreno. Zaradi prasketanja elektrike na kljukah za spuste po vrvi smo se odločili za sestop po desni strani. Franček je med plezanjem navzdol izbijal odvečne kline, z Marjanom pa sva, obtežena z velikimi nahrbtniki, kar nekajkrat zabila kline in se spustila ob vrvi. Ker smo sestopali v megli, je bilo zelo pomembno, da je Franček poznal teren, kjer je že sestopal pred tremi leti. Ko smo bili kakšnih sto ali dvesto metrov pod vrhom, je zabliskalo in nato še zagrmelo. Eiger se je stresel, a zaradi oddaljenosti nevihte me to ni pre- več vznemirilo. Pa tudi preveč sem bil utrujen. Ho- dili smo po labirintu zahodne stene. Želeli smo bi- vakirati, a nismo našli primernega mesta, saj je ves čas rahlo snežilo, nižje pa pršilo iz megle. Nekako na sredi sestopa sta me Marjan in Franček poslala pogledat morebitno mesto za bivak. Treba je bilo splezati štirideset metrov v desno navzgor. Polica je visela navzdol in ni ponujala nobene zašči- te, zato smo po meglenem labirintu do mraka nada- ljevali sestop. Takrat smo se ustavili na mestu, kjer je po mokrih skalah tekel majhen studenček. Pri- pravili smo si čaj, pojedli, kar nam je ostalo, se spra- vili v mokre spalne vreče in zaspali. Ko sem se prebudil, je Franček že spet kuhal čaj. Marjan je ležal v svoji spalni vreči in mi s prstom kazal proti dolini, kjer je bila postaja Eigergletscher videti na dosegu roke. Franček me je v hecu spod- budil: "Danča! Gremo, gremo, jo mormo terat." V trenutku sem vstal. Spakirali sem mokro opre- mo, spili smo čaj in že smo terali v dolino. V pol ure smo bili pri zobati železnici, od koder smo sestopili pod steno, kjer smo pospravili šotor in nadaljevali do postaje Alpiglen. Eiger je bil zavit v oblake, iz ka- terih je pršilo. Nikoli ne bom pozabil, kakšno olajša- nje je bilo sesti na vlak in se odpeljati v Grindelwald. V mestecu smo kupili kruh, se strpali v škodo in se odpeljali proti domu, medtem ko je skoraj brez pre- stanka močno deževalo. Vsi smo bili presrečni, da smo tako intenzivno ple- zali, sestopili in pravočasno pobegnili pred hudim poslabšanjem. Za nagrado smo se nekajkrat usta- vili in si privoščili odlične jagodne kornete. Marjan nas je pripeljal do italijanske meje, kjer sva se zame- njala in nato sem vozil ves preostanek noči. V Rim- ske T oplice smo prispeli naslednjega dne ob peti uri zjutraj in dom je bil oddaljen le še dobro uro vožnje. Sledilo je spanje do večerje in nato do naslednjega jutra. Po zajtrku sem spal še do naslednjega večera. Franček pa je šel še isti dan na šiht. Prvenstveno smer smo poimenovali Fortuna. Na pot smo odšli 26. julija 1985, pod steno smo prispeli 27. julija, vzpon po prvenstveni smeri Fortuna smo opravili 28. in 29., sestopili smo 29. in 30. Domov smo odšli 30. in prispeli 31. julija. Tako hiter vzpon smo lahko opravili samo v alp- skem slogu, izjemno lahki in hitri, kar je bila Franč- kova filozofija od dneva, ko sem ga prvič srečal. više. Oblačno nebo je signaliziralo nove padavi- ne, zato smo pritisnili na plin. Odločili smo se, da vzpon po sredi trikotne stene, ki je levo od izsto- pnih poči klasične smeri, v trenutnih razmerah ni mogoč, zato smo sledili naravnim prehodom ob tej trikotni steni, kjer smo priplezali na severovzhodni greben Eigerja. Po osemnajstih urah plezanja smo prišli na greben. Bili smo v megli, ki nas je močno hladila. Plezanje po krušljivem grebenu je bilo nekoliko lažje in hitro smo bili na izstopu iz klasične smeri. T am smo našli viter- gin in vrečko maratonika, ki sta jo verjetno izgubila Milan in Majzl leta 1982. Iz megle je rahlo snežilo in do vrha smo imeli le še nezahteven greben, ki pa je bil prekrit s slabim vodnim ledom. Ker je bil Fran- ček zmeraj "lahek in hiter", je ob tej priložnosti imel le plezalnike in školjke zimskih čevljev. Bil je tudi brez derez. T o mu je povzročalo veliko težav pri plezanju, a je kljub temu mojstrsko preplezal ta zahtevni del V zahtevnem delu stene Foto: Danilo Tič 20 Čaša Po vzponu Vanje Matijevca, Blaža Oblaka in Lada Vidmarja po Luciferju v  Martuljku leta 1979 je plezanje zaledenelih slapov postalo popularno in pozimi smo povsod začeli pogledovati po zalede- nelih skulpturah. Logarska dolina je v tem smislu takrat izstopala in ker nas večina ni imela avtomo- bila, smo se tja vozili z avtobusom iz Celja. Franček Knez je z različnimi soplezalci začel drugo za dru- go načrtno plezati zaledenele linije. Znanja o ple- zanju zaledenelih vertikal mu ni manjkalo, saj si ga je pridobil na turah v Alpah, Andih in Himalaji. Po- sebej bi izpostavil drytoolanje z ravnimi orodji po povsem zasneženi smeri Modec-Režek v Štajerski Rinki sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Za to smer mi je govoril, da je bila ena težjih preizku- šenj v njegovi alpinistični karieri. Še posebej, če na to danes gledamo z vidika opreme, ki se je takrat uporabljala. Ker je bil v tistem času član našega alpinističnega odseka iz Slovenske Bistrice, smo mnogokrat ho- dili na ture in plezali skupaj. Tako sva se sredi zelo mrzle zime dogovorila za plezanje zaledenelih sla- pov v Logarski dolini. Ker je bil on takrat že sta- ri maček, sem lahko prebival v hiši Plesnikove Jer- ce. Na nasprotni strani doline se od tam zelo dobro vidi slap, ki ga je Franček želel preplezati. Tempe- ratura je bila takrat ponoči krepko pod –20 stopinj Celzija. Čeprav sem vedel, da je sposoben preple- zati karkoli, me je v trebuhu stiskalo in sem tisto noč bolj malo spal. Zjutraj nama je Jerca skuhala belo kavo in popekla kruh, ki sva ga hitro pojedla in že kmalu sva gazila proti dvema slapovoma, za katera nisva vedela, ali sta preplezljiva. Ko sva pri- šla iz objema gozda, se je odprl enkraten pogled na neverjetne vertikale vodnih kristalov, oblikovanih v navdušujoče kristalne skulpture. Sveče, svečke in buhtlji so viseli nad nama in čakali, da jim s svojim gibanjem vdahneva življenje. Franček je imel dve kladivi Hummingbird, 12-zobe štubajke, lahke usnjene čevlje. Jaz sem imel cepin Stubai Nanga Parbat, kladivo Simond, težke goj- zarje Kasting in dereze Stubai. Skupaj sva imela 8 polovičnih lednih klinov Stubai in nekaj komple- tov. Franček se je po ledeni vertikalni zavesi pognal kot pajek in po kakšnih desetih metrih zavrtal prvi ledni klin. Polovičnega stubaija ni bilo tako eno- stavno namestiti, a ker je dobro stal in je bil vešč, je to vseeno storil v nekaj minutah. Naslednjega je namestil pod ledno gobo, ki je štrlela iz slapu kot balkon. Led je neprijetno donel, kot bi tolkel po orglah, ko si je z derezami iskal ustrezno oporo za naskok na previs. Čeprav so bila njegova kladiva le malo za- krivljena, se je z obrati bokov postavljal zmeraj viš- je. Zame so se minute vlekle kot ure. Ko je prišel čez ključno mesto, je v trenutku splezal še nasle- dnje metre v 90-stopinjski vertikali in na vrsti sem bil jaz. Prvi, lažji del sem splezal zelo hitro. Ustavilo Franček v lednem slapu Čaša Foto: Danilo Tič se je pod previsom, ko sem moral odviti ledni klin. V previsu mi je kladivo držalo, cepin pa je razbi- jal trdi led, ki se je pri enem od udarcev odlomil in me zadel nad zgornjo ustnico. Nabit z adrenalinom nisem opazil nič posebnega in počasi sem priple- zal čez previs, višje pa se mi plezanje ni več zdelo težko. Na varovališču sem opazil, da imam polna usta krvi. Ko sem pritisnil jezik nad zgornjo ustni- co, sem ugotovil, da imam v ustih luknjo. Pa kaj lu- knja, glavno, da sva prišla čez. Tako v naslednjem raztežaju nisem zavrtal nobenega lednega vijaka. Osemdesetstopinjski naklon se mi je zdel povsem lahek. Ob vrvi sva se spustila po grebenu desno od slapov in pogledala še desni slap, v katerega se je Franček takoj zagnal. Drobne svečke so se lomile slab meter v globino, zato je odnehal. Značilna oblika zaledenelega slapu je takrat spo- minjala na čašo, ki jo je tvoril podstavek, ožji vrat v sredi in širši del na koncu. Zato sva slapu dala ime 21 november 2017 PLANINSKI VESTNIK Čaša. Znanje, pristop in tehnika, ki sem se jih nau- čil od njega te zime, so mi zelo pomagali preživeti v težkih situacijah v Alpah, Andih in Himalaji. Le- dni slap Čaša sva plezala Franček Knez in Danilo Tič 1. marca 1981. Korenina V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli na slovenjebistriškem ferajnu geodetsko skico se- verne stene Triglava, na katero je Franček vrisal vsako svojo prvenstveno in njegove smeri, spleza- ne z različnimi soplezalci, ki so v tistem času pred- stavljale polovico vseh linij na sliki. Takrat smo še pešačili z avtobusne postaje v Mojstrani v dolino Vrat, kjer si je Franček lastil podstrešje stare kara- vle, ki stoji ob planinski poti nedaleč od Aljaževe- ga doma, ostali pa smo bili souporabniki. To je bil čas, ko nas je učil, kako lahek in hiter preplezati ste- no brez bivaka. Vstajali smo tako zgodaj, da smo potem še dremali pod vstopom, kjer smo čakali prvo svetlobo. V Vratih smo se nemalokrat prije- tno zabavali po opravljenih vzponih. Kljub števil- nim skupnim obiskom Vrat tam nikoli nisem ple- zal s Frančkom, v začetku devetdesetih pa me je povabil, da dokončava smer Korenina, ki sta jo pre- plezala z Lidijo Painkiher leta 1981 do gredine, od koder sta izstopila po Čopovem stebru. Tako sva se na začetku avgusta 1992 z mojo katrco odpelja- la v Vrata. V stopila sva v območju smeri Prusik-Szalay in preč- kala njene police, ki vodijo proti desni. Nadaljeva- la sva po spodnjem delu s solidno skalo in majh- nimi oprimki. Ta del sva zmogla zelo hitro. Ko sva prišla v veliko rumeno-oranžno zajedo, ki se konča pod zadnjo četrtino stene, sva bila v direktni vpa- dnici pod Čopovim stebrom. V Čopu sva opazila plezalce. Franček je splezal raztežaj, ki vodi levo od zajede, ko sta plezalca nad nama sprožila ogromne fape, ki so frčale po zraku. Topovski izstrelki so le- teli okoli mene, Franček pa je bil na levi strani skrit pred rafali. Ko so zvoki letečih projektilov prene- hali, sem začel plezati kot nor. Čimprej sem želel priti iz vpadnice. Ko sem se uspel skriti na varno, sem komaj dihal. Znova sem zaslišal frrr in uda- rec ob skalo. Vonj po žveplu je povzročil srhljiv ob- čutek. Počakal sem, da se vse ponovno umiri in se spet pognal do naslednjega varnega mesta in nato do varovališča. Stena na levi je bila pokonci in zaradi lege nisva bila v vpadnici. Kamini, strehe in previsi so naju varovali. Po mestoma krušljivi skali sva dobro na- predovala in do poznega popoldneva priplezala do gredine, ki vodi proti Čopovem stebru, in kjer sta leta 1981 z Lidijo zaključila smer. Avgustovski dan je bil zelo soparen in ker sva imela s seboj le liter in pol vode, nama je je zmanjkalo že sredi popoldne- va. Ni mi bilo jasno, kako bova dehidrirana preple- zala zadnjo četrtino stene. Franček je izginil za rob in me poklical. Ko sem priplezal za njim, se je pred menoj pojavil vhod v votlino, v kateri je bilo majh- no jezerce, nastalo na nekaj kvadratnih metrov ve- likem polivinilu. V njem je bilo dovolj vode, da bi se lahko kopala. Pijem, pijem ... kar ne morem ne- hati. Kakšen luksuz. Ker je v votlini kapljalo, sva si le žišče uredila na robu votline, kjer je bilo suho. V daljavi je bliskalo in grmelo, ko sem odjadral v deželo sanj. Ponoči me je zbudila nevihta, a ležala sva na suhem. Pomislil sem, kako bi bilo, če bi spala na odprtem in brezskrbno zadremal do jutra. Naslednji dan krušljiva zajeda v desno. Franček je v ključnem mestu zavrtal svedra in se nato spustil nazaj, da je splezal prosto. Ključno mesto je izje- mno luftig, slabih tisoč metrov nad melišči. Temu mestu sledi še en težji raztežaj, po katerem je do roba stene le še lažje plezanje, ki pa se kar vleče. Na ravna tla sva stopila na najvišji točki severne tri- glavske stene. Zelo sem bil vesel, da sem pomagal ustvariti to veličastno smer, skupaj z velikim moj- strom plezanja, ki me je naučil veščin vztrajnosti, zavzetosti, premišljenosti. Pustil je neizbrisljiv pe- čat v slovenskem alpinizmu in plezanju. Smer Korenina sva dokončala Franček Knez in Da- nilo Tič 11.–12. avgusta 1992. m Bivak pri plezanju smeri Korenina Foto: Danilo Tič 22